Wikiverza:Pod lipo

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.26</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikiverza:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>813</id>
    <revision>
      <id>72716</id>
      <parentid>72652</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:32:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MediaWiki message delivery</username>
        <id>1004</id>
      </contributor>
      <comment>/* Invitation to join the Movement Strategy Forum */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90449" xml:space="preserve">{{Wikiverza:Pod lipo/Glava}}

== Wikifunctions logo contest ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;sl&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
{{Int:Hello}}. Pomagajte pri izbiri koncepta oblikovanja logotipa novega wikija Wikifunctions. Glasovanje se začne danes in bo odprto dva tedna. Če bi radi sodelovali, potem '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Wikifunctions logo concept/Vote|prosimo, izveste več in glasujte zdaj]]''' na Meta-Wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[m:User:Quiddity (WMF)|Quiddity (WMF)]]&lt;/div&gt; 02:51, 2. marec 2021 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Quiddity (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21087740 --&gt;

== Universal Code of Conduct News – Issue 1 ==

&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Universal Code of Conduct News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 1, June 2021'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1|Read the full newsletter]]&lt;/span&gt;
----
Welcome to the first issue of [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct News]]! This newsletter will help Wikimedians stay involved with the development of the new code, and will distribute relevant news, research, and upcoming events related to the UCoC.

Please note, this is the first issue of UCoC Newsletter which is delivered to all subscribers and projects as an announcement of the initiative. If you want the future issues delivered to your talk page, village pumps, or any specific pages you find appropriate, you need to [[m:Global message delivery/Targets/UCoC Newsletter Subscription|subscribe here]].

You can help us by translating the newsletter issues in your languages to spread the news and create awareness of the new conduct to keep our beloved community safe for all of us. Please [[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/Participate|add your name here]] if you want to be informed of the draft issue to translate beforehand. Your participation is valued and appreciated.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;
* '''Affiliate consultations''' – Wikimedia affiliates of all sizes and types were invited to participate in the UCoC affiliate consultation throughout March and April 2021. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec1|continue reading]])
* '''2021 key consultations''' – The Wikimedia Foundation held enforcement key questions consultations in April and May 2021 to request input about UCoC enforcement from the broader Wikimedia community. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec2|continue reading]])
* '''Roundtable discussions''' – The UCoC facilitation team hosted two 90-minute-long public roundtable discussions in May 2021 to discuss UCoC key enforcement questions. More conversations are scheduled. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec3|continue reading]])
* '''Phase 2 drafting committee''' – The drafting committee for the phase 2 of the UCoC started their work on 12 May 2021. Read more about their work. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec4|continue reading]])
* '''Diff blogs''' – The UCoC facilitators wrote several blog posts based on interesting findings and insights from each community during local project consultation that took place in the 1st quarter of 2021. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec5|continue reading]])&lt;/div&gt;
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 01:06, 12. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SOyeyele (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SOyeyele_(WMF)/Announcements/Other_languages&amp;oldid=21578291 --&gt;

== Server switch ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;

[[:m:Special:MyLanguage/Tech/Server switch 2020|Read this message in another language]]  •  [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Tech%2FServer+switch+2020&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

The [[foundation:|Wikimedia Foundation]] tests the switch between its first and secondary data centers.  This will make sure that Wikipedia and the other Wikimedia wikis can stay online even after a disaster. To make sure everything is working, the Wikimedia Technology department needs to do a planned test. This test will show if they can reliably switch from one data centre to the other. It requires many teams to prepare for the test and to be available to fix any unexpected problems. &lt;!--

 They will switch all traffic back to the primary data center on '''Tuesday, October 27 2020'''. --&gt;

Unfortunately, because of some limitations in [[mw:Manual:What is MediaWiki?|MediaWiki]], all editing must stop while the switch is made.  We apologize for this disruption, and we are working to minimize it in the future. 

'''You will be able to read, but not edit, all wikis for a short period of time.'''

*You will not be able to edit for up to an hour on Tuesday, 29 June 2021. The test will start at [https://zonestamp.toolforge.org/1624975200 14:00 UTC] (07:00 PDT, 10:00 EDT, 15:00 WEST/BST, 16:00 CEST, 19:30 IST,  23:00 JST, and in New Zealand at 02:00 NZST on Wednesday 30 June).
*If you try to edit or save during these times, you will see an error message.  We hope that no edits will be lost during these minutes, but we can't guarantee it.  If you see the error message, then please wait until everything is back to normal.  Then you should be able to save your edit.  But, we recommend that you make a copy of your changes first, just in case.

''Other effects'':

*Background jobs will be slower and some may be dropped. Red links might not be updated as quickly as normal. If you create an article that is already linked somewhere else, the link will stay red longer than usual. Some long-running scripts will have to be stopped.
*There will be code freezes for the week of June 28.  Non-essential code deployments will not happen.

This project may be postponed if necessary.  You can [[wikitech:Switch_Datacenter#Schedule_for_2021_switch|read the schedule at wikitech.wikimedia.org]]. Any changes will be announced in the schedule.  There will be more notifications about this. A banner will be displayed on all wikis 30 minutes before this operation happens. '''Please share this information with your community.'''&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] 03:19, 27. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21463754 --&gt;

== Universal Code of Conduct - Enforcement draft guidelines review ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;content&quot;/&gt;The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Drafting_committee#Phase_2|Universal Code of Conduct Phase 2 drafting committee]] would like comments about the '''[[:m:Universal Code of Conduct/Enforcement draft guidelines review|enforcement draft guidelines]]''' for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC). This review period is planned for 17 August 2021 through 17 October 2021.

These guidelines are not final but you can help move the progress forward. The committee will revise the guidelines based upon community input.

Comments can be shared in any language on the [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement draft guidelines review|draft review talk page]] and [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Discussions|multiple other venues]]. Community members are encouraged to organize conversations in their communities.

There are planned live discussions about the UCoC enforcement draft guidelines: 

:[[wmania:2021:Submissions/Universal_Code_of_Conduct_Roundtable|Wikimania 2021 session]] (recorded 16 August)
:[[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2021_consultations/Roundtable_discussions#Conversation hours|Conversation hours]] - 24 August, 31 August, 7 September @ 03:00 UTC &amp; 14:00 UTC
:[[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2021_consultations/Roundtable_discussions|Roundtable calls]] - 18 September @ 03:00 UTC &amp; 15:00 UTC

Summaries of discussions will be posted every two weeks [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee/Digests|here]].

Please let me know if you have any questions.&lt;section end=&quot;content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 00:49, 18. avgust 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=21895590 --&gt;

== Wikimedia Foundation Board of Trustees election has come to an end ==

Thank you for participating in the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2021|2021 Wikimedia Foundation Board of Trustees election]]! Voting closed August 31 at 23:59. The official data, including the four most voted candidates, will be announced as soon as the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections_committee|Elections Committee]] completes their review of the ballots. The official announcement of the new trustees appointed will happen later, once the selected candidates have been confirmed by the Board.

6,946 community members from 216 wiki projects have voted. This makes 10.2% global participation, 1.1% higher than in the last Board elections. In 2017, 5167 people from 202 wiki projects cast their vote. A full analysis is planned to be published in a few days when the confirmed results are announced. In the meantime, you can check the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2021/Stats|data produced during the election]].

Diversity was an important goal with these elections. Messages about the Board election were translated into 61 languages. This outreach worked well. There were 70 communities with eligible voters voting in this election for the first time. With your help, next year’s Board of Trustees election will be even better.

22:55, 1. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=21895590 --&gt;

== The 2022 Community Wishlist Survey will happen in January ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
Hello everyone,

We hope all of you are as well and safe as possible during these trying times! We wanted to share some news about a change to the Community Wishlist Survey 2022. We would like to hear your opinions as well.

Summary:

&lt;div style=&quot;font-style:italic;&quot;&gt;
We will be running the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey|Community Wishlist Survey]] 2022 in January 2022. We need more time to work on the 2021 wishes. We also need time to prepare some changes to the Wishlist 2022. In the meantime, you can use a [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|dedicated sandbox to leave early ideas for the 2022 wishes]].
&lt;/div&gt;

=== Proposing and wish-fulfillment will happen during the same year ===

In the past, the [[m:Special:MyLanguage/Community Tech|Community Tech]] team has run the Community Wishlist Survey for the following year in November of the prior year. For example, we ran the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021|Wishlist for 2021]] in November 2020. That worked well a few years ago. At that time, we used to start working on the Wishlist soon after the results of the voting were published.

However, in 2021, there was a delay between the voting and the time when we could start working on the new wishes. Until July 2021, we were working on wishes from the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2020|Wishlist for 2020]].

We hope having the Wishlist 2022 in January 2022 will be more intuitive. This will also give us time to fulfill more wishes from the 2021 Wishlist.

=== Encouraging wider participation from historically excluded communities ===

We are thinking how to make the Wishlist easier to participate in. We want to support more translations, and encourage under-resourced communities to be more active. We would like to have some time to make these changes.

=== A new space to talk to us about priorities and wishes not granted yet ===

We will have gone 365 days without a Wishlist. We encourage you to approach us. We hope to hear from you in the [[m:Special:MyLanguage/Talk:Community Wishlist Survey|talk page]], but we also hope to see you at our bi-monthly Talk to Us meetings! These will be hosted at two different times friendly to time zones around the globe.

We will begin our first meeting '''September 15th at 23:00 UTC'''. More details about the agenda and format coming soon!

=== Brainstorm and draft proposals before the proposal phase ===

If you have early ideas for wishes, you can use the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|new Community Wishlist Survey sandbox]]. This way, you will not forget about these before January 2022. You will be able to come back and refine your ideas. Remember, edits in the sandbox don't count as wishes!

=== Feedback ===
* What should we do to improve the Wishlist pages?
* How would you like to use our new [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|sandbox?]]
* What, if any, risks do you foresee in our decision to change the date of the Wishlist 2022?
* What will help more people participate in the Wishlist 2022?

Answer on the [[m:Special:MyLanguage/Talk:Community Wishlist Survey|talk page]] (in any language you prefer) or at our Talk to Us meetings.
&lt;/div&gt;

[[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[user talk:SGrabarczuk (WMF)|talk]]) 02:23, 7. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Call for Candidates for the Movement Charter Drafting Committee ending 14 September 2021 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;Movement Strategy announces [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee|the Call for Candidates for the Movement Charter Drafting Committee]]. The Call opens August 2, 2021 and closes September 14, 2021.

The Committee is expected to represent [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Diversity_and_Expertise_Matrices|diversity in the Movement]]. Diversity includes gender, language, geography, and experience. This comprises participation in projects, affiliates, and the Wikimedia Foundation.

English fluency is not required to become a member. If needed, translation and interpretation support is provided. Members will receive an allowance to offset participation costs. It is US$100 every two months.

We are looking for people who have some of the following [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee#Role_Requirements|skills]]:

* Know how to write collaboratively. (demonstrated experience is a plus) 
* Are ready to find compromises. 
* Focus on inclusion and diversity. 
* Have knowledge of community consultations. 
* Have intercultural communication experience. 
* Have governance or organization experience in non-profits or communities. 
* Have experience negotiating with different parties. 

The Committee is expected to start with 15 people. If there are 20 or more candidates, a mixed election and selection process will happen. If there are 19 or fewer candidates, then the process of selection without election takes place.

Will you help move Wikimedia forward in this important role? Submit your candidacy [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee#Candidate_Statements|here]]. Please contact strategy2030[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with questions.&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 18:43, 10. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=22002001 --&gt;

== Server switch ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;

[[:m:Special:MyLanguage/Tech/Server switch|Read this message in another language]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Tech%2FServer+switch&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

The [[foundation:|Wikimedia Foundation]] tests the switch between its first and secondary data centers. This will make sure that Wikipedia and the other Wikimedia wikis can stay online even after a disaster. To make sure everything is working, the Wikimedia Technology department needs to do a planned test. This test will show if they can reliably switch from one data centre to the other. It requires many teams to prepare for the test and to be available to fix any unexpected problems. 

They will switch all traffic back to the primary data center on '''Tuesday, 14 September 2021'''.

Unfortunately, because of some limitations in [[mw:Manual:What is MediaWiki?|MediaWiki]], all editing must stop while the switch is made. We apologize for this disruption, and we are working to minimize it in the future. 

'''You will be able to read, but not edit, all wikis for a short period of time.'''

*You will not be able to edit for up to an hour on Tuesday, 14 September 2021. The test will start at [https://zonestamp.toolforge.org/1631628049 14:00 UTC] (07:00 PDT, 10:00 EDT, 15:00 WEST/BST, 16:00 CEST, 19:30 IST, 23:00 JST, and in New Zealand at 02:00 NZST on Wednesday, 15 September).
*If you try to edit or save during these times, you will see an error message. We hope that no edits will be lost during these minutes, but we can't guarantee it. If you see the error message, then please wait until everything is back to normal. Then you should be able to save your edit. But, we recommend that you make a copy of your changes first, just in case.

''Other effects'':

*Background jobs will be slower and some may be dropped. Red links might not be updated as quickly as normal. If you create an article that is already linked somewhere else, the link will stay red longer than usual. Some long-running scripts will have to be stopped.
* We expect the code deployments to happen as any other week. However, some case-by-case code freezes could punctually happen if the operation require them afterwards.

This project may be postponed if necessary.  You can [[wikitech:Switch_Datacenter|read the schedule at wikitech.wikimedia.org]]. Any changes will be announced in the schedule. There will be more notifications about this. A banner will be displayed on all wikis 30 minutes before this operation happens. '''Please share this information with your community.'''&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[user talk:SGrabarczuk (WMF)|&lt;span class=&quot;signature-talk&quot;&gt;{{int:Talkpagelinktext}}&lt;/span&gt;]]) 02:46, 11. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Talk to the Community Tech ==

[[File:Magic Wand Icon 229981 Color Flipped.svg|{{dir|{{pagelang}}|left|right}}|frameless|50px]]

[[:m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates/2021-09 Talk to Us|Read this message in another language]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Community_Wishlist_Survey/Updates/2021-09_Talk_to_Us&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

Hello!

As we have [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates|recently announced]], we, the team working on the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey|Community Wishlist Survey]], would like to invite you to an online meeting with us. It will take place on [https://www.timeanddate.com/worldclock/fixedtime.html?iso=20210915T2300 '''September 15th, 23:00 UTC'''] on Zoom, and will last an hour. [https://wikimedia.zoom.us/j/89828615390 '''Click here to join'''].

'''Agenda'''

* [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Status report 1#Prioritization Process|How we prioritize the wishes to be granted]]
* [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates|Why we decided to change the date]] from November 2021 to January 2022
* Update on the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Warn when linking to disambiguation pages|disambiguation]] and the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Real Time Preview for Wikitext|real-time preview]] wishes
* Questions and answers

'''Format'''

The meeting will not be recorded or streamed. Notes without attribution will be taken and published on Meta-Wiki. The presentation (first three points in the agenda) will be given in English.

We can answer questions asked in English, French, Polish, and Spanish. If you would like to ask questions in advance, add them [[m:Talk:Community Wishlist Survey|on the Community Wishlist Survey talk page]] or send to sgrabarczuk@wikimedia.org.

[[m:Special:MyLanguage/User:NRodriguez (WMF)|Natalia Rodriguez]] (the [[m:Special:MyLanguage/Community Tech|Community Tech]] manager) will be hosting this meeting.

'''Invitation link'''

* [https://wikimedia.zoom.us/j/89828615390 Join online]
* Meeting ID: 898 2861 5390
* One tap mobile
** +16465588656,,89828615390# US (New York)
** +16699006833,,89828615390# US (San Jose)
* [https://wikimedia.zoom.us/u/kctR45AI8o Dial by your location]

See you! [[User:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[User talk:SGrabarczuk (WMF)|&lt;span class=&quot;signature-talk&quot;&gt;{{int:Talkpagelinktext}}&lt;/span&gt;]]) 05:04, 11. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Voting for the election for the members for the Movement Charter drafting committee is now open ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/MCDC Voter Email short 12-10-2021|{{int:otherlanguages}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Charter/Drafting Committee/MCDC Voter Email short 12-10-2021}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]''&lt;/div&gt;
Voting for the election for the members for the Movement Charter drafting committee is now open. In total, 70 Wikimedians from around the world are running for 7 seats in these elections.

'''Voting is open from October 12 to October 24, 2021.'''

The committee will consist of 15 members in total: The online communities vote for 7 members, 6 members will be selected by the Wikimedia affiliates through a parallel process, and 2 members will be appointed by the Wikimedia Foundation. The plan is to assemble the committee by November 1, 2021.

Learn about each candidate to inform your vote in the language that you prefer: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates&gt;

Learn about the Drafting Committee: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee&gt;

We are piloting a voting advice application for this election. Click yourself through the tool and you will see which candidate is closest to you! Check at &lt;https://mcdc-election-compass.toolforge.org/&gt;

Read the full announcement: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Elections&gt;

'''Go vote at SecurePoll on:''' &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Elections&gt;

Best,

Movement Strategy &amp; Governance Team, Wikimedia Foundation
&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 02:59, 14. oktober 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=22185426 --&gt;

== Learn how Movement Strategy Implementation Grants can support your Movement Strategy plans ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;Movement Strategy Implementation grants now provide more than $2,000 USD to put Movement Strategy plans into action. Find out more about [[:m:Special:MyLanguage/Grants:MSIG/About|Movement Strategy Implementation grants, the criteria, and how to apply]].&lt;section end=&quot;annoumcent-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)#top|talk]]) 13:30, 29 October 2021 (UTC)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:MNadzikiewicz_(WMF)/Delivery&amp;oldid=22247589 --&gt;

== Meet the new Movement Charter Drafting Committee members ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
The Movement Charter Drafting Committee election and selection processes are complete.
* The [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results|election results have been published]]. 1018 participants voted to elect seven members to the committee: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Richard_Knipel_(Pharos)|Richard Knipel (Pharos)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Anne_Clin_(Risker)|Anne Clin (Risker)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Alice_Wiegand_(lyzzy)|Alice Wiegand (Lyzzy)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Micha%C5%82_Buczy%C5%84ski_(Aegis_Maelstrom)|Michał Buczyński (Aegis Maelstrom)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Richard_(Nosebagbear)|Richard (Nosebagbear)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Ravan_J_Al-Taie_(Ravan)|Ravan J Al-Taie (Ravan)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Ciell_(Ciell)|Ciell (Ciell)]]'''.
* The [[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Affiliate-chosen_members|affiliate process]] has selected six members: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Anass_Sedrati_(Anass_Sedrati)|Anass Sedrati (Anass Sedrati)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#%C3%89rica_Azzellini_(EricaAzzellini)|Érica Azzellini (EricaAzzellini)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Jamie_Li-Yun_Lin_(Li-Yun_Lin)|Jamie Li-Yun Lin (Li-Yun Lin)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Georges_Fodouop_(Geugeor)|Georges Fodouop (Geugeor)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Manavpreet_Kaur_(Manavpreet_Kaur)|Manavpreet Kaur (Manavpreet Kaur)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Pepe_Flores_(Padaguan)|Pepe Flores (Padaguan)]]'''.
* The Wikimedia Foundation has [[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Wikimedia_Foundation-chosen_members|appointed]] two members: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Runa_Bhattacharjee_(Runab_WMF)|Runa Bhattacharjee (Runab WMF)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Jorge_Vargas_(JVargas_(WMF))|Jorge Vargas (JVargas (WMF))]]'''.

The committee will convene soon to start its work. The committee can appoint up to three more members to bridge diversity and expertise gaps.

If you are interested in engaging with [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter|Movement Charter]] drafting process, follow the updates [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee|on Meta]] and join the [https://t.me/joinchat/U-4hhWtndBjhzmSf Telegram group].

With thanks from the Movement Strategy and Governance team&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

16:53, 5. november 2021 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:MNadzikiewicz_(WMF)/Delivery&amp;oldid=22300322 --&gt;

== Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content /&gt;
:''You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback:2022 Board of Trustees election/Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback:2022 Board of Trustees election/Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Board of Trustees is preparing a call for feedback about the upcoming Board Elections, from January 7 - February 10, 2022.

While details will be finalized the week before the call, we have confirmed at least two questions that will be asked during this call for feedback:

* What is the best way to ensure fair representation of emerging communities among the Board?

* What involvement should candidates have during the election?

While additional questions may be added, the Movement Strategy and Governance team wants to provide time for community members and affiliates to consider and prepare ideas on the confirmed questions before the call opens. We apologize for not having a complete list of questions at this time. The list of questions should only grow by one or two questions. The intention is to not overwhelm the community with requests, but provide notice and welcome feedback on these important questions.

'''Do you want to help organize local conversation during this Call?'''

Contact the [[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance|Movement Strategy and Governance team]] on Meta, on [https://t.me/wmboardgovernancechat Telegram], or via email at msg[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org.

Reach out if you have any questions or concerns. The Movement Strategy and Governance team will be minimally staffed until January 3. Please excuse any delayed response during this time. We also recognize some community members and affiliates are offline during the December holidays. We apologize if our message has reached you while you are on holiday.

Best,

Movement Strategy and Governance&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

{{int:thank-you}} [[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 18:18, 27. december 2021 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=22502612 --&gt;

== Wiki Loves Folklore is back! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

{{int:please-translate}}

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
You are humbly invited to participate in the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' an international photography contest organized on Wikimedia Commons to document folklore and intangible cultural heritage from different regions, including, folk creative activities and many more. It is held every year from the '''1st till the 28th''' of February.

You can help in enriching the folklore documentation on Commons from your region by taking photos, audios, videos, and [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&amp;campaign=wlf_2022 submitting] them in this commons contest.

You can also [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Organize|organize a local contest]] in your country and support us in translating the [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Translations|project pages]] to help us spread the word in your native language.

Feel free to contact us on our [[:c:Commons talk:Wiki Loves Folklore 2022|project Talk page]] if you need any assistance. 

'''Kind regards,'''

'''Wiki loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2022 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Tiven2240/wlf&amp;oldid=22560402 --&gt;

== Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Call for Feedback: Board of Trustees elections is now open and will close on 7 February 2022. 

With this Call for Feedback, the Movement Strategy and Governance team is taking a different approach. This approach incorporates community feedback from 2021. Instead of leading with proposals, the Call is framed around key questions from the Board of Trustees. The key questions came from the feedback about the 2021 Board of Trustees election. The intention is to inspire collective conversation and collaborative proposal development about these key questions.

[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections|Join the conversation.]]

Best,

Movement Strategy and Governance&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 01:33, 15. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=22610076 --&gt;

== Subscribe to the This Month in Education newsletter - learn from others and share your stories ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Dear community members, 

Greetings from the EWOC Newsletter team and the education team at Wikimedia Foundation. We are very excited to share that we on tenth years of Education Newsletter ([[m:Education/News|This Month in Education]]) invite you to join us by [[m:Global message delivery/Targets/This Month in Education|subscribing to the newsletter on your talk page]] or by [[m:Education/News/Newsroom|sharing your activities in the upcoming newsletters]]. The Wikimedia Education newsletter is a monthly newsletter that collects articles written by community members using Wikimedia projects in education around the world, and it is published by the EWOC Newsletter team in collaboration with the Education team. These stories can bring you new ideas to try, valuable insights about the success and challenges of our community members in running education programs in their context. 

If your affiliate/language project is developing its own education initiatives, please remember to take advantage of this newsletter to publish your stories with the wider movement that shares your passion for education. You can submit newsletter articles in your own language or submit bilingual articles for the education newsletter. For the month of January the deadline to submit articles is on the 20th January. We look forward to reading your stories.

Older versions of this newsletter can be found in the [[outreach:Education/Newsletter/Archives|complete archive]].

More information about the newsletter can be found at [[m:Education/News/Publication Guidelines|Education/Newsletter/About]].

For more information, please contact spatnaik{{@}}wikimedia.org.
------
&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;[[m:Education/Newsletter/About|About ''This Month in Education'']] · [[m:Global message delivery/Targets/This Month in Education|Subscribe/Unsubscribe]] · [[m:MassMessage|Global message delivery]] · For the team: [[User:ZI Jony|&lt;span style=&quot;color:#8B0000&quot;&gt;'''ZI Jony'''&lt;/span&gt;]] [[User talk:ZI Jony|&lt;sup&gt;&lt;span style=&quot;color:Green&quot;&gt;&lt;i&gt;(Talk)&lt;/i&gt;&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;]], {{&lt;includeonly&gt;subst:&lt;/includeonly&gt;#time:l G:i, d F Y|}} (UTC)&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/Awareness_of_Education_Newsletter/List_of_Village_Pumps&amp;oldid=21244129 --&gt;

== Movement Strategy and Governance News – Issue 5 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;ucoc-newsletter&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5/Global message|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Strategy and Governance/Newsletter/5/Global message}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 5, January 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt;
----
Welcome to the fifth issue of Movement Strategy and Governance News (formerly known as Universal Code of Conduct News)! This revamped newsletter distributes relevant news and events about the Movement Charter, Universal Code of Conduct, Movement Strategy Implementation grants, Board elections and other relevant MSG topics.

This Newsletter will be distributed quarterly, while more frequent Updates will also be delivered weekly or bi-weekly to subscribers. Please remember to subscribe [[:m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive these updates.
&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;

*'''Call for Feedback about the Board elections''' - We invite you to give your feedback on the upcoming WMF Board of Trustees election. This call for feedback went live on 10th January 2022 and will be concluded on 16th February 2022. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Call for Feedback about the Board elections|continue reading]])
*'''Universal Code of Conduct Ratification''' - In 2021, the WMF asked communities about how to enforce the Universal Code of Conduct policy text. The revised draft of the enforcement guidelines should be ready for community vote in March. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Universal Code of Conduct Ratification|continue reading]])
*'''Movement Strategy Implementation Grants''' - As we continue to review several interesting proposals, we encourage and welcome more proposals and ideas that target a specific initiative from the Movement Strategy recommendations. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Movement Strategy Implementation Grants|continue reading]])
*'''The New Direction for the Newsletter''' - As the UCoC Newsletter transitions into MSG Newsletter, join the facilitation team in envisioning and deciding on the new directions for this newsletter. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#The New Direction for the Newsletter|continue reading]])
*'''Diff Blogs''' - Check out the most recent publications about MSG on Wikimedia Diff. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Diff Blogs|continue reading]])&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;ucoc-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 04:13, 29. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=22704040 --&gt;
=== Updates on the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines Review ===
	
Hello, I have an update on the vote on the enforcement guidelines that was mentioned above. [[Uporabnik:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Xeno (WMF)|pogovor]]) 03:55, 4. februar 2022 (CET)
----
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Hello everyone,

The '''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement Guidelines]]''' were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the [[m:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] across the movement. Comments about the guidelines can be shared here or [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|the Meta-wiki talk page]].

There will be conversations on Zoom on 4 February 2022 at 15:00 UTC, 25 February 2022 at 12:00 UTC, and 4 March 2022 at 15:00 UTC. '''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Conversations|Join the UCoC project team and drafting committee members to discuss the guidelines and voting process]].'''

The [[m:Universal Code of Conduct/Project#Timeline|timeline is available on Meta-wiki]]. The voting period is March 7 to 21. '''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting|See the voting information page for more details]].'''

Thank you to everyone who has participated so far.

Sincerely,

Movement Strategy and Governance&lt;br/&gt;
Wikimedia Foundation&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

==Bot policy==
Hello. To facilitate [[:m:Special:MyLanguage/Stewards|steward]] granting of bot access, I suggest implementing the [[m:Special:MyLanguage/Bot policy|standard bot policy]] on this wiki. In particular, this policy allows stewards to automatically flag known interlanguage linking bots (if this page says that is acceptable) or bots that fix double redirects. The policy also enables [[m:Bot policy#Global_bots|global bots]] on this wiki (if this page says that is acceptable), which are trusted bots that will be given bot access on every wiki that allows global bots.

This policy makes bot access requesting much easier for local users, operators, and stewards. To implement it we only need to create a redirect to this page from [[Project:Bot policy]], and add a line at the top noting that it is used here. If you use or prefer to use a dedicated project page for handling bot flag requests, that is also acceptable. Please read [[m:Special:MyLanguage/Bot policy|the text at Meta-Wiki]] before commenting. If you object, please say so; I hope to implement in two weeks if there is no objection, since it is particularly written to streamline bot requests on wikis with little or no community interested in bot access requests. Thank you for your consideration. --'''[[User:Rschen7754|Rs]][[User talk:Rschen7754|chen]][[Special:Contributions/Rschen7754|7754]]''' 00:28, 31. januar 2022 (CET)
: [[Uporabnik:Rschen7754|Rschen7754]], I agree with your proposal, I'm also asking [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]], maybe he'll have something to add. '''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps&quot;&gt;M&lt;span style=&quot;background:#aad&quot;&gt;♦&lt;/span&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;]]''''' &lt;sup&gt;[[Posebno:Prispevki/MZaplotnik|&lt;code style=&quot;color:gray&quot;&gt;(prispevki)&lt;/code&gt;]]&lt;/sup&gt; 18:27, 3. februar 2022 (CET)
:: Done, see [[Wikiverza:Boti]]. '''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps&quot;&gt;M&lt;span style=&quot;background:#aad&quot;&gt;♦&lt;/span&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;]]''''' &lt;sup&gt;[[Posebno:Prispevki/MZaplotnik|&lt;code style=&quot;color:gray&quot;&gt;(prispevki)&lt;/code&gt;]]&lt;/sup&gt; 21:36, 13. februar 2022 (CET)
:This was added to the wikiset by stewards. --'''[[User:Rschen7754|Rs]][[User talk:Rschen7754|chen]][[Special:Contributions/Rschen7754|7754]]''' 01:15, 13. marec 2022 (CET)

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Leadership Development Task Force: Your feedback is appreciated&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;:''[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Community Development team at the Wikimedia Foundation is supporting the creation of a global, community-driven Leadership Development Task Force. The purpose of the task force is to advise leadership development work.

The team is looking for feedback about the responsibilities of the Leadership Development Task Force. This Meta page shares the proposal for a [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force|Leadership Development Task Force]] and how [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Participate|you can help.]] Feedback on the proposal will be collected from 7 to 25 February 2022.&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:29, 9. februar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikiversity&amp;oldid=22796811 --&gt;

== Wiki Loves Folklore is extended till 15th March ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;{{int:please-translate}}

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|frameless|180px]]
Greetings from Wiki Loves Folklore International Team,

We are pleased to inform you that [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore|Wiki Loves Folklore]] an international photographic contest on Wikimedia Commons has been extended till the '''15th of March 2022'''. The scope of the contest is focused on folk culture of different regions on categories, such as, but not limited to, folk festivals, folk dances, folk music, folk activities, etc.

We would like to have your immense participation in the photographic contest to document your local Folk culture on Wikipedia. You can also help with the [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Translations|translation]] of project pages and share a word in your local language.

Best wishes,

'''International Team'''&lt;br /&gt;
'''Wiki Loves Folklore'''

[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 05:50, 22. februar 2022 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Rockpeterson@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=22754428 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Remember to Participate in the UCoC Conversations and Ratification Vote!&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

A [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voting|'''vote in SecurePoll from 7 to 21 March 2022''']] is scheduled as part of the ratification process for the Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement guidelines. Eligible voters are invited to answer a poll question and share comments. [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voter_information|Read voter information and eligibility details.]] During the poll, voters will be asked if they support the enforcement of the Universal Code of Conduct based on the proposed guidelines.

The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) provides a baseline of acceptable behavior for the entire movement. The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines|revised enforcement guidelines]] were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the policy across the movement. A [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_Board_noticeboard/January_2022_-_Board_of_Trustees_on_Community_ratification_of_enforcement_guidelines_of_UCoC|Wikimedia Foundation Board statement]] calls for a [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voting|ratification process]] where eligible voters will have an opportunity to support or oppose the adoption of the UCoC Enforcement guidelines in a vote. Wikimedians are invited to [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voter_information/Volunteer|translate and share important information]]. For more information about the UCoC, please see the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Project|project page]] and [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/FAQ|frequently asked questions]] on Meta-wiki.

There are events scheduled to learn more and discuss:
* A [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Conversations/Panel_Q&amp;A|community panel]] recorded on 18 February 2022 shares perspectives from small- and medium-sized community participants.
* The [[m:Movement Strategy and Governance|Movement Strategy and Governance]] (MSG) team is hosting Conversation Hours on 4 March 2022 at 15:00 UTC. Please [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Conversations|'''sign-up''']] to interact with the project team and the drafting committee about the updated enforcement guidelines and the ratification process. See the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2022_conversation_hour_summaries|Conversation Hour summaries]] for notes from 4 February 2022 and 25 February 2022.

You can comment on Meta-wiki talk pages in any language. You may also contact either team by email: msg[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org or ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Sincerely,

Movement Strategy and Governance &lt;br /&gt;
Wikimedia Foundation &lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:17, 2. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22916674 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Universal Code of Conduct Enforcement guidelines ratification voting open from 7 to 21 March 2022&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

The ratification voting process for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|revised enforcement guidelines]] of the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) is now open! '''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting|Voting commenced on SecurePoll]]''' on 7 March 2022 and will conclude on 21 March 2022. Please [[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voter information|read more on the voter information and eligibility details]].

The Universal Code of Conduct (UCoC) provides a baseline of acceptable behavior for the entire movement. The revised enforcement guidelines were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the policy across the movement. You can [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Project|read more about the UCoC project]].

You can also comment on Meta-wiki talk pages in any language. You may also contact the team by email: ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Sincerely,

Movement Strategy and Governance

Wikimedia Foundation&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 01:52, 8. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22962850 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Invitation to Hubs event: Global Conversation on 2022-03-12 at 13:00 UTC&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;Hello! 

The Movement Strategy and Governance team of the Wikimedia Foundation would like to invite you to the next event about &quot;Regional and Thematic Hubs&quot;. The Wikimedia Movement is in the process of understanding what Regional and Thematic Hubs should be. Our workshop in November was a good start ([[m:Special:MyLanguage/Hubs/Documentation/27 November Workshop|read the report]]), but we're not finished yet. 

Over the last weeks we conducted about 16 interviews with groups working on establishing a Hub in their context ([[m:Special:MyLanguage/Hubs/Dialogue|see Hubs Dialogue]]). These interviews informed a report that will serve as a foundation for discussion on March 12. The report is planned to be published on March 9.

The event will take place on March 12, 13:00 to 16:00 UTC on Zoom. Interpretation will be provided in French, Spanish, Arabic, Russian, and Portuguese. Registration is open, and will close on March 10. Anyone interested in the topic is invited to join us. '''[[m:Special:MyLanguage/Hubs/Global Conversations March 12, 2022|More information on the event on Meta-wiki]]'''.

Best regards,

[[m:User:KVaidla (WMF)|Kaarel Vaidla]]&lt;br /&gt;Movement Strategy
&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

02:31, 10. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22974079 --&gt;

== Wiki Loves Folklore 2022 ends tomorrow ==

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|frameless|180px]]
International photographic contest [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022| Wiki Loves Folklore 2022]] ends on 15th March 2022 23:59:59 UTC. This is the last chance of the year to upload images about local folk culture, festival, cuisine, costume, folklore etc on Wikimedia Commons. Watch out our social media handles for regular updates and declaration of Winners. 

([https://www.facebook.com/WikiLovesFolklore/ Facebook] , [https://twitter.com/WikiFolklore Twitter ] , [https://www.instagram.com/wikilovesfolklore/ Instagram])

The writing competition Feminism and Folklore will run till 31st of March 2022 23:59:59 UTC. Write about your local folk tradition, women, folk festivals, folk dances, folk music, folk activities, folk games, folk cuisine, folk wear, folklore, and tradition, including ballads, folktales, fairy tales, legends, traditional song and dance, folk plays, games, seasonal events, calendar customs, folk arts, folk religion, mythology etc. on your local Wikipedia. Check if your [[:m:Feminism and Folklore 2022/Project Page|local Wikipedia is participating]]

A special competition called '''Wiki Loves Falles''' is organised in Spain and the world during 15th March 2022 till 15th April 2022 to document local folk culture and [[:en:Falles|Falles]] in Valencia, Spain. Learn more about it on  [[:ca:Viquiprojecte:Falles 2022|Catalan Wikipedia project page]].

We look forward for your immense co-operation.

Thanks 
Wiki Loves Folklore international Team
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:41, 14. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Rockpeterson@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=22754428 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Leadership Development Working Group: Apply to join! (14 March to 10 April 2022)&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate/Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Leadership Development Working Group/Participate/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

Thank you to everyone who participated in the feedback period for the [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group|Leadership Development Working Group]] initiative. A [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate#5. Summary of Call for Feedback|summary of the feedback]] can be found on Meta-wiki. This feedback will be shared with the working group to inform their work. The application period to join the Working Group is now open and will close on April 10, 2022. Please [[m:Special:MyLanguage/Leadership_Development_Working_Group/Purpose_and_Structure#3._How_is_the_working_group_formed_and_structured?|review the information about the working group]], share with community members who might be interested, and '''[[m:Special:MyLanguage/Leadership_Development_Working_Group/Participate#1._How_to_participate|apply if you are interested]]'''.

Thank you,

From the Community Development team&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:20, 18. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22974079 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Universal Code of Conduct Enforcement guidelines ratification voting is now closed&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Greetings,

The ratification voting process for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|revised enforcement guidelines]] of the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) came to a close on 21 March 2022. Over {{#expr:2300}} Wikimedians voted across different regions of our movement. Thank you to everyone who participated in this process! The scrutinizing group is now reviewing the vote for accuracy, so please allow up to two weeks for them to finish their work.

The final results from the voting process will be announced [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Results|here]], along with the relevant statistics and a summary of comments as soon as they are available. Please check out [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voter information|the voter information page]] to learn about the next steps. You can comment on the project talk page [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|on Meta-wiki]] in any language. You may also contact the UCoC project team by email: ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Best regards,

Movement Strategy and Governance&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:53, 30. marec 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23079949 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 6&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 6, April 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt;
----

Welcome to the sixth issue of Movement Strategy and Governance News! This revamped newsletter distributes relevant news and events about the Movement Charter, Universal Code of Conduct, Movement Strategy Implementation grants, Board of trustees elections and other relevant MSG topics.

This Newsletter will be distributed quarterly, while the more frequent Updates will also be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;

*'''Leadership Development -''' A Working Group is Forming! - The application to join the Leadership Development Working Group closed on April 10th, 2022, and up to 12 community members will be selected to participate in the working group. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A1|continue reading]])
*'''Universal Code of Conduct Ratification Results are out! -''' The global decision process on the enforcement of the UCoC via SecurePoll was held from 7 to 21 March. Over 2,300 eligible voters from at least 128 different home projects submitted their opinions and comments. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A2|continue reading]])
*'''Movement Discussions on Hubs -''' The Global Conversation event on Regional and Thematic Hubs was held on Saturday, March 12, and was attended by 84 diverse Wikimedians from across the movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A3|continue reading]])
*'''Movement Strategy Grants Remain Open! -''' Since the start of the year, six proposals with a total value of about $80,000 USD have been approved. Do you have a movement strategy project idea? Reach out to us! ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A4|continue reading]])
*'''The Movement Charter Drafting Committee is All Set! -''' The Committee of fifteen members which was elected in October 2021, has agreed on the essential values and methods for its work, and has started to create the outline of the Movement Charter draft. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A5|continue reading]])
*'''Introducing Movement Strategy Weekly -''' Contribute and Subscribe! - The MSG team have just launched the updates portal, which is connected to the various Movement Strategy pages on Meta-wiki. Subscriber to get  up-to-date news about the various ongoing projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A6|continue reading]])
*'''Diff Blogs -''' Check out the most recent publications about Movement Strategy on Wikimedia Diff. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A7|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Also, a draft of the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/draft|'''2022-23 Wikimedia Foundation Annual Plan''']] has been published. Input is being sought on-wiki and during [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/Conversations|'''several conversations''' with Wikimedia Foundation CEO Maryana Iskander]].

[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/Conversations/Announcement|See full announcement on Meta-wiki]]. [[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:46, 22. april 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23184989 --&gt;

== 2022 Board of Trustees Call for Candidates ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt; 
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Board of Trustees seeks candidates for the 2022 Board of Trustees election. [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Announcement/Call_for_Candidates|'''Read more on Meta-wiki.''']]

The [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] is here! Please consider submitting your candidacy to serve on the Board of Trustees.

The Wikimedia Foundation Board of Trustees oversees the Wikimedia Foundation's operations. Community-and-affiliate selected trustees and Board-appointed trustees make up the Board of Trustees. Each trustee serves a three year term. The Wikimedia community has the opportunity to vote for community-and-affiliate selected trustees.

The Wikimedia community will vote to fill two seats on the Board in 2022. This is an opportunity to improve the representation, diversity, and expertise of the Board as a team.

;Who are potential candidates? Are you a potential candidate? Find out more on the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Apply to be a Candidate|Apply to be a Candidate page]].

Thank you for your support, 

Movement Strategy and Governance on behalf of the Elections Committee and the Board of Trustees&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
12:39, 10. maj 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Revisions to the Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement Guidelines&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Revision discussions/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Revision discussions/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Hello all,

We'd like to provide an update on the work on the Enforcement Guidelines for the Universal Code of Conduct.  After the conclusion of the community vote on the guidelines in March, the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Community Affairs Committee|Community Affairs committee (CAC)]] of the Board [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/thread/JAYQN3NYKCHQHONMUONYTI6WRKZFQNSC/ asked that several areas of the guidelines be reviewed for improvements] before the Board does its final review. These areas were identified based on community discussions and comments provided during the vote. The CAC also requested review of the controversial Note in 3.1 of the UCoC itself.

Once more, a big thank you to all who voted, especially to all who left constructive feedback and comments!  The project team is working with the Board to establish a timeline for this work, and will communicate this next month. 

Members of the two prior [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee|UCoC Drafting Committees]] have generously offered their time to help shape improvements to the Guidelines. You can read more about them and their work [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee#Revisions_Committee|here]], as well as read [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Drafting_committee/Phase_2_meeting_summaries#2022|summaries of their weekly meetings in 2022]]. 

Wikimedians have provided many valuable comments together with the vote and in other conversations. Given the size and diversity of the Wikimedia community, there are even more voices out there who can give ideas on how to improve the enforcement guidelines and add even more valuable ideas to the process. To help the Revisions committee identify improvements, input on several questions for the committee’s review is requested. Visit the Meta-wiki pages ([[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Revision_discussions|Enforcement Guidelines revision discussions]], [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Policy text/Revision_discussions|Policy text revision discussions]]) to get your ideas to the Committee - it is very important that viewpoints are heard from different communities before the Committee begins drafting revision proposals.

On behalf of the UCoC project team &lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 00:57, 4. junij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:38, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

The Community Voting period for the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] is now open. Here are some helpful links to get you the information you need to vote:

* Try the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|Election Compass]], showing how candidates stand on 15 different topics.
* Read the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|candidate statements]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Affiliate_Organization_Participation/Candidate_Questions|answers to Affiliate questions]]
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Apply to be a Candidate|Learn more about the skills the Board seeks]] and how the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee found candidates align with those skills]]

If you are ready to vote, you may go to [[Special:SecurePoll/vote/Wikimedia_Foundation_Board_Elections_2022|SecurePoll voting page]] to vote now. '''You may vote from August 23 at 00:00 UTC to September 6 at 23:59 UTC.''' To see about your voter eligibility, please visit the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Voter_eligibility_guidelines|voter eligibility page]].

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz_(WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]]
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23708360 --&gt;

== Invitation to join the Movement Strategy Forum ==

:''{{More languages}}''
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt; 
Hello everyone,

The [https://forum.movement-strategy.org/ Movement Strategy Forum] (MS Forum) is a multilingual collaborative space for all conversations about Movement Strategy implementation. 

We are inviting all Movement participants to collaborate on the MS Forum. The goal of the forum is to build community collaboration, using an inclusive multilingual platform.

The [[m:Movement Strategy|Movement Strategy]] is a collaborative effort to imagine and build the future of the Wikimedia Movement. Anyone can contribute to the Movement Strategy, from a comment to a full-time project.

;Join this forum with your Wikimedia account, engage in conversations, and ask questions in your language.

The Movement Strategy and Governance team (MSG) launched the proposal for the MS Forum in May 2022. There was a 2-month community review period, which ended on 24 July 2022. The community review process included several questions that resulted in interesting conversations. You can read the [https://forum.movement-strategy.org/t/ms-forum-community-review-report/1436 Community Review Report]. 

We look forward to seeing you at the MS Forum! 

Best regards,

the Movement Strategy and Governance Team

[[User:MNadzikiewicz (WMF)]] 13:32, 29. avgust 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23720620 --&gt;</text>
      <sha1>k9jv016eflht7uk4wc8basjscchdpeo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predstavitve diplomskih in magistrskih del</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1477</id>
    <revision>
      <id>72709</id>
      <parentid>72657</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:54:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>94.103.68.230</ip>
      </contributor>
      <comment>/* 6. septembra 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43069" xml:space="preserve">{{Neoštevilčena poglavja}}

'''Pri diplomah naj bo posamezna predstavitev dolga deset minut (pet minut kandidatov povzetek, pet minut vprašanja in odgovori), pri magisterijih petnajst minut (deset plus pet). Kako pripraviti predstavitev za tako kratek čas, preberi v geslu [[:w:en:PechaKucha|peča kuča]] na Wikipediji.''' Zgledi diplom so v [[Diplomske naloge|oddelčnem repozitoriju]].  

__NOTOC__

==2022==

===6. septembra 2022===

*Laura Bele: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1941 in 1945 (mentor Hladnik)
*Katja Rupar: Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijske in rokodelske novice'']] od leta 1869 do leta 1876 (mentor Hladnik)
* Anja Adamič: Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji (mentor Bjelčevič)
* Marko Kunavar: Opisno pesništvo narave v slovenski poeziji 19. stoletja  (mentor Bjelčevič)
* Maša Milčinski: Poezija F. Milčinskega-Ježka  (mentorja Bjelčevič in Albin Širca)
* Pia Marija Žugman: Totalitarizem v dramatiki Dragota Jančarja in Sławomirja Mrożka (Mentorici prof. Rezoničnik in prof. Pezdirc Bartol)

===14. septembra 2022===
* Natalija Hlačar: Pesniška zbirka Ivana Sadarja Človek kot drugi (mentor Bjelčevič)
* Neža Kočnik: Generativna metrika in slovenski verz  (mentor Bjelčevič)
* Patricija Brglez: Od govorništva do digitalizacije slovenskega jezika (mentorja Bjelčevič in Tivadar)

===16. septembra 2022===

==2021==

===22. septembra 2021===

'''10.00&amp;ndash;12.00, # 209 c, člani komisije Juvan, Perenič, Hladnik'''

*Niki Hüll: Leposlovje v reviji [[:s:Žena in dom|''Žena in dom'']] 1930–1941. [https://slov.si/dipl/hüll_niki.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Hana Kastelic: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1918–1931). [https://slov.si/dipl/kastelic_hana.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Valeriya Horvat: Bahtinov koncept ljudske smehovne kulture v romanu ''Jamnica'' Prežihovega Voranca, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Maja Kovač: Vzpon instagram poezije, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič

*[Veronika Rupert: Pregled leposlovja v časopisu ''Glas naroda'' (1925–1930) s posebnim ozirom na prevajanje kratkih zgodb Marka Twaina. Mentorja Hladnik in Smolej, [https://slov.si/dipl/rupert_veronika2.pdf pdf] zagovor na Primerjalni književnosti 29. 9. 2021 ob 20.00]

===7. septembra 2021===

Predavalnica # 233 (na Geografiji) od 10:00 do 13:00.

* Anja Antloga: Leposlovje v časopisu [[:s:Slovenski gospodar|''Slovenski gospodar'']] med letoma 1927 in 1941, [https://slov.si/dipl/antloga_anja.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Nika Serban: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1920 in 1926, [https://slov.si/dipl/serban_nika.pdf], dipl, mentor M. Hladnik
* Špela Mehić: Leposlovje v časniku [[:s:Slovenec|''Slovenec'']] med letoma 1939 in 1945, [https://slov.si/dipl/mehic_spela.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Ana Plantan: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] od leta 1931 do 1935, [https://slov.si/dipl/plantan_ana2.pdf pdf], mag. mentor M. Hladnik
* Anja Cevzar: Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Lucija Jošt: Analiza radijskih iger za otroke Franeta Puntarja, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Karmen Strel: Figurativni jezik in afazija, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Tjaša Vodušek: Radijske igre po kratkih zgodbah Andreja Blatnika, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Andraž Stevanovski: Protestna poezija in glasba dolgega leta 2020 na Slovenskem, magistrska naloga, mentor A. Bjelčevič

===16. 8. 2021===
*Katja Strgar: Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863), mag., mentor A. Bjelčevič, komisija Hladnik, Jež {{opravljeno}}

===28. junija 2021===

*11.00 Polona Rodič: Recepcija Byrona v slovenski literarni tradiciji 19. stoletja in njena primerjava s slovaško situacijo (mentorja Jež in Sevšek Šramel, komisija Hladnik)

===23. aprila 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00

*Kaja Božnik: Leposlovje v ''[[:s:Glas naroda|Glasu naroda]]'' med letoma 1911 in 1915 [https://slov.si/dipl/boznik_kaja.pdf pdf], mentor Hladnik, komisija Bjelčevič in Jež.

===12. marca 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00; komisija M. Hladnik (mentor), A. Jež, U. Perenič

*Kana Vincek: Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] med letoma 1887 in 1903 [https://slov.si/dipl/vincek_kana.pdf pdf dipl.]
*Manja Belina: Leposlovje v glasilu [[:s:Naša moč|''Naša moč'']] med letoma 1905 in 1922 [https://slov.si/dipl/belina_manja.pdf pdf mag.]

==2020==

===9. 12. 2020===

https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480
* Maja Pruščević: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1911 in 1916, [https://slov.si/dipl/pruscevic_maja2.pdf mag.] 
* Erika Kum: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1936 in 1940 [https://slov.si/dipl/kum_erika.pdf  dipl.] -- M. Hladnik

===25. 9. 2020===
'''Predavalnica 209c, od 10.00 do 12.00: Miran Hladnik, Marko Juvan, Urška Perenič'''

10.00-11.00: magistrske naloge
* Anja Hrovatin, Literatura v študentskem listu Tribuna (1965―1975), magistrsko delo, mentor Marko Juvan
* Eva Travnik, Literatura in televizija, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Zala Furlan, Slovenska književnost in slovenščina v šolskem izobraževanju in življenju mladih na avstrijskem Koroškem, magistrsko delo, mentorica red.prof. Vanesa Matajc, somentorica izr. prof. dr. Urška Perenič


11.00-12.00: diplomske naloge
* Lucija Karničar, Predstavitev kresnikovih nagrajencev na spletišču Dobreknjige.si, diplomska naloga, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Nika Primc, Leposlovje v slovenskih ženskih časopisih v letih 1912-1919: [[:s:Slovenska žena|''Slovenska žena]], [[:s:Ženski list|''Ženski list'']], [[:s:Slovenka|''Slovenka'']]. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik, diplomska naloga [http://slov.si/dipl/primc_nika.pdf pdf]
* Tajda Jerkič, Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] v obdobju od 1882 do 1892, diplomsko delo, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik [http://slov.si/dipl/jerkic_tajda.pdf pdf]

===11. 9. 2020 ===

Predstavitve bodo v dveh skupinah. V izogib gneče naj svojci ostanejo zunaj. Pri prezentacijah bodite disciplinirani: 5 minut za diplomo in največ 10 minut za magisterij. 

'''Predavalnica 4: D. Pavlič, A. Zupan Sosič (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. naloge)
*Žiga Kovač: Ateizem, literarni zgodovinski pregled. Mentorja: AZS in T. Virk; mag.
*Mateja Bremec: Fenomen ironije. Mentorici: AZS  in Špela Virant (nemcistika), mag. naloga.
*Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič

10. 00 do 11.00 (mag. naloge)
*Mateja Arnež, Kako po svoje so nesrečne družine v slovenskem avtobiografskem romanu? Mentorica: AZS, mag. n.
*Mateja Bilavčič, Šibkost moških literarnih oseb. Mentorica: AZS, mag. n.
*Karolina Zgaga: Naratološki postopki pri sod. romanih o duš. motnjah. Mentorja: AZS in M. Kos (PK, mag.n.

11.00 do 12.00 (diplomske naloge) 
*Monika Podlogar, Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem. Mentorja: AZS in Matevž Kos (PK), diplomska naloga.
*Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič)
*Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.

'''Predavalnica 415: M. Pezdirc Bartol, M. Hladnik, M. Juvan (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. in diplomske naloge) 
*Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
*Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
*Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena, mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.

10. 00 do 12.00 (diplomske naloge)
*Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
*Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Klara Širovnik, Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Primorski list|''Primorski list'']] med letoma 1893 in 1913, [http://slov.si/dipl/sirovnik_klara.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
*Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.

&lt;!-- * Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana ''Ladja brez imena'', mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.
* Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
* Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Klara Širovnik, Leposlovje v časniku ''Primorski list'' med letoma 1893 in 1913, diplomska naloga, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
* Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
* Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.
* Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
* Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič) --&gt;

===4. 9. 2020 ob 17.00 209c===
* Nika Švigelj: Primerjava naturalizma v romanig Frana Govekarja in Benita Péreza Galdósa (mentorja Ignac Fock in A. Bjelčevič)
* Nina Štular: Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška (mentor Bjelčevič)
* Valerija Kastelic: Tematska analiza besedil Ansambla Lojzeta Slaka (mentor Bjelčevič)

===1. 9. 2020 ob 11.00 (Zoom)===

* Lucija Mandić, »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru ''Tribune'' in ''Studenta'', magistrsko delo, mentorja Marko Juvan, Vanesa Matajc (komisija Boris A. Novak, Darja Pavlič)


===23. 7. 2020===

*Nika Jančič in Katarina Pribožič: Mit lepote pri Govekarju, Kersniku, Kvedrovi in Pajkovi (mentor A. Bjelčevič, komisija M. Hladnik in U. Perenič)

===30. 6. ob 10.00 v # 209 ===

* Dejana Bačić: Bibliografija leposlovja v ''Ameriški domovini'' od leta 1933 do leta 1939 [https://sl.wikisource.org/wiki/Ameri%C5%A1ka_domovina#1933 Wikivir], M. Hladnik [http://slov.si/dipl/bacic_dejana.pdf pdf]
* Urška Plesnik: Dramatika Antona Leskovca, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol
* Nuša Vešligaj: Zgodovinsko ozadje dramskih besedil Primoža Kozaka, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol

===Že mimo===

*29. 5. ob 12.00 v bifeju na Ferantovem vrtu  [http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf Urh Ferlež:] Francija in slovenska književnost, mentorja M. Hladnik in Katarina Marinčič
*28. 2. ob 8.00 v # 116 Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca [http://slov.si/dipl/gerbec_tina.pdf pdf] (dipl), mentor M. Hladnik in Petra Vide Ogrin

==2019==

===Sreda 18. decembra ob 9.40, # 209c===
* Luka Povšič: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] (mag), komisija mentor Hladnik, Perenič, Bjelčevič

===Sreda 9. oktobra ob 9.40, # 209c===

*Tina Slatnar: Leposlovje v časopisu ''[[:s:Slovenski gospodar|Slovenski gospodar]]'' od 1917 do 1926 [http://slov.si/dipl/slatnar_tina.pdf pdf]
*Ana Pestotnik: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' od 1938 do 1945 [http://slov.si/dipl/pestotnik_ana.pdf pdf]

===Petek 13. septembra===

'''9.00−12.00, predavalnica Rimska 4 (med prvim in drugim nadstropjem), komisija Bjelčevič, Hladnik, Perenič'''
*Natalija Hlačar: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak, mentor A. Bjelčevič
*Mateja Lovrečič: Doživljanje Italijanov v romanih slovenskih primorskih pisateljev med letoma 1921 in 1947, mentor A. Bjelčevič
*Melissa Ramdedović: Motiv Antikrista v slovnskem leposlovju, magisterij, mentor A. Bjelčevič
*Maja Boh: Šest sodobnih slovenskih fantazijskih romanov, diploma, mentor A. Bjelčevič

*Jana Šter: Bibliografija leposlovnih del v slovenskem jeziku v časopisu Proletarec med letoma 1906 in 1910, mentor M. Hladnik

*Nuša Simončič: Mediji in intermedialnost v lutkovnem gledališču: Sodobna tehnologija in pojav novih tekstovnih praks, mentorica izr.prof.dr. Urška Perenič
*Nina Krajnc: Slovenska matica in pomembnejše osebnosti, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Jana Vaupotič:Bralna značka in obvezno domače branje ter šolski spis/esej pri osnovnošolcih in srednješolcih, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Erika Bolčina: Humor v romanih za odrasle Dese Muck, magisterij, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Klemen Sagadin: Podobnosti in razlike obdelave faustovske teme pri Goetheju in Mencingerju, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Eva Žgajner: Religija v Visoški kroniki, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič

*Nika Polšak: Pouk slovenščine na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani s posebnim ozirom pouk književnosti, mentorica A. Žbogar - prestavljeno na 17. 9.

'''9.00−12.00, predavalnica 4, komisija Zupan Sosič, Pezdirc Bartol, Pavlič'''
*Sara Sterle: Tabuizirane teme v lutkovnih predstavah za najmlajše, mentorica M. Pezdirc Bartol in mentor G. Troha
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Rebeka Lebinger
*Anja Markelj (obe dipl. AZS + V. Matajc)
*Žunič
*Čeplak
*Metka Božič: Sodobna fantazijska književnost na Slovenskem, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Anja Kotnik: Dramatizacije otroških del Svetlane Makarovič, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*P. Brglez
*N. Bele
*E. Kravanja
*Ancelj
*Jera Krečič: Gledališka produkcija Ivana Cankarja v Cankarjevem letu, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Ajda Sokler: Ljubiteljsko gledališče na Studencu, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Urša Terčon: Iskanje identitete v pesniških zbirkah Barbare Korun, mentorica: doc. dr. D. Pavlič
*Karin Kovaček (DP, dipl)

===Četrtek 27. junija===
Ob 9.00 v # 233

*Maruška Urbančič: Leposlovje v glasilu [[:s:Jutro|''Jutro'']] od 1939 do 1943 [http://slov.si/dipl/urbancic_maruska.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Mateja Lupšina: Podobe družin v sodobnem slovenskem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosić, Andreja Hočevar (andragogika)
*Eva Frankol: Anatomija čustvovanja I. in roman Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana -- 1. stopnja, A. Zupan Sosič
*Lucija Mirkac: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 -- 1. stopnja, A. Bjelčevič in Vid Snoj
*Renata Kekovič: Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar) -- 1. stopnja, A. Bjelčevič

10.00
*Lidija Rezoničnik: Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev --1. stopnja, M Pezdirc Bartol, Tone Smolej
*Anamarija Zorč: Medkulturnost v mladinski književnosti --2. stopnja, M. Pezdirc Bartol, Vanesa Matajc
*Katarina Špringer: Vprašanje identitete v izbranih dramah Matjaža Zupančiča -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Ana Semič: Dramatika Saše Pavček -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol

===Petek 14. junija===
Ob 9.00 v # 116

*Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov [http://slov.si/dipl/guzelj_sara.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Leja Veldin: Lik zaljubljenca v sodobnem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosič
*Larisa Trdina: Leposlovje v ''[[:s:Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' [http://slov.si/dipl/trdina_larisa.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Andraž Stevanovski: ''Komično in tragikomično v Med gorami Ivana Tavčarja in Kmetske slike Janka Kersnika'' -- 1. stopnja, A. Bjelčevič
*Diana Pivc: ''Potovanje kot motiv v izbranih delih Iztoka Osojnika'' -- 1. stopnja, kombinirana, D. Pavlič in M. Kos (primerjalna književnost in literarna teorija)
*Špela Orel: Marija Magdalena v Svetem pismu in slovenskem leposlovju. -- 2. stopnja, kombinirana, A. Bjelčevič in Ana Vogrinčič (sociologija)

===24. maja===
Ob 8.00, # 116
*Eva Razpotnik: Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] od 1904 do 1915 [http://slov.si/dipl/razpotnik_eva.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}
*Anamarija Cemič: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1932–1941) [http://slov.si/dipl/cemic_anamarija.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}

===5. aprila=== 
Ob 8.00, # 116
*Katja Kumše, Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice#1864|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] 1864–1868  ([http://slov.si/dipl/kumse_katja.pdf diploma,] M. Hladnik)
*Klara Rudić, Leposlovje v [[:s:Soča|''Soči'']] 1893–1903 ([http://slov.si/dipl/rudic_klara.pdf diploma], M. Hladnik)

==2018==

===Petek, 14. 9. 9.00 209 C===
*Sanja Podgornik: Svetovna književnost druge polovice 20. stoletja pri gimnazijskem pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar, somentor T. Virk)
*Polonca Mercina: Sodobna slovenska kratka proza in gimnazijski pouk književnosti - primeri izbranih nagrajenih zbirk (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tea Trušnovec: Eksistencializem v romanih Črni dnevi in beli dan ter Tujec (magisterij, AZS)
*Karin Poravne: Vloga žensk v romanih Filio ni doma in Deklina zgodba (diploma, AZS)
*Urša Gluščič: Prežihovi Samorastniki: novela, film, drama(magisterij, MPB
*Anja Buh: Bralni interesi in domača branja v srednjih šolah (diploma, MPB)
*Monika Zorko: Balet in drama na primeru Romea in Julije (diploma, MPB)
*Stanislava Klopčič: Ženski liki v dramatiki Draga Jančarja (diploma, MPB)
*Jure Plut: Poezija v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji (1945–50). (diploma DP)
*Barbara Brnot: Vloga jezika v sodobnem slovenskem romanu (mag. AZS)

===Petek, 14. 9. 9.00 Rimska 1A===
*Ajda Batistič: Pogled znanosti in šolstva na Bartolov roman Alamut (mag., Bjelčevič, Snoj)
*Nika Jančič: Ženska in moška lepota pri Jurčiči (diploma, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf pdf]
*Polona Pahor: Razdvojenost med ljubeznijo in duhovništvom pri Antonu Aškercu (diploma, mentor Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/pahor_polona.pdf pdf]
*Veronika Rupert: Pregled leposlovja v tržaškem glasilu ''[[:s:Edinost|Edinost]]'' (1921–1928) (diploma MH) [http://slov.si/dipl/rupert_veronika.pdf pdf]
*Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika (magisterij, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/kerze_ivo.pdf pdf]
*Alja Klinkon: Poezije I Simona Gregorčiča: Od oddaljenega k tesnemu branju (diploma UP) [http://slov.si/dipl/klinkon_alja.pdf pdf]
*Špela Derčar: Dunaj v Cankarjevi kratki prozi (diploma UP)
*Uršula Gačnik: Empatija in literarno branje (diploma UP)
*Tjaša Rot: Empirična analiza korpusa Pavline Pajk (diploma UP)
*Ana Plantan: Leposlovje v ''[[:s:Prosveta|Prosveti]]'' od leta 1931 do leta 1935 (diploma MH)
*Žva Škedelj: Politična poezija Taje Kramberger v njeni pesniški zbirki Z roba klifa (diploma INP)
*Luka Kropivnik: Majakovski v sodobni slovenski poeziji (diploma INP)
*Maja Jakša: Poezija Anje Golob v zbirkah Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju (dploma INP)

===Torek 11. 9. 2018===
* Anamarija Krajšek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Železar (časnik)|Železar]]'' (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija ''Drobtinice'' (na Pkn, mentorja Hladnik in Kos) [http://slov.si/dipl/krajsek_anamarija.pdf pdf]

===Torek, 4. 9. 2018 9.00 209 C===
*Jarc Ana: Odnos do živali v pripovedi I. Cankarja in M. Attwood(diploma, AZS)
*Polanc Manuela: Pesništvo M. Vidmar (diploma, AZS)
*Teja Jeraja: Ženski liki v dramatiki Dragice Potočnjak (diploma, MPB)
*Maja Peljhan: Vidiki kapitala v sodobni slovenski komediji (diploma, MPB)
*Andreja Lavrenčič: Motiv drugačnosti v mladinskih romanih Aksinje Kermauner (diploma, MPB)
*Brina Bobnar: Telesna samopodoba in razvojne motnje hranjenja v sodobnem slovenskem mladinskem romanu (diploma, MPB)
*Mia Hočevar: Motiv žrtve v dramatiki Simone Semenič (diploma, MPB)
*Vid Skrbinšek: Likovni performativ in njegove možnosti v teatralnem (7. 9., diploma, MPB, Vanesa Matajc na PKN)

===Torek, 4. 9. 2018 10.30 232===

*Maruša Trošt: Formativno spremljanje pri pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tina Mihelič: Svetopisemska literarna besedila pri pouku književnosti (magisterij, A. mentorica Žbogar, somentor Vodičar)
*Ana Metličar: Omama v sodobnem slovenskem romanu (magisterij, AZS)
*Katja Zver: Intimno v romanih G. Babnik (magisterij, AZS)

===8. 6. 2018 8.00, # 116===
Tadeja Logar: Leposlovje v ''[[:s:Delavska politika|Delavski politiki]]'' med letoma 1926 in 1941] ([http://slov.si/dipl/logar_tadeja.pdf magisterij,] M. Hladnik)
*18. 5. 2018 8.00, # 116. Maja Pruščević: Pregled leposlovja v tržaški ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' (1901&amp;ndash;1906)] ([http://slov.si/dipl/pruscevic_maja.pdf  diploma,] M. Hladnik)

=== 21. 2. 2018===
* Alen Blažič: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' 1932–1937 ([http://slov.si/dipl/blazic_alen.pdf diploma,] M. Hladnik)
* Lucija Luknar: Simbolika vode v romanih Ferija Lainščka (magisterij, A. Zupan Sosič)

==2017==
===Četrtek 21. 9. 2017===
* 10.00 (# ??) Doroteja Šekoranja: Poezija Barbare Korun in njena recepcija (magistrska naloga, Irena Novak Popov, Matevž Kos)
* 12.00 (# 4) Nina Trebovc: Dramatika Mire Mihelič (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol in Tone Smolej)

===petek 15. 9. 2017===
10.00 (# 119)
* Rebeka Roblek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Slovenski dom|Slovenski dom]]'' od 1909 do 1914 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) [http://slov.si/dipl/roblek_rebeka.pdf pdf]
* Monika Grmek: Dramatizacije Frana Govekarja (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Melina Hrženjak: Stereotipi in partnerski odnosi v Partljičevih komedijah po letu 2000 (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Ana Zupan: Resničnostni šov in razkritje manipulacij v drami Hodnik Matjaža Zupančiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Maša Strožer: Verizem in problematika malega človeka v monodramah Roka Vilčnika Kleščar in Pavlek (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Neža Bohinc: Različni uprizoritveni pristopi k postavitvi Škofjeloškega pasijona (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Kaja Cvelbar: Pogledi na žensko v dramah slovenskih dramatičark (magistrska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Nina Misson: Goga in nemški ekspresionistični film (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Anja Andrejka: Komični elementi v novejših komedijah Toneta Partljiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol) 

10.00 (# 030)
* Mateja Bilavčić: Gibljivost v poeziji Ane Svetel in Kaje Teržan (prvostopenjska diploma, Irena N. Popov)
* Neja Lenart: Fluidnost in dinamičnost identitete v poeziji Lucije Stupice (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Nika Žunič: Iskanje para v pesmih Vena Tauferja (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Katja Pičinin: Literarne osebe v Jančarjevih romanih: ''Katarina, pav in jezuit; Galjot'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Mateja Bremec: Ironija v romanih V. Zupana, F. Célina in H. Millerja (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Anja Cevzar: Romana Petra Rezmana ''Tekoči trak'' (2015) ter ''Barbara in Krištof'' (2016) (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Lea Kovačič: Ljubezenska zveza v trivialnem in netrivialnem romanu (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Alojz Grčman: Glavne literarne osebe v romanih Draga Jančarja ''Galjot, Posmehljivo poželenje'' in ''Zvenenje v glavi'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)

10.00 (# 4)
* Klavdija Bizjak: Recepcija antične književnosti in njeni odmevi pri pouku književnosti (magistrska naloga, Alenka Žbogar in Vid Snoj)
* Lucija Mandič: Prešernov Krst in Machov maj (prvostopenjska, Bjelčevič in Vid Snoj)
* Kaja Žvanut: Osapski pasijon: znanstvenokritični prepis s komentarji (prvostopenjska diploma, A. Bjelčevič in Matija Ogrin)

16.00 (??)
*Ana Mestnik, Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja ''Cvetje v jeseni'' (prvostopenjska, Urška Perenič in Blaž Repe)
*Marcela Petrevčič, ''To noč sem jo videl'' in življenje zakoncev Hribar (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Zarja Frančišča Gošnik, Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Karolina Zgaga, Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji ''Dom in svet'' (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Kaja Boštjančič, Primerjava izbranih teoretičnih modelov pravljice (prvostopenjska, Urška Perenič)

===Ostali zagovori===

*pon. 11. 9. 2017 (na Pkn): Luka Povšič: Leposlovje v ''[[:s:Novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' (1843 do 1863) s posebnim ozirom na prevajanje Byronovih ''Hebrejskih melodij'' [http://slov.si/dipl/povsic_luka.pdf pdf] (mentorja M. Hladnik in T. Smolej)
*sreda 30. 8. 2017 10.00 (# 116): 
**Lara Rojc: Leposlovje v glasilu ''[[:s:Soča|Soča]]'' od leta 1871 do leta 1881 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik, [http://slov.si/dipl/rojc_lara.pdf pdf])
**Maja Lupše: Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1907–1911 (magistrsko delo, Miran Hladnik, [http://slov.si/dipl/lupse_maja.pdf pdf])
*četrtek, 6. 7. 2017: Tjaša Mislej: Dramska pisava Drage Potočnjak in Simone Semenič: analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol)
*četrtek 6. 7. 2017: Tanja Hozner: Homoerotika v najnovejši slovenski pripovedi (2010-2016) (magistrska naloga, Alojzija Zupan Sosič)
*sreda 31. 5. 2017 15.30 v # 4 (seminar A. Zupan Sosič) [http://slov.si/dipl/milavec_sasa.pdf Saša Milavec:] Pregled leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1895&amp;ndash;1900 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) {{opravljeno}}
*sreda 5. 4. 2017 9.40 v # 209c (seminar A. Bjelčeviča) -- nič
*petek 3. 2. 2017 10.00 -- nič

==2016==

===23. novembra 2016 (prijave do 10. nov.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===
*[http://slov.si/dipl/aljaz_sasa.pdf Saša Aljaž:] Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Ameriška domovina|Ameriški domovini]]'' (1926–1932)

===19. oktobra 2016 (prijave do 5. okt.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===

*Maruša Marn: Leposlovje v ''Dolenjskem listu'' (1950─1955) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*[http://slov.si/dipl/piber_doroteja2.pdf Doroteja Piber]: Motiv vojne v ''[[:s:sl:Edinost|Edinosti]]'' od leta 1912 do 1920 (bolonjski mag., M. Hladnik)

'''Zagovori na drugih oddelkih'''
* Maja Ličen: Pomen lezbičnega prostora skozi poezijo Kristine Hočevar (bolonjska diplomska naloga, I. Novak Popov in R. Kuhar) -- na Soc
*Nika Polšak: Vloga matere v literaturi in življenju Alme Karlin (bolonjska dipl., A. Žbogar in M. Antić Gaber) -- na Soc
*Amadea Kovič: Hinko Smrekar in Martin Krpan (Hladnik, Seražin, bolonjska) -- na Umetnostni zgodovini
*Mateja Pogačar: Leposlovje v ''Slovencu'' 1873&amp;ndash;1890 (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Saša Majdič: Leposlovje v ''Prosveti'' 1916&amp;ndash;1920  (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Simona Kepic: Leposlovni podlistek v ''Delu'' in ''Dnevniku'' v obdobju od 1980 do 2016 (Hladnik, Nataša Logar) -- na FDV, novinarstvo
*Nina Rogina: Interpretacija in analiza recepcij Mazzinijevega romana Telesni čuvaj (Bjelčevič, Tomo Virk, na Pkn)

===15. septembra 2016=== 
(prijave do 1. sept)

'''Predavalnica # 119 9.00''' (Juvan, Novak Popov, Bjelčevič)
*Lucija Grušovnik: Brina Svit in migrantstvo v literaturi (predbolonjska, Juvan, Vogrinc)
*Ana Leskovšek: Parodija in satira v ''Radiu Ga-Ga'' (predbolonjska dipl., M. Juvan)
*Mateja Androjna: Ženska, pokrajina in ljubezen v poeziji Ferija Lainščka (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Špela Sladič: Pozno pesniško ustvarjanje Ifigenije Simonović (2006-2013) (bolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Nevenka Lozar: Metafora gore, plezanja, alpinizma v štirih alpinističnih romanih (predbolonjska, Bjelčevič)
*Nadina Štefančič: Metafora ženske in narave pri Francisu Baconu in Zofki Kveder (predbolonjska, Bjelčevič, Franci Zore)
*Maja Komjanc: Analiza pesniškega opusa Milene Merlak Detela (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Barbara Leban: Poezija Pavleta Zidarja (bolonjski magisterij, I. Novak Popov)
*Patricija Peterlin: Semantika v sonetu pri Cirilu Zlobcu (Bjelčevič)
*Meta Srnel: Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi ter njeni odmevi v pravljici Lepotica in zver in slovenskem pravljičarskem izročilu (Bjelčevič, Snoj)
*Ajda Kupljenik: Krščanska motivika v pesmih Alojza Ihana (Bjelčevič)
*Polona Parežnik: Elementi teozofije v romanu Angel na zemlji Alme Karlin (Bjelčevič)
'''Predavalnica # 232 9.00''' (Zupan Sosič, Pezdirc Bartol)
*Maja Pinter: Kolektivni junak v slovenski mladinski avanturistični prozi (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Saša Kolenc: Psihološke posebnosti Jovanovićevih protagonistov v izbranih dramah (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Špela Vrtačnik: Primerjava Grumove drame Dogodek v mestu Gogi in Deklevovega romana Zmagoslavje podgan (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in V. Matajc)
*Žiga Kovač: Novi ateizem: pregled temeljnih teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiteizma (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Matajc)
*Nina Klaut: Postmodernizem v evropskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Nastja Bojić: Absurd v romanu Vitomila Zupana ''Igra s hudičevim repom'' (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Hribar Sorčan)
*Nastasja Schweiger: Ko se na razpotju srečata Kralj Ojdip in Chrysippos (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in J. Vrečko), zagovor na pKN ob 17. uri
*Petra Zalar: Večnaslovniškost otroške književnosti. Poskus empirične raziskave na primeru pravljic Anje Štefan (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Albina Čeplak: Posameznikovo doživljanje vojne v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Mateja Grahovac: Razlike in podobnosti v recepciji tradicionalne in zvočne knjige na primeru romana Oštrigeca Marjana Tomšiča (bolonjski magisterij, A. Zupan Sosič)

===2. septembra 2016===
&lt;!-- (prijave do 22. avg.; ob 9.00 so rezervirane predavalnice 209c, 115 in 116) --&gt;

'''Predavalnica 209c ob 9.00 (Perenič, Hladnik, Pezdirc Bartol)'''
* Ajda Gabrič: Slovenske radijske igre za otroke (1975) (bolonjska magistrska, U. Perenič)
* Adrijana Leskovšek: Leposlovje v ''[[:s:sl:Jutro (časnik)|Jutru]]'' 1929&amp;ndash;1934 (stara, M. Hladnik)
* Maja Vehar: Bibliografija leposlovja v Domoljubu (1934-1944) (bolonjska magistrska, M. Hladnik)
* Mateja Lupšina: Leposlovje v časopisu Jutro od leta 1935 do leta 1938 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Katarina Žagar: Leposlovje v ''Domačem prijatelju'' (1904─1915) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Anamarija Zorč: Bibliografija leposlovja v časopisu ''Ameriška domovina'' od 1919 do 1925 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* &lt;font color=grey&gt;Valerija Stopar: Primerjava dramskih del ''Pri nas je vse v redu'' in ''Na dnu'' (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol in G. Troha) -- na Pkn&lt;/font&gt;
* Anja Kotnik: Medosebni odnosi v izbranih delih sodobne slovenske dramatike (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Leja Veldin: Dramatika Alenke Goljevšček (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Valentina Jazbec Zečiri: Literarni almanah Hotenja: empirični prikaz (predbolonjska diploma, U. Perenič)

'''Predavalnica 115 ob 9.00 (Bjelčevič, Novak Popov)'''
* Alenka Vasić: Dramska groteska v besedilih slovenskih avtorjev v začetku 20. stoletja (predbolonjska, A. Bjelčevič)
* Tadeja Rožman Bogovac: Igrajmo se boga. Nadzor družbe v antiutopični literaturi (predbolonjska, Bjelčevič in Virk)
* Maša Cizej: Vloga ženske v kmečkih delih Ivana Sivca (predbolonjska, Bjelčevič)
* Klara Vrtač: Slovenski prevodi ruske literature v slovenskih literarnih časopisih do 1. svetovne vojne (predbolonjska, Bjelčevič in Podlesnik)
* Stane Škarja: Besedilni repertoar v skladbah iz Slovenske pesmarice (1896 in 1900) (predbolonjska, Bjelčevič)
* Jaruška Majovski: Podoba Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha (predbolonjska diplomska naloga, Irena Novak Popov in Vanesa Matajc)
* Eva Gajšek: Poezija Gorazda Kocijančiča (predbolonjska diplomska naloga pri dvopr. programu, Irena Novak Popov)

===17. junija 2016 ===
(prijave do 3. 6.; #116 ob 9.40)

*Jernej Kusterle: Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst (bolonjska, Marko Juvan) 
*&lt;s&gt;Kristina Obranič: Pisanje v devetletni osnovni šoli (predbolonjska, A. Žbogar)&lt;/s&gt;
*Leja Furlan: Literarni lik ženske v romanu Da me je strah Maruše Krese (prvostopenjsska; A. Zupan Sosič)
*Maja Nemec, Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska mag., A. Zupan S.)
*Mojca M. Wlodyga: Poezija Saše Vegri (zagovor diplome, stari univerzitetni program slovenistike, Irena Novak Popov)

===18. maja 2016===
(prijave do 4. 5., #209 9.40 v seminarju A. Bjelčeviča)
*Katarina Eranovič: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901-1909 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)

===13. aprila 2016 ===
(prijave do 3. 4., #209 9.40)
* Špela Kastelic: Digitalna zmožnost in pouk književnosti (predbolonjska, Alenka Žbogar)

===10. marca 2016 ===
(prijave do 22. 2., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

==2015==

===14. 12. 2015 ===
(prijave do 27. 11., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

===18. 11. 2015===
predavalnica 209 ob 9.40; prijave do 30. 10.

*Jasmina Slapar: Bibliografija leposlovja v časniku ''Slovenski narod'' od 1884 do 1900 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik) 
*Gregor Vinter: Leposlovje v časniku ''Prosveta'' 1944–1948 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*Jonatan Jeršin: Semantika verznih oblik pri Balantiču, Boru, Hribovšku in Kajuhu (magistrska naloga, A. Bjelčevič)
*Karmen Fink: Posredovanje literature v predšolskem obdobju (stara diplomska, B. Krakar Vogel)

===14. 10. 2015 ===
predavalnica 209 ob 9.40

*Andreja Kogovšek: Sprejemanje literarnih besedil v različnih skupinah dijakov (mag., Boža Krakar Vogel)

===4. 9. 2015 ===

'''10.00--11.30''' (1. stopnja) # 209C
*Katarina Oman: [http://slov.si/dipl/oman_katarina.pdf Leposlovje v ''Prosveti'' (1939–1943)] (Miran Hladnik)
*&lt;font color=gray&gt;Anja Andrejčič: [http://slov.si/dipl/andrejcic_anja.pdf Bibliografija leposlovja v časopisu Zora od 1872 do 1878] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*&lt;font color=gray&gt;Hana Furlan [http://slov.si/dipl/furlan_hana.pdf Bibliografija leposlovja v tržaški Edinosti (1886–1894)] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*Kerstin Kurinčič: Boris Pahor: ''Grmada v pristanu'' (Alenka Žbogar)
*Jana Šter: Analiza zbirke Borisa Jukiča ''Loreana in druge novele'' (Alenka Žbogar)
*Jana Zajc: Analiza komedije ''Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene'' Vinka Möderndorferja (Alenka Žbogar)
*Evita Popovič: ''Pes, pizda in peder Gregorja Fona'' (Alenka Žbogar)
*Tereza Zorenč: Dogajališča v izbranih tekstih slovenskega zgodovinskega romana (Urška Perenič)
* Manja Klobasa: Prva slovenska ženska poezija: narava kot metafora človeškega življenja (Aleksander Bjelčevič)
* Anja Božič: Levstikov prevod Salustijeve Katilinove zarote (Aleksander Bjelčevič)

'''10.30--12.20''' # 434
*Teja Koren: Motiv nasilja v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Mateja Pezdirc Bartol)
*Monika Lušin: Medosebni odnosi v izbranih dramah Dušana Jovanovića (Mateja Pezdirc Bartol)
*Eva Travnik: Ekranizacija slovenskih mladinskih del na primerih Poletje v školjki in Distorzija (Mateja Pezdirc Bartol)
*Nina Bokalič: Primerjava treh mladinskih del Ivana Sivca: Finta v levo, Faktor X in Zadnji mega žur (Mateja Pezdirc Bartol) 
*Klasja K. Kovačič: Erotika in postmodernizem v romanu Telesa v temi Davorina Lenka (Alojzija Zupan Sosič)
*Maša Kovač: Čefurji raus (Alojzija Zupan Sosič)
*Katarina Gomboc: Odnos mlade pesniške generacije do družbe, poezije in intime (na primerih prvencev Andreja Hočevarja, Katje Perat in Anje Golob) (Irena Novak Popov)
* Ana Žunič: Lirski subjekt v zbirki Iztoka Osojnika v zbirki ''Izbrisano mesto'' (Irena Novak Popov)
* Špela Habulin: Socialna poezija Vinka Möderndorferja (Irena Novak Popov)
* Tanja Senica: Pesništvo socialnega realizma v Zasavju (Irena Novak Popov)

(2. stopnja) # 209C 

'''12.30'''
*Marija Topole: Lik matere v dramatiki slovenske moderne in ekspresionizma (Mateja Pezdirc Bartol)
*Urša Slavec: Otroška travma v sodobnem slovenskem romanu (Alojzija Zupan Sosič)

&lt;p&gt;&lt;p&gt;
&lt;hr&gt;

==2014==

*Za predstavitve diplom (bolonjskih, magistrskih in starih) pod Hladnikovim mentorstvom glej [[Magistrski seminar 2014#Datumi predstavitev]].
*Datumi skupinskih komisijskih predstavitev (po uspešni prijavi vpiši sem svoje ime): 
:*29. 8. 2014 
:*19. 9. 2014

==2013==

V petek, 13. septembra 2013, bodo med 10.00 in 12.00 na FF v Ljubljani naslednje predstavitve bolonjskih in starih diplomskih nalog:

Predavalnica # 116:

*Klavdija Namurš: Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki pri pouku književnosti v srednjih strokovnih šolah (Žbogar)
*Barbara Burger: Analiza zbirke Popularne zgodbe Vesne Lemaić (Žbogar)
*Urška Pečkaj: Analiza zbirke Punk is dead Tomaža Kosmača (Žbogar)
*&lt;s&gt;Anita Jurič: Literatska povest (Perenič)&lt;/s&gt;
*Matic Pišljar: Dokumentarni roman (Žbogar)
* Ana Metličar: Ruski formalizem (Žbogar)
* Monika Remih: Ekranizirani klasiki 19. stoletja (Bjelčevič)
*Neža Gaberšček: Kritika oblasti v slovenski in španski povojni dramatiki (Pezdirc Bartol)
*Lucija Šarc: Vrednote v dramskih delih Vitomila Zupana: ''Ladja brez imena, Aleksander praznih rok'' in ''Angeli, ljudje, živali'' (Pezdirc Bartol)
*Mateja Grahovac: Družbeni sistem in posameznik v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Pezdirc Bartol)
*Nina Pirec: Lik matere v dramatiki Zofke Kveder (Pezdirc Bartol)
*Rosana Vukojević: Analiza lepovidskega motiva v drami Alenke Goljevšček ''Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba'' (Pezdirc Bartol)
*Ivana Zajc: Deli Simone Semenič ''Gostija'' in ''Jaz, žrtev'' z vidika teorij sodobne dramatike in postmodernizma (Pezdirc Bartol)

Predavalnica 209 c:

*Mateja Arnež, Moški in ženska v romanih V. Moderndorferja (Zupan Sosič)
*Urška Slavec, Psihične bolezni v sodobnem slovenskem romanu (Zupan Sosič)
*Ema Repnik: Leposlovje v [[:s:sl:Ilustrirani glasnik|Ilustriranem glasniku]] 1914–1918 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Repnik_Ema.pdf]
*&lt;s&gt;Laura Štorman: Leposlovje v [[:s:sl:Amerikanski Slovenec|Amerikanskem Slovencu]] 1891- (Hladnik)&lt;/s&gt;
*Doroteja Piber: Daljše leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1898|Domoljubu]] 1898–1906 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Piber_Doroteja.pdf]
*Barbara Grabar: Leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1907|Domoljubu]] 1907–1915 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Grabar_Barbara.pdf]
*Lilijana Podvinšek: [[:w:sl:Josip Vošnjak|Josip Vošnjak]] na spletu (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Podvinšek_Lilijana.pdf]
*Černič Mateja: Lebičeve uglasbitve Jarčeve poezije (Novak Popov)
*Gorjup Brigita: Zbirka Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger (Novak Popov)
*Barbara Vojsk: Pesniška zbirka Kot dar Primoža Čučnika (Novak Popov)
*Vertelj Maša: Peter Semolič,, Hiša iz besed: otroštvo, eros in poezija (Novak Popov)
*Klajn Urška: Eros v poeziji Vinka Moederndorferja (Novak Popov)

[[Kategorija:Diplome]]
[[Kategorija:Slovenistika]]</text>
      <sha1>lqz5ziofywoiglljg6w7ca0c5lvuhi0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72710</id>
      <parentid>72709</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:52:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>176.76.241.146</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43195" xml:space="preserve">{{Neoštevilčena poglavja}}

'''Pri diplomah naj bo posamezna predstavitev dolga deset minut (pet minut kandidatov povzetek, pet minut vprašanja in odgovori), pri magisterijih petnajst minut (deset plus pet). Kako pripraviti predstavitev za tako kratek čas, preberi v geslu [[:w:en:PechaKucha|peča kuča]] na Wikipediji.''' Zgledi diplom so v [[Diplomske naloge|oddelčnem repozitoriju]].  

__NOTOC__

==2022==

===6. septembra 2022===

*Laura Bele: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1941 in 1945 (mentor Hladnik)
*Katja Rupar: Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijske in rokodelske novice'']] od leta 1869 do leta 1876 (mentor Hladnik)
* Anja Adamič: Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji (mentor Bjelčevič)
* Marko Kunavar: Opisno pesništvo narave v slovenski poeziji 19. stoletja  (mentor Bjelčevič)
* Maša Milčinski: Poezija F. Milčinskega-Ježka  (mentorja Bjelčevič in Albin Širca)
* Pia Marija Žugman: Totalitarizem v dramatiki Dragota Jančarja in Sławomirja Mrożka (Mentorici prof. Rezoničnik in prof. Pezdirc Bartol)
* Nuša Vešligaj: Komedije, ki jih pišejo sodobne slovenske dramatičarke (Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezditc Bartol)

===14. septembra 2022===
* Natalija Hlačar: Pesniška zbirka Ivana Sadarja Človek kot drugi (mentor Bjelčevič)
* Neža Kočnik: Generativna metrika in slovenski verz  (mentor Bjelčevič)
* Patricija Brglez: Od govorništva do digitalizacije slovenskega jezika (mentorja Bjelčevič in Tivadar)

===16. septembra 2022===

==2021==

===22. septembra 2021===

'''10.00&amp;ndash;12.00, # 209 c, člani komisije Juvan, Perenič, Hladnik'''

*Niki Hüll: Leposlovje v reviji [[:s:Žena in dom|''Žena in dom'']] 1930–1941. [https://slov.si/dipl/hüll_niki.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Hana Kastelic: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1918–1931). [https://slov.si/dipl/kastelic_hana.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Valeriya Horvat: Bahtinov koncept ljudske smehovne kulture v romanu ''Jamnica'' Prežihovega Voranca, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Maja Kovač: Vzpon instagram poezije, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič

*[Veronika Rupert: Pregled leposlovja v časopisu ''Glas naroda'' (1925–1930) s posebnim ozirom na prevajanje kratkih zgodb Marka Twaina. Mentorja Hladnik in Smolej, [https://slov.si/dipl/rupert_veronika2.pdf pdf] zagovor na Primerjalni književnosti 29. 9. 2021 ob 20.00]

===7. septembra 2021===

Predavalnica # 233 (na Geografiji) od 10:00 do 13:00.

* Anja Antloga: Leposlovje v časopisu [[:s:Slovenski gospodar|''Slovenski gospodar'']] med letoma 1927 in 1941, [https://slov.si/dipl/antloga_anja.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Nika Serban: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1920 in 1926, [https://slov.si/dipl/serban_nika.pdf], dipl, mentor M. Hladnik
* Špela Mehić: Leposlovje v časniku [[:s:Slovenec|''Slovenec'']] med letoma 1939 in 1945, [https://slov.si/dipl/mehic_spela.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Ana Plantan: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] od leta 1931 do 1935, [https://slov.si/dipl/plantan_ana2.pdf pdf], mag. mentor M. Hladnik
* Anja Cevzar: Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Lucija Jošt: Analiza radijskih iger za otroke Franeta Puntarja, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Karmen Strel: Figurativni jezik in afazija, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Tjaša Vodušek: Radijske igre po kratkih zgodbah Andreja Blatnika, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Andraž Stevanovski: Protestna poezija in glasba dolgega leta 2020 na Slovenskem, magistrska naloga, mentor A. Bjelčevič

===16. 8. 2021===
*Katja Strgar: Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863), mag., mentor A. Bjelčevič, komisija Hladnik, Jež {{opravljeno}}

===28. junija 2021===

*11.00 Polona Rodič: Recepcija Byrona v slovenski literarni tradiciji 19. stoletja in njena primerjava s slovaško situacijo (mentorja Jež in Sevšek Šramel, komisija Hladnik)

===23. aprila 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00

*Kaja Božnik: Leposlovje v ''[[:s:Glas naroda|Glasu naroda]]'' med letoma 1911 in 1915 [https://slov.si/dipl/boznik_kaja.pdf pdf], mentor Hladnik, komisija Bjelčevič in Jež.

===12. marca 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00; komisija M. Hladnik (mentor), A. Jež, U. Perenič

*Kana Vincek: Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] med letoma 1887 in 1903 [https://slov.si/dipl/vincek_kana.pdf pdf dipl.]
*Manja Belina: Leposlovje v glasilu [[:s:Naša moč|''Naša moč'']] med letoma 1905 in 1922 [https://slov.si/dipl/belina_manja.pdf pdf mag.]

==2020==

===9. 12. 2020===

https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480
* Maja Pruščević: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1911 in 1916, [https://slov.si/dipl/pruscevic_maja2.pdf mag.] 
* Erika Kum: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1936 in 1940 [https://slov.si/dipl/kum_erika.pdf  dipl.] -- M. Hladnik

===25. 9. 2020===
'''Predavalnica 209c, od 10.00 do 12.00: Miran Hladnik, Marko Juvan, Urška Perenič'''

10.00-11.00: magistrske naloge
* Anja Hrovatin, Literatura v študentskem listu Tribuna (1965―1975), magistrsko delo, mentor Marko Juvan
* Eva Travnik, Literatura in televizija, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Zala Furlan, Slovenska književnost in slovenščina v šolskem izobraževanju in življenju mladih na avstrijskem Koroškem, magistrsko delo, mentorica red.prof. Vanesa Matajc, somentorica izr. prof. dr. Urška Perenič


11.00-12.00: diplomske naloge
* Lucija Karničar, Predstavitev kresnikovih nagrajencev na spletišču Dobreknjige.si, diplomska naloga, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Nika Primc, Leposlovje v slovenskih ženskih časopisih v letih 1912-1919: [[:s:Slovenska žena|''Slovenska žena]], [[:s:Ženski list|''Ženski list'']], [[:s:Slovenka|''Slovenka'']]. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik, diplomska naloga [http://slov.si/dipl/primc_nika.pdf pdf]
* Tajda Jerkič, Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] v obdobju od 1882 do 1892, diplomsko delo, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik [http://slov.si/dipl/jerkic_tajda.pdf pdf]

===11. 9. 2020 ===

Predstavitve bodo v dveh skupinah. V izogib gneče naj svojci ostanejo zunaj. Pri prezentacijah bodite disciplinirani: 5 minut za diplomo in največ 10 minut za magisterij. 

'''Predavalnica 4: D. Pavlič, A. Zupan Sosič (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. naloge)
*Žiga Kovač: Ateizem, literarni zgodovinski pregled. Mentorja: AZS in T. Virk; mag.
*Mateja Bremec: Fenomen ironije. Mentorici: AZS  in Špela Virant (nemcistika), mag. naloga.
*Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič

10. 00 do 11.00 (mag. naloge)
*Mateja Arnež, Kako po svoje so nesrečne družine v slovenskem avtobiografskem romanu? Mentorica: AZS, mag. n.
*Mateja Bilavčič, Šibkost moških literarnih oseb. Mentorica: AZS, mag. n.
*Karolina Zgaga: Naratološki postopki pri sod. romanih o duš. motnjah. Mentorja: AZS in M. Kos (PK, mag.n.

11.00 do 12.00 (diplomske naloge) 
*Monika Podlogar, Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem. Mentorja: AZS in Matevž Kos (PK), diplomska naloga.
*Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič)
*Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.

'''Predavalnica 415: M. Pezdirc Bartol, M. Hladnik, M. Juvan (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. in diplomske naloge) 
*Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
*Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
*Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena, mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.

10. 00 do 12.00 (diplomske naloge)
*Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
*Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Klara Širovnik, Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Primorski list|''Primorski list'']] med letoma 1893 in 1913, [http://slov.si/dipl/sirovnik_klara.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
*Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.

&lt;!-- * Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana ''Ladja brez imena'', mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.
* Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
* Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Klara Širovnik, Leposlovje v časniku ''Primorski list'' med letoma 1893 in 1913, diplomska naloga, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
* Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
* Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.
* Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
* Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič) --&gt;

===4. 9. 2020 ob 17.00 209c===
* Nika Švigelj: Primerjava naturalizma v romanig Frana Govekarja in Benita Péreza Galdósa (mentorja Ignac Fock in A. Bjelčevič)
* Nina Štular: Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška (mentor Bjelčevič)
* Valerija Kastelic: Tematska analiza besedil Ansambla Lojzeta Slaka (mentor Bjelčevič)

===1. 9. 2020 ob 11.00 (Zoom)===

* Lucija Mandić, »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru ''Tribune'' in ''Studenta'', magistrsko delo, mentorja Marko Juvan, Vanesa Matajc (komisija Boris A. Novak, Darja Pavlič)


===23. 7. 2020===

*Nika Jančič in Katarina Pribožič: Mit lepote pri Govekarju, Kersniku, Kvedrovi in Pajkovi (mentor A. Bjelčevič, komisija M. Hladnik in U. Perenič)

===30. 6. ob 10.00 v # 209 ===

* Dejana Bačić: Bibliografija leposlovja v ''Ameriški domovini'' od leta 1933 do leta 1939 [https://sl.wikisource.org/wiki/Ameri%C5%A1ka_domovina#1933 Wikivir], M. Hladnik [http://slov.si/dipl/bacic_dejana.pdf pdf]
* Urška Plesnik: Dramatika Antona Leskovca, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol
* Nuša Vešligaj: Zgodovinsko ozadje dramskih besedil Primoža Kozaka, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol

===Že mimo===

*29. 5. ob 12.00 v bifeju na Ferantovem vrtu  [http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf Urh Ferlež:] Francija in slovenska književnost, mentorja M. Hladnik in Katarina Marinčič
*28. 2. ob 8.00 v # 116 Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca [http://slov.si/dipl/gerbec_tina.pdf pdf] (dipl), mentor M. Hladnik in Petra Vide Ogrin

==2019==

===Sreda 18. decembra ob 9.40, # 209c===
* Luka Povšič: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] (mag), komisija mentor Hladnik, Perenič, Bjelčevič

===Sreda 9. oktobra ob 9.40, # 209c===

*Tina Slatnar: Leposlovje v časopisu ''[[:s:Slovenski gospodar|Slovenski gospodar]]'' od 1917 do 1926 [http://slov.si/dipl/slatnar_tina.pdf pdf]
*Ana Pestotnik: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' od 1938 do 1945 [http://slov.si/dipl/pestotnik_ana.pdf pdf]

===Petek 13. septembra===

'''9.00−12.00, predavalnica Rimska 4 (med prvim in drugim nadstropjem), komisija Bjelčevič, Hladnik, Perenič'''
*Natalija Hlačar: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak, mentor A. Bjelčevič
*Mateja Lovrečič: Doživljanje Italijanov v romanih slovenskih primorskih pisateljev med letoma 1921 in 1947, mentor A. Bjelčevič
*Melissa Ramdedović: Motiv Antikrista v slovnskem leposlovju, magisterij, mentor A. Bjelčevič
*Maja Boh: Šest sodobnih slovenskih fantazijskih romanov, diploma, mentor A. Bjelčevič

*Jana Šter: Bibliografija leposlovnih del v slovenskem jeziku v časopisu Proletarec med letoma 1906 in 1910, mentor M. Hladnik

*Nuša Simončič: Mediji in intermedialnost v lutkovnem gledališču: Sodobna tehnologija in pojav novih tekstovnih praks, mentorica izr.prof.dr. Urška Perenič
*Nina Krajnc: Slovenska matica in pomembnejše osebnosti, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Jana Vaupotič:Bralna značka in obvezno domače branje ter šolski spis/esej pri osnovnošolcih in srednješolcih, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Erika Bolčina: Humor v romanih za odrasle Dese Muck, magisterij, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Klemen Sagadin: Podobnosti in razlike obdelave faustovske teme pri Goetheju in Mencingerju, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Eva Žgajner: Religija v Visoški kroniki, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič

*Nika Polšak: Pouk slovenščine na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani s posebnim ozirom pouk književnosti, mentorica A. Žbogar - prestavljeno na 17. 9.

'''9.00−12.00, predavalnica 4, komisija Zupan Sosič, Pezdirc Bartol, Pavlič'''
*Sara Sterle: Tabuizirane teme v lutkovnih predstavah za najmlajše, mentorica M. Pezdirc Bartol in mentor G. Troha
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Rebeka Lebinger
*Anja Markelj (obe dipl. AZS + V. Matajc)
*Žunič
*Čeplak
*Metka Božič: Sodobna fantazijska književnost na Slovenskem, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Anja Kotnik: Dramatizacije otroških del Svetlane Makarovič, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*P. Brglez
*N. Bele
*E. Kravanja
*Ancelj
*Jera Krečič: Gledališka produkcija Ivana Cankarja v Cankarjevem letu, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Ajda Sokler: Ljubiteljsko gledališče na Studencu, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Urša Terčon: Iskanje identitete v pesniških zbirkah Barbare Korun, mentorica: doc. dr. D. Pavlič
*Karin Kovaček (DP, dipl)

===Četrtek 27. junija===
Ob 9.00 v # 233

*Maruška Urbančič: Leposlovje v glasilu [[:s:Jutro|''Jutro'']] od 1939 do 1943 [http://slov.si/dipl/urbancic_maruska.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Mateja Lupšina: Podobe družin v sodobnem slovenskem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosić, Andreja Hočevar (andragogika)
*Eva Frankol: Anatomija čustvovanja I. in roman Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana -- 1. stopnja, A. Zupan Sosič
*Lucija Mirkac: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 -- 1. stopnja, A. Bjelčevič in Vid Snoj
*Renata Kekovič: Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar) -- 1. stopnja, A. Bjelčevič

10.00
*Lidija Rezoničnik: Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev --1. stopnja, M Pezdirc Bartol, Tone Smolej
*Anamarija Zorč: Medkulturnost v mladinski književnosti --2. stopnja, M. Pezdirc Bartol, Vanesa Matajc
*Katarina Špringer: Vprašanje identitete v izbranih dramah Matjaža Zupančiča -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Ana Semič: Dramatika Saše Pavček -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol

===Petek 14. junija===
Ob 9.00 v # 116

*Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov [http://slov.si/dipl/guzelj_sara.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Leja Veldin: Lik zaljubljenca v sodobnem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosič
*Larisa Trdina: Leposlovje v ''[[:s:Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' [http://slov.si/dipl/trdina_larisa.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Andraž Stevanovski: ''Komično in tragikomično v Med gorami Ivana Tavčarja in Kmetske slike Janka Kersnika'' -- 1. stopnja, A. Bjelčevič
*Diana Pivc: ''Potovanje kot motiv v izbranih delih Iztoka Osojnika'' -- 1. stopnja, kombinirana, D. Pavlič in M. Kos (primerjalna književnost in literarna teorija)
*Špela Orel: Marija Magdalena v Svetem pismu in slovenskem leposlovju. -- 2. stopnja, kombinirana, A. Bjelčevič in Ana Vogrinčič (sociologija)

===24. maja===
Ob 8.00, # 116
*Eva Razpotnik: Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] od 1904 do 1915 [http://slov.si/dipl/razpotnik_eva.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}
*Anamarija Cemič: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1932–1941) [http://slov.si/dipl/cemic_anamarija.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}

===5. aprila=== 
Ob 8.00, # 116
*Katja Kumše, Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice#1864|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] 1864–1868  ([http://slov.si/dipl/kumse_katja.pdf diploma,] M. Hladnik)
*Klara Rudić, Leposlovje v [[:s:Soča|''Soči'']] 1893–1903 ([http://slov.si/dipl/rudic_klara.pdf diploma], M. Hladnik)

==2018==

===Petek, 14. 9. 9.00 209 C===
*Sanja Podgornik: Svetovna književnost druge polovice 20. stoletja pri gimnazijskem pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar, somentor T. Virk)
*Polonca Mercina: Sodobna slovenska kratka proza in gimnazijski pouk književnosti - primeri izbranih nagrajenih zbirk (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tea Trušnovec: Eksistencializem v romanih Črni dnevi in beli dan ter Tujec (magisterij, AZS)
*Karin Poravne: Vloga žensk v romanih Filio ni doma in Deklina zgodba (diploma, AZS)
*Urša Gluščič: Prežihovi Samorastniki: novela, film, drama(magisterij, MPB
*Anja Buh: Bralni interesi in domača branja v srednjih šolah (diploma, MPB)
*Monika Zorko: Balet in drama na primeru Romea in Julije (diploma, MPB)
*Stanislava Klopčič: Ženski liki v dramatiki Draga Jančarja (diploma, MPB)
*Jure Plut: Poezija v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji (1945–50). (diploma DP)
*Barbara Brnot: Vloga jezika v sodobnem slovenskem romanu (mag. AZS)

===Petek, 14. 9. 9.00 Rimska 1A===
*Ajda Batistič: Pogled znanosti in šolstva na Bartolov roman Alamut (mag., Bjelčevič, Snoj)
*Nika Jančič: Ženska in moška lepota pri Jurčiči (diploma, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf pdf]
*Polona Pahor: Razdvojenost med ljubeznijo in duhovništvom pri Antonu Aškercu (diploma, mentor Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/pahor_polona.pdf pdf]
*Veronika Rupert: Pregled leposlovja v tržaškem glasilu ''[[:s:Edinost|Edinost]]'' (1921–1928) (diploma MH) [http://slov.si/dipl/rupert_veronika.pdf pdf]
*Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika (magisterij, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/kerze_ivo.pdf pdf]
*Alja Klinkon: Poezije I Simona Gregorčiča: Od oddaljenega k tesnemu branju (diploma UP) [http://slov.si/dipl/klinkon_alja.pdf pdf]
*Špela Derčar: Dunaj v Cankarjevi kratki prozi (diploma UP)
*Uršula Gačnik: Empatija in literarno branje (diploma UP)
*Tjaša Rot: Empirična analiza korpusa Pavline Pajk (diploma UP)
*Ana Plantan: Leposlovje v ''[[:s:Prosveta|Prosveti]]'' od leta 1931 do leta 1935 (diploma MH)
*Žva Škedelj: Politična poezija Taje Kramberger v njeni pesniški zbirki Z roba klifa (diploma INP)
*Luka Kropivnik: Majakovski v sodobni slovenski poeziji (diploma INP)
*Maja Jakša: Poezija Anje Golob v zbirkah Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju (dploma INP)

===Torek 11. 9. 2018===
* Anamarija Krajšek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Železar (časnik)|Železar]]'' (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija ''Drobtinice'' (na Pkn, mentorja Hladnik in Kos) [http://slov.si/dipl/krajsek_anamarija.pdf pdf]

===Torek, 4. 9. 2018 9.00 209 C===
*Jarc Ana: Odnos do živali v pripovedi I. Cankarja in M. Attwood(diploma, AZS)
*Polanc Manuela: Pesništvo M. Vidmar (diploma, AZS)
*Teja Jeraja: Ženski liki v dramatiki Dragice Potočnjak (diploma, MPB)
*Maja Peljhan: Vidiki kapitala v sodobni slovenski komediji (diploma, MPB)
*Andreja Lavrenčič: Motiv drugačnosti v mladinskih romanih Aksinje Kermauner (diploma, MPB)
*Brina Bobnar: Telesna samopodoba in razvojne motnje hranjenja v sodobnem slovenskem mladinskem romanu (diploma, MPB)
*Mia Hočevar: Motiv žrtve v dramatiki Simone Semenič (diploma, MPB)
*Vid Skrbinšek: Likovni performativ in njegove možnosti v teatralnem (7. 9., diploma, MPB, Vanesa Matajc na PKN)

===Torek, 4. 9. 2018 10.30 232===

*Maruša Trošt: Formativno spremljanje pri pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tina Mihelič: Svetopisemska literarna besedila pri pouku književnosti (magisterij, A. mentorica Žbogar, somentor Vodičar)
*Ana Metličar: Omama v sodobnem slovenskem romanu (magisterij, AZS)
*Katja Zver: Intimno v romanih G. Babnik (magisterij, AZS)

===8. 6. 2018 8.00, # 116===
Tadeja Logar: Leposlovje v ''[[:s:Delavska politika|Delavski politiki]]'' med letoma 1926 in 1941] ([http://slov.si/dipl/logar_tadeja.pdf magisterij,] M. Hladnik)
*18. 5. 2018 8.00, # 116. Maja Pruščević: Pregled leposlovja v tržaški ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' (1901&amp;ndash;1906)] ([http://slov.si/dipl/pruscevic_maja.pdf  diploma,] M. Hladnik)

=== 21. 2. 2018===
* Alen Blažič: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' 1932–1937 ([http://slov.si/dipl/blazic_alen.pdf diploma,] M. Hladnik)
* Lucija Luknar: Simbolika vode v romanih Ferija Lainščka (magisterij, A. Zupan Sosič)

==2017==
===Četrtek 21. 9. 2017===
* 10.00 (# ??) Doroteja Šekoranja: Poezija Barbare Korun in njena recepcija (magistrska naloga, Irena Novak Popov, Matevž Kos)
* 12.00 (# 4) Nina Trebovc: Dramatika Mire Mihelič (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol in Tone Smolej)

===petek 15. 9. 2017===
10.00 (# 119)
* Rebeka Roblek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Slovenski dom|Slovenski dom]]'' od 1909 do 1914 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) [http://slov.si/dipl/roblek_rebeka.pdf pdf]
* Monika Grmek: Dramatizacije Frana Govekarja (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Melina Hrženjak: Stereotipi in partnerski odnosi v Partljičevih komedijah po letu 2000 (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Ana Zupan: Resničnostni šov in razkritje manipulacij v drami Hodnik Matjaža Zupančiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Maša Strožer: Verizem in problematika malega človeka v monodramah Roka Vilčnika Kleščar in Pavlek (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Neža Bohinc: Različni uprizoritveni pristopi k postavitvi Škofjeloškega pasijona (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Kaja Cvelbar: Pogledi na žensko v dramah slovenskih dramatičark (magistrska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Nina Misson: Goga in nemški ekspresionistični film (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Anja Andrejka: Komični elementi v novejših komedijah Toneta Partljiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol) 

10.00 (# 030)
* Mateja Bilavčić: Gibljivost v poeziji Ane Svetel in Kaje Teržan (prvostopenjska diploma, Irena N. Popov)
* Neja Lenart: Fluidnost in dinamičnost identitete v poeziji Lucije Stupice (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Nika Žunič: Iskanje para v pesmih Vena Tauferja (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Katja Pičinin: Literarne osebe v Jančarjevih romanih: ''Katarina, pav in jezuit; Galjot'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Mateja Bremec: Ironija v romanih V. Zupana, F. Célina in H. Millerja (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Anja Cevzar: Romana Petra Rezmana ''Tekoči trak'' (2015) ter ''Barbara in Krištof'' (2016) (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Lea Kovačič: Ljubezenska zveza v trivialnem in netrivialnem romanu (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Alojz Grčman: Glavne literarne osebe v romanih Draga Jančarja ''Galjot, Posmehljivo poželenje'' in ''Zvenenje v glavi'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)

10.00 (# 4)
* Klavdija Bizjak: Recepcija antične književnosti in njeni odmevi pri pouku književnosti (magistrska naloga, Alenka Žbogar in Vid Snoj)
* Lucija Mandič: Prešernov Krst in Machov maj (prvostopenjska, Bjelčevič in Vid Snoj)
* Kaja Žvanut: Osapski pasijon: znanstvenokritični prepis s komentarji (prvostopenjska diploma, A. Bjelčevič in Matija Ogrin)

16.00 (??)
*Ana Mestnik, Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja ''Cvetje v jeseni'' (prvostopenjska, Urška Perenič in Blaž Repe)
*Marcela Petrevčič, ''To noč sem jo videl'' in življenje zakoncev Hribar (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Zarja Frančišča Gošnik, Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Karolina Zgaga, Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji ''Dom in svet'' (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Kaja Boštjančič, Primerjava izbranih teoretičnih modelov pravljice (prvostopenjska, Urška Perenič)

===Ostali zagovori===

*pon. 11. 9. 2017 (na Pkn): Luka Povšič: Leposlovje v ''[[:s:Novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' (1843 do 1863) s posebnim ozirom na prevajanje Byronovih ''Hebrejskih melodij'' [http://slov.si/dipl/povsic_luka.pdf pdf] (mentorja M. Hladnik in T. Smolej)
*sreda 30. 8. 2017 10.00 (# 116): 
**Lara Rojc: Leposlovje v glasilu ''[[:s:Soča|Soča]]'' od leta 1871 do leta 1881 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik, [http://slov.si/dipl/rojc_lara.pdf pdf])
**Maja Lupše: Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1907–1911 (magistrsko delo, Miran Hladnik, [http://slov.si/dipl/lupse_maja.pdf pdf])
*četrtek, 6. 7. 2017: Tjaša Mislej: Dramska pisava Drage Potočnjak in Simone Semenič: analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol)
*četrtek 6. 7. 2017: Tanja Hozner: Homoerotika v najnovejši slovenski pripovedi (2010-2016) (magistrska naloga, Alojzija Zupan Sosič)
*sreda 31. 5. 2017 15.30 v # 4 (seminar A. Zupan Sosič) [http://slov.si/dipl/milavec_sasa.pdf Saša Milavec:] Pregled leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1895&amp;ndash;1900 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) {{opravljeno}}
*sreda 5. 4. 2017 9.40 v # 209c (seminar A. Bjelčeviča) -- nič
*petek 3. 2. 2017 10.00 -- nič

==2016==

===23. novembra 2016 (prijave do 10. nov.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===
*[http://slov.si/dipl/aljaz_sasa.pdf Saša Aljaž:] Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Ameriška domovina|Ameriški domovini]]'' (1926–1932)

===19. oktobra 2016 (prijave do 5. okt.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===

*Maruša Marn: Leposlovje v ''Dolenjskem listu'' (1950─1955) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*[http://slov.si/dipl/piber_doroteja2.pdf Doroteja Piber]: Motiv vojne v ''[[:s:sl:Edinost|Edinosti]]'' od leta 1912 do 1920 (bolonjski mag., M. Hladnik)

'''Zagovori na drugih oddelkih'''
* Maja Ličen: Pomen lezbičnega prostora skozi poezijo Kristine Hočevar (bolonjska diplomska naloga, I. Novak Popov in R. Kuhar) -- na Soc
*Nika Polšak: Vloga matere v literaturi in življenju Alme Karlin (bolonjska dipl., A. Žbogar in M. Antić Gaber) -- na Soc
*Amadea Kovič: Hinko Smrekar in Martin Krpan (Hladnik, Seražin, bolonjska) -- na Umetnostni zgodovini
*Mateja Pogačar: Leposlovje v ''Slovencu'' 1873&amp;ndash;1890 (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Saša Majdič: Leposlovje v ''Prosveti'' 1916&amp;ndash;1920  (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Simona Kepic: Leposlovni podlistek v ''Delu'' in ''Dnevniku'' v obdobju od 1980 do 2016 (Hladnik, Nataša Logar) -- na FDV, novinarstvo
*Nina Rogina: Interpretacija in analiza recepcij Mazzinijevega romana Telesni čuvaj (Bjelčevič, Tomo Virk, na Pkn)

===15. septembra 2016=== 
(prijave do 1. sept)

'''Predavalnica # 119 9.00''' (Juvan, Novak Popov, Bjelčevič)
*Lucija Grušovnik: Brina Svit in migrantstvo v literaturi (predbolonjska, Juvan, Vogrinc)
*Ana Leskovšek: Parodija in satira v ''Radiu Ga-Ga'' (predbolonjska dipl., M. Juvan)
*Mateja Androjna: Ženska, pokrajina in ljubezen v poeziji Ferija Lainščka (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Špela Sladič: Pozno pesniško ustvarjanje Ifigenije Simonović (2006-2013) (bolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Nevenka Lozar: Metafora gore, plezanja, alpinizma v štirih alpinističnih romanih (predbolonjska, Bjelčevič)
*Nadina Štefančič: Metafora ženske in narave pri Francisu Baconu in Zofki Kveder (predbolonjska, Bjelčevič, Franci Zore)
*Maja Komjanc: Analiza pesniškega opusa Milene Merlak Detela (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Barbara Leban: Poezija Pavleta Zidarja (bolonjski magisterij, I. Novak Popov)
*Patricija Peterlin: Semantika v sonetu pri Cirilu Zlobcu (Bjelčevič)
*Meta Srnel: Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi ter njeni odmevi v pravljici Lepotica in zver in slovenskem pravljičarskem izročilu (Bjelčevič, Snoj)
*Ajda Kupljenik: Krščanska motivika v pesmih Alojza Ihana (Bjelčevič)
*Polona Parežnik: Elementi teozofije v romanu Angel na zemlji Alme Karlin (Bjelčevič)
'''Predavalnica # 232 9.00''' (Zupan Sosič, Pezdirc Bartol)
*Maja Pinter: Kolektivni junak v slovenski mladinski avanturistični prozi (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Saša Kolenc: Psihološke posebnosti Jovanovićevih protagonistov v izbranih dramah (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Špela Vrtačnik: Primerjava Grumove drame Dogodek v mestu Gogi in Deklevovega romana Zmagoslavje podgan (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in V. Matajc)
*Žiga Kovač: Novi ateizem: pregled temeljnih teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiteizma (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Matajc)
*Nina Klaut: Postmodernizem v evropskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Nastja Bojić: Absurd v romanu Vitomila Zupana ''Igra s hudičevim repom'' (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Hribar Sorčan)
*Nastasja Schweiger: Ko se na razpotju srečata Kralj Ojdip in Chrysippos (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in J. Vrečko), zagovor na pKN ob 17. uri
*Petra Zalar: Večnaslovniškost otroške književnosti. Poskus empirične raziskave na primeru pravljic Anje Štefan (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Albina Čeplak: Posameznikovo doživljanje vojne v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Mateja Grahovac: Razlike in podobnosti v recepciji tradicionalne in zvočne knjige na primeru romana Oštrigeca Marjana Tomšiča (bolonjski magisterij, A. Zupan Sosič)

===2. septembra 2016===
&lt;!-- (prijave do 22. avg.; ob 9.00 so rezervirane predavalnice 209c, 115 in 116) --&gt;

'''Predavalnica 209c ob 9.00 (Perenič, Hladnik, Pezdirc Bartol)'''
* Ajda Gabrič: Slovenske radijske igre za otroke (1975) (bolonjska magistrska, U. Perenič)
* Adrijana Leskovšek: Leposlovje v ''[[:s:sl:Jutro (časnik)|Jutru]]'' 1929&amp;ndash;1934 (stara, M. Hladnik)
* Maja Vehar: Bibliografija leposlovja v Domoljubu (1934-1944) (bolonjska magistrska, M. Hladnik)
* Mateja Lupšina: Leposlovje v časopisu Jutro od leta 1935 do leta 1938 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Katarina Žagar: Leposlovje v ''Domačem prijatelju'' (1904─1915) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Anamarija Zorč: Bibliografija leposlovja v časopisu ''Ameriška domovina'' od 1919 do 1925 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* &lt;font color=grey&gt;Valerija Stopar: Primerjava dramskih del ''Pri nas je vse v redu'' in ''Na dnu'' (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol in G. Troha) -- na Pkn&lt;/font&gt;
* Anja Kotnik: Medosebni odnosi v izbranih delih sodobne slovenske dramatike (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Leja Veldin: Dramatika Alenke Goljevšček (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Valentina Jazbec Zečiri: Literarni almanah Hotenja: empirični prikaz (predbolonjska diploma, U. Perenič)

'''Predavalnica 115 ob 9.00 (Bjelčevič, Novak Popov)'''
* Alenka Vasić: Dramska groteska v besedilih slovenskih avtorjev v začetku 20. stoletja (predbolonjska, A. Bjelčevič)
* Tadeja Rožman Bogovac: Igrajmo se boga. Nadzor družbe v antiutopični literaturi (predbolonjska, Bjelčevič in Virk)
* Maša Cizej: Vloga ženske v kmečkih delih Ivana Sivca (predbolonjska, Bjelčevič)
* Klara Vrtač: Slovenski prevodi ruske literature v slovenskih literarnih časopisih do 1. svetovne vojne (predbolonjska, Bjelčevič in Podlesnik)
* Stane Škarja: Besedilni repertoar v skladbah iz Slovenske pesmarice (1896 in 1900) (predbolonjska, Bjelčevič)
* Jaruška Majovski: Podoba Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha (predbolonjska diplomska naloga, Irena Novak Popov in Vanesa Matajc)
* Eva Gajšek: Poezija Gorazda Kocijančiča (predbolonjska diplomska naloga pri dvopr. programu, Irena Novak Popov)

===17. junija 2016 ===
(prijave do 3. 6.; #116 ob 9.40)

*Jernej Kusterle: Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst (bolonjska, Marko Juvan) 
*&lt;s&gt;Kristina Obranič: Pisanje v devetletni osnovni šoli (predbolonjska, A. Žbogar)&lt;/s&gt;
*Leja Furlan: Literarni lik ženske v romanu Da me je strah Maruše Krese (prvostopenjsska; A. Zupan Sosič)
*Maja Nemec, Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska mag., A. Zupan S.)
*Mojca M. Wlodyga: Poezija Saše Vegri (zagovor diplome, stari univerzitetni program slovenistike, Irena Novak Popov)

===18. maja 2016===
(prijave do 4. 5., #209 9.40 v seminarju A. Bjelčeviča)
*Katarina Eranovič: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901-1909 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)

===13. aprila 2016 ===
(prijave do 3. 4., #209 9.40)
* Špela Kastelic: Digitalna zmožnost in pouk književnosti (predbolonjska, Alenka Žbogar)

===10. marca 2016 ===
(prijave do 22. 2., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

==2015==

===14. 12. 2015 ===
(prijave do 27. 11., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

===18. 11. 2015===
predavalnica 209 ob 9.40; prijave do 30. 10.

*Jasmina Slapar: Bibliografija leposlovja v časniku ''Slovenski narod'' od 1884 do 1900 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik) 
*Gregor Vinter: Leposlovje v časniku ''Prosveta'' 1944–1948 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*Jonatan Jeršin: Semantika verznih oblik pri Balantiču, Boru, Hribovšku in Kajuhu (magistrska naloga, A. Bjelčevič)
*Karmen Fink: Posredovanje literature v predšolskem obdobju (stara diplomska, B. Krakar Vogel)

===14. 10. 2015 ===
predavalnica 209 ob 9.40

*Andreja Kogovšek: Sprejemanje literarnih besedil v različnih skupinah dijakov (mag., Boža Krakar Vogel)

===4. 9. 2015 ===

'''10.00--11.30''' (1. stopnja) # 209C
*Katarina Oman: [http://slov.si/dipl/oman_katarina.pdf Leposlovje v ''Prosveti'' (1939–1943)] (Miran Hladnik)
*&lt;font color=gray&gt;Anja Andrejčič: [http://slov.si/dipl/andrejcic_anja.pdf Bibliografija leposlovja v časopisu Zora od 1872 do 1878] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*&lt;font color=gray&gt;Hana Furlan [http://slov.si/dipl/furlan_hana.pdf Bibliografija leposlovja v tržaški Edinosti (1886–1894)] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*Kerstin Kurinčič: Boris Pahor: ''Grmada v pristanu'' (Alenka Žbogar)
*Jana Šter: Analiza zbirke Borisa Jukiča ''Loreana in druge novele'' (Alenka Žbogar)
*Jana Zajc: Analiza komedije ''Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene'' Vinka Möderndorferja (Alenka Žbogar)
*Evita Popovič: ''Pes, pizda in peder Gregorja Fona'' (Alenka Žbogar)
*Tereza Zorenč: Dogajališča v izbranih tekstih slovenskega zgodovinskega romana (Urška Perenič)
* Manja Klobasa: Prva slovenska ženska poezija: narava kot metafora človeškega življenja (Aleksander Bjelčevič)
* Anja Božič: Levstikov prevod Salustijeve Katilinove zarote (Aleksander Bjelčevič)

'''10.30--12.20''' # 434
*Teja Koren: Motiv nasilja v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Mateja Pezdirc Bartol)
*Monika Lušin: Medosebni odnosi v izbranih dramah Dušana Jovanovića (Mateja Pezdirc Bartol)
*Eva Travnik: Ekranizacija slovenskih mladinskih del na primerih Poletje v školjki in Distorzija (Mateja Pezdirc Bartol)
*Nina Bokalič: Primerjava treh mladinskih del Ivana Sivca: Finta v levo, Faktor X in Zadnji mega žur (Mateja Pezdirc Bartol) 
*Klasja K. Kovačič: Erotika in postmodernizem v romanu Telesa v temi Davorina Lenka (Alojzija Zupan Sosič)
*Maša Kovač: Čefurji raus (Alojzija Zupan Sosič)
*Katarina Gomboc: Odnos mlade pesniške generacije do družbe, poezije in intime (na primerih prvencev Andreja Hočevarja, Katje Perat in Anje Golob) (Irena Novak Popov)
* Ana Žunič: Lirski subjekt v zbirki Iztoka Osojnika v zbirki ''Izbrisano mesto'' (Irena Novak Popov)
* Špela Habulin: Socialna poezija Vinka Möderndorferja (Irena Novak Popov)
* Tanja Senica: Pesništvo socialnega realizma v Zasavju (Irena Novak Popov)

(2. stopnja) # 209C 

'''12.30'''
*Marija Topole: Lik matere v dramatiki slovenske moderne in ekspresionizma (Mateja Pezdirc Bartol)
*Urša Slavec: Otroška travma v sodobnem slovenskem romanu (Alojzija Zupan Sosič)

&lt;p&gt;&lt;p&gt;
&lt;hr&gt;

==2014==

*Za predstavitve diplom (bolonjskih, magistrskih in starih) pod Hladnikovim mentorstvom glej [[Magistrski seminar 2014#Datumi predstavitev]].
*Datumi skupinskih komisijskih predstavitev (po uspešni prijavi vpiši sem svoje ime): 
:*29. 8. 2014 
:*19. 9. 2014

==2013==

V petek, 13. septembra 2013, bodo med 10.00 in 12.00 na FF v Ljubljani naslednje predstavitve bolonjskih in starih diplomskih nalog:

Predavalnica # 116:

*Klavdija Namurš: Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki pri pouku književnosti v srednjih strokovnih šolah (Žbogar)
*Barbara Burger: Analiza zbirke Popularne zgodbe Vesne Lemaić (Žbogar)
*Urška Pečkaj: Analiza zbirke Punk is dead Tomaža Kosmača (Žbogar)
*&lt;s&gt;Anita Jurič: Literatska povest (Perenič)&lt;/s&gt;
*Matic Pišljar: Dokumentarni roman (Žbogar)
* Ana Metličar: Ruski formalizem (Žbogar)
* Monika Remih: Ekranizirani klasiki 19. stoletja (Bjelčevič)
*Neža Gaberšček: Kritika oblasti v slovenski in španski povojni dramatiki (Pezdirc Bartol)
*Lucija Šarc: Vrednote v dramskih delih Vitomila Zupana: ''Ladja brez imena, Aleksander praznih rok'' in ''Angeli, ljudje, živali'' (Pezdirc Bartol)
*Mateja Grahovac: Družbeni sistem in posameznik v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Pezdirc Bartol)
*Nina Pirec: Lik matere v dramatiki Zofke Kveder (Pezdirc Bartol)
*Rosana Vukojević: Analiza lepovidskega motiva v drami Alenke Goljevšček ''Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba'' (Pezdirc Bartol)
*Ivana Zajc: Deli Simone Semenič ''Gostija'' in ''Jaz, žrtev'' z vidika teorij sodobne dramatike in postmodernizma (Pezdirc Bartol)

Predavalnica 209 c:

*Mateja Arnež, Moški in ženska v romanih V. Moderndorferja (Zupan Sosič)
*Urška Slavec, Psihične bolezni v sodobnem slovenskem romanu (Zupan Sosič)
*Ema Repnik: Leposlovje v [[:s:sl:Ilustrirani glasnik|Ilustriranem glasniku]] 1914–1918 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Repnik_Ema.pdf]
*&lt;s&gt;Laura Štorman: Leposlovje v [[:s:sl:Amerikanski Slovenec|Amerikanskem Slovencu]] 1891- (Hladnik)&lt;/s&gt;
*Doroteja Piber: Daljše leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1898|Domoljubu]] 1898–1906 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Piber_Doroteja.pdf]
*Barbara Grabar: Leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1907|Domoljubu]] 1907–1915 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Grabar_Barbara.pdf]
*Lilijana Podvinšek: [[:w:sl:Josip Vošnjak|Josip Vošnjak]] na spletu (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Podvinšek_Lilijana.pdf]
*Černič Mateja: Lebičeve uglasbitve Jarčeve poezije (Novak Popov)
*Gorjup Brigita: Zbirka Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger (Novak Popov)
*Barbara Vojsk: Pesniška zbirka Kot dar Primoža Čučnika (Novak Popov)
*Vertelj Maša: Peter Semolič,, Hiša iz besed: otroštvo, eros in poezija (Novak Popov)
*Klajn Urška: Eros v poeziji Vinka Moederndorferja (Novak Popov)

[[Kategorija:Diplome]]
[[Kategorija:Slovenistika]]</text>
      <sha1>kxanduaz0bexn825g8dhcab7o9jmjuo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72711</id>
      <parentid>72710</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:53:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>176.76.241.146</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43195" xml:space="preserve">{{Neoštevilčena poglavja}}

'''Pri diplomah naj bo posamezna predstavitev dolga deset minut (pet minut kandidatov povzetek, pet minut vprašanja in odgovori), pri magisterijih petnajst minut (deset plus pet). Kako pripraviti predstavitev za tako kratek čas, preberi v geslu [[:w:en:PechaKucha|peča kuča]] na Wikipediji.''' Zgledi diplom so v [[Diplomske naloge|oddelčnem repozitoriju]].  

__NOTOC__

==2022==

===6. septembra 2022===

*Laura Bele: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1941 in 1945 (mentor Hladnik)
*Katja Rupar: Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijske in rokodelske novice'']] od leta 1869 do leta 1876 (mentor Hladnik)
* Anja Adamič: Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji (mentor Bjelčevič)
* Marko Kunavar: Opisno pesništvo narave v slovenski poeziji 19. stoletja  (mentor Bjelčevič)
* Maša Milčinski: Poezija F. Milčinskega-Ježka  (mentorja Bjelčevič in Albin Širca)
* Pia Marija Žugman: Totalitarizem v dramatiki Dragota Jančarja in Sławomirja Mrożka (Mentorici prof. Rezoničnik in prof. Pezdirc Bartol)
* Nuša Vešligaj: Komedije, ki jih pišejo sodobne slovenske dramatičarke (Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol)

===14. septembra 2022===
* Natalija Hlačar: Pesniška zbirka Ivana Sadarja Človek kot drugi (mentor Bjelčevič)
* Neža Kočnik: Generativna metrika in slovenski verz  (mentor Bjelčevič)
* Patricija Brglez: Od govorništva do digitalizacije slovenskega jezika (mentorja Bjelčevič in Tivadar)

===16. septembra 2022===

==2021==

===22. septembra 2021===

'''10.00&amp;ndash;12.00, # 209 c, člani komisije Juvan, Perenič, Hladnik'''

*Niki Hüll: Leposlovje v reviji [[:s:Žena in dom|''Žena in dom'']] 1930–1941. [https://slov.si/dipl/hüll_niki.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Hana Kastelic: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1918–1931). [https://slov.si/dipl/kastelic_hana.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Valeriya Horvat: Bahtinov koncept ljudske smehovne kulture v romanu ''Jamnica'' Prežihovega Voranca, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Maja Kovač: Vzpon instagram poezije, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič

*[Veronika Rupert: Pregled leposlovja v časopisu ''Glas naroda'' (1925–1930) s posebnim ozirom na prevajanje kratkih zgodb Marka Twaina. Mentorja Hladnik in Smolej, [https://slov.si/dipl/rupert_veronika2.pdf pdf] zagovor na Primerjalni književnosti 29. 9. 2021 ob 20.00]

===7. septembra 2021===

Predavalnica # 233 (na Geografiji) od 10:00 do 13:00.

* Anja Antloga: Leposlovje v časopisu [[:s:Slovenski gospodar|''Slovenski gospodar'']] med letoma 1927 in 1941, [https://slov.si/dipl/antloga_anja.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Nika Serban: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1920 in 1926, [https://slov.si/dipl/serban_nika.pdf], dipl, mentor M. Hladnik
* Špela Mehić: Leposlovje v časniku [[:s:Slovenec|''Slovenec'']] med letoma 1939 in 1945, [https://slov.si/dipl/mehic_spela.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Ana Plantan: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] od leta 1931 do 1935, [https://slov.si/dipl/plantan_ana2.pdf pdf], mag. mentor M. Hladnik
* Anja Cevzar: Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Lucija Jošt: Analiza radijskih iger za otroke Franeta Puntarja, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Karmen Strel: Figurativni jezik in afazija, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Tjaša Vodušek: Radijske igre po kratkih zgodbah Andreja Blatnika, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Andraž Stevanovski: Protestna poezija in glasba dolgega leta 2020 na Slovenskem, magistrska naloga, mentor A. Bjelčevič

===16. 8. 2021===
*Katja Strgar: Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863), mag., mentor A. Bjelčevič, komisija Hladnik, Jež {{opravljeno}}

===28. junija 2021===

*11.00 Polona Rodič: Recepcija Byrona v slovenski literarni tradiciji 19. stoletja in njena primerjava s slovaško situacijo (mentorja Jež in Sevšek Šramel, komisija Hladnik)

===23. aprila 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00

*Kaja Božnik: Leposlovje v ''[[:s:Glas naroda|Glasu naroda]]'' med letoma 1911 in 1915 [https://slov.si/dipl/boznik_kaja.pdf pdf], mentor Hladnik, komisija Bjelčevič in Jež.

===12. marca 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00; komisija M. Hladnik (mentor), A. Jež, U. Perenič

*Kana Vincek: Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] med letoma 1887 in 1903 [https://slov.si/dipl/vincek_kana.pdf pdf dipl.]
*Manja Belina: Leposlovje v glasilu [[:s:Naša moč|''Naša moč'']] med letoma 1905 in 1922 [https://slov.si/dipl/belina_manja.pdf pdf mag.]

==2020==

===9. 12. 2020===

https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480
* Maja Pruščević: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1911 in 1916, [https://slov.si/dipl/pruscevic_maja2.pdf mag.] 
* Erika Kum: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1936 in 1940 [https://slov.si/dipl/kum_erika.pdf  dipl.] -- M. Hladnik

===25. 9. 2020===
'''Predavalnica 209c, od 10.00 do 12.00: Miran Hladnik, Marko Juvan, Urška Perenič'''

10.00-11.00: magistrske naloge
* Anja Hrovatin, Literatura v študentskem listu Tribuna (1965―1975), magistrsko delo, mentor Marko Juvan
* Eva Travnik, Literatura in televizija, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Zala Furlan, Slovenska književnost in slovenščina v šolskem izobraževanju in življenju mladih na avstrijskem Koroškem, magistrsko delo, mentorica red.prof. Vanesa Matajc, somentorica izr. prof. dr. Urška Perenič


11.00-12.00: diplomske naloge
* Lucija Karničar, Predstavitev kresnikovih nagrajencev na spletišču Dobreknjige.si, diplomska naloga, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Nika Primc, Leposlovje v slovenskih ženskih časopisih v letih 1912-1919: [[:s:Slovenska žena|''Slovenska žena]], [[:s:Ženski list|''Ženski list'']], [[:s:Slovenka|''Slovenka'']]. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik, diplomska naloga [http://slov.si/dipl/primc_nika.pdf pdf]
* Tajda Jerkič, Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] v obdobju od 1882 do 1892, diplomsko delo, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik [http://slov.si/dipl/jerkic_tajda.pdf pdf]

===11. 9. 2020 ===

Predstavitve bodo v dveh skupinah. V izogib gneče naj svojci ostanejo zunaj. Pri prezentacijah bodite disciplinirani: 5 minut za diplomo in največ 10 minut za magisterij. 

'''Predavalnica 4: D. Pavlič, A. Zupan Sosič (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. naloge)
*Žiga Kovač: Ateizem, literarni zgodovinski pregled. Mentorja: AZS in T. Virk; mag.
*Mateja Bremec: Fenomen ironije. Mentorici: AZS  in Špela Virant (nemcistika), mag. naloga.
*Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič

10. 00 do 11.00 (mag. naloge)
*Mateja Arnež, Kako po svoje so nesrečne družine v slovenskem avtobiografskem romanu? Mentorica: AZS, mag. n.
*Mateja Bilavčič, Šibkost moških literarnih oseb. Mentorica: AZS, mag. n.
*Karolina Zgaga: Naratološki postopki pri sod. romanih o duš. motnjah. Mentorja: AZS in M. Kos (PK, mag.n.

11.00 do 12.00 (diplomske naloge) 
*Monika Podlogar, Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem. Mentorja: AZS in Matevž Kos (PK), diplomska naloga.
*Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič)
*Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.

'''Predavalnica 415: M. Pezdirc Bartol, M. Hladnik, M. Juvan (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. in diplomske naloge) 
*Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
*Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
*Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena, mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.

10. 00 do 12.00 (diplomske naloge)
*Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
*Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Klara Širovnik, Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Primorski list|''Primorski list'']] med letoma 1893 in 1913, [http://slov.si/dipl/sirovnik_klara.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
*Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.

&lt;!-- * Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana ''Ladja brez imena'', mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.
* Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
* Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Klara Širovnik, Leposlovje v časniku ''Primorski list'' med letoma 1893 in 1913, diplomska naloga, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
* Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
* Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.
* Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
* Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič) --&gt;

===4. 9. 2020 ob 17.00 209c===
* Nika Švigelj: Primerjava naturalizma v romanig Frana Govekarja in Benita Péreza Galdósa (mentorja Ignac Fock in A. Bjelčevič)
* Nina Štular: Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška (mentor Bjelčevič)
* Valerija Kastelic: Tematska analiza besedil Ansambla Lojzeta Slaka (mentor Bjelčevič)

===1. 9. 2020 ob 11.00 (Zoom)===

* Lucija Mandić, »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru ''Tribune'' in ''Studenta'', magistrsko delo, mentorja Marko Juvan, Vanesa Matajc (komisija Boris A. Novak, Darja Pavlič)


===23. 7. 2020===

*Nika Jančič in Katarina Pribožič: Mit lepote pri Govekarju, Kersniku, Kvedrovi in Pajkovi (mentor A. Bjelčevič, komisija M. Hladnik in U. Perenič)

===30. 6. ob 10.00 v # 209 ===

* Dejana Bačić: Bibliografija leposlovja v ''Ameriški domovini'' od leta 1933 do leta 1939 [https://sl.wikisource.org/wiki/Ameri%C5%A1ka_domovina#1933 Wikivir], M. Hladnik [http://slov.si/dipl/bacic_dejana.pdf pdf]
* Urška Plesnik: Dramatika Antona Leskovca, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol
* Nuša Vešligaj: Zgodovinsko ozadje dramskih besedil Primoža Kozaka, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol

===Že mimo===

*29. 5. ob 12.00 v bifeju na Ferantovem vrtu  [http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf Urh Ferlež:] Francija in slovenska književnost, mentorja M. Hladnik in Katarina Marinčič
*28. 2. ob 8.00 v # 116 Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca [http://slov.si/dipl/gerbec_tina.pdf pdf] (dipl), mentor M. Hladnik in Petra Vide Ogrin

==2019==

===Sreda 18. decembra ob 9.40, # 209c===
* Luka Povšič: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] (mag), komisija mentor Hladnik, Perenič, Bjelčevič

===Sreda 9. oktobra ob 9.40, # 209c===

*Tina Slatnar: Leposlovje v časopisu ''[[:s:Slovenski gospodar|Slovenski gospodar]]'' od 1917 do 1926 [http://slov.si/dipl/slatnar_tina.pdf pdf]
*Ana Pestotnik: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' od 1938 do 1945 [http://slov.si/dipl/pestotnik_ana.pdf pdf]

===Petek 13. septembra===

'''9.00−12.00, predavalnica Rimska 4 (med prvim in drugim nadstropjem), komisija Bjelčevič, Hladnik, Perenič'''
*Natalija Hlačar: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak, mentor A. Bjelčevič
*Mateja Lovrečič: Doživljanje Italijanov v romanih slovenskih primorskih pisateljev med letoma 1921 in 1947, mentor A. Bjelčevič
*Melissa Ramdedović: Motiv Antikrista v slovnskem leposlovju, magisterij, mentor A. Bjelčevič
*Maja Boh: Šest sodobnih slovenskih fantazijskih romanov, diploma, mentor A. Bjelčevič

*Jana Šter: Bibliografija leposlovnih del v slovenskem jeziku v časopisu Proletarec med letoma 1906 in 1910, mentor M. Hladnik

*Nuša Simončič: Mediji in intermedialnost v lutkovnem gledališču: Sodobna tehnologija in pojav novih tekstovnih praks, mentorica izr.prof.dr. Urška Perenič
*Nina Krajnc: Slovenska matica in pomembnejše osebnosti, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Jana Vaupotič:Bralna značka in obvezno domače branje ter šolski spis/esej pri osnovnošolcih in srednješolcih, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Erika Bolčina: Humor v romanih za odrasle Dese Muck, magisterij, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Klemen Sagadin: Podobnosti in razlike obdelave faustovske teme pri Goetheju in Mencingerju, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Eva Žgajner: Religija v Visoški kroniki, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič

*Nika Polšak: Pouk slovenščine na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani s posebnim ozirom pouk književnosti, mentorica A. Žbogar - prestavljeno na 17. 9.

'''9.00−12.00, predavalnica 4, komisija Zupan Sosič, Pezdirc Bartol, Pavlič'''
*Sara Sterle: Tabuizirane teme v lutkovnih predstavah za najmlajše, mentorica M. Pezdirc Bartol in mentor G. Troha
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Rebeka Lebinger
*Anja Markelj (obe dipl. AZS + V. Matajc)
*Žunič
*Čeplak
*Metka Božič: Sodobna fantazijska književnost na Slovenskem, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Anja Kotnik: Dramatizacije otroških del Svetlane Makarovič, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*P. Brglez
*N. Bele
*E. Kravanja
*Ancelj
*Jera Krečič: Gledališka produkcija Ivana Cankarja v Cankarjevem letu, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Ajda Sokler: Ljubiteljsko gledališče na Studencu, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Urša Terčon: Iskanje identitete v pesniških zbirkah Barbare Korun, mentorica: doc. dr. D. Pavlič
*Karin Kovaček (DP, dipl)

===Četrtek 27. junija===
Ob 9.00 v # 233

*Maruška Urbančič: Leposlovje v glasilu [[:s:Jutro|''Jutro'']] od 1939 do 1943 [http://slov.si/dipl/urbancic_maruska.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Mateja Lupšina: Podobe družin v sodobnem slovenskem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosić, Andreja Hočevar (andragogika)
*Eva Frankol: Anatomija čustvovanja I. in roman Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana -- 1. stopnja, A. Zupan Sosič
*Lucija Mirkac: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 -- 1. stopnja, A. Bjelčevič in Vid Snoj
*Renata Kekovič: Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar) -- 1. stopnja, A. Bjelčevič

10.00
*Lidija Rezoničnik: Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev --1. stopnja, M Pezdirc Bartol, Tone Smolej
*Anamarija Zorč: Medkulturnost v mladinski književnosti --2. stopnja, M. Pezdirc Bartol, Vanesa Matajc
*Katarina Špringer: Vprašanje identitete v izbranih dramah Matjaža Zupančiča -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Ana Semič: Dramatika Saše Pavček -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol

===Petek 14. junija===
Ob 9.00 v # 116

*Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov [http://slov.si/dipl/guzelj_sara.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Leja Veldin: Lik zaljubljenca v sodobnem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosič
*Larisa Trdina: Leposlovje v ''[[:s:Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' [http://slov.si/dipl/trdina_larisa.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Andraž Stevanovski: ''Komično in tragikomično v Med gorami Ivana Tavčarja in Kmetske slike Janka Kersnika'' -- 1. stopnja, A. Bjelčevič
*Diana Pivc: ''Potovanje kot motiv v izbranih delih Iztoka Osojnika'' -- 1. stopnja, kombinirana, D. Pavlič in M. Kos (primerjalna književnost in literarna teorija)
*Špela Orel: Marija Magdalena v Svetem pismu in slovenskem leposlovju. -- 2. stopnja, kombinirana, A. Bjelčevič in Ana Vogrinčič (sociologija)

===24. maja===
Ob 8.00, # 116
*Eva Razpotnik: Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] od 1904 do 1915 [http://slov.si/dipl/razpotnik_eva.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}
*Anamarija Cemič: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1932–1941) [http://slov.si/dipl/cemic_anamarija.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}

===5. aprila=== 
Ob 8.00, # 116
*Katja Kumše, Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice#1864|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] 1864–1868  ([http://slov.si/dipl/kumse_katja.pdf diploma,] M. Hladnik)
*Klara Rudić, Leposlovje v [[:s:Soča|''Soči'']] 1893–1903 ([http://slov.si/dipl/rudic_klara.pdf diploma], M. Hladnik)

==2018==

===Petek, 14. 9. 9.00 209 C===
*Sanja Podgornik: Svetovna književnost druge polovice 20. stoletja pri gimnazijskem pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar, somentor T. Virk)
*Polonca Mercina: Sodobna slovenska kratka proza in gimnazijski pouk književnosti - primeri izbranih nagrajenih zbirk (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tea Trušnovec: Eksistencializem v romanih Črni dnevi in beli dan ter Tujec (magisterij, AZS)
*Karin Poravne: Vloga žensk v romanih Filio ni doma in Deklina zgodba (diploma, AZS)
*Urša Gluščič: Prežihovi Samorastniki: novela, film, drama(magisterij, MPB
*Anja Buh: Bralni interesi in domača branja v srednjih šolah (diploma, MPB)
*Monika Zorko: Balet in drama na primeru Romea in Julije (diploma, MPB)
*Stanislava Klopčič: Ženski liki v dramatiki Draga Jančarja (diploma, MPB)
*Jure Plut: Poezija v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji (1945–50). (diploma DP)
*Barbara Brnot: Vloga jezika v sodobnem slovenskem romanu (mag. AZS)

===Petek, 14. 9. 9.00 Rimska 1A===
*Ajda Batistič: Pogled znanosti in šolstva na Bartolov roman Alamut (mag., Bjelčevič, Snoj)
*Nika Jančič: Ženska in moška lepota pri Jurčiči (diploma, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf pdf]
*Polona Pahor: Razdvojenost med ljubeznijo in duhovništvom pri Antonu Aškercu (diploma, mentor Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/pahor_polona.pdf pdf]
*Veronika Rupert: Pregled leposlovja v tržaškem glasilu ''[[:s:Edinost|Edinost]]'' (1921–1928) (diploma MH) [http://slov.si/dipl/rupert_veronika.pdf pdf]
*Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika (magisterij, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/kerze_ivo.pdf pdf]
*Alja Klinkon: Poezije I Simona Gregorčiča: Od oddaljenega k tesnemu branju (diploma UP) [http://slov.si/dipl/klinkon_alja.pdf pdf]
*Špela Derčar: Dunaj v Cankarjevi kratki prozi (diploma UP)
*Uršula Gačnik: Empatija in literarno branje (diploma UP)
*Tjaša Rot: Empirična analiza korpusa Pavline Pajk (diploma UP)
*Ana Plantan: Leposlovje v ''[[:s:Prosveta|Prosveti]]'' od leta 1931 do leta 1935 (diploma MH)
*Žva Škedelj: Politična poezija Taje Kramberger v njeni pesniški zbirki Z roba klifa (diploma INP)
*Luka Kropivnik: Majakovski v sodobni slovenski poeziji (diploma INP)
*Maja Jakša: Poezija Anje Golob v zbirkah Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju (dploma INP)

===Torek 11. 9. 2018===
* Anamarija Krajšek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Železar (časnik)|Železar]]'' (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija ''Drobtinice'' (na Pkn, mentorja Hladnik in Kos) [http://slov.si/dipl/krajsek_anamarija.pdf pdf]

===Torek, 4. 9. 2018 9.00 209 C===
*Jarc Ana: Odnos do živali v pripovedi I. Cankarja in M. Attwood(diploma, AZS)
*Polanc Manuela: Pesništvo M. Vidmar (diploma, AZS)
*Teja Jeraja: Ženski liki v dramatiki Dragice Potočnjak (diploma, MPB)
*Maja Peljhan: Vidiki kapitala v sodobni slovenski komediji (diploma, MPB)
*Andreja Lavrenčič: Motiv drugačnosti v mladinskih romanih Aksinje Kermauner (diploma, MPB)
*Brina Bobnar: Telesna samopodoba in razvojne motnje hranjenja v sodobnem slovenskem mladinskem romanu (diploma, MPB)
*Mia Hočevar: Motiv žrtve v dramatiki Simone Semenič (diploma, MPB)
*Vid Skrbinšek: Likovni performativ in njegove možnosti v teatralnem (7. 9., diploma, MPB, Vanesa Matajc na PKN)

===Torek, 4. 9. 2018 10.30 232===

*Maruša Trošt: Formativno spremljanje pri pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tina Mihelič: Svetopisemska literarna besedila pri pouku književnosti (magisterij, A. mentorica Žbogar, somentor Vodičar)
*Ana Metličar: Omama v sodobnem slovenskem romanu (magisterij, AZS)
*Katja Zver: Intimno v romanih G. Babnik (magisterij, AZS)

===8. 6. 2018 8.00, # 116===
Tadeja Logar: Leposlovje v ''[[:s:Delavska politika|Delavski politiki]]'' med letoma 1926 in 1941] ([http://slov.si/dipl/logar_tadeja.pdf magisterij,] M. Hladnik)
*18. 5. 2018 8.00, # 116. Maja Pruščević: Pregled leposlovja v tržaški ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' (1901&amp;ndash;1906)] ([http://slov.si/dipl/pruscevic_maja.pdf  diploma,] M. Hladnik)

=== 21. 2. 2018===
* Alen Blažič: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' 1932–1937 ([http://slov.si/dipl/blazic_alen.pdf diploma,] M. Hladnik)
* Lucija Luknar: Simbolika vode v romanih Ferija Lainščka (magisterij, A. Zupan Sosič)

==2017==
===Četrtek 21. 9. 2017===
* 10.00 (# ??) Doroteja Šekoranja: Poezija Barbare Korun in njena recepcija (magistrska naloga, Irena Novak Popov, Matevž Kos)
* 12.00 (# 4) Nina Trebovc: Dramatika Mire Mihelič (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol in Tone Smolej)

===petek 15. 9. 2017===
10.00 (# 119)
* Rebeka Roblek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Slovenski dom|Slovenski dom]]'' od 1909 do 1914 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) [http://slov.si/dipl/roblek_rebeka.pdf pdf]
* Monika Grmek: Dramatizacije Frana Govekarja (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Melina Hrženjak: Stereotipi in partnerski odnosi v Partljičevih komedijah po letu 2000 (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Ana Zupan: Resničnostni šov in razkritje manipulacij v drami Hodnik Matjaža Zupančiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Maša Strožer: Verizem in problematika malega človeka v monodramah Roka Vilčnika Kleščar in Pavlek (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Neža Bohinc: Različni uprizoritveni pristopi k postavitvi Škofjeloškega pasijona (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Kaja Cvelbar: Pogledi na žensko v dramah slovenskih dramatičark (magistrska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Nina Misson: Goga in nemški ekspresionistični film (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Anja Andrejka: Komični elementi v novejših komedijah Toneta Partljiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol) 

10.00 (# 030)
* Mateja Bilavčić: Gibljivost v poeziji Ane Svetel in Kaje Teržan (prvostopenjska diploma, Irena N. Popov)
* Neja Lenart: Fluidnost in dinamičnost identitete v poeziji Lucije Stupice (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Nika Žunič: Iskanje para v pesmih Vena Tauferja (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Katja Pičinin: Literarne osebe v Jančarjevih romanih: ''Katarina, pav in jezuit; Galjot'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Mateja Bremec: Ironija v romanih V. Zupana, F. Célina in H. Millerja (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Anja Cevzar: Romana Petra Rezmana ''Tekoči trak'' (2015) ter ''Barbara in Krištof'' (2016) (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Lea Kovačič: Ljubezenska zveza v trivialnem in netrivialnem romanu (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Alojz Grčman: Glavne literarne osebe v romanih Draga Jančarja ''Galjot, Posmehljivo poželenje'' in ''Zvenenje v glavi'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)

10.00 (# 4)
* Klavdija Bizjak: Recepcija antične književnosti in njeni odmevi pri pouku književnosti (magistrska naloga, Alenka Žbogar in Vid Snoj)
* Lucija Mandič: Prešernov Krst in Machov maj (prvostopenjska, Bjelčevič in Vid Snoj)
* Kaja Žvanut: Osapski pasijon: znanstvenokritični prepis s komentarji (prvostopenjska diploma, A. Bjelčevič in Matija Ogrin)

16.00 (??)
*Ana Mestnik, Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja ''Cvetje v jeseni'' (prvostopenjska, Urška Perenič in Blaž Repe)
*Marcela Petrevčič, ''To noč sem jo videl'' in življenje zakoncev Hribar (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Zarja Frančišča Gošnik, Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Karolina Zgaga, Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji ''Dom in svet'' (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Kaja Boštjančič, Primerjava izbranih teoretičnih modelov pravljice (prvostopenjska, Urška Perenič)

===Ostali zagovori===

*pon. 11. 9. 2017 (na Pkn): Luka Povšič: Leposlovje v ''[[:s:Novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' (1843 do 1863) s posebnim ozirom na prevajanje Byronovih ''Hebrejskih melodij'' [http://slov.si/dipl/povsic_luka.pdf pdf] (mentorja M. Hladnik in T. Smolej)
*sreda 30. 8. 2017 10.00 (# 116): 
**Lara Rojc: Leposlovje v glasilu ''[[:s:Soča|Soča]]'' od leta 1871 do leta 1881 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik, [http://slov.si/dipl/rojc_lara.pdf pdf])
**Maja Lupše: Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1907–1911 (magistrsko delo, Miran Hladnik, [http://slov.si/dipl/lupse_maja.pdf pdf])
*četrtek, 6. 7. 2017: Tjaša Mislej: Dramska pisava Drage Potočnjak in Simone Semenič: analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol)
*četrtek 6. 7. 2017: Tanja Hozner: Homoerotika v najnovejši slovenski pripovedi (2010-2016) (magistrska naloga, Alojzija Zupan Sosič)
*sreda 31. 5. 2017 15.30 v # 4 (seminar A. Zupan Sosič) [http://slov.si/dipl/milavec_sasa.pdf Saša Milavec:] Pregled leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1895&amp;ndash;1900 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) {{opravljeno}}
*sreda 5. 4. 2017 9.40 v # 209c (seminar A. Bjelčeviča) -- nič
*petek 3. 2. 2017 10.00 -- nič

==2016==

===23. novembra 2016 (prijave do 10. nov.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===
*[http://slov.si/dipl/aljaz_sasa.pdf Saša Aljaž:] Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Ameriška domovina|Ameriški domovini]]'' (1926–1932)

===19. oktobra 2016 (prijave do 5. okt.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===

*Maruša Marn: Leposlovje v ''Dolenjskem listu'' (1950─1955) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*[http://slov.si/dipl/piber_doroteja2.pdf Doroteja Piber]: Motiv vojne v ''[[:s:sl:Edinost|Edinosti]]'' od leta 1912 do 1920 (bolonjski mag., M. Hladnik)

'''Zagovori na drugih oddelkih'''
* Maja Ličen: Pomen lezbičnega prostora skozi poezijo Kristine Hočevar (bolonjska diplomska naloga, I. Novak Popov in R. Kuhar) -- na Soc
*Nika Polšak: Vloga matere v literaturi in življenju Alme Karlin (bolonjska dipl., A. Žbogar in M. Antić Gaber) -- na Soc
*Amadea Kovič: Hinko Smrekar in Martin Krpan (Hladnik, Seražin, bolonjska) -- na Umetnostni zgodovini
*Mateja Pogačar: Leposlovje v ''Slovencu'' 1873&amp;ndash;1890 (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Saša Majdič: Leposlovje v ''Prosveti'' 1916&amp;ndash;1920  (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Simona Kepic: Leposlovni podlistek v ''Delu'' in ''Dnevniku'' v obdobju od 1980 do 2016 (Hladnik, Nataša Logar) -- na FDV, novinarstvo
*Nina Rogina: Interpretacija in analiza recepcij Mazzinijevega romana Telesni čuvaj (Bjelčevič, Tomo Virk, na Pkn)

===15. septembra 2016=== 
(prijave do 1. sept)

'''Predavalnica # 119 9.00''' (Juvan, Novak Popov, Bjelčevič)
*Lucija Grušovnik: Brina Svit in migrantstvo v literaturi (predbolonjska, Juvan, Vogrinc)
*Ana Leskovšek: Parodija in satira v ''Radiu Ga-Ga'' (predbolonjska dipl., M. Juvan)
*Mateja Androjna: Ženska, pokrajina in ljubezen v poeziji Ferija Lainščka (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Špela Sladič: Pozno pesniško ustvarjanje Ifigenije Simonović (2006-2013) (bolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Nevenka Lozar: Metafora gore, plezanja, alpinizma v štirih alpinističnih romanih (predbolonjska, Bjelčevič)
*Nadina Štefančič: Metafora ženske in narave pri Francisu Baconu in Zofki Kveder (predbolonjska, Bjelčevič, Franci Zore)
*Maja Komjanc: Analiza pesniškega opusa Milene Merlak Detela (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Barbara Leban: Poezija Pavleta Zidarja (bolonjski magisterij, I. Novak Popov)
*Patricija Peterlin: Semantika v sonetu pri Cirilu Zlobcu (Bjelčevič)
*Meta Srnel: Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi ter njeni odmevi v pravljici Lepotica in zver in slovenskem pravljičarskem izročilu (Bjelčevič, Snoj)
*Ajda Kupljenik: Krščanska motivika v pesmih Alojza Ihana (Bjelčevič)
*Polona Parežnik: Elementi teozofije v romanu Angel na zemlji Alme Karlin (Bjelčevič)
'''Predavalnica # 232 9.00''' (Zupan Sosič, Pezdirc Bartol)
*Maja Pinter: Kolektivni junak v slovenski mladinski avanturistični prozi (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Saša Kolenc: Psihološke posebnosti Jovanovićevih protagonistov v izbranih dramah (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Špela Vrtačnik: Primerjava Grumove drame Dogodek v mestu Gogi in Deklevovega romana Zmagoslavje podgan (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in V. Matajc)
*Žiga Kovač: Novi ateizem: pregled temeljnih teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiteizma (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Matajc)
*Nina Klaut: Postmodernizem v evropskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Nastja Bojić: Absurd v romanu Vitomila Zupana ''Igra s hudičevim repom'' (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Hribar Sorčan)
*Nastasja Schweiger: Ko se na razpotju srečata Kralj Ojdip in Chrysippos (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in J. Vrečko), zagovor na pKN ob 17. uri
*Petra Zalar: Večnaslovniškost otroške književnosti. Poskus empirične raziskave na primeru pravljic Anje Štefan (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Albina Čeplak: Posameznikovo doživljanje vojne v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Mateja Grahovac: Razlike in podobnosti v recepciji tradicionalne in zvočne knjige na primeru romana Oštrigeca Marjana Tomšiča (bolonjski magisterij, A. Zupan Sosič)

===2. septembra 2016===
&lt;!-- (prijave do 22. avg.; ob 9.00 so rezervirane predavalnice 209c, 115 in 116) --&gt;

'''Predavalnica 209c ob 9.00 (Perenič, Hladnik, Pezdirc Bartol)'''
* Ajda Gabrič: Slovenske radijske igre za otroke (1975) (bolonjska magistrska, U. Perenič)
* Adrijana Leskovšek: Leposlovje v ''[[:s:sl:Jutro (časnik)|Jutru]]'' 1929&amp;ndash;1934 (stara, M. Hladnik)
* Maja Vehar: Bibliografija leposlovja v Domoljubu (1934-1944) (bolonjska magistrska, M. Hladnik)
* Mateja Lupšina: Leposlovje v časopisu Jutro od leta 1935 do leta 1938 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Katarina Žagar: Leposlovje v ''Domačem prijatelju'' (1904─1915) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Anamarija Zorč: Bibliografija leposlovja v časopisu ''Ameriška domovina'' od 1919 do 1925 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* &lt;font color=grey&gt;Valerija Stopar: Primerjava dramskih del ''Pri nas je vse v redu'' in ''Na dnu'' (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol in G. Troha) -- na Pkn&lt;/font&gt;
* Anja Kotnik: Medosebni odnosi v izbranih delih sodobne slovenske dramatike (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Leja Veldin: Dramatika Alenke Goljevšček (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Valentina Jazbec Zečiri: Literarni almanah Hotenja: empirični prikaz (predbolonjska diploma, U. Perenič)

'''Predavalnica 115 ob 9.00 (Bjelčevič, Novak Popov)'''
* Alenka Vasić: Dramska groteska v besedilih slovenskih avtorjev v začetku 20. stoletja (predbolonjska, A. Bjelčevič)
* Tadeja Rožman Bogovac: Igrajmo se boga. Nadzor družbe v antiutopični literaturi (predbolonjska, Bjelčevič in Virk)
* Maša Cizej: Vloga ženske v kmečkih delih Ivana Sivca (predbolonjska, Bjelčevič)
* Klara Vrtač: Slovenski prevodi ruske literature v slovenskih literarnih časopisih do 1. svetovne vojne (predbolonjska, Bjelčevič in Podlesnik)
* Stane Škarja: Besedilni repertoar v skladbah iz Slovenske pesmarice (1896 in 1900) (predbolonjska, Bjelčevič)
* Jaruška Majovski: Podoba Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha (predbolonjska diplomska naloga, Irena Novak Popov in Vanesa Matajc)
* Eva Gajšek: Poezija Gorazda Kocijančiča (predbolonjska diplomska naloga pri dvopr. programu, Irena Novak Popov)

===17. junija 2016 ===
(prijave do 3. 6.; #116 ob 9.40)

*Jernej Kusterle: Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst (bolonjska, Marko Juvan) 
*&lt;s&gt;Kristina Obranič: Pisanje v devetletni osnovni šoli (predbolonjska, A. Žbogar)&lt;/s&gt;
*Leja Furlan: Literarni lik ženske v romanu Da me je strah Maruše Krese (prvostopenjsska; A. Zupan Sosič)
*Maja Nemec, Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska mag., A. Zupan S.)
*Mojca M. Wlodyga: Poezija Saše Vegri (zagovor diplome, stari univerzitetni program slovenistike, Irena Novak Popov)

===18. maja 2016===
(prijave do 4. 5., #209 9.40 v seminarju A. Bjelčeviča)
*Katarina Eranovič: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901-1909 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)

===13. aprila 2016 ===
(prijave do 3. 4., #209 9.40)
* Špela Kastelic: Digitalna zmožnost in pouk književnosti (predbolonjska, Alenka Žbogar)

===10. marca 2016 ===
(prijave do 22. 2., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

==2015==

===14. 12. 2015 ===
(prijave do 27. 11., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

===18. 11. 2015===
predavalnica 209 ob 9.40; prijave do 30. 10.

*Jasmina Slapar: Bibliografija leposlovja v časniku ''Slovenski narod'' od 1884 do 1900 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik) 
*Gregor Vinter: Leposlovje v časniku ''Prosveta'' 1944–1948 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*Jonatan Jeršin: Semantika verznih oblik pri Balantiču, Boru, Hribovšku in Kajuhu (magistrska naloga, A. Bjelčevič)
*Karmen Fink: Posredovanje literature v predšolskem obdobju (stara diplomska, B. Krakar Vogel)

===14. 10. 2015 ===
predavalnica 209 ob 9.40

*Andreja Kogovšek: Sprejemanje literarnih besedil v različnih skupinah dijakov (mag., Boža Krakar Vogel)

===4. 9. 2015 ===

'''10.00--11.30''' (1. stopnja) # 209C
*Katarina Oman: [http://slov.si/dipl/oman_katarina.pdf Leposlovje v ''Prosveti'' (1939–1943)] (Miran Hladnik)
*&lt;font color=gray&gt;Anja Andrejčič: [http://slov.si/dipl/andrejcic_anja.pdf Bibliografija leposlovja v časopisu Zora od 1872 do 1878] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*&lt;font color=gray&gt;Hana Furlan [http://slov.si/dipl/furlan_hana.pdf Bibliografija leposlovja v tržaški Edinosti (1886–1894)] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*Kerstin Kurinčič: Boris Pahor: ''Grmada v pristanu'' (Alenka Žbogar)
*Jana Šter: Analiza zbirke Borisa Jukiča ''Loreana in druge novele'' (Alenka Žbogar)
*Jana Zajc: Analiza komedije ''Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene'' Vinka Möderndorferja (Alenka Žbogar)
*Evita Popovič: ''Pes, pizda in peder Gregorja Fona'' (Alenka Žbogar)
*Tereza Zorenč: Dogajališča v izbranih tekstih slovenskega zgodovinskega romana (Urška Perenič)
* Manja Klobasa: Prva slovenska ženska poezija: narava kot metafora človeškega življenja (Aleksander Bjelčevič)
* Anja Božič: Levstikov prevod Salustijeve Katilinove zarote (Aleksander Bjelčevič)

'''10.30--12.20''' # 434
*Teja Koren: Motiv nasilja v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Mateja Pezdirc Bartol)
*Monika Lušin: Medosebni odnosi v izbranih dramah Dušana Jovanovića (Mateja Pezdirc Bartol)
*Eva Travnik: Ekranizacija slovenskih mladinskih del na primerih Poletje v školjki in Distorzija (Mateja Pezdirc Bartol)
*Nina Bokalič: Primerjava treh mladinskih del Ivana Sivca: Finta v levo, Faktor X in Zadnji mega žur (Mateja Pezdirc Bartol) 
*Klasja K. Kovačič: Erotika in postmodernizem v romanu Telesa v temi Davorina Lenka (Alojzija Zupan Sosič)
*Maša Kovač: Čefurji raus (Alojzija Zupan Sosič)
*Katarina Gomboc: Odnos mlade pesniške generacije do družbe, poezije in intime (na primerih prvencev Andreja Hočevarja, Katje Perat in Anje Golob) (Irena Novak Popov)
* Ana Žunič: Lirski subjekt v zbirki Iztoka Osojnika v zbirki ''Izbrisano mesto'' (Irena Novak Popov)
* Špela Habulin: Socialna poezija Vinka Möderndorferja (Irena Novak Popov)
* Tanja Senica: Pesništvo socialnega realizma v Zasavju (Irena Novak Popov)

(2. stopnja) # 209C 

'''12.30'''
*Marija Topole: Lik matere v dramatiki slovenske moderne in ekspresionizma (Mateja Pezdirc Bartol)
*Urša Slavec: Otroška travma v sodobnem slovenskem romanu (Alojzija Zupan Sosič)

&lt;p&gt;&lt;p&gt;
&lt;hr&gt;

==2014==

*Za predstavitve diplom (bolonjskih, magistrskih in starih) pod Hladnikovim mentorstvom glej [[Magistrski seminar 2014#Datumi predstavitev]].
*Datumi skupinskih komisijskih predstavitev (po uspešni prijavi vpiši sem svoje ime): 
:*29. 8. 2014 
:*19. 9. 2014

==2013==

V petek, 13. septembra 2013, bodo med 10.00 in 12.00 na FF v Ljubljani naslednje predstavitve bolonjskih in starih diplomskih nalog:

Predavalnica # 116:

*Klavdija Namurš: Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki pri pouku književnosti v srednjih strokovnih šolah (Žbogar)
*Barbara Burger: Analiza zbirke Popularne zgodbe Vesne Lemaić (Žbogar)
*Urška Pečkaj: Analiza zbirke Punk is dead Tomaža Kosmača (Žbogar)
*&lt;s&gt;Anita Jurič: Literatska povest (Perenič)&lt;/s&gt;
*Matic Pišljar: Dokumentarni roman (Žbogar)
* Ana Metličar: Ruski formalizem (Žbogar)
* Monika Remih: Ekranizirani klasiki 19. stoletja (Bjelčevič)
*Neža Gaberšček: Kritika oblasti v slovenski in španski povojni dramatiki (Pezdirc Bartol)
*Lucija Šarc: Vrednote v dramskih delih Vitomila Zupana: ''Ladja brez imena, Aleksander praznih rok'' in ''Angeli, ljudje, živali'' (Pezdirc Bartol)
*Mateja Grahovac: Družbeni sistem in posameznik v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Pezdirc Bartol)
*Nina Pirec: Lik matere v dramatiki Zofke Kveder (Pezdirc Bartol)
*Rosana Vukojević: Analiza lepovidskega motiva v drami Alenke Goljevšček ''Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba'' (Pezdirc Bartol)
*Ivana Zajc: Deli Simone Semenič ''Gostija'' in ''Jaz, žrtev'' z vidika teorij sodobne dramatike in postmodernizma (Pezdirc Bartol)

Predavalnica 209 c:

*Mateja Arnež, Moški in ženska v romanih V. Moderndorferja (Zupan Sosič)
*Urška Slavec, Psihične bolezni v sodobnem slovenskem romanu (Zupan Sosič)
*Ema Repnik: Leposlovje v [[:s:sl:Ilustrirani glasnik|Ilustriranem glasniku]] 1914–1918 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Repnik_Ema.pdf]
*&lt;s&gt;Laura Štorman: Leposlovje v [[:s:sl:Amerikanski Slovenec|Amerikanskem Slovencu]] 1891- (Hladnik)&lt;/s&gt;
*Doroteja Piber: Daljše leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1898|Domoljubu]] 1898–1906 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Piber_Doroteja.pdf]
*Barbara Grabar: Leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1907|Domoljubu]] 1907–1915 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Grabar_Barbara.pdf]
*Lilijana Podvinšek: [[:w:sl:Josip Vošnjak|Josip Vošnjak]] na spletu (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Podvinšek_Lilijana.pdf]
*Černič Mateja: Lebičeve uglasbitve Jarčeve poezije (Novak Popov)
*Gorjup Brigita: Zbirka Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger (Novak Popov)
*Barbara Vojsk: Pesniška zbirka Kot dar Primoža Čučnika (Novak Popov)
*Vertelj Maša: Peter Semolič,, Hiša iz besed: otroštvo, eros in poezija (Novak Popov)
*Klajn Urška: Eros v poeziji Vinka Moederndorferja (Novak Popov)

[[Kategorija:Diplome]]
[[Kategorija:Slovenistika]]</text>
      <sha1>evl86vnvs4uuxyk0j3zyi6bfmdgzf6n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72712</id>
      <parentid>72711</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:33:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.179.204</ip>
      </contributor>
      <comment>/* 6. septembra 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43339" xml:space="preserve">{{Neoštevilčena poglavja}}

'''Pri diplomah naj bo posamezna predstavitev dolga deset minut (pet minut kandidatov povzetek, pet minut vprašanja in odgovori), pri magisterijih petnajst minut (deset plus pet). Kako pripraviti predstavitev za tako kratek čas, preberi v geslu [[:w:en:PechaKucha|peča kuča]] na Wikipediji.''' Zgledi diplom so v [[Diplomske naloge|oddelčnem repozitoriju]].  

__NOTOC__

==2022==

===6. septembra 2022===

*Laura Bele: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1941 in 1945 (mentor Hladnik)
*Katja Rupar: Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijske in rokodelske novice'']] od leta 1869 do leta 1876 (mentor Hladnik)
* Anja Adamič: Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji (mentor Bjelčevič)
* Marko Kunavar: Opisno pesništvo narave v slovenski poeziji 19. stoletja  (mentor Bjelčevič)
* Maša Milčinski: Poezija F. Milčinskega-Ježka  (mentorja Bjelčevič in Albin Širca)
* Pia Marija Žugman: Totalitarizem v dramatiki Dragota Jančarja in Sławomirja Mrożka (Mentorici prof. Rezoničnik in prof. Pezdirc Bartol)
* Nuša Vešligaj: Komedije, ki jih pišejo sodobne slovenske dramatičarke (Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol)
* Katra Bergant: Primerjava motiva zajca v umetni pravljici in mladinskem fantazijskem romanu (Mentorici: prof. Pezdirc Bartol in prof. Matajc)

===14. septembra 2022===
* Natalija Hlačar: Pesniška zbirka Ivana Sadarja Človek kot drugi (mentor Bjelčevič)
* Neža Kočnik: Generativna metrika in slovenski verz  (mentor Bjelčevič)
* Patricija Brglez: Od govorništva do digitalizacije slovenskega jezika (mentorja Bjelčevič in Tivadar)

===16. septembra 2022===

==2021==

===22. septembra 2021===

'''10.00&amp;ndash;12.00, # 209 c, člani komisije Juvan, Perenič, Hladnik'''

*Niki Hüll: Leposlovje v reviji [[:s:Žena in dom|''Žena in dom'']] 1930–1941. [https://slov.si/dipl/hüll_niki.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Hana Kastelic: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1918–1931). [https://slov.si/dipl/kastelic_hana.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Valeriya Horvat: Bahtinov koncept ljudske smehovne kulture v romanu ''Jamnica'' Prežihovega Voranca, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Maja Kovač: Vzpon instagram poezije, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič

*[Veronika Rupert: Pregled leposlovja v časopisu ''Glas naroda'' (1925–1930) s posebnim ozirom na prevajanje kratkih zgodb Marka Twaina. Mentorja Hladnik in Smolej, [https://slov.si/dipl/rupert_veronika2.pdf pdf] zagovor na Primerjalni književnosti 29. 9. 2021 ob 20.00]

===7. septembra 2021===

Predavalnica # 233 (na Geografiji) od 10:00 do 13:00.

* Anja Antloga: Leposlovje v časopisu [[:s:Slovenski gospodar|''Slovenski gospodar'']] med letoma 1927 in 1941, [https://slov.si/dipl/antloga_anja.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Nika Serban: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1920 in 1926, [https://slov.si/dipl/serban_nika.pdf], dipl, mentor M. Hladnik
* Špela Mehić: Leposlovje v časniku [[:s:Slovenec|''Slovenec'']] med letoma 1939 in 1945, [https://slov.si/dipl/mehic_spela.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Ana Plantan: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] od leta 1931 do 1935, [https://slov.si/dipl/plantan_ana2.pdf pdf], mag. mentor M. Hladnik
* Anja Cevzar: Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Lucija Jošt: Analiza radijskih iger za otroke Franeta Puntarja, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Karmen Strel: Figurativni jezik in afazija, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Tjaša Vodušek: Radijske igre po kratkih zgodbah Andreja Blatnika, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Andraž Stevanovski: Protestna poezija in glasba dolgega leta 2020 na Slovenskem, magistrska naloga, mentor A. Bjelčevič

===16. 8. 2021===
*Katja Strgar: Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863), mag., mentor A. Bjelčevič, komisija Hladnik, Jež {{opravljeno}}

===28. junija 2021===

*11.00 Polona Rodič: Recepcija Byrona v slovenski literarni tradiciji 19. stoletja in njena primerjava s slovaško situacijo (mentorja Jež in Sevšek Šramel, komisija Hladnik)

===23. aprila 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00

*Kaja Božnik: Leposlovje v ''[[:s:Glas naroda|Glasu naroda]]'' med letoma 1911 in 1915 [https://slov.si/dipl/boznik_kaja.pdf pdf], mentor Hladnik, komisija Bjelčevič in Jež.

===12. marca 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00; komisija M. Hladnik (mentor), A. Jež, U. Perenič

*Kana Vincek: Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] med letoma 1887 in 1903 [https://slov.si/dipl/vincek_kana.pdf pdf dipl.]
*Manja Belina: Leposlovje v glasilu [[:s:Naša moč|''Naša moč'']] med letoma 1905 in 1922 [https://slov.si/dipl/belina_manja.pdf pdf mag.]

==2020==

===9. 12. 2020===

https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480
* Maja Pruščević: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1911 in 1916, [https://slov.si/dipl/pruscevic_maja2.pdf mag.] 
* Erika Kum: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1936 in 1940 [https://slov.si/dipl/kum_erika.pdf  dipl.] -- M. Hladnik

===25. 9. 2020===
'''Predavalnica 209c, od 10.00 do 12.00: Miran Hladnik, Marko Juvan, Urška Perenič'''

10.00-11.00: magistrske naloge
* Anja Hrovatin, Literatura v študentskem listu Tribuna (1965―1975), magistrsko delo, mentor Marko Juvan
* Eva Travnik, Literatura in televizija, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Zala Furlan, Slovenska književnost in slovenščina v šolskem izobraževanju in življenju mladih na avstrijskem Koroškem, magistrsko delo, mentorica red.prof. Vanesa Matajc, somentorica izr. prof. dr. Urška Perenič


11.00-12.00: diplomske naloge
* Lucija Karničar, Predstavitev kresnikovih nagrajencev na spletišču Dobreknjige.si, diplomska naloga, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Nika Primc, Leposlovje v slovenskih ženskih časopisih v letih 1912-1919: [[:s:Slovenska žena|''Slovenska žena]], [[:s:Ženski list|''Ženski list'']], [[:s:Slovenka|''Slovenka'']]. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik, diplomska naloga [http://slov.si/dipl/primc_nika.pdf pdf]
* Tajda Jerkič, Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] v obdobju od 1882 do 1892, diplomsko delo, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik [http://slov.si/dipl/jerkic_tajda.pdf pdf]

===11. 9. 2020 ===

Predstavitve bodo v dveh skupinah. V izogib gneče naj svojci ostanejo zunaj. Pri prezentacijah bodite disciplinirani: 5 minut za diplomo in največ 10 minut za magisterij. 

'''Predavalnica 4: D. Pavlič, A. Zupan Sosič (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. naloge)
*Žiga Kovač: Ateizem, literarni zgodovinski pregled. Mentorja: AZS in T. Virk; mag.
*Mateja Bremec: Fenomen ironije. Mentorici: AZS  in Špela Virant (nemcistika), mag. naloga.
*Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič

10. 00 do 11.00 (mag. naloge)
*Mateja Arnež, Kako po svoje so nesrečne družine v slovenskem avtobiografskem romanu? Mentorica: AZS, mag. n.
*Mateja Bilavčič, Šibkost moških literarnih oseb. Mentorica: AZS, mag. n.
*Karolina Zgaga: Naratološki postopki pri sod. romanih o duš. motnjah. Mentorja: AZS in M. Kos (PK, mag.n.

11.00 do 12.00 (diplomske naloge) 
*Monika Podlogar, Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem. Mentorja: AZS in Matevž Kos (PK), diplomska naloga.
*Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič)
*Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.

'''Predavalnica 415: M. Pezdirc Bartol, M. Hladnik, M. Juvan (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. in diplomske naloge) 
*Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
*Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
*Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena, mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.

10. 00 do 12.00 (diplomske naloge)
*Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
*Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Klara Širovnik, Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Primorski list|''Primorski list'']] med letoma 1893 in 1913, [http://slov.si/dipl/sirovnik_klara.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
*Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.

&lt;!-- * Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana ''Ladja brez imena'', mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.
* Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
* Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Klara Širovnik, Leposlovje v časniku ''Primorski list'' med letoma 1893 in 1913, diplomska naloga, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
* Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
* Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.
* Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
* Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič) --&gt;

===4. 9. 2020 ob 17.00 209c===
* Nika Švigelj: Primerjava naturalizma v romanig Frana Govekarja in Benita Péreza Galdósa (mentorja Ignac Fock in A. Bjelčevič)
* Nina Štular: Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška (mentor Bjelčevič)
* Valerija Kastelic: Tematska analiza besedil Ansambla Lojzeta Slaka (mentor Bjelčevič)

===1. 9. 2020 ob 11.00 (Zoom)===

* Lucija Mandić, »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru ''Tribune'' in ''Studenta'', magistrsko delo, mentorja Marko Juvan, Vanesa Matajc (komisija Boris A. Novak, Darja Pavlič)


===23. 7. 2020===

*Nika Jančič in Katarina Pribožič: Mit lepote pri Govekarju, Kersniku, Kvedrovi in Pajkovi (mentor A. Bjelčevič, komisija M. Hladnik in U. Perenič)

===30. 6. ob 10.00 v # 209 ===

* Dejana Bačić: Bibliografija leposlovja v ''Ameriški domovini'' od leta 1933 do leta 1939 [https://sl.wikisource.org/wiki/Ameri%C5%A1ka_domovina#1933 Wikivir], M. Hladnik [http://slov.si/dipl/bacic_dejana.pdf pdf]
* Urška Plesnik: Dramatika Antona Leskovca, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol
* Nuša Vešligaj: Zgodovinsko ozadje dramskih besedil Primoža Kozaka, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol

===Že mimo===

*29. 5. ob 12.00 v bifeju na Ferantovem vrtu  [http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf Urh Ferlež:] Francija in slovenska književnost, mentorja M. Hladnik in Katarina Marinčič
*28. 2. ob 8.00 v # 116 Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca [http://slov.si/dipl/gerbec_tina.pdf pdf] (dipl), mentor M. Hladnik in Petra Vide Ogrin

==2019==

===Sreda 18. decembra ob 9.40, # 209c===
* Luka Povšič: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] (mag), komisija mentor Hladnik, Perenič, Bjelčevič

===Sreda 9. oktobra ob 9.40, # 209c===

*Tina Slatnar: Leposlovje v časopisu ''[[:s:Slovenski gospodar|Slovenski gospodar]]'' od 1917 do 1926 [http://slov.si/dipl/slatnar_tina.pdf pdf]
*Ana Pestotnik: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' od 1938 do 1945 [http://slov.si/dipl/pestotnik_ana.pdf pdf]

===Petek 13. septembra===

'''9.00−12.00, predavalnica Rimska 4 (med prvim in drugim nadstropjem), komisija Bjelčevič, Hladnik, Perenič'''
*Natalija Hlačar: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak, mentor A. Bjelčevič
*Mateja Lovrečič: Doživljanje Italijanov v romanih slovenskih primorskih pisateljev med letoma 1921 in 1947, mentor A. Bjelčevič
*Melissa Ramdedović: Motiv Antikrista v slovnskem leposlovju, magisterij, mentor A. Bjelčevič
*Maja Boh: Šest sodobnih slovenskih fantazijskih romanov, diploma, mentor A. Bjelčevič

*Jana Šter: Bibliografija leposlovnih del v slovenskem jeziku v časopisu Proletarec med letoma 1906 in 1910, mentor M. Hladnik

*Nuša Simončič: Mediji in intermedialnost v lutkovnem gledališču: Sodobna tehnologija in pojav novih tekstovnih praks, mentorica izr.prof.dr. Urška Perenič
*Nina Krajnc: Slovenska matica in pomembnejše osebnosti, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Jana Vaupotič:Bralna značka in obvezno domače branje ter šolski spis/esej pri osnovnošolcih in srednješolcih, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Erika Bolčina: Humor v romanih za odrasle Dese Muck, magisterij, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Klemen Sagadin: Podobnosti in razlike obdelave faustovske teme pri Goetheju in Mencingerju, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Eva Žgajner: Religija v Visoški kroniki, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič

*Nika Polšak: Pouk slovenščine na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani s posebnim ozirom pouk književnosti, mentorica A. Žbogar - prestavljeno na 17. 9.

'''9.00−12.00, predavalnica 4, komisija Zupan Sosič, Pezdirc Bartol, Pavlič'''
*Sara Sterle: Tabuizirane teme v lutkovnih predstavah za najmlajše, mentorica M. Pezdirc Bartol in mentor G. Troha
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Rebeka Lebinger
*Anja Markelj (obe dipl. AZS + V. Matajc)
*Žunič
*Čeplak
*Metka Božič: Sodobna fantazijska književnost na Slovenskem, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Anja Kotnik: Dramatizacije otroških del Svetlane Makarovič, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*P. Brglez
*N. Bele
*E. Kravanja
*Ancelj
*Jera Krečič: Gledališka produkcija Ivana Cankarja v Cankarjevem letu, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Ajda Sokler: Ljubiteljsko gledališče na Studencu, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Urša Terčon: Iskanje identitete v pesniških zbirkah Barbare Korun, mentorica: doc. dr. D. Pavlič
*Karin Kovaček (DP, dipl)

===Četrtek 27. junija===
Ob 9.00 v # 233

*Maruška Urbančič: Leposlovje v glasilu [[:s:Jutro|''Jutro'']] od 1939 do 1943 [http://slov.si/dipl/urbancic_maruska.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Mateja Lupšina: Podobe družin v sodobnem slovenskem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosić, Andreja Hočevar (andragogika)
*Eva Frankol: Anatomija čustvovanja I. in roman Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana -- 1. stopnja, A. Zupan Sosič
*Lucija Mirkac: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 -- 1. stopnja, A. Bjelčevič in Vid Snoj
*Renata Kekovič: Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar) -- 1. stopnja, A. Bjelčevič

10.00
*Lidija Rezoničnik: Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev --1. stopnja, M Pezdirc Bartol, Tone Smolej
*Anamarija Zorč: Medkulturnost v mladinski književnosti --2. stopnja, M. Pezdirc Bartol, Vanesa Matajc
*Katarina Špringer: Vprašanje identitete v izbranih dramah Matjaža Zupančiča -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Ana Semič: Dramatika Saše Pavček -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol

===Petek 14. junija===
Ob 9.00 v # 116

*Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov [http://slov.si/dipl/guzelj_sara.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Leja Veldin: Lik zaljubljenca v sodobnem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosič
*Larisa Trdina: Leposlovje v ''[[:s:Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' [http://slov.si/dipl/trdina_larisa.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Andraž Stevanovski: ''Komično in tragikomično v Med gorami Ivana Tavčarja in Kmetske slike Janka Kersnika'' -- 1. stopnja, A. Bjelčevič
*Diana Pivc: ''Potovanje kot motiv v izbranih delih Iztoka Osojnika'' -- 1. stopnja, kombinirana, D. Pavlič in M. Kos (primerjalna književnost in literarna teorija)
*Špela Orel: Marija Magdalena v Svetem pismu in slovenskem leposlovju. -- 2. stopnja, kombinirana, A. Bjelčevič in Ana Vogrinčič (sociologija)

===24. maja===
Ob 8.00, # 116
*Eva Razpotnik: Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] od 1904 do 1915 [http://slov.si/dipl/razpotnik_eva.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}
*Anamarija Cemič: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1932–1941) [http://slov.si/dipl/cemic_anamarija.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}

===5. aprila=== 
Ob 8.00, # 116
*Katja Kumše, Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice#1864|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] 1864–1868  ([http://slov.si/dipl/kumse_katja.pdf diploma,] M. Hladnik)
*Klara Rudić, Leposlovje v [[:s:Soča|''Soči'']] 1893–1903 ([http://slov.si/dipl/rudic_klara.pdf diploma], M. Hladnik)

==2018==

===Petek, 14. 9. 9.00 209 C===
*Sanja Podgornik: Svetovna književnost druge polovice 20. stoletja pri gimnazijskem pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar, somentor T. Virk)
*Polonca Mercina: Sodobna slovenska kratka proza in gimnazijski pouk književnosti - primeri izbranih nagrajenih zbirk (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tea Trušnovec: Eksistencializem v romanih Črni dnevi in beli dan ter Tujec (magisterij, AZS)
*Karin Poravne: Vloga žensk v romanih Filio ni doma in Deklina zgodba (diploma, AZS)
*Urša Gluščič: Prežihovi Samorastniki: novela, film, drama(magisterij, MPB
*Anja Buh: Bralni interesi in domača branja v srednjih šolah (diploma, MPB)
*Monika Zorko: Balet in drama na primeru Romea in Julije (diploma, MPB)
*Stanislava Klopčič: Ženski liki v dramatiki Draga Jančarja (diploma, MPB)
*Jure Plut: Poezija v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji (1945–50). (diploma DP)
*Barbara Brnot: Vloga jezika v sodobnem slovenskem romanu (mag. AZS)

===Petek, 14. 9. 9.00 Rimska 1A===
*Ajda Batistič: Pogled znanosti in šolstva na Bartolov roman Alamut (mag., Bjelčevič, Snoj)
*Nika Jančič: Ženska in moška lepota pri Jurčiči (diploma, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf pdf]
*Polona Pahor: Razdvojenost med ljubeznijo in duhovništvom pri Antonu Aškercu (diploma, mentor Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/pahor_polona.pdf pdf]
*Veronika Rupert: Pregled leposlovja v tržaškem glasilu ''[[:s:Edinost|Edinost]]'' (1921–1928) (diploma MH) [http://slov.si/dipl/rupert_veronika.pdf pdf]
*Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika (magisterij, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/kerze_ivo.pdf pdf]
*Alja Klinkon: Poezije I Simona Gregorčiča: Od oddaljenega k tesnemu branju (diploma UP) [http://slov.si/dipl/klinkon_alja.pdf pdf]
*Špela Derčar: Dunaj v Cankarjevi kratki prozi (diploma UP)
*Uršula Gačnik: Empatija in literarno branje (diploma UP)
*Tjaša Rot: Empirična analiza korpusa Pavline Pajk (diploma UP)
*Ana Plantan: Leposlovje v ''[[:s:Prosveta|Prosveti]]'' od leta 1931 do leta 1935 (diploma MH)
*Žva Škedelj: Politična poezija Taje Kramberger v njeni pesniški zbirki Z roba klifa (diploma INP)
*Luka Kropivnik: Majakovski v sodobni slovenski poeziji (diploma INP)
*Maja Jakša: Poezija Anje Golob v zbirkah Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju (dploma INP)

===Torek 11. 9. 2018===
* Anamarija Krajšek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Železar (časnik)|Železar]]'' (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija ''Drobtinice'' (na Pkn, mentorja Hladnik in Kos) [http://slov.si/dipl/krajsek_anamarija.pdf pdf]

===Torek, 4. 9. 2018 9.00 209 C===
*Jarc Ana: Odnos do živali v pripovedi I. Cankarja in M. Attwood(diploma, AZS)
*Polanc Manuela: Pesništvo M. Vidmar (diploma, AZS)
*Teja Jeraja: Ženski liki v dramatiki Dragice Potočnjak (diploma, MPB)
*Maja Peljhan: Vidiki kapitala v sodobni slovenski komediji (diploma, MPB)
*Andreja Lavrenčič: Motiv drugačnosti v mladinskih romanih Aksinje Kermauner (diploma, MPB)
*Brina Bobnar: Telesna samopodoba in razvojne motnje hranjenja v sodobnem slovenskem mladinskem romanu (diploma, MPB)
*Mia Hočevar: Motiv žrtve v dramatiki Simone Semenič (diploma, MPB)
*Vid Skrbinšek: Likovni performativ in njegove možnosti v teatralnem (7. 9., diploma, MPB, Vanesa Matajc na PKN)

===Torek, 4. 9. 2018 10.30 232===

*Maruša Trošt: Formativno spremljanje pri pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tina Mihelič: Svetopisemska literarna besedila pri pouku književnosti (magisterij, A. mentorica Žbogar, somentor Vodičar)
*Ana Metličar: Omama v sodobnem slovenskem romanu (magisterij, AZS)
*Katja Zver: Intimno v romanih G. Babnik (magisterij, AZS)

===8. 6. 2018 8.00, # 116===
Tadeja Logar: Leposlovje v ''[[:s:Delavska politika|Delavski politiki]]'' med letoma 1926 in 1941] ([http://slov.si/dipl/logar_tadeja.pdf magisterij,] M. Hladnik)
*18. 5. 2018 8.00, # 116. Maja Pruščević: Pregled leposlovja v tržaški ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' (1901&amp;ndash;1906)] ([http://slov.si/dipl/pruscevic_maja.pdf  diploma,] M. Hladnik)

=== 21. 2. 2018===
* Alen Blažič: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' 1932–1937 ([http://slov.si/dipl/blazic_alen.pdf diploma,] M. Hladnik)
* Lucija Luknar: Simbolika vode v romanih Ferija Lainščka (magisterij, A. Zupan Sosič)

==2017==
===Četrtek 21. 9. 2017===
* 10.00 (# ??) Doroteja Šekoranja: Poezija Barbare Korun in njena recepcija (magistrska naloga, Irena Novak Popov, Matevž Kos)
* 12.00 (# 4) Nina Trebovc: Dramatika Mire Mihelič (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol in Tone Smolej)

===petek 15. 9. 2017===
10.00 (# 119)
* Rebeka Roblek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Slovenski dom|Slovenski dom]]'' od 1909 do 1914 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) [http://slov.si/dipl/roblek_rebeka.pdf pdf]
* Monika Grmek: Dramatizacije Frana Govekarja (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Melina Hrženjak: Stereotipi in partnerski odnosi v Partljičevih komedijah po letu 2000 (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Ana Zupan: Resničnostni šov in razkritje manipulacij v drami Hodnik Matjaža Zupančiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Maša Strožer: Verizem in problematika malega človeka v monodramah Roka Vilčnika Kleščar in Pavlek (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Neža Bohinc: Različni uprizoritveni pristopi k postavitvi Škofjeloškega pasijona (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Kaja Cvelbar: Pogledi na žensko v dramah slovenskih dramatičark (magistrska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Nina Misson: Goga in nemški ekspresionistični film (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Anja Andrejka: Komični elementi v novejših komedijah Toneta Partljiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol) 

10.00 (# 030)
* Mateja Bilavčić: Gibljivost v poeziji Ane Svetel in Kaje Teržan (prvostopenjska diploma, Irena N. Popov)
* Neja Lenart: Fluidnost in dinamičnost identitete v poeziji Lucije Stupice (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Nika Žunič: Iskanje para v pesmih Vena Tauferja (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Katja Pičinin: Literarne osebe v Jančarjevih romanih: ''Katarina, pav in jezuit; Galjot'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Mateja Bremec: Ironija v romanih V. Zupana, F. Célina in H. Millerja (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Anja Cevzar: Romana Petra Rezmana ''Tekoči trak'' (2015) ter ''Barbara in Krištof'' (2016) (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Lea Kovačič: Ljubezenska zveza v trivialnem in netrivialnem romanu (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Alojz Grčman: Glavne literarne osebe v romanih Draga Jančarja ''Galjot, Posmehljivo poželenje'' in ''Zvenenje v glavi'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)

10.00 (# 4)
* Klavdija Bizjak: Recepcija antične književnosti in njeni odmevi pri pouku književnosti (magistrska naloga, Alenka Žbogar in Vid Snoj)
* Lucija Mandič: Prešernov Krst in Machov maj (prvostopenjska, Bjelčevič in Vid Snoj)
* Kaja Žvanut: Osapski pasijon: znanstvenokritični prepis s komentarji (prvostopenjska diploma, A. Bjelčevič in Matija Ogrin)

16.00 (??)
*Ana Mestnik, Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja ''Cvetje v jeseni'' (prvostopenjska, Urška Perenič in Blaž Repe)
*Marcela Petrevčič, ''To noč sem jo videl'' in življenje zakoncev Hribar (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Zarja Frančišča Gošnik, Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Karolina Zgaga, Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji ''Dom in svet'' (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Kaja Boštjančič, Primerjava izbranih teoretičnih modelov pravljice (prvostopenjska, Urška Perenič)

===Ostali zagovori===

*pon. 11. 9. 2017 (na Pkn): Luka Povšič: Leposlovje v ''[[:s:Novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' (1843 do 1863) s posebnim ozirom na prevajanje Byronovih ''Hebrejskih melodij'' [http://slov.si/dipl/povsic_luka.pdf pdf] (mentorja M. Hladnik in T. Smolej)
*sreda 30. 8. 2017 10.00 (# 116): 
**Lara Rojc: Leposlovje v glasilu ''[[:s:Soča|Soča]]'' od leta 1871 do leta 1881 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik, [http://slov.si/dipl/rojc_lara.pdf pdf])
**Maja Lupše: Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1907–1911 (magistrsko delo, Miran Hladnik, [http://slov.si/dipl/lupse_maja.pdf pdf])
*četrtek, 6. 7. 2017: Tjaša Mislej: Dramska pisava Drage Potočnjak in Simone Semenič: analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol)
*četrtek 6. 7. 2017: Tanja Hozner: Homoerotika v najnovejši slovenski pripovedi (2010-2016) (magistrska naloga, Alojzija Zupan Sosič)
*sreda 31. 5. 2017 15.30 v # 4 (seminar A. Zupan Sosič) [http://slov.si/dipl/milavec_sasa.pdf Saša Milavec:] Pregled leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1895&amp;ndash;1900 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) {{opravljeno}}
*sreda 5. 4. 2017 9.40 v # 209c (seminar A. Bjelčeviča) -- nič
*petek 3. 2. 2017 10.00 -- nič

==2016==

===23. novembra 2016 (prijave do 10. nov.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===
*[http://slov.si/dipl/aljaz_sasa.pdf Saša Aljaž:] Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Ameriška domovina|Ameriški domovini]]'' (1926–1932)

===19. oktobra 2016 (prijave do 5. okt.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===

*Maruša Marn: Leposlovje v ''Dolenjskem listu'' (1950─1955) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*[http://slov.si/dipl/piber_doroteja2.pdf Doroteja Piber]: Motiv vojne v ''[[:s:sl:Edinost|Edinosti]]'' od leta 1912 do 1920 (bolonjski mag., M. Hladnik)

'''Zagovori na drugih oddelkih'''
* Maja Ličen: Pomen lezbičnega prostora skozi poezijo Kristine Hočevar (bolonjska diplomska naloga, I. Novak Popov in R. Kuhar) -- na Soc
*Nika Polšak: Vloga matere v literaturi in življenju Alme Karlin (bolonjska dipl., A. Žbogar in M. Antić Gaber) -- na Soc
*Amadea Kovič: Hinko Smrekar in Martin Krpan (Hladnik, Seražin, bolonjska) -- na Umetnostni zgodovini
*Mateja Pogačar: Leposlovje v ''Slovencu'' 1873&amp;ndash;1890 (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Saša Majdič: Leposlovje v ''Prosveti'' 1916&amp;ndash;1920  (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Simona Kepic: Leposlovni podlistek v ''Delu'' in ''Dnevniku'' v obdobju od 1980 do 2016 (Hladnik, Nataša Logar) -- na FDV, novinarstvo
*Nina Rogina: Interpretacija in analiza recepcij Mazzinijevega romana Telesni čuvaj (Bjelčevič, Tomo Virk, na Pkn)

===15. septembra 2016=== 
(prijave do 1. sept)

'''Predavalnica # 119 9.00''' (Juvan, Novak Popov, Bjelčevič)
*Lucija Grušovnik: Brina Svit in migrantstvo v literaturi (predbolonjska, Juvan, Vogrinc)
*Ana Leskovšek: Parodija in satira v ''Radiu Ga-Ga'' (predbolonjska dipl., M. Juvan)
*Mateja Androjna: Ženska, pokrajina in ljubezen v poeziji Ferija Lainščka (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Špela Sladič: Pozno pesniško ustvarjanje Ifigenije Simonović (2006-2013) (bolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Nevenka Lozar: Metafora gore, plezanja, alpinizma v štirih alpinističnih romanih (predbolonjska, Bjelčevič)
*Nadina Štefančič: Metafora ženske in narave pri Francisu Baconu in Zofki Kveder (predbolonjska, Bjelčevič, Franci Zore)
*Maja Komjanc: Analiza pesniškega opusa Milene Merlak Detela (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Barbara Leban: Poezija Pavleta Zidarja (bolonjski magisterij, I. Novak Popov)
*Patricija Peterlin: Semantika v sonetu pri Cirilu Zlobcu (Bjelčevič)
*Meta Srnel: Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi ter njeni odmevi v pravljici Lepotica in zver in slovenskem pravljičarskem izročilu (Bjelčevič, Snoj)
*Ajda Kupljenik: Krščanska motivika v pesmih Alojza Ihana (Bjelčevič)
*Polona Parežnik: Elementi teozofije v romanu Angel na zemlji Alme Karlin (Bjelčevič)
'''Predavalnica # 232 9.00''' (Zupan Sosič, Pezdirc Bartol)
*Maja Pinter: Kolektivni junak v slovenski mladinski avanturistični prozi (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Saša Kolenc: Psihološke posebnosti Jovanovićevih protagonistov v izbranih dramah (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Špela Vrtačnik: Primerjava Grumove drame Dogodek v mestu Gogi in Deklevovega romana Zmagoslavje podgan (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in V. Matajc)
*Žiga Kovač: Novi ateizem: pregled temeljnih teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiteizma (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Matajc)
*Nina Klaut: Postmodernizem v evropskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Nastja Bojić: Absurd v romanu Vitomila Zupana ''Igra s hudičevim repom'' (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Hribar Sorčan)
*Nastasja Schweiger: Ko se na razpotju srečata Kralj Ojdip in Chrysippos (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in J. Vrečko), zagovor na pKN ob 17. uri
*Petra Zalar: Večnaslovniškost otroške književnosti. Poskus empirične raziskave na primeru pravljic Anje Štefan (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Albina Čeplak: Posameznikovo doživljanje vojne v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Mateja Grahovac: Razlike in podobnosti v recepciji tradicionalne in zvočne knjige na primeru romana Oštrigeca Marjana Tomšiča (bolonjski magisterij, A. Zupan Sosič)

===2. septembra 2016===
&lt;!-- (prijave do 22. avg.; ob 9.00 so rezervirane predavalnice 209c, 115 in 116) --&gt;

'''Predavalnica 209c ob 9.00 (Perenič, Hladnik, Pezdirc Bartol)'''
* Ajda Gabrič: Slovenske radijske igre za otroke (1975) (bolonjska magistrska, U. Perenič)
* Adrijana Leskovšek: Leposlovje v ''[[:s:sl:Jutro (časnik)|Jutru]]'' 1929&amp;ndash;1934 (stara, M. Hladnik)
* Maja Vehar: Bibliografija leposlovja v Domoljubu (1934-1944) (bolonjska magistrska, M. Hladnik)
* Mateja Lupšina: Leposlovje v časopisu Jutro od leta 1935 do leta 1938 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Katarina Žagar: Leposlovje v ''Domačem prijatelju'' (1904─1915) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Anamarija Zorč: Bibliografija leposlovja v časopisu ''Ameriška domovina'' od 1919 do 1925 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* &lt;font color=grey&gt;Valerija Stopar: Primerjava dramskih del ''Pri nas je vse v redu'' in ''Na dnu'' (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol in G. Troha) -- na Pkn&lt;/font&gt;
* Anja Kotnik: Medosebni odnosi v izbranih delih sodobne slovenske dramatike (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Leja Veldin: Dramatika Alenke Goljevšček (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Valentina Jazbec Zečiri: Literarni almanah Hotenja: empirični prikaz (predbolonjska diploma, U. Perenič)

'''Predavalnica 115 ob 9.00 (Bjelčevič, Novak Popov)'''
* Alenka Vasić: Dramska groteska v besedilih slovenskih avtorjev v začetku 20. stoletja (predbolonjska, A. Bjelčevič)
* Tadeja Rožman Bogovac: Igrajmo se boga. Nadzor družbe v antiutopični literaturi (predbolonjska, Bjelčevič in Virk)
* Maša Cizej: Vloga ženske v kmečkih delih Ivana Sivca (predbolonjska, Bjelčevič)
* Klara Vrtač: Slovenski prevodi ruske literature v slovenskih literarnih časopisih do 1. svetovne vojne (predbolonjska, Bjelčevič in Podlesnik)
* Stane Škarja: Besedilni repertoar v skladbah iz Slovenske pesmarice (1896 in 1900) (predbolonjska, Bjelčevič)
* Jaruška Majovski: Podoba Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha (predbolonjska diplomska naloga, Irena Novak Popov in Vanesa Matajc)
* Eva Gajšek: Poezija Gorazda Kocijančiča (predbolonjska diplomska naloga pri dvopr. programu, Irena Novak Popov)

===17. junija 2016 ===
(prijave do 3. 6.; #116 ob 9.40)

*Jernej Kusterle: Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst (bolonjska, Marko Juvan) 
*&lt;s&gt;Kristina Obranič: Pisanje v devetletni osnovni šoli (predbolonjska, A. Žbogar)&lt;/s&gt;
*Leja Furlan: Literarni lik ženske v romanu Da me je strah Maruše Krese (prvostopenjsska; A. Zupan Sosič)
*Maja Nemec, Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska mag., A. Zupan S.)
*Mojca M. Wlodyga: Poezija Saše Vegri (zagovor diplome, stari univerzitetni program slovenistike, Irena Novak Popov)

===18. maja 2016===
(prijave do 4. 5., #209 9.40 v seminarju A. Bjelčeviča)
*Katarina Eranovič: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901-1909 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)

===13. aprila 2016 ===
(prijave do 3. 4., #209 9.40)
* Špela Kastelic: Digitalna zmožnost in pouk književnosti (predbolonjska, Alenka Žbogar)

===10. marca 2016 ===
(prijave do 22. 2., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

==2015==

===14. 12. 2015 ===
(prijave do 27. 11., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

===18. 11. 2015===
predavalnica 209 ob 9.40; prijave do 30. 10.

*Jasmina Slapar: Bibliografija leposlovja v časniku ''Slovenski narod'' od 1884 do 1900 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik) 
*Gregor Vinter: Leposlovje v časniku ''Prosveta'' 1944–1948 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*Jonatan Jeršin: Semantika verznih oblik pri Balantiču, Boru, Hribovšku in Kajuhu (magistrska naloga, A. Bjelčevič)
*Karmen Fink: Posredovanje literature v predšolskem obdobju (stara diplomska, B. Krakar Vogel)

===14. 10. 2015 ===
predavalnica 209 ob 9.40

*Andreja Kogovšek: Sprejemanje literarnih besedil v različnih skupinah dijakov (mag., Boža Krakar Vogel)

===4. 9. 2015 ===

'''10.00--11.30''' (1. stopnja) # 209C
*Katarina Oman: [http://slov.si/dipl/oman_katarina.pdf Leposlovje v ''Prosveti'' (1939–1943)] (Miran Hladnik)
*&lt;font color=gray&gt;Anja Andrejčič: [http://slov.si/dipl/andrejcic_anja.pdf Bibliografija leposlovja v časopisu Zora od 1872 do 1878] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*&lt;font color=gray&gt;Hana Furlan [http://slov.si/dipl/furlan_hana.pdf Bibliografija leposlovja v tržaški Edinosti (1886–1894)] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*Kerstin Kurinčič: Boris Pahor: ''Grmada v pristanu'' (Alenka Žbogar)
*Jana Šter: Analiza zbirke Borisa Jukiča ''Loreana in druge novele'' (Alenka Žbogar)
*Jana Zajc: Analiza komedije ''Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene'' Vinka Möderndorferja (Alenka Žbogar)
*Evita Popovič: ''Pes, pizda in peder Gregorja Fona'' (Alenka Žbogar)
*Tereza Zorenč: Dogajališča v izbranih tekstih slovenskega zgodovinskega romana (Urška Perenič)
* Manja Klobasa: Prva slovenska ženska poezija: narava kot metafora človeškega življenja (Aleksander Bjelčevič)
* Anja Božič: Levstikov prevod Salustijeve Katilinove zarote (Aleksander Bjelčevič)

'''10.30--12.20''' # 434
*Teja Koren: Motiv nasilja v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Mateja Pezdirc Bartol)
*Monika Lušin: Medosebni odnosi v izbranih dramah Dušana Jovanovića (Mateja Pezdirc Bartol)
*Eva Travnik: Ekranizacija slovenskih mladinskih del na primerih Poletje v školjki in Distorzija (Mateja Pezdirc Bartol)
*Nina Bokalič: Primerjava treh mladinskih del Ivana Sivca: Finta v levo, Faktor X in Zadnji mega žur (Mateja Pezdirc Bartol) 
*Klasja K. Kovačič: Erotika in postmodernizem v romanu Telesa v temi Davorina Lenka (Alojzija Zupan Sosič)
*Maša Kovač: Čefurji raus (Alojzija Zupan Sosič)
*Katarina Gomboc: Odnos mlade pesniške generacije do družbe, poezije in intime (na primerih prvencev Andreja Hočevarja, Katje Perat in Anje Golob) (Irena Novak Popov)
* Ana Žunič: Lirski subjekt v zbirki Iztoka Osojnika v zbirki ''Izbrisano mesto'' (Irena Novak Popov)
* Špela Habulin: Socialna poezija Vinka Möderndorferja (Irena Novak Popov)
* Tanja Senica: Pesništvo socialnega realizma v Zasavju (Irena Novak Popov)

(2. stopnja) # 209C 

'''12.30'''
*Marija Topole: Lik matere v dramatiki slovenske moderne in ekspresionizma (Mateja Pezdirc Bartol)
*Urša Slavec: Otroška travma v sodobnem slovenskem romanu (Alojzija Zupan Sosič)

&lt;p&gt;&lt;p&gt;
&lt;hr&gt;

==2014==

*Za predstavitve diplom (bolonjskih, magistrskih in starih) pod Hladnikovim mentorstvom glej [[Magistrski seminar 2014#Datumi predstavitev]].
*Datumi skupinskih komisijskih predstavitev (po uspešni prijavi vpiši sem svoje ime): 
:*29. 8. 2014 
:*19. 9. 2014

==2013==

V petek, 13. septembra 2013, bodo med 10.00 in 12.00 na FF v Ljubljani naslednje predstavitve bolonjskih in starih diplomskih nalog:

Predavalnica # 116:

*Klavdija Namurš: Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki pri pouku književnosti v srednjih strokovnih šolah (Žbogar)
*Barbara Burger: Analiza zbirke Popularne zgodbe Vesne Lemaić (Žbogar)
*Urška Pečkaj: Analiza zbirke Punk is dead Tomaža Kosmača (Žbogar)
*&lt;s&gt;Anita Jurič: Literatska povest (Perenič)&lt;/s&gt;
*Matic Pišljar: Dokumentarni roman (Žbogar)
* Ana Metličar: Ruski formalizem (Žbogar)
* Monika Remih: Ekranizirani klasiki 19. stoletja (Bjelčevič)
*Neža Gaberšček: Kritika oblasti v slovenski in španski povojni dramatiki (Pezdirc Bartol)
*Lucija Šarc: Vrednote v dramskih delih Vitomila Zupana: ''Ladja brez imena, Aleksander praznih rok'' in ''Angeli, ljudje, živali'' (Pezdirc Bartol)
*Mateja Grahovac: Družbeni sistem in posameznik v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Pezdirc Bartol)
*Nina Pirec: Lik matere v dramatiki Zofke Kveder (Pezdirc Bartol)
*Rosana Vukojević: Analiza lepovidskega motiva v drami Alenke Goljevšček ''Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba'' (Pezdirc Bartol)
*Ivana Zajc: Deli Simone Semenič ''Gostija'' in ''Jaz, žrtev'' z vidika teorij sodobne dramatike in postmodernizma (Pezdirc Bartol)

Predavalnica 209 c:

*Mateja Arnež, Moški in ženska v romanih V. Moderndorferja (Zupan Sosič)
*Urška Slavec, Psihične bolezni v sodobnem slovenskem romanu (Zupan Sosič)
*Ema Repnik: Leposlovje v [[:s:sl:Ilustrirani glasnik|Ilustriranem glasniku]] 1914–1918 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Repnik_Ema.pdf]
*&lt;s&gt;Laura Štorman: Leposlovje v [[:s:sl:Amerikanski Slovenec|Amerikanskem Slovencu]] 1891- (Hladnik)&lt;/s&gt;
*Doroteja Piber: Daljše leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1898|Domoljubu]] 1898–1906 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Piber_Doroteja.pdf]
*Barbara Grabar: Leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1907|Domoljubu]] 1907–1915 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Grabar_Barbara.pdf]
*Lilijana Podvinšek: [[:w:sl:Josip Vošnjak|Josip Vošnjak]] na spletu (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Podvinšek_Lilijana.pdf]
*Černič Mateja: Lebičeve uglasbitve Jarčeve poezije (Novak Popov)
*Gorjup Brigita: Zbirka Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger (Novak Popov)
*Barbara Vojsk: Pesniška zbirka Kot dar Primoža Čučnika (Novak Popov)
*Vertelj Maša: Peter Semolič,, Hiša iz besed: otroštvo, eros in poezija (Novak Popov)
*Klajn Urška: Eros v poeziji Vinka Moederndorferja (Novak Popov)

[[Kategorija:Diplome]]
[[Kategorija:Slovenistika]]</text>
      <sha1>me7l3u9tltyxeal76grfwom64nc1ufc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72713</id>
      <parentid>72712</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.212.179.204</ip>
      </contributor>
      <comment>/* 6. septembra 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43511" xml:space="preserve">{{Neoštevilčena poglavja}}

'''Pri diplomah naj bo posamezna predstavitev dolga deset minut (pet minut kandidatov povzetek, pet minut vprašanja in odgovori), pri magisterijih petnajst minut (deset plus pet). Kako pripraviti predstavitev za tako kratek čas, preberi v geslu [[:w:en:PechaKucha|peča kuča]] na Wikipediji.''' Zgledi diplom so v [[Diplomske naloge|oddelčnem repozitoriju]].  

__NOTOC__

==2022==

===6. septembra 2022===

*Laura Bele: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1941 in 1945 (mentor Hladnik)
*Katja Rupar: Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijske in rokodelske novice'']] od leta 1869 do leta 1876 (mentor Hladnik)
* Anja Adamič: Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji (mentor Bjelčevič)
* Marko Kunavar: Opisno pesništvo narave v slovenski poeziji 19. stoletja  (mentor Bjelčevič)
* Maša Milčinski: Poezija F. Milčinskega-Ježka  (mentorja Bjelčevič in Albin Širca)
* Pia Marija Žugman: Totalitarizem v dramatiki Dragota Jančarja in Sławomirja Mrożka (Mentorici prof. Rezoničnik in prof. Pezdirc Bartol)
* Nuša Vešligaj: Komedije, ki jih pišejo sodobne slovenske dramatičarke (Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol)
* Katra Bergant: Primerjava motiva zajca v umetni pravljici in mladinskem fantazijskem romanu (Mentorici: prof. Pezdirc Bartol in prof. Matajc)
* Anja Tomažič: Predelava antičnega mita na primeru Antigon Jeana Anouilha, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića (Mentorja: prof. Pezdirc Bartol in prof. Žunkovič)

===14. septembra 2022===
* Natalija Hlačar: Pesniška zbirka Ivana Sadarja Človek kot drugi (mentor Bjelčevič)
* Neža Kočnik: Generativna metrika in slovenski verz  (mentor Bjelčevič)
* Patricija Brglez: Od govorništva do digitalizacije slovenskega jezika (mentorja Bjelčevič in Tivadar)

===16. septembra 2022===

==2021==

===22. septembra 2021===

'''10.00&amp;ndash;12.00, # 209 c, člani komisije Juvan, Perenič, Hladnik'''

*Niki Hüll: Leposlovje v reviji [[:s:Žena in dom|''Žena in dom'']] 1930–1941. [https://slov.si/dipl/hüll_niki.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Hana Kastelic: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1918–1931). [https://slov.si/dipl/kastelic_hana.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Valeriya Horvat: Bahtinov koncept ljudske smehovne kulture v romanu ''Jamnica'' Prežihovega Voranca, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Maja Kovač: Vzpon instagram poezije, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič

*[Veronika Rupert: Pregled leposlovja v časopisu ''Glas naroda'' (1925–1930) s posebnim ozirom na prevajanje kratkih zgodb Marka Twaina. Mentorja Hladnik in Smolej, [https://slov.si/dipl/rupert_veronika2.pdf pdf] zagovor na Primerjalni književnosti 29. 9. 2021 ob 20.00]

===7. septembra 2021===

Predavalnica # 233 (na Geografiji) od 10:00 do 13:00.

* Anja Antloga: Leposlovje v časopisu [[:s:Slovenski gospodar|''Slovenski gospodar'']] med letoma 1927 in 1941, [https://slov.si/dipl/antloga_anja.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Nika Serban: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1920 in 1926, [https://slov.si/dipl/serban_nika.pdf], dipl, mentor M. Hladnik
* Špela Mehić: Leposlovje v časniku [[:s:Slovenec|''Slovenec'']] med letoma 1939 in 1945, [https://slov.si/dipl/mehic_spela.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Ana Plantan: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] od leta 1931 do 1935, [https://slov.si/dipl/plantan_ana2.pdf pdf], mag. mentor M. Hladnik
* Anja Cevzar: Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Lucija Jošt: Analiza radijskih iger za otroke Franeta Puntarja, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Karmen Strel: Figurativni jezik in afazija, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Tjaša Vodušek: Radijske igre po kratkih zgodbah Andreja Blatnika, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Andraž Stevanovski: Protestna poezija in glasba dolgega leta 2020 na Slovenskem, magistrska naloga, mentor A. Bjelčevič

===16. 8. 2021===
*Katja Strgar: Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863), mag., mentor A. Bjelčevič, komisija Hladnik, Jež {{opravljeno}}

===28. junija 2021===

*11.00 Polona Rodič: Recepcija Byrona v slovenski literarni tradiciji 19. stoletja in njena primerjava s slovaško situacijo (mentorja Jež in Sevšek Šramel, komisija Hladnik)

===23. aprila 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00

*Kaja Božnik: Leposlovje v ''[[:s:Glas naroda|Glasu naroda]]'' med letoma 1911 in 1915 [https://slov.si/dipl/boznik_kaja.pdf pdf], mentor Hladnik, komisija Bjelčevič in Jež.

===12. marca 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00; komisija M. Hladnik (mentor), A. Jež, U. Perenič

*Kana Vincek: Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] med letoma 1887 in 1903 [https://slov.si/dipl/vincek_kana.pdf pdf dipl.]
*Manja Belina: Leposlovje v glasilu [[:s:Naša moč|''Naša moč'']] med letoma 1905 in 1922 [https://slov.si/dipl/belina_manja.pdf pdf mag.]

==2020==

===9. 12. 2020===

https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480
* Maja Pruščević: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1911 in 1916, [https://slov.si/dipl/pruscevic_maja2.pdf mag.] 
* Erika Kum: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1936 in 1940 [https://slov.si/dipl/kum_erika.pdf  dipl.] -- M. Hladnik

===25. 9. 2020===
'''Predavalnica 209c, od 10.00 do 12.00: Miran Hladnik, Marko Juvan, Urška Perenič'''

10.00-11.00: magistrske naloge
* Anja Hrovatin, Literatura v študentskem listu Tribuna (1965―1975), magistrsko delo, mentor Marko Juvan
* Eva Travnik, Literatura in televizija, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Zala Furlan, Slovenska književnost in slovenščina v šolskem izobraževanju in življenju mladih na avstrijskem Koroškem, magistrsko delo, mentorica red.prof. Vanesa Matajc, somentorica izr. prof. dr. Urška Perenič


11.00-12.00: diplomske naloge
* Lucija Karničar, Predstavitev kresnikovih nagrajencev na spletišču Dobreknjige.si, diplomska naloga, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Nika Primc, Leposlovje v slovenskih ženskih časopisih v letih 1912-1919: [[:s:Slovenska žena|''Slovenska žena]], [[:s:Ženski list|''Ženski list'']], [[:s:Slovenka|''Slovenka'']]. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik, diplomska naloga [http://slov.si/dipl/primc_nika.pdf pdf]
* Tajda Jerkič, Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] v obdobju od 1882 do 1892, diplomsko delo, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik [http://slov.si/dipl/jerkic_tajda.pdf pdf]

===11. 9. 2020 ===

Predstavitve bodo v dveh skupinah. V izogib gneče naj svojci ostanejo zunaj. Pri prezentacijah bodite disciplinirani: 5 minut za diplomo in največ 10 minut za magisterij. 

'''Predavalnica 4: D. Pavlič, A. Zupan Sosič (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. naloge)
*Žiga Kovač: Ateizem, literarni zgodovinski pregled. Mentorja: AZS in T. Virk; mag.
*Mateja Bremec: Fenomen ironije. Mentorici: AZS  in Špela Virant (nemcistika), mag. naloga.
*Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič

10. 00 do 11.00 (mag. naloge)
*Mateja Arnež, Kako po svoje so nesrečne družine v slovenskem avtobiografskem romanu? Mentorica: AZS, mag. n.
*Mateja Bilavčič, Šibkost moških literarnih oseb. Mentorica: AZS, mag. n.
*Karolina Zgaga: Naratološki postopki pri sod. romanih o duš. motnjah. Mentorja: AZS in M. Kos (PK, mag.n.

11.00 do 12.00 (diplomske naloge) 
*Monika Podlogar, Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem. Mentorja: AZS in Matevž Kos (PK), diplomska naloga.
*Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič)
*Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.

'''Predavalnica 415: M. Pezdirc Bartol, M. Hladnik, M. Juvan (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. in diplomske naloge) 
*Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
*Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
*Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena, mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.

10. 00 do 12.00 (diplomske naloge)
*Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
*Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Klara Širovnik, Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Primorski list|''Primorski list'']] med letoma 1893 in 1913, [http://slov.si/dipl/sirovnik_klara.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
*Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.

&lt;!-- * Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana ''Ladja brez imena'', mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.
* Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
* Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Klara Širovnik, Leposlovje v časniku ''Primorski list'' med letoma 1893 in 1913, diplomska naloga, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
* Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
* Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.
* Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
* Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič) --&gt;

===4. 9. 2020 ob 17.00 209c===
* Nika Švigelj: Primerjava naturalizma v romanig Frana Govekarja in Benita Péreza Galdósa (mentorja Ignac Fock in A. Bjelčevič)
* Nina Štular: Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška (mentor Bjelčevič)
* Valerija Kastelic: Tematska analiza besedil Ansambla Lojzeta Slaka (mentor Bjelčevič)

===1. 9. 2020 ob 11.00 (Zoom)===

* Lucija Mandić, »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru ''Tribune'' in ''Studenta'', magistrsko delo, mentorja Marko Juvan, Vanesa Matajc (komisija Boris A. Novak, Darja Pavlič)


===23. 7. 2020===

*Nika Jančič in Katarina Pribožič: Mit lepote pri Govekarju, Kersniku, Kvedrovi in Pajkovi (mentor A. Bjelčevič, komisija M. Hladnik in U. Perenič)

===30. 6. ob 10.00 v # 209 ===

* Dejana Bačić: Bibliografija leposlovja v ''Ameriški domovini'' od leta 1933 do leta 1939 [https://sl.wikisource.org/wiki/Ameri%C5%A1ka_domovina#1933 Wikivir], M. Hladnik [http://slov.si/dipl/bacic_dejana.pdf pdf]
* Urška Plesnik: Dramatika Antona Leskovca, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol
* Nuša Vešligaj: Zgodovinsko ozadje dramskih besedil Primoža Kozaka, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol

===Že mimo===

*29. 5. ob 12.00 v bifeju na Ferantovem vrtu  [http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf Urh Ferlež:] Francija in slovenska književnost, mentorja M. Hladnik in Katarina Marinčič
*28. 2. ob 8.00 v # 116 Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca [http://slov.si/dipl/gerbec_tina.pdf pdf] (dipl), mentor M. Hladnik in Petra Vide Ogrin

==2019==

===Sreda 18. decembra ob 9.40, # 209c===
* Luka Povšič: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] (mag), komisija mentor Hladnik, Perenič, Bjelčevič

===Sreda 9. oktobra ob 9.40, # 209c===

*Tina Slatnar: Leposlovje v časopisu ''[[:s:Slovenski gospodar|Slovenski gospodar]]'' od 1917 do 1926 [http://slov.si/dipl/slatnar_tina.pdf pdf]
*Ana Pestotnik: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' od 1938 do 1945 [http://slov.si/dipl/pestotnik_ana.pdf pdf]

===Petek 13. septembra===

'''9.00−12.00, predavalnica Rimska 4 (med prvim in drugim nadstropjem), komisija Bjelčevič, Hladnik, Perenič'''
*Natalija Hlačar: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak, mentor A. Bjelčevič
*Mateja Lovrečič: Doživljanje Italijanov v romanih slovenskih primorskih pisateljev med letoma 1921 in 1947, mentor A. Bjelčevič
*Melissa Ramdedović: Motiv Antikrista v slovnskem leposlovju, magisterij, mentor A. Bjelčevič
*Maja Boh: Šest sodobnih slovenskih fantazijskih romanov, diploma, mentor A. Bjelčevič

*Jana Šter: Bibliografija leposlovnih del v slovenskem jeziku v časopisu Proletarec med letoma 1906 in 1910, mentor M. Hladnik

*Nuša Simončič: Mediji in intermedialnost v lutkovnem gledališču: Sodobna tehnologija in pojav novih tekstovnih praks, mentorica izr.prof.dr. Urška Perenič
*Nina Krajnc: Slovenska matica in pomembnejše osebnosti, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Jana Vaupotič:Bralna značka in obvezno domače branje ter šolski spis/esej pri osnovnošolcih in srednješolcih, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Erika Bolčina: Humor v romanih za odrasle Dese Muck, magisterij, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Klemen Sagadin: Podobnosti in razlike obdelave faustovske teme pri Goetheju in Mencingerju, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Eva Žgajner: Religija v Visoški kroniki, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič

*Nika Polšak: Pouk slovenščine na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani s posebnim ozirom pouk književnosti, mentorica A. Žbogar - prestavljeno na 17. 9.

'''9.00−12.00, predavalnica 4, komisija Zupan Sosič, Pezdirc Bartol, Pavlič'''
*Sara Sterle: Tabuizirane teme v lutkovnih predstavah za najmlajše, mentorica M. Pezdirc Bartol in mentor G. Troha
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Rebeka Lebinger
*Anja Markelj (obe dipl. AZS + V. Matajc)
*Žunič
*Čeplak
*Metka Božič: Sodobna fantazijska književnost na Slovenskem, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Anja Kotnik: Dramatizacije otroških del Svetlane Makarovič, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*P. Brglez
*N. Bele
*E. Kravanja
*Ancelj
*Jera Krečič: Gledališka produkcija Ivana Cankarja v Cankarjevem letu, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Ajda Sokler: Ljubiteljsko gledališče na Studencu, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Urša Terčon: Iskanje identitete v pesniških zbirkah Barbare Korun, mentorica: doc. dr. D. Pavlič
*Karin Kovaček (DP, dipl)

===Četrtek 27. junija===
Ob 9.00 v # 233

*Maruška Urbančič: Leposlovje v glasilu [[:s:Jutro|''Jutro'']] od 1939 do 1943 [http://slov.si/dipl/urbancic_maruska.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Mateja Lupšina: Podobe družin v sodobnem slovenskem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosić, Andreja Hočevar (andragogika)
*Eva Frankol: Anatomija čustvovanja I. in roman Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana -- 1. stopnja, A. Zupan Sosič
*Lucija Mirkac: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 -- 1. stopnja, A. Bjelčevič in Vid Snoj
*Renata Kekovič: Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar) -- 1. stopnja, A. Bjelčevič

10.00
*Lidija Rezoničnik: Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev --1. stopnja, M Pezdirc Bartol, Tone Smolej
*Anamarija Zorč: Medkulturnost v mladinski književnosti --2. stopnja, M. Pezdirc Bartol, Vanesa Matajc
*Katarina Špringer: Vprašanje identitete v izbranih dramah Matjaža Zupančiča -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Ana Semič: Dramatika Saše Pavček -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol

===Petek 14. junija===
Ob 9.00 v # 116

*Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov [http://slov.si/dipl/guzelj_sara.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Leja Veldin: Lik zaljubljenca v sodobnem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosič
*Larisa Trdina: Leposlovje v ''[[:s:Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' [http://slov.si/dipl/trdina_larisa.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Andraž Stevanovski: ''Komično in tragikomično v Med gorami Ivana Tavčarja in Kmetske slike Janka Kersnika'' -- 1. stopnja, A. Bjelčevič
*Diana Pivc: ''Potovanje kot motiv v izbranih delih Iztoka Osojnika'' -- 1. stopnja, kombinirana, D. Pavlič in M. Kos (primerjalna književnost in literarna teorija)
*Špela Orel: Marija Magdalena v Svetem pismu in slovenskem leposlovju. -- 2. stopnja, kombinirana, A. Bjelčevič in Ana Vogrinčič (sociologija)

===24. maja===
Ob 8.00, # 116
*Eva Razpotnik: Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] od 1904 do 1915 [http://slov.si/dipl/razpotnik_eva.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}
*Anamarija Cemič: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1932–1941) [http://slov.si/dipl/cemic_anamarija.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}

===5. aprila=== 
Ob 8.00, # 116
*Katja Kumše, Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice#1864|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] 1864–1868  ([http://slov.si/dipl/kumse_katja.pdf diploma,] M. Hladnik)
*Klara Rudić, Leposlovje v [[:s:Soča|''Soči'']] 1893–1903 ([http://slov.si/dipl/rudic_klara.pdf diploma], M. Hladnik)

==2018==

===Petek, 14. 9. 9.00 209 C===
*Sanja Podgornik: Svetovna književnost druge polovice 20. stoletja pri gimnazijskem pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar, somentor T. Virk)
*Polonca Mercina: Sodobna slovenska kratka proza in gimnazijski pouk književnosti - primeri izbranih nagrajenih zbirk (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tea Trušnovec: Eksistencializem v romanih Črni dnevi in beli dan ter Tujec (magisterij, AZS)
*Karin Poravne: Vloga žensk v romanih Filio ni doma in Deklina zgodba (diploma, AZS)
*Urša Gluščič: Prežihovi Samorastniki: novela, film, drama(magisterij, MPB
*Anja Buh: Bralni interesi in domača branja v srednjih šolah (diploma, MPB)
*Monika Zorko: Balet in drama na primeru Romea in Julije (diploma, MPB)
*Stanislava Klopčič: Ženski liki v dramatiki Draga Jančarja (diploma, MPB)
*Jure Plut: Poezija v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji (1945–50). (diploma DP)
*Barbara Brnot: Vloga jezika v sodobnem slovenskem romanu (mag. AZS)

===Petek, 14. 9. 9.00 Rimska 1A===
*Ajda Batistič: Pogled znanosti in šolstva na Bartolov roman Alamut (mag., Bjelčevič, Snoj)
*Nika Jančič: Ženska in moška lepota pri Jurčiči (diploma, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf pdf]
*Polona Pahor: Razdvojenost med ljubeznijo in duhovništvom pri Antonu Aškercu (diploma, mentor Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/pahor_polona.pdf pdf]
*Veronika Rupert: Pregled leposlovja v tržaškem glasilu ''[[:s:Edinost|Edinost]]'' (1921–1928) (diploma MH) [http://slov.si/dipl/rupert_veronika.pdf pdf]
*Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika (magisterij, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/kerze_ivo.pdf pdf]
*Alja Klinkon: Poezije I Simona Gregorčiča: Od oddaljenega k tesnemu branju (diploma UP) [http://slov.si/dipl/klinkon_alja.pdf pdf]
*Špela Derčar: Dunaj v Cankarjevi kratki prozi (diploma UP)
*Uršula Gačnik: Empatija in literarno branje (diploma UP)
*Tjaša Rot: Empirična analiza korpusa Pavline Pajk (diploma UP)
*Ana Plantan: Leposlovje v ''[[:s:Prosveta|Prosveti]]'' od leta 1931 do leta 1935 (diploma MH)
*Žva Škedelj: Politična poezija Taje Kramberger v njeni pesniški zbirki Z roba klifa (diploma INP)
*Luka Kropivnik: Majakovski v sodobni slovenski poeziji (diploma INP)
*Maja Jakša: Poezija Anje Golob v zbirkah Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju (dploma INP)

===Torek 11. 9. 2018===
* Anamarija Krajšek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Železar (časnik)|Železar]]'' (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija ''Drobtinice'' (na Pkn, mentorja Hladnik in Kos) [http://slov.si/dipl/krajsek_anamarija.pdf pdf]

===Torek, 4. 9. 2018 9.00 209 C===
*Jarc Ana: Odnos do živali v pripovedi I. Cankarja in M. Attwood(diploma, AZS)
*Polanc Manuela: Pesništvo M. Vidmar (diploma, AZS)
*Teja Jeraja: Ženski liki v dramatiki Dragice Potočnjak (diploma, MPB)
*Maja Peljhan: Vidiki kapitala v sodobni slovenski komediji (diploma, MPB)
*Andreja Lavrenčič: Motiv drugačnosti v mladinskih romanih Aksinje Kermauner (diploma, MPB)
*Brina Bobnar: Telesna samopodoba in razvojne motnje hranjenja v sodobnem slovenskem mladinskem romanu (diploma, MPB)
*Mia Hočevar: Motiv žrtve v dramatiki Simone Semenič (diploma, MPB)
*Vid Skrbinšek: Likovni performativ in njegove možnosti v teatralnem (7. 9., diploma, MPB, Vanesa Matajc na PKN)

===Torek, 4. 9. 2018 10.30 232===

*Maruša Trošt: Formativno spremljanje pri pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tina Mihelič: Svetopisemska literarna besedila pri pouku književnosti (magisterij, A. mentorica Žbogar, somentor Vodičar)
*Ana Metličar: Omama v sodobnem slovenskem romanu (magisterij, AZS)
*Katja Zver: Intimno v romanih G. Babnik (magisterij, AZS)

===8. 6. 2018 8.00, # 116===
Tadeja Logar: Leposlovje v ''[[:s:Delavska politika|Delavski politiki]]'' med letoma 1926 in 1941] ([http://slov.si/dipl/logar_tadeja.pdf magisterij,] M. Hladnik)
*18. 5. 2018 8.00, # 116. Maja Pruščević: Pregled leposlovja v tržaški ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' (1901&amp;ndash;1906)] ([http://slov.si/dipl/pruscevic_maja.pdf  diploma,] M. Hladnik)

=== 21. 2. 2018===
* Alen Blažič: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' 1932–1937 ([http://slov.si/dipl/blazic_alen.pdf diploma,] M. Hladnik)
* Lucija Luknar: Simbolika vode v romanih Ferija Lainščka (magisterij, A. Zupan Sosič)

==2017==
===Četrtek 21. 9. 2017===
* 10.00 (# ??) Doroteja Šekoranja: Poezija Barbare Korun in njena recepcija (magistrska naloga, Irena Novak Popov, Matevž Kos)
* 12.00 (# 4) Nina Trebovc: Dramatika Mire Mihelič (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol in Tone Smolej)

===petek 15. 9. 2017===
10.00 (# 119)
* Rebeka Roblek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Slovenski dom|Slovenski dom]]'' od 1909 do 1914 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) [http://slov.si/dipl/roblek_rebeka.pdf pdf]
* Monika Grmek: Dramatizacije Frana Govekarja (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Melina Hrženjak: Stereotipi in partnerski odnosi v Partljičevih komedijah po letu 2000 (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Ana Zupan: Resničnostni šov in razkritje manipulacij v drami Hodnik Matjaža Zupančiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Maša Strožer: Verizem in problematika malega človeka v monodramah Roka Vilčnika Kleščar in Pavlek (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Neža Bohinc: Različni uprizoritveni pristopi k postavitvi Škofjeloškega pasijona (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Kaja Cvelbar: Pogledi na žensko v dramah slovenskih dramatičark (magistrska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Nina Misson: Goga in nemški ekspresionistični film (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Anja Andrejka: Komični elementi v novejših komedijah Toneta Partljiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol) 

10.00 (# 030)
* Mateja Bilavčić: Gibljivost v poeziji Ane Svetel in Kaje Teržan (prvostopenjska diploma, Irena N. Popov)
* Neja Lenart: Fluidnost in dinamičnost identitete v poeziji Lucije Stupice (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Nika Žunič: Iskanje para v pesmih Vena Tauferja (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Katja Pičinin: Literarne osebe v Jančarjevih romanih: ''Katarina, pav in jezuit; Galjot'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Mateja Bremec: Ironija v romanih V. Zupana, F. Célina in H. Millerja (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Anja Cevzar: Romana Petra Rezmana ''Tekoči trak'' (2015) ter ''Barbara in Krištof'' (2016) (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Lea Kovačič: Ljubezenska zveza v trivialnem in netrivialnem romanu (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Alojz Grčman: Glavne literarne osebe v romanih Draga Jančarja ''Galjot, Posmehljivo poželenje'' in ''Zvenenje v glavi'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)

10.00 (# 4)
* Klavdija Bizjak: Recepcija antične književnosti in njeni odmevi pri pouku književnosti (magistrska naloga, Alenka Žbogar in Vid Snoj)
* Lucija Mandič: Prešernov Krst in Machov maj (prvostopenjska, Bjelčevič in Vid Snoj)
* Kaja Žvanut: Osapski pasijon: znanstvenokritični prepis s komentarji (prvostopenjska diploma, A. Bjelčevič in Matija Ogrin)

16.00 (??)
*Ana Mestnik, Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja ''Cvetje v jeseni'' (prvostopenjska, Urška Perenič in Blaž Repe)
*Marcela Petrevčič, ''To noč sem jo videl'' in življenje zakoncev Hribar (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Zarja Frančišča Gošnik, Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Karolina Zgaga, Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji ''Dom in svet'' (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Kaja Boštjančič, Primerjava izbranih teoretičnih modelov pravljice (prvostopenjska, Urška Perenič)

===Ostali zagovori===

*pon. 11. 9. 2017 (na Pkn): Luka Povšič: Leposlovje v ''[[:s:Novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' (1843 do 1863) s posebnim ozirom na prevajanje Byronovih ''Hebrejskih melodij'' [http://slov.si/dipl/povsic_luka.pdf pdf] (mentorja M. Hladnik in T. Smolej)
*sreda 30. 8. 2017 10.00 (# 116): 
**Lara Rojc: Leposlovje v glasilu ''[[:s:Soča|Soča]]'' od leta 1871 do leta 1881 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik, [http://slov.si/dipl/rojc_lara.pdf pdf])
**Maja Lupše: Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1907–1911 (magistrsko delo, Miran Hladnik, [http://slov.si/dipl/lupse_maja.pdf pdf])
*četrtek, 6. 7. 2017: Tjaša Mislej: Dramska pisava Drage Potočnjak in Simone Semenič: analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol)
*četrtek 6. 7. 2017: Tanja Hozner: Homoerotika v najnovejši slovenski pripovedi (2010-2016) (magistrska naloga, Alojzija Zupan Sosič)
*sreda 31. 5. 2017 15.30 v # 4 (seminar A. Zupan Sosič) [http://slov.si/dipl/milavec_sasa.pdf Saša Milavec:] Pregled leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1895&amp;ndash;1900 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) {{opravljeno}}
*sreda 5. 4. 2017 9.40 v # 209c (seminar A. Bjelčeviča) -- nič
*petek 3. 2. 2017 10.00 -- nič

==2016==

===23. novembra 2016 (prijave do 10. nov.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===
*[http://slov.si/dipl/aljaz_sasa.pdf Saša Aljaž:] Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Ameriška domovina|Ameriški domovini]]'' (1926–1932)

===19. oktobra 2016 (prijave do 5. okt.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===

*Maruša Marn: Leposlovje v ''Dolenjskem listu'' (1950─1955) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*[http://slov.si/dipl/piber_doroteja2.pdf Doroteja Piber]: Motiv vojne v ''[[:s:sl:Edinost|Edinosti]]'' od leta 1912 do 1920 (bolonjski mag., M. Hladnik)

'''Zagovori na drugih oddelkih'''
* Maja Ličen: Pomen lezbičnega prostora skozi poezijo Kristine Hočevar (bolonjska diplomska naloga, I. Novak Popov in R. Kuhar) -- na Soc
*Nika Polšak: Vloga matere v literaturi in življenju Alme Karlin (bolonjska dipl., A. Žbogar in M. Antić Gaber) -- na Soc
*Amadea Kovič: Hinko Smrekar in Martin Krpan (Hladnik, Seražin, bolonjska) -- na Umetnostni zgodovini
*Mateja Pogačar: Leposlovje v ''Slovencu'' 1873&amp;ndash;1890 (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Saša Majdič: Leposlovje v ''Prosveti'' 1916&amp;ndash;1920  (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Simona Kepic: Leposlovni podlistek v ''Delu'' in ''Dnevniku'' v obdobju od 1980 do 2016 (Hladnik, Nataša Logar) -- na FDV, novinarstvo
*Nina Rogina: Interpretacija in analiza recepcij Mazzinijevega romana Telesni čuvaj (Bjelčevič, Tomo Virk, na Pkn)

===15. septembra 2016=== 
(prijave do 1. sept)

'''Predavalnica # 119 9.00''' (Juvan, Novak Popov, Bjelčevič)
*Lucija Grušovnik: Brina Svit in migrantstvo v literaturi (predbolonjska, Juvan, Vogrinc)
*Ana Leskovšek: Parodija in satira v ''Radiu Ga-Ga'' (predbolonjska dipl., M. Juvan)
*Mateja Androjna: Ženska, pokrajina in ljubezen v poeziji Ferija Lainščka (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Špela Sladič: Pozno pesniško ustvarjanje Ifigenije Simonović (2006-2013) (bolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Nevenka Lozar: Metafora gore, plezanja, alpinizma v štirih alpinističnih romanih (predbolonjska, Bjelčevič)
*Nadina Štefančič: Metafora ženske in narave pri Francisu Baconu in Zofki Kveder (predbolonjska, Bjelčevič, Franci Zore)
*Maja Komjanc: Analiza pesniškega opusa Milene Merlak Detela (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Barbara Leban: Poezija Pavleta Zidarja (bolonjski magisterij, I. Novak Popov)
*Patricija Peterlin: Semantika v sonetu pri Cirilu Zlobcu (Bjelčevič)
*Meta Srnel: Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi ter njeni odmevi v pravljici Lepotica in zver in slovenskem pravljičarskem izročilu (Bjelčevič, Snoj)
*Ajda Kupljenik: Krščanska motivika v pesmih Alojza Ihana (Bjelčevič)
*Polona Parežnik: Elementi teozofije v romanu Angel na zemlji Alme Karlin (Bjelčevič)
'''Predavalnica # 232 9.00''' (Zupan Sosič, Pezdirc Bartol)
*Maja Pinter: Kolektivni junak v slovenski mladinski avanturistični prozi (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Saša Kolenc: Psihološke posebnosti Jovanovićevih protagonistov v izbranih dramah (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Špela Vrtačnik: Primerjava Grumove drame Dogodek v mestu Gogi in Deklevovega romana Zmagoslavje podgan (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in V. Matajc)
*Žiga Kovač: Novi ateizem: pregled temeljnih teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiteizma (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Matajc)
*Nina Klaut: Postmodernizem v evropskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Nastja Bojić: Absurd v romanu Vitomila Zupana ''Igra s hudičevim repom'' (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Hribar Sorčan)
*Nastasja Schweiger: Ko se na razpotju srečata Kralj Ojdip in Chrysippos (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in J. Vrečko), zagovor na pKN ob 17. uri
*Petra Zalar: Večnaslovniškost otroške književnosti. Poskus empirične raziskave na primeru pravljic Anje Štefan (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Albina Čeplak: Posameznikovo doživljanje vojne v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Mateja Grahovac: Razlike in podobnosti v recepciji tradicionalne in zvočne knjige na primeru romana Oštrigeca Marjana Tomšiča (bolonjski magisterij, A. Zupan Sosič)

===2. septembra 2016===
&lt;!-- (prijave do 22. avg.; ob 9.00 so rezervirane predavalnice 209c, 115 in 116) --&gt;

'''Predavalnica 209c ob 9.00 (Perenič, Hladnik, Pezdirc Bartol)'''
* Ajda Gabrič: Slovenske radijske igre za otroke (1975) (bolonjska magistrska, U. Perenič)
* Adrijana Leskovšek: Leposlovje v ''[[:s:sl:Jutro (časnik)|Jutru]]'' 1929&amp;ndash;1934 (stara, M. Hladnik)
* Maja Vehar: Bibliografija leposlovja v Domoljubu (1934-1944) (bolonjska magistrska, M. Hladnik)
* Mateja Lupšina: Leposlovje v časopisu Jutro od leta 1935 do leta 1938 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Katarina Žagar: Leposlovje v ''Domačem prijatelju'' (1904─1915) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Anamarija Zorč: Bibliografija leposlovja v časopisu ''Ameriška domovina'' od 1919 do 1925 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* &lt;font color=grey&gt;Valerija Stopar: Primerjava dramskih del ''Pri nas je vse v redu'' in ''Na dnu'' (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol in G. Troha) -- na Pkn&lt;/font&gt;
* Anja Kotnik: Medosebni odnosi v izbranih delih sodobne slovenske dramatike (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Leja Veldin: Dramatika Alenke Goljevšček (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Valentina Jazbec Zečiri: Literarni almanah Hotenja: empirični prikaz (predbolonjska diploma, U. Perenič)

'''Predavalnica 115 ob 9.00 (Bjelčevič, Novak Popov)'''
* Alenka Vasić: Dramska groteska v besedilih slovenskih avtorjev v začetku 20. stoletja (predbolonjska, A. Bjelčevič)
* Tadeja Rožman Bogovac: Igrajmo se boga. Nadzor družbe v antiutopični literaturi (predbolonjska, Bjelčevič in Virk)
* Maša Cizej: Vloga ženske v kmečkih delih Ivana Sivca (predbolonjska, Bjelčevič)
* Klara Vrtač: Slovenski prevodi ruske literature v slovenskih literarnih časopisih do 1. svetovne vojne (predbolonjska, Bjelčevič in Podlesnik)
* Stane Škarja: Besedilni repertoar v skladbah iz Slovenske pesmarice (1896 in 1900) (predbolonjska, Bjelčevič)
* Jaruška Majovski: Podoba Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha (predbolonjska diplomska naloga, Irena Novak Popov in Vanesa Matajc)
* Eva Gajšek: Poezija Gorazda Kocijančiča (predbolonjska diplomska naloga pri dvopr. programu, Irena Novak Popov)

===17. junija 2016 ===
(prijave do 3. 6.; #116 ob 9.40)

*Jernej Kusterle: Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst (bolonjska, Marko Juvan) 
*&lt;s&gt;Kristina Obranič: Pisanje v devetletni osnovni šoli (predbolonjska, A. Žbogar)&lt;/s&gt;
*Leja Furlan: Literarni lik ženske v romanu Da me je strah Maruše Krese (prvostopenjsska; A. Zupan Sosič)
*Maja Nemec, Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska mag., A. Zupan S.)
*Mojca M. Wlodyga: Poezija Saše Vegri (zagovor diplome, stari univerzitetni program slovenistike, Irena Novak Popov)

===18. maja 2016===
(prijave do 4. 5., #209 9.40 v seminarju A. Bjelčeviča)
*Katarina Eranovič: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901-1909 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)

===13. aprila 2016 ===
(prijave do 3. 4., #209 9.40)
* Špela Kastelic: Digitalna zmožnost in pouk književnosti (predbolonjska, Alenka Žbogar)

===10. marca 2016 ===
(prijave do 22. 2., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

==2015==

===14. 12. 2015 ===
(prijave do 27. 11., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

===18. 11. 2015===
predavalnica 209 ob 9.40; prijave do 30. 10.

*Jasmina Slapar: Bibliografija leposlovja v časniku ''Slovenski narod'' od 1884 do 1900 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik) 
*Gregor Vinter: Leposlovje v časniku ''Prosveta'' 1944–1948 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*Jonatan Jeršin: Semantika verznih oblik pri Balantiču, Boru, Hribovšku in Kajuhu (magistrska naloga, A. Bjelčevič)
*Karmen Fink: Posredovanje literature v predšolskem obdobju (stara diplomska, B. Krakar Vogel)

===14. 10. 2015 ===
predavalnica 209 ob 9.40

*Andreja Kogovšek: Sprejemanje literarnih besedil v različnih skupinah dijakov (mag., Boža Krakar Vogel)

===4. 9. 2015 ===

'''10.00--11.30''' (1. stopnja) # 209C
*Katarina Oman: [http://slov.si/dipl/oman_katarina.pdf Leposlovje v ''Prosveti'' (1939–1943)] (Miran Hladnik)
*&lt;font color=gray&gt;Anja Andrejčič: [http://slov.si/dipl/andrejcic_anja.pdf Bibliografija leposlovja v časopisu Zora od 1872 do 1878] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*&lt;font color=gray&gt;Hana Furlan [http://slov.si/dipl/furlan_hana.pdf Bibliografija leposlovja v tržaški Edinosti (1886–1894)] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*Kerstin Kurinčič: Boris Pahor: ''Grmada v pristanu'' (Alenka Žbogar)
*Jana Šter: Analiza zbirke Borisa Jukiča ''Loreana in druge novele'' (Alenka Žbogar)
*Jana Zajc: Analiza komedije ''Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene'' Vinka Möderndorferja (Alenka Žbogar)
*Evita Popovič: ''Pes, pizda in peder Gregorja Fona'' (Alenka Žbogar)
*Tereza Zorenč: Dogajališča v izbranih tekstih slovenskega zgodovinskega romana (Urška Perenič)
* Manja Klobasa: Prva slovenska ženska poezija: narava kot metafora človeškega življenja (Aleksander Bjelčevič)
* Anja Božič: Levstikov prevod Salustijeve Katilinove zarote (Aleksander Bjelčevič)

'''10.30--12.20''' # 434
*Teja Koren: Motiv nasilja v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Mateja Pezdirc Bartol)
*Monika Lušin: Medosebni odnosi v izbranih dramah Dušana Jovanovića (Mateja Pezdirc Bartol)
*Eva Travnik: Ekranizacija slovenskih mladinskih del na primerih Poletje v školjki in Distorzija (Mateja Pezdirc Bartol)
*Nina Bokalič: Primerjava treh mladinskih del Ivana Sivca: Finta v levo, Faktor X in Zadnji mega žur (Mateja Pezdirc Bartol) 
*Klasja K. Kovačič: Erotika in postmodernizem v romanu Telesa v temi Davorina Lenka (Alojzija Zupan Sosič)
*Maša Kovač: Čefurji raus (Alojzija Zupan Sosič)
*Katarina Gomboc: Odnos mlade pesniške generacije do družbe, poezije in intime (na primerih prvencev Andreja Hočevarja, Katje Perat in Anje Golob) (Irena Novak Popov)
* Ana Žunič: Lirski subjekt v zbirki Iztoka Osojnika v zbirki ''Izbrisano mesto'' (Irena Novak Popov)
* Špela Habulin: Socialna poezija Vinka Möderndorferja (Irena Novak Popov)
* Tanja Senica: Pesništvo socialnega realizma v Zasavju (Irena Novak Popov)

(2. stopnja) # 209C 

'''12.30'''
*Marija Topole: Lik matere v dramatiki slovenske moderne in ekspresionizma (Mateja Pezdirc Bartol)
*Urša Slavec: Otroška travma v sodobnem slovenskem romanu (Alojzija Zupan Sosič)

&lt;p&gt;&lt;p&gt;
&lt;hr&gt;

==2014==

*Za predstavitve diplom (bolonjskih, magistrskih in starih) pod Hladnikovim mentorstvom glej [[Magistrski seminar 2014#Datumi predstavitev]].
*Datumi skupinskih komisijskih predstavitev (po uspešni prijavi vpiši sem svoje ime): 
:*29. 8. 2014 
:*19. 9. 2014

==2013==

V petek, 13. septembra 2013, bodo med 10.00 in 12.00 na FF v Ljubljani naslednje predstavitve bolonjskih in starih diplomskih nalog:

Predavalnica # 116:

*Klavdija Namurš: Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki pri pouku književnosti v srednjih strokovnih šolah (Žbogar)
*Barbara Burger: Analiza zbirke Popularne zgodbe Vesne Lemaić (Žbogar)
*Urška Pečkaj: Analiza zbirke Punk is dead Tomaža Kosmača (Žbogar)
*&lt;s&gt;Anita Jurič: Literatska povest (Perenič)&lt;/s&gt;
*Matic Pišljar: Dokumentarni roman (Žbogar)
* Ana Metličar: Ruski formalizem (Žbogar)
* Monika Remih: Ekranizirani klasiki 19. stoletja (Bjelčevič)
*Neža Gaberšček: Kritika oblasti v slovenski in španski povojni dramatiki (Pezdirc Bartol)
*Lucija Šarc: Vrednote v dramskih delih Vitomila Zupana: ''Ladja brez imena, Aleksander praznih rok'' in ''Angeli, ljudje, živali'' (Pezdirc Bartol)
*Mateja Grahovac: Družbeni sistem in posameznik v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Pezdirc Bartol)
*Nina Pirec: Lik matere v dramatiki Zofke Kveder (Pezdirc Bartol)
*Rosana Vukojević: Analiza lepovidskega motiva v drami Alenke Goljevšček ''Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba'' (Pezdirc Bartol)
*Ivana Zajc: Deli Simone Semenič ''Gostija'' in ''Jaz, žrtev'' z vidika teorij sodobne dramatike in postmodernizma (Pezdirc Bartol)

Predavalnica 209 c:

*Mateja Arnež, Moški in ženska v romanih V. Moderndorferja (Zupan Sosič)
*Urška Slavec, Psihične bolezni v sodobnem slovenskem romanu (Zupan Sosič)
*Ema Repnik: Leposlovje v [[:s:sl:Ilustrirani glasnik|Ilustriranem glasniku]] 1914–1918 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Repnik_Ema.pdf]
*&lt;s&gt;Laura Štorman: Leposlovje v [[:s:sl:Amerikanski Slovenec|Amerikanskem Slovencu]] 1891- (Hladnik)&lt;/s&gt;
*Doroteja Piber: Daljše leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1898|Domoljubu]] 1898–1906 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Piber_Doroteja.pdf]
*Barbara Grabar: Leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1907|Domoljubu]] 1907–1915 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Grabar_Barbara.pdf]
*Lilijana Podvinšek: [[:w:sl:Josip Vošnjak|Josip Vošnjak]] na spletu (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Podvinšek_Lilijana.pdf]
*Černič Mateja: Lebičeve uglasbitve Jarčeve poezije (Novak Popov)
*Gorjup Brigita: Zbirka Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger (Novak Popov)
*Barbara Vojsk: Pesniška zbirka Kot dar Primoža Čučnika (Novak Popov)
*Vertelj Maša: Peter Semolič,, Hiša iz besed: otroštvo, eros in poezija (Novak Popov)
*Klajn Urška: Eros v poeziji Vinka Moederndorferja (Novak Popov)

[[Kategorija:Diplome]]
[[Kategorija:Slovenistika]]</text>
      <sha1>j3374p92gclk27vep60ogk2vdltxyhu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72714</id>
      <parentid>72713</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:05:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>46.123.241.251</ip>
      </contributor>
      <comment>/* 6. septembra 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43670" xml:space="preserve">{{Neoštevilčena poglavja}}

'''Pri diplomah naj bo posamezna predstavitev dolga deset minut (pet minut kandidatov povzetek, pet minut vprašanja in odgovori), pri magisterijih petnajst minut (deset plus pet). Kako pripraviti predstavitev za tako kratek čas, preberi v geslu [[:w:en:PechaKucha|peča kuča]] na Wikipediji.''' Zgledi diplom so v [[Diplomske naloge|oddelčnem repozitoriju]].  

__NOTOC__

==2022==

===6. septembra 2022===

*Laura Bele: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1941 in 1945 (mentor Hladnik)
*Katja Rupar: Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijske in rokodelske novice'']] od leta 1869 do leta 1876 (mentor Hladnik)
* Anja Adamič: Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji (mentor Bjelčevič)
* Marko Kunavar: Opisno pesništvo narave v slovenski poeziji 19. stoletja  (mentor Bjelčevič)
* Maša Milčinski: Poezija F. Milčinskega-Ježka  (mentorja Bjelčevič in Albin Širca)
* Pia Marija Žugman: Totalitarizem v dramatiki Dragota Jančarja in Sławomirja Mrożka (Mentorici prof. Rezoničnik in prof. Pezdirc Bartol)
* Nuša Vešligaj: Komedije, ki jih pišejo sodobne slovenske dramatičarke (Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol)
* Katra Bergant: Primerjava motiva zajca v umetni pravljici in mladinskem fantazijskem romanu (Mentorici: prof. Pezdirc Bartol in prof. Matajc)
* Anja Tomažič: Predelava antičnega mita na primeru Antigon Jeana Anouilha, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića (Mentorja: prof. Pezdirc Bartol in prof. Žunkovič)
* Lana Sattler: Feministična nova (nova) drama na primerih sodobnih dram slovenskih in ruskih dramatičark (Mentorja: prof. Pezdirc Bartol in prof. Javornik)

===14. septembra 2022===
* Natalija Hlačar: Pesniška zbirka Ivana Sadarja Človek kot drugi (mentor Bjelčevič)
* Neža Kočnik: Generativna metrika in slovenski verz  (mentor Bjelčevič)
* Patricija Brglez: Od govorništva do digitalizacije slovenskega jezika (mentorja Bjelčevič in Tivadar)

===16. septembra 2022===

==2021==

===22. septembra 2021===

'''10.00&amp;ndash;12.00, # 209 c, člani komisije Juvan, Perenič, Hladnik'''

*Niki Hüll: Leposlovje v reviji [[:s:Žena in dom|''Žena in dom'']] 1930–1941. [https://slov.si/dipl/hüll_niki.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Hana Kastelic: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1918–1931). [https://slov.si/dipl/kastelic_hana.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Valeriya Horvat: Bahtinov koncept ljudske smehovne kulture v romanu ''Jamnica'' Prežihovega Voranca, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Maja Kovač: Vzpon instagram poezije, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič

*[Veronika Rupert: Pregled leposlovja v časopisu ''Glas naroda'' (1925–1930) s posebnim ozirom na prevajanje kratkih zgodb Marka Twaina. Mentorja Hladnik in Smolej, [https://slov.si/dipl/rupert_veronika2.pdf pdf] zagovor na Primerjalni književnosti 29. 9. 2021 ob 20.00]

===7. septembra 2021===

Predavalnica # 233 (na Geografiji) od 10:00 do 13:00.

* Anja Antloga: Leposlovje v časopisu [[:s:Slovenski gospodar|''Slovenski gospodar'']] med letoma 1927 in 1941, [https://slov.si/dipl/antloga_anja.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Nika Serban: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1920 in 1926, [https://slov.si/dipl/serban_nika.pdf], dipl, mentor M. Hladnik
* Špela Mehić: Leposlovje v časniku [[:s:Slovenec|''Slovenec'']] med letoma 1939 in 1945, [https://slov.si/dipl/mehic_spela.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Ana Plantan: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] od leta 1931 do 1935, [https://slov.si/dipl/plantan_ana2.pdf pdf], mag. mentor M. Hladnik
* Anja Cevzar: Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Lucija Jošt: Analiza radijskih iger za otroke Franeta Puntarja, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Karmen Strel: Figurativni jezik in afazija, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Tjaša Vodušek: Radijske igre po kratkih zgodbah Andreja Blatnika, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Andraž Stevanovski: Protestna poezija in glasba dolgega leta 2020 na Slovenskem, magistrska naloga, mentor A. Bjelčevič

===16. 8. 2021===
*Katja Strgar: Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863), mag., mentor A. Bjelčevič, komisija Hladnik, Jež {{opravljeno}}

===28. junija 2021===

*11.00 Polona Rodič: Recepcija Byrona v slovenski literarni tradiciji 19. stoletja in njena primerjava s slovaško situacijo (mentorja Jež in Sevšek Šramel, komisija Hladnik)

===23. aprila 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00

*Kaja Božnik: Leposlovje v ''[[:s:Glas naroda|Glasu naroda]]'' med letoma 1911 in 1915 [https://slov.si/dipl/boznik_kaja.pdf pdf], mentor Hladnik, komisija Bjelčevič in Jež.

===12. marca 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00; komisija M. Hladnik (mentor), A. Jež, U. Perenič

*Kana Vincek: Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] med letoma 1887 in 1903 [https://slov.si/dipl/vincek_kana.pdf pdf dipl.]
*Manja Belina: Leposlovje v glasilu [[:s:Naša moč|''Naša moč'']] med letoma 1905 in 1922 [https://slov.si/dipl/belina_manja.pdf pdf mag.]

==2020==

===9. 12. 2020===

https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480
* Maja Pruščević: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1911 in 1916, [https://slov.si/dipl/pruscevic_maja2.pdf mag.] 
* Erika Kum: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1936 in 1940 [https://slov.si/dipl/kum_erika.pdf  dipl.] -- M. Hladnik

===25. 9. 2020===
'''Predavalnica 209c, od 10.00 do 12.00: Miran Hladnik, Marko Juvan, Urška Perenič'''

10.00-11.00: magistrske naloge
* Anja Hrovatin, Literatura v študentskem listu Tribuna (1965―1975), magistrsko delo, mentor Marko Juvan
* Eva Travnik, Literatura in televizija, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Zala Furlan, Slovenska književnost in slovenščina v šolskem izobraževanju in življenju mladih na avstrijskem Koroškem, magistrsko delo, mentorica red.prof. Vanesa Matajc, somentorica izr. prof. dr. Urška Perenič


11.00-12.00: diplomske naloge
* Lucija Karničar, Predstavitev kresnikovih nagrajencev na spletišču Dobreknjige.si, diplomska naloga, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Nika Primc, Leposlovje v slovenskih ženskih časopisih v letih 1912-1919: [[:s:Slovenska žena|''Slovenska žena]], [[:s:Ženski list|''Ženski list'']], [[:s:Slovenka|''Slovenka'']]. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik, diplomska naloga [http://slov.si/dipl/primc_nika.pdf pdf]
* Tajda Jerkič, Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] v obdobju od 1882 do 1892, diplomsko delo, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik [http://slov.si/dipl/jerkic_tajda.pdf pdf]

===11. 9. 2020 ===

Predstavitve bodo v dveh skupinah. V izogib gneče naj svojci ostanejo zunaj. Pri prezentacijah bodite disciplinirani: 5 minut za diplomo in največ 10 minut za magisterij. 

'''Predavalnica 4: D. Pavlič, A. Zupan Sosič (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. naloge)
*Žiga Kovač: Ateizem, literarni zgodovinski pregled. Mentorja: AZS in T. Virk; mag.
*Mateja Bremec: Fenomen ironije. Mentorici: AZS  in Špela Virant (nemcistika), mag. naloga.
*Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič

10. 00 do 11.00 (mag. naloge)
*Mateja Arnež, Kako po svoje so nesrečne družine v slovenskem avtobiografskem romanu? Mentorica: AZS, mag. n.
*Mateja Bilavčič, Šibkost moških literarnih oseb. Mentorica: AZS, mag. n.
*Karolina Zgaga: Naratološki postopki pri sod. romanih o duš. motnjah. Mentorja: AZS in M. Kos (PK, mag.n.

11.00 do 12.00 (diplomske naloge) 
*Monika Podlogar, Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem. Mentorja: AZS in Matevž Kos (PK), diplomska naloga.
*Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič)
*Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.

'''Predavalnica 415: M. Pezdirc Bartol, M. Hladnik, M. Juvan (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. in diplomske naloge) 
*Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
*Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
*Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena, mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.

10. 00 do 12.00 (diplomske naloge)
*Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
*Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Klara Širovnik, Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Primorski list|''Primorski list'']] med letoma 1893 in 1913, [http://slov.si/dipl/sirovnik_klara.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
*Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.

&lt;!-- * Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana ''Ladja brez imena'', mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.
* Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
* Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Klara Širovnik, Leposlovje v časniku ''Primorski list'' med letoma 1893 in 1913, diplomska naloga, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
* Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
* Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.
* Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
* Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič) --&gt;

===4. 9. 2020 ob 17.00 209c===
* Nika Švigelj: Primerjava naturalizma v romanig Frana Govekarja in Benita Péreza Galdósa (mentorja Ignac Fock in A. Bjelčevič)
* Nina Štular: Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška (mentor Bjelčevič)
* Valerija Kastelic: Tematska analiza besedil Ansambla Lojzeta Slaka (mentor Bjelčevič)

===1. 9. 2020 ob 11.00 (Zoom)===

* Lucija Mandić, »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru ''Tribune'' in ''Studenta'', magistrsko delo, mentorja Marko Juvan, Vanesa Matajc (komisija Boris A. Novak, Darja Pavlič)


===23. 7. 2020===

*Nika Jančič in Katarina Pribožič: Mit lepote pri Govekarju, Kersniku, Kvedrovi in Pajkovi (mentor A. Bjelčevič, komisija M. Hladnik in U. Perenič)

===30. 6. ob 10.00 v # 209 ===

* Dejana Bačić: Bibliografija leposlovja v ''Ameriški domovini'' od leta 1933 do leta 1939 [https://sl.wikisource.org/wiki/Ameri%C5%A1ka_domovina#1933 Wikivir], M. Hladnik [http://slov.si/dipl/bacic_dejana.pdf pdf]
* Urška Plesnik: Dramatika Antona Leskovca, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol
* Nuša Vešligaj: Zgodovinsko ozadje dramskih besedil Primoža Kozaka, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol

===Že mimo===

*29. 5. ob 12.00 v bifeju na Ferantovem vrtu  [http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf Urh Ferlež:] Francija in slovenska književnost, mentorja M. Hladnik in Katarina Marinčič
*28. 2. ob 8.00 v # 116 Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca [http://slov.si/dipl/gerbec_tina.pdf pdf] (dipl), mentor M. Hladnik in Petra Vide Ogrin

==2019==

===Sreda 18. decembra ob 9.40, # 209c===
* Luka Povšič: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] (mag), komisija mentor Hladnik, Perenič, Bjelčevič

===Sreda 9. oktobra ob 9.40, # 209c===

*Tina Slatnar: Leposlovje v časopisu ''[[:s:Slovenski gospodar|Slovenski gospodar]]'' od 1917 do 1926 [http://slov.si/dipl/slatnar_tina.pdf pdf]
*Ana Pestotnik: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' od 1938 do 1945 [http://slov.si/dipl/pestotnik_ana.pdf pdf]

===Petek 13. septembra===

'''9.00−12.00, predavalnica Rimska 4 (med prvim in drugim nadstropjem), komisija Bjelčevič, Hladnik, Perenič'''
*Natalija Hlačar: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak, mentor A. Bjelčevič
*Mateja Lovrečič: Doživljanje Italijanov v romanih slovenskih primorskih pisateljev med letoma 1921 in 1947, mentor A. Bjelčevič
*Melissa Ramdedović: Motiv Antikrista v slovnskem leposlovju, magisterij, mentor A. Bjelčevič
*Maja Boh: Šest sodobnih slovenskih fantazijskih romanov, diploma, mentor A. Bjelčevič

*Jana Šter: Bibliografija leposlovnih del v slovenskem jeziku v časopisu Proletarec med letoma 1906 in 1910, mentor M. Hladnik

*Nuša Simončič: Mediji in intermedialnost v lutkovnem gledališču: Sodobna tehnologija in pojav novih tekstovnih praks, mentorica izr.prof.dr. Urška Perenič
*Nina Krajnc: Slovenska matica in pomembnejše osebnosti, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Jana Vaupotič:Bralna značka in obvezno domače branje ter šolski spis/esej pri osnovnošolcih in srednješolcih, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Erika Bolčina: Humor v romanih za odrasle Dese Muck, magisterij, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Klemen Sagadin: Podobnosti in razlike obdelave faustovske teme pri Goetheju in Mencingerju, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Eva Žgajner: Religija v Visoški kroniki, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič

*Nika Polšak: Pouk slovenščine na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani s posebnim ozirom pouk književnosti, mentorica A. Žbogar - prestavljeno na 17. 9.

'''9.00−12.00, predavalnica 4, komisija Zupan Sosič, Pezdirc Bartol, Pavlič'''
*Sara Sterle: Tabuizirane teme v lutkovnih predstavah za najmlajše, mentorica M. Pezdirc Bartol in mentor G. Troha
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Rebeka Lebinger
*Anja Markelj (obe dipl. AZS + V. Matajc)
*Žunič
*Čeplak
*Metka Božič: Sodobna fantazijska književnost na Slovenskem, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Anja Kotnik: Dramatizacije otroških del Svetlane Makarovič, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*P. Brglez
*N. Bele
*E. Kravanja
*Ancelj
*Jera Krečič: Gledališka produkcija Ivana Cankarja v Cankarjevem letu, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Ajda Sokler: Ljubiteljsko gledališče na Studencu, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Urša Terčon: Iskanje identitete v pesniških zbirkah Barbare Korun, mentorica: doc. dr. D. Pavlič
*Karin Kovaček (DP, dipl)

===Četrtek 27. junija===
Ob 9.00 v # 233

*Maruška Urbančič: Leposlovje v glasilu [[:s:Jutro|''Jutro'']] od 1939 do 1943 [http://slov.si/dipl/urbancic_maruska.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Mateja Lupšina: Podobe družin v sodobnem slovenskem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosić, Andreja Hočevar (andragogika)
*Eva Frankol: Anatomija čustvovanja I. in roman Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana -- 1. stopnja, A. Zupan Sosič
*Lucija Mirkac: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 -- 1. stopnja, A. Bjelčevič in Vid Snoj
*Renata Kekovič: Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar) -- 1. stopnja, A. Bjelčevič

10.00
*Lidija Rezoničnik: Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev --1. stopnja, M Pezdirc Bartol, Tone Smolej
*Anamarija Zorč: Medkulturnost v mladinski književnosti --2. stopnja, M. Pezdirc Bartol, Vanesa Matajc
*Katarina Špringer: Vprašanje identitete v izbranih dramah Matjaža Zupančiča -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Ana Semič: Dramatika Saše Pavček -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol

===Petek 14. junija===
Ob 9.00 v # 116

*Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov [http://slov.si/dipl/guzelj_sara.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Leja Veldin: Lik zaljubljenca v sodobnem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosič
*Larisa Trdina: Leposlovje v ''[[:s:Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' [http://slov.si/dipl/trdina_larisa.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Andraž Stevanovski: ''Komično in tragikomično v Med gorami Ivana Tavčarja in Kmetske slike Janka Kersnika'' -- 1. stopnja, A. Bjelčevič
*Diana Pivc: ''Potovanje kot motiv v izbranih delih Iztoka Osojnika'' -- 1. stopnja, kombinirana, D. Pavlič in M. Kos (primerjalna književnost in literarna teorija)
*Špela Orel: Marija Magdalena v Svetem pismu in slovenskem leposlovju. -- 2. stopnja, kombinirana, A. Bjelčevič in Ana Vogrinčič (sociologija)

===24. maja===
Ob 8.00, # 116
*Eva Razpotnik: Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] od 1904 do 1915 [http://slov.si/dipl/razpotnik_eva.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}
*Anamarija Cemič: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1932–1941) [http://slov.si/dipl/cemic_anamarija.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}

===5. aprila=== 
Ob 8.00, # 116
*Katja Kumše, Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice#1864|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] 1864–1868  ([http://slov.si/dipl/kumse_katja.pdf diploma,] M. Hladnik)
*Klara Rudić, Leposlovje v [[:s:Soča|''Soči'']] 1893–1903 ([http://slov.si/dipl/rudic_klara.pdf diploma], M. Hladnik)

==2018==

===Petek, 14. 9. 9.00 209 C===
*Sanja Podgornik: Svetovna književnost druge polovice 20. stoletja pri gimnazijskem pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar, somentor T. Virk)
*Polonca Mercina: Sodobna slovenska kratka proza in gimnazijski pouk književnosti - primeri izbranih nagrajenih zbirk (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tea Trušnovec: Eksistencializem v romanih Črni dnevi in beli dan ter Tujec (magisterij, AZS)
*Karin Poravne: Vloga žensk v romanih Filio ni doma in Deklina zgodba (diploma, AZS)
*Urša Gluščič: Prežihovi Samorastniki: novela, film, drama(magisterij, MPB
*Anja Buh: Bralni interesi in domača branja v srednjih šolah (diploma, MPB)
*Monika Zorko: Balet in drama na primeru Romea in Julije (diploma, MPB)
*Stanislava Klopčič: Ženski liki v dramatiki Draga Jančarja (diploma, MPB)
*Jure Plut: Poezija v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji (1945–50). (diploma DP)
*Barbara Brnot: Vloga jezika v sodobnem slovenskem romanu (mag. AZS)

===Petek, 14. 9. 9.00 Rimska 1A===
*Ajda Batistič: Pogled znanosti in šolstva na Bartolov roman Alamut (mag., Bjelčevič, Snoj)
*Nika Jančič: Ženska in moška lepota pri Jurčiči (diploma, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf pdf]
*Polona Pahor: Razdvojenost med ljubeznijo in duhovništvom pri Antonu Aškercu (diploma, mentor Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/pahor_polona.pdf pdf]
*Veronika Rupert: Pregled leposlovja v tržaškem glasilu ''[[:s:Edinost|Edinost]]'' (1921–1928) (diploma MH) [http://slov.si/dipl/rupert_veronika.pdf pdf]
*Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika (magisterij, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/kerze_ivo.pdf pdf]
*Alja Klinkon: Poezije I Simona Gregorčiča: Od oddaljenega k tesnemu branju (diploma UP) [http://slov.si/dipl/klinkon_alja.pdf pdf]
*Špela Derčar: Dunaj v Cankarjevi kratki prozi (diploma UP)
*Uršula Gačnik: Empatija in literarno branje (diploma UP)
*Tjaša Rot: Empirična analiza korpusa Pavline Pajk (diploma UP)
*Ana Plantan: Leposlovje v ''[[:s:Prosveta|Prosveti]]'' od leta 1931 do leta 1935 (diploma MH)
*Žva Škedelj: Politična poezija Taje Kramberger v njeni pesniški zbirki Z roba klifa (diploma INP)
*Luka Kropivnik: Majakovski v sodobni slovenski poeziji (diploma INP)
*Maja Jakša: Poezija Anje Golob v zbirkah Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju (dploma INP)

===Torek 11. 9. 2018===
* Anamarija Krajšek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Železar (časnik)|Železar]]'' (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija ''Drobtinice'' (na Pkn, mentorja Hladnik in Kos) [http://slov.si/dipl/krajsek_anamarija.pdf pdf]

===Torek, 4. 9. 2018 9.00 209 C===
*Jarc Ana: Odnos do živali v pripovedi I. Cankarja in M. Attwood(diploma, AZS)
*Polanc Manuela: Pesništvo M. Vidmar (diploma, AZS)
*Teja Jeraja: Ženski liki v dramatiki Dragice Potočnjak (diploma, MPB)
*Maja Peljhan: Vidiki kapitala v sodobni slovenski komediji (diploma, MPB)
*Andreja Lavrenčič: Motiv drugačnosti v mladinskih romanih Aksinje Kermauner (diploma, MPB)
*Brina Bobnar: Telesna samopodoba in razvojne motnje hranjenja v sodobnem slovenskem mladinskem romanu (diploma, MPB)
*Mia Hočevar: Motiv žrtve v dramatiki Simone Semenič (diploma, MPB)
*Vid Skrbinšek: Likovni performativ in njegove možnosti v teatralnem (7. 9., diploma, MPB, Vanesa Matajc na PKN)

===Torek, 4. 9. 2018 10.30 232===

*Maruša Trošt: Formativno spremljanje pri pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tina Mihelič: Svetopisemska literarna besedila pri pouku književnosti (magisterij, A. mentorica Žbogar, somentor Vodičar)
*Ana Metličar: Omama v sodobnem slovenskem romanu (magisterij, AZS)
*Katja Zver: Intimno v romanih G. Babnik (magisterij, AZS)

===8. 6. 2018 8.00, # 116===
Tadeja Logar: Leposlovje v ''[[:s:Delavska politika|Delavski politiki]]'' med letoma 1926 in 1941] ([http://slov.si/dipl/logar_tadeja.pdf magisterij,] M. Hladnik)
*18. 5. 2018 8.00, # 116. Maja Pruščević: Pregled leposlovja v tržaški ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' (1901&amp;ndash;1906)] ([http://slov.si/dipl/pruscevic_maja.pdf  diploma,] M. Hladnik)

=== 21. 2. 2018===
* Alen Blažič: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' 1932–1937 ([http://slov.si/dipl/blazic_alen.pdf diploma,] M. Hladnik)
* Lucija Luknar: Simbolika vode v romanih Ferija Lainščka (magisterij, A. Zupan Sosič)

==2017==
===Četrtek 21. 9. 2017===
* 10.00 (# ??) Doroteja Šekoranja: Poezija Barbare Korun in njena recepcija (magistrska naloga, Irena Novak Popov, Matevž Kos)
* 12.00 (# 4) Nina Trebovc: Dramatika Mire Mihelič (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol in Tone Smolej)

===petek 15. 9. 2017===
10.00 (# 119)
* Rebeka Roblek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Slovenski dom|Slovenski dom]]'' od 1909 do 1914 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) [http://slov.si/dipl/roblek_rebeka.pdf pdf]
* Monika Grmek: Dramatizacije Frana Govekarja (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Melina Hrženjak: Stereotipi in partnerski odnosi v Partljičevih komedijah po letu 2000 (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Ana Zupan: Resničnostni šov in razkritje manipulacij v drami Hodnik Matjaža Zupančiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Maša Strožer: Verizem in problematika malega človeka v monodramah Roka Vilčnika Kleščar in Pavlek (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Neža Bohinc: Različni uprizoritveni pristopi k postavitvi Škofjeloškega pasijona (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Kaja Cvelbar: Pogledi na žensko v dramah slovenskih dramatičark (magistrska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Nina Misson: Goga in nemški ekspresionistični film (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Anja Andrejka: Komični elementi v novejših komedijah Toneta Partljiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol) 

10.00 (# 030)
* Mateja Bilavčić: Gibljivost v poeziji Ane Svetel in Kaje Teržan (prvostopenjska diploma, Irena N. Popov)
* Neja Lenart: Fluidnost in dinamičnost identitete v poeziji Lucije Stupice (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Nika Žunič: Iskanje para v pesmih Vena Tauferja (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Katja Pičinin: Literarne osebe v Jančarjevih romanih: ''Katarina, pav in jezuit; Galjot'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Mateja Bremec: Ironija v romanih V. Zupana, F. Célina in H. Millerja (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Anja Cevzar: Romana Petra Rezmana ''Tekoči trak'' (2015) ter ''Barbara in Krištof'' (2016) (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Lea Kovačič: Ljubezenska zveza v trivialnem in netrivialnem romanu (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Alojz Grčman: Glavne literarne osebe v romanih Draga Jančarja ''Galjot, Posmehljivo poželenje'' in ''Zvenenje v glavi'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)

10.00 (# 4)
* Klavdija Bizjak: Recepcija antične književnosti in njeni odmevi pri pouku književnosti (magistrska naloga, Alenka Žbogar in Vid Snoj)
* Lucija Mandič: Prešernov Krst in Machov maj (prvostopenjska, Bjelčevič in Vid Snoj)
* Kaja Žvanut: Osapski pasijon: znanstvenokritični prepis s komentarji (prvostopenjska diploma, A. Bjelčevič in Matija Ogrin)

16.00 (??)
*Ana Mestnik, Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja ''Cvetje v jeseni'' (prvostopenjska, Urška Perenič in Blaž Repe)
*Marcela Petrevčič, ''To noč sem jo videl'' in življenje zakoncev Hribar (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Zarja Frančišča Gošnik, Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Karolina Zgaga, Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji ''Dom in svet'' (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Kaja Boštjančič, Primerjava izbranih teoretičnih modelov pravljice (prvostopenjska, Urška Perenič)

===Ostali zagovori===

*pon. 11. 9. 2017 (na Pkn): Luka Povšič: Leposlovje v ''[[:s:Novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' (1843 do 1863) s posebnim ozirom na prevajanje Byronovih ''Hebrejskih melodij'' [http://slov.si/dipl/povsic_luka.pdf pdf] (mentorja M. Hladnik in T. Smolej)
*sreda 30. 8. 2017 10.00 (# 116): 
**Lara Rojc: Leposlovje v glasilu ''[[:s:Soča|Soča]]'' od leta 1871 do leta 1881 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik, [http://slov.si/dipl/rojc_lara.pdf pdf])
**Maja Lupše: Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1907–1911 (magistrsko delo, Miran Hladnik, [http://slov.si/dipl/lupse_maja.pdf pdf])
*četrtek, 6. 7. 2017: Tjaša Mislej: Dramska pisava Drage Potočnjak in Simone Semenič: analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol)
*četrtek 6. 7. 2017: Tanja Hozner: Homoerotika v najnovejši slovenski pripovedi (2010-2016) (magistrska naloga, Alojzija Zupan Sosič)
*sreda 31. 5. 2017 15.30 v # 4 (seminar A. Zupan Sosič) [http://slov.si/dipl/milavec_sasa.pdf Saša Milavec:] Pregled leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1895&amp;ndash;1900 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) {{opravljeno}}
*sreda 5. 4. 2017 9.40 v # 209c (seminar A. Bjelčeviča) -- nič
*petek 3. 2. 2017 10.00 -- nič

==2016==

===23. novembra 2016 (prijave do 10. nov.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===
*[http://slov.si/dipl/aljaz_sasa.pdf Saša Aljaž:] Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Ameriška domovina|Ameriški domovini]]'' (1926–1932)

===19. oktobra 2016 (prijave do 5. okt.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===

*Maruša Marn: Leposlovje v ''Dolenjskem listu'' (1950─1955) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*[http://slov.si/dipl/piber_doroteja2.pdf Doroteja Piber]: Motiv vojne v ''[[:s:sl:Edinost|Edinosti]]'' od leta 1912 do 1920 (bolonjski mag., M. Hladnik)

'''Zagovori na drugih oddelkih'''
* Maja Ličen: Pomen lezbičnega prostora skozi poezijo Kristine Hočevar (bolonjska diplomska naloga, I. Novak Popov in R. Kuhar) -- na Soc
*Nika Polšak: Vloga matere v literaturi in življenju Alme Karlin (bolonjska dipl., A. Žbogar in M. Antić Gaber) -- na Soc
*Amadea Kovič: Hinko Smrekar in Martin Krpan (Hladnik, Seražin, bolonjska) -- na Umetnostni zgodovini
*Mateja Pogačar: Leposlovje v ''Slovencu'' 1873&amp;ndash;1890 (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Saša Majdič: Leposlovje v ''Prosveti'' 1916&amp;ndash;1920  (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Simona Kepic: Leposlovni podlistek v ''Delu'' in ''Dnevniku'' v obdobju od 1980 do 2016 (Hladnik, Nataša Logar) -- na FDV, novinarstvo
*Nina Rogina: Interpretacija in analiza recepcij Mazzinijevega romana Telesni čuvaj (Bjelčevič, Tomo Virk, na Pkn)

===15. septembra 2016=== 
(prijave do 1. sept)

'''Predavalnica # 119 9.00''' (Juvan, Novak Popov, Bjelčevič)
*Lucija Grušovnik: Brina Svit in migrantstvo v literaturi (predbolonjska, Juvan, Vogrinc)
*Ana Leskovšek: Parodija in satira v ''Radiu Ga-Ga'' (predbolonjska dipl., M. Juvan)
*Mateja Androjna: Ženska, pokrajina in ljubezen v poeziji Ferija Lainščka (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Špela Sladič: Pozno pesniško ustvarjanje Ifigenije Simonović (2006-2013) (bolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Nevenka Lozar: Metafora gore, plezanja, alpinizma v štirih alpinističnih romanih (predbolonjska, Bjelčevič)
*Nadina Štefančič: Metafora ženske in narave pri Francisu Baconu in Zofki Kveder (predbolonjska, Bjelčevič, Franci Zore)
*Maja Komjanc: Analiza pesniškega opusa Milene Merlak Detela (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Barbara Leban: Poezija Pavleta Zidarja (bolonjski magisterij, I. Novak Popov)
*Patricija Peterlin: Semantika v sonetu pri Cirilu Zlobcu (Bjelčevič)
*Meta Srnel: Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi ter njeni odmevi v pravljici Lepotica in zver in slovenskem pravljičarskem izročilu (Bjelčevič, Snoj)
*Ajda Kupljenik: Krščanska motivika v pesmih Alojza Ihana (Bjelčevič)
*Polona Parežnik: Elementi teozofije v romanu Angel na zemlji Alme Karlin (Bjelčevič)
'''Predavalnica # 232 9.00''' (Zupan Sosič, Pezdirc Bartol)
*Maja Pinter: Kolektivni junak v slovenski mladinski avanturistični prozi (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Saša Kolenc: Psihološke posebnosti Jovanovićevih protagonistov v izbranih dramah (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Špela Vrtačnik: Primerjava Grumove drame Dogodek v mestu Gogi in Deklevovega romana Zmagoslavje podgan (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in V. Matajc)
*Žiga Kovač: Novi ateizem: pregled temeljnih teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiteizma (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Matajc)
*Nina Klaut: Postmodernizem v evropskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Nastja Bojić: Absurd v romanu Vitomila Zupana ''Igra s hudičevim repom'' (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Hribar Sorčan)
*Nastasja Schweiger: Ko se na razpotju srečata Kralj Ojdip in Chrysippos (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in J. Vrečko), zagovor na pKN ob 17. uri
*Petra Zalar: Večnaslovniškost otroške književnosti. Poskus empirične raziskave na primeru pravljic Anje Štefan (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Albina Čeplak: Posameznikovo doživljanje vojne v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Mateja Grahovac: Razlike in podobnosti v recepciji tradicionalne in zvočne knjige na primeru romana Oštrigeca Marjana Tomšiča (bolonjski magisterij, A. Zupan Sosič)

===2. septembra 2016===
&lt;!-- (prijave do 22. avg.; ob 9.00 so rezervirane predavalnice 209c, 115 in 116) --&gt;

'''Predavalnica 209c ob 9.00 (Perenič, Hladnik, Pezdirc Bartol)'''
* Ajda Gabrič: Slovenske radijske igre za otroke (1975) (bolonjska magistrska, U. Perenič)
* Adrijana Leskovšek: Leposlovje v ''[[:s:sl:Jutro (časnik)|Jutru]]'' 1929&amp;ndash;1934 (stara, M. Hladnik)
* Maja Vehar: Bibliografija leposlovja v Domoljubu (1934-1944) (bolonjska magistrska, M. Hladnik)
* Mateja Lupšina: Leposlovje v časopisu Jutro od leta 1935 do leta 1938 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Katarina Žagar: Leposlovje v ''Domačem prijatelju'' (1904─1915) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Anamarija Zorč: Bibliografija leposlovja v časopisu ''Ameriška domovina'' od 1919 do 1925 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* &lt;font color=grey&gt;Valerija Stopar: Primerjava dramskih del ''Pri nas je vse v redu'' in ''Na dnu'' (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol in G. Troha) -- na Pkn&lt;/font&gt;
* Anja Kotnik: Medosebni odnosi v izbranih delih sodobne slovenske dramatike (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Leja Veldin: Dramatika Alenke Goljevšček (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Valentina Jazbec Zečiri: Literarni almanah Hotenja: empirični prikaz (predbolonjska diploma, U. Perenič)

'''Predavalnica 115 ob 9.00 (Bjelčevič, Novak Popov)'''
* Alenka Vasić: Dramska groteska v besedilih slovenskih avtorjev v začetku 20. stoletja (predbolonjska, A. Bjelčevič)
* Tadeja Rožman Bogovac: Igrajmo se boga. Nadzor družbe v antiutopični literaturi (predbolonjska, Bjelčevič in Virk)
* Maša Cizej: Vloga ženske v kmečkih delih Ivana Sivca (predbolonjska, Bjelčevič)
* Klara Vrtač: Slovenski prevodi ruske literature v slovenskih literarnih časopisih do 1. svetovne vojne (predbolonjska, Bjelčevič in Podlesnik)
* Stane Škarja: Besedilni repertoar v skladbah iz Slovenske pesmarice (1896 in 1900) (predbolonjska, Bjelčevič)
* Jaruška Majovski: Podoba Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha (predbolonjska diplomska naloga, Irena Novak Popov in Vanesa Matajc)
* Eva Gajšek: Poezija Gorazda Kocijančiča (predbolonjska diplomska naloga pri dvopr. programu, Irena Novak Popov)

===17. junija 2016 ===
(prijave do 3. 6.; #116 ob 9.40)

*Jernej Kusterle: Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst (bolonjska, Marko Juvan) 
*&lt;s&gt;Kristina Obranič: Pisanje v devetletni osnovni šoli (predbolonjska, A. Žbogar)&lt;/s&gt;
*Leja Furlan: Literarni lik ženske v romanu Da me je strah Maruše Krese (prvostopenjsska; A. Zupan Sosič)
*Maja Nemec, Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska mag., A. Zupan S.)
*Mojca M. Wlodyga: Poezija Saše Vegri (zagovor diplome, stari univerzitetni program slovenistike, Irena Novak Popov)

===18. maja 2016===
(prijave do 4. 5., #209 9.40 v seminarju A. Bjelčeviča)
*Katarina Eranovič: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901-1909 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)

===13. aprila 2016 ===
(prijave do 3. 4., #209 9.40)
* Špela Kastelic: Digitalna zmožnost in pouk književnosti (predbolonjska, Alenka Žbogar)

===10. marca 2016 ===
(prijave do 22. 2., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

==2015==

===14. 12. 2015 ===
(prijave do 27. 11., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

===18. 11. 2015===
predavalnica 209 ob 9.40; prijave do 30. 10.

*Jasmina Slapar: Bibliografija leposlovja v časniku ''Slovenski narod'' od 1884 do 1900 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik) 
*Gregor Vinter: Leposlovje v časniku ''Prosveta'' 1944–1948 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*Jonatan Jeršin: Semantika verznih oblik pri Balantiču, Boru, Hribovšku in Kajuhu (magistrska naloga, A. Bjelčevič)
*Karmen Fink: Posredovanje literature v predšolskem obdobju (stara diplomska, B. Krakar Vogel)

===14. 10. 2015 ===
predavalnica 209 ob 9.40

*Andreja Kogovšek: Sprejemanje literarnih besedil v različnih skupinah dijakov (mag., Boža Krakar Vogel)

===4. 9. 2015 ===

'''10.00--11.30''' (1. stopnja) # 209C
*Katarina Oman: [http://slov.si/dipl/oman_katarina.pdf Leposlovje v ''Prosveti'' (1939–1943)] (Miran Hladnik)
*&lt;font color=gray&gt;Anja Andrejčič: [http://slov.si/dipl/andrejcic_anja.pdf Bibliografija leposlovja v časopisu Zora od 1872 do 1878] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*&lt;font color=gray&gt;Hana Furlan [http://slov.si/dipl/furlan_hana.pdf Bibliografija leposlovja v tržaški Edinosti (1886–1894)] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*Kerstin Kurinčič: Boris Pahor: ''Grmada v pristanu'' (Alenka Žbogar)
*Jana Šter: Analiza zbirke Borisa Jukiča ''Loreana in druge novele'' (Alenka Žbogar)
*Jana Zajc: Analiza komedije ''Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene'' Vinka Möderndorferja (Alenka Žbogar)
*Evita Popovič: ''Pes, pizda in peder Gregorja Fona'' (Alenka Žbogar)
*Tereza Zorenč: Dogajališča v izbranih tekstih slovenskega zgodovinskega romana (Urška Perenič)
* Manja Klobasa: Prva slovenska ženska poezija: narava kot metafora človeškega življenja (Aleksander Bjelčevič)
* Anja Božič: Levstikov prevod Salustijeve Katilinove zarote (Aleksander Bjelčevič)

'''10.30--12.20''' # 434
*Teja Koren: Motiv nasilja v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Mateja Pezdirc Bartol)
*Monika Lušin: Medosebni odnosi v izbranih dramah Dušana Jovanovića (Mateja Pezdirc Bartol)
*Eva Travnik: Ekranizacija slovenskih mladinskih del na primerih Poletje v školjki in Distorzija (Mateja Pezdirc Bartol)
*Nina Bokalič: Primerjava treh mladinskih del Ivana Sivca: Finta v levo, Faktor X in Zadnji mega žur (Mateja Pezdirc Bartol) 
*Klasja K. Kovačič: Erotika in postmodernizem v romanu Telesa v temi Davorina Lenka (Alojzija Zupan Sosič)
*Maša Kovač: Čefurji raus (Alojzija Zupan Sosič)
*Katarina Gomboc: Odnos mlade pesniške generacije do družbe, poezije in intime (na primerih prvencev Andreja Hočevarja, Katje Perat in Anje Golob) (Irena Novak Popov)
* Ana Žunič: Lirski subjekt v zbirki Iztoka Osojnika v zbirki ''Izbrisano mesto'' (Irena Novak Popov)
* Špela Habulin: Socialna poezija Vinka Möderndorferja (Irena Novak Popov)
* Tanja Senica: Pesništvo socialnega realizma v Zasavju (Irena Novak Popov)

(2. stopnja) # 209C 

'''12.30'''
*Marija Topole: Lik matere v dramatiki slovenske moderne in ekspresionizma (Mateja Pezdirc Bartol)
*Urša Slavec: Otroška travma v sodobnem slovenskem romanu (Alojzija Zupan Sosič)

&lt;p&gt;&lt;p&gt;
&lt;hr&gt;

==2014==

*Za predstavitve diplom (bolonjskih, magistrskih in starih) pod Hladnikovim mentorstvom glej [[Magistrski seminar 2014#Datumi predstavitev]].
*Datumi skupinskih komisijskih predstavitev (po uspešni prijavi vpiši sem svoje ime): 
:*29. 8. 2014 
:*19. 9. 2014

==2013==

V petek, 13. septembra 2013, bodo med 10.00 in 12.00 na FF v Ljubljani naslednje predstavitve bolonjskih in starih diplomskih nalog:

Predavalnica # 116:

*Klavdija Namurš: Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki pri pouku književnosti v srednjih strokovnih šolah (Žbogar)
*Barbara Burger: Analiza zbirke Popularne zgodbe Vesne Lemaić (Žbogar)
*Urška Pečkaj: Analiza zbirke Punk is dead Tomaža Kosmača (Žbogar)
*&lt;s&gt;Anita Jurič: Literatska povest (Perenič)&lt;/s&gt;
*Matic Pišljar: Dokumentarni roman (Žbogar)
* Ana Metličar: Ruski formalizem (Žbogar)
* Monika Remih: Ekranizirani klasiki 19. stoletja (Bjelčevič)
*Neža Gaberšček: Kritika oblasti v slovenski in španski povojni dramatiki (Pezdirc Bartol)
*Lucija Šarc: Vrednote v dramskih delih Vitomila Zupana: ''Ladja brez imena, Aleksander praznih rok'' in ''Angeli, ljudje, živali'' (Pezdirc Bartol)
*Mateja Grahovac: Družbeni sistem in posameznik v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Pezdirc Bartol)
*Nina Pirec: Lik matere v dramatiki Zofke Kveder (Pezdirc Bartol)
*Rosana Vukojević: Analiza lepovidskega motiva v drami Alenke Goljevšček ''Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba'' (Pezdirc Bartol)
*Ivana Zajc: Deli Simone Semenič ''Gostija'' in ''Jaz, žrtev'' z vidika teorij sodobne dramatike in postmodernizma (Pezdirc Bartol)

Predavalnica 209 c:

*Mateja Arnež, Moški in ženska v romanih V. Moderndorferja (Zupan Sosič)
*Urška Slavec, Psihične bolezni v sodobnem slovenskem romanu (Zupan Sosič)
*Ema Repnik: Leposlovje v [[:s:sl:Ilustrirani glasnik|Ilustriranem glasniku]] 1914–1918 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Repnik_Ema.pdf]
*&lt;s&gt;Laura Štorman: Leposlovje v [[:s:sl:Amerikanski Slovenec|Amerikanskem Slovencu]] 1891- (Hladnik)&lt;/s&gt;
*Doroteja Piber: Daljše leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1898|Domoljubu]] 1898–1906 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Piber_Doroteja.pdf]
*Barbara Grabar: Leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1907|Domoljubu]] 1907–1915 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Grabar_Barbara.pdf]
*Lilijana Podvinšek: [[:w:sl:Josip Vošnjak|Josip Vošnjak]] na spletu (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Podvinšek_Lilijana.pdf]
*Černič Mateja: Lebičeve uglasbitve Jarčeve poezije (Novak Popov)
*Gorjup Brigita: Zbirka Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger (Novak Popov)
*Barbara Vojsk: Pesniška zbirka Kot dar Primoža Čučnika (Novak Popov)
*Vertelj Maša: Peter Semolič,, Hiša iz besed: otroštvo, eros in poezija (Novak Popov)
*Klajn Urška: Eros v poeziji Vinka Moederndorferja (Novak Popov)

[[Kategorija:Diplome]]
[[Kategorija:Slovenistika]]</text>
      <sha1>ba4g0760hlf306pw9cqjcht7pecy6mf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72715</id>
      <parentid>72714</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:19:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>94.103.68.230</ip>
      </contributor>
      <comment>/* 6. septembra 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43668" xml:space="preserve">{{Neoštevilčena poglavja}}

'''Pri diplomah naj bo posamezna predstavitev dolga deset minut (pet minut kandidatov povzetek, pet minut vprašanja in odgovori), pri magisterijih petnajst minut (deset plus pet). Kako pripraviti predstavitev za tako kratek čas, preberi v geslu [[:w:en:PechaKucha|peča kuča]] na Wikipediji.''' Zgledi diplom so v [[Diplomske naloge|oddelčnem repozitoriju]].  

__NOTOC__

==2022==

===6. septembra 2022===

*Laura Bele: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1941 in 1945 (mentor Hladnik)
*Katja Rupar: Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijske in rokodelske novice'']] od leta 1869 do leta 1876 (mentor Hladnik)
* Anja Adamič: Svetobolje in solznodolinskost v Stritarjevi zgodnji poeziji (mentor Bjelčevič)
* Marko Kunavar: Opisno pesništvo narave v slovenski poeziji 19. stoletja  (mentor Bjelčevič)
* Maša Milčinski: Poezija F. Milčinskega-Ježka  (mentorja Bjelčevič in Albin Širca)
* Pia Marija Žugman: Totalitarizem v dramatiki Draga Jančarja in Sławomirja Mrożka (Mentorici prof. Rezoničnik in prof. Pezdirc Bartol)
* Nuša Vešligaj: Komedije, ki jih pišejo sodobne slovenske dramatičarke (Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol)
* Katra Bergant: Primerjava motiva zajca v umetni pravljici in mladinskem fantazijskem romanu (Mentorici: prof. Pezdirc Bartol in prof. Matajc)
* Anja Tomažič: Predelava antičnega mita na primeru Antigon Jeana Anouilha, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića (Mentorja: prof. Pezdirc Bartol in prof. Žunkovič)
* Lana Sattler: Feministična nova (nova) drama na primerih sodobnih dram slovenskih in ruskih dramatičark (Mentorja: prof. Pezdirc Bartol in prof. Javornik)

===14. septembra 2022===
* Natalija Hlačar: Pesniška zbirka Ivana Sadarja Človek kot drugi (mentor Bjelčevič)
* Neža Kočnik: Generativna metrika in slovenski verz  (mentor Bjelčevič)
* Patricija Brglez: Od govorništva do digitalizacije slovenskega jezika (mentorja Bjelčevič in Tivadar)

===16. septembra 2022===

==2021==

===22. septembra 2021===

'''10.00&amp;ndash;12.00, # 209 c, člani komisije Juvan, Perenič, Hladnik'''

*Niki Hüll: Leposlovje v reviji [[:s:Žena in dom|''Žena in dom'']] 1930–1941. [https://slov.si/dipl/hüll_niki.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Hana Kastelic: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1918–1931). [https://slov.si/dipl/kastelic_hana.pdf pdf] Mentor Hladnik
*Valeriya Horvat: Bahtinov koncept ljudske smehovne kulture v romanu ''Jamnica'' Prežihovega Voranca, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Maja Kovač: Vzpon instagram poezije, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič

*[Veronika Rupert: Pregled leposlovja v časopisu ''Glas naroda'' (1925–1930) s posebnim ozirom na prevajanje kratkih zgodb Marka Twaina. Mentorja Hladnik in Smolej, [https://slov.si/dipl/rupert_veronika2.pdf pdf] zagovor na Primerjalni književnosti 29. 9. 2021 ob 20.00]

===7. septembra 2021===

Predavalnica # 233 (na Geografiji) od 10:00 do 13:00.

* Anja Antloga: Leposlovje v časopisu [[:s:Slovenski gospodar|''Slovenski gospodar'']] med letoma 1927 in 1941, [https://slov.si/dipl/antloga_anja.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Nika Serban: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1920 in 1926, [https://slov.si/dipl/serban_nika.pdf], dipl, mentor M. Hladnik
* Špela Mehić: Leposlovje v časniku [[:s:Slovenec|''Slovenec'']] med letoma 1939 in 1945, [https://slov.si/dipl/mehic_spela.pdf pdf], dipl., mentor M. Hladnik
* Ana Plantan: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] od leta 1931 do 1935, [https://slov.si/dipl/plantan_ana2.pdf pdf], mag. mentor M. Hladnik
* Anja Cevzar: Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Lucija Jošt: Analiza radijskih iger za otroke Franeta Puntarja, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Karmen Strel: Figurativni jezik in afazija, diplomsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Tjaša Vodušek: Radijske igre po kratkih zgodbah Andreja Blatnika, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Andraž Stevanovski: Protestna poezija in glasba dolgega leta 2020 na Slovenskem, magistrska naloga, mentor A. Bjelčevič

===16. 8. 2021===
*Katja Strgar: Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863), mag., mentor A. Bjelčevič, komisija Hladnik, Jež {{opravljeno}}

===28. junija 2021===

*11.00 Polona Rodič: Recepcija Byrona v slovenski literarni tradiciji 19. stoletja in njena primerjava s slovaško situacijo (mentorja Jež in Sevšek Šramel, komisija Hladnik)

===23. aprila 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00

*Kaja Božnik: Leposlovje v ''[[:s:Glas naroda|Glasu naroda]]'' med letoma 1911 in 1915 [https://slov.si/dipl/boznik_kaja.pdf pdf], mentor Hladnik, komisija Bjelčevič in Jež.

===12. marca 2021===

[https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] ob 8.00; komisija M. Hladnik (mentor), A. Jež, U. Perenič

*Kana Vincek: Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] med letoma 1887 in 1903 [https://slov.si/dipl/vincek_kana.pdf pdf dipl.]
*Manja Belina: Leposlovje v glasilu [[:s:Naša moč|''Naša moč'']] med letoma 1905 in 1922 [https://slov.si/dipl/belina_manja.pdf pdf mag.]

==2020==

===9. 12. 2020===

https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480
* Maja Pruščević: Leposlovje v časopisu [[:s:Proletarec|''Proletarec'']] med letoma 1911 in 1916, [https://slov.si/dipl/pruscevic_maja2.pdf mag.] 
* Erika Kum: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] med letoma 1936 in 1940 [https://slov.si/dipl/kum_erika.pdf  dipl.] -- M. Hladnik

===25. 9. 2020===
'''Predavalnica 209c, od 10.00 do 12.00: Miran Hladnik, Marko Juvan, Urška Perenič'''

10.00-11.00: magistrske naloge
* Anja Hrovatin, Literatura v študentskem listu Tribuna (1965―1975), magistrsko delo, mentor Marko Juvan
* Eva Travnik, Literatura in televizija, magistrsko delo, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Zala Furlan, Slovenska književnost in slovenščina v šolskem izobraževanju in življenju mladih na avstrijskem Koroškem, magistrsko delo, mentorica red.prof. Vanesa Matajc, somentorica izr. prof. dr. Urška Perenič


11.00-12.00: diplomske naloge
* Lucija Karničar, Predstavitev kresnikovih nagrajencev na spletišču Dobreknjige.si, diplomska naloga, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
* Nika Primc, Leposlovje v slovenskih ženskih časopisih v letih 1912-1919: [[:s:Slovenska žena|''Slovenska žena]], [[:s:Ženski list|''Ženski list'']], [[:s:Slovenka|''Slovenka'']]. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik, diplomska naloga [http://slov.si/dipl/primc_nika.pdf pdf]
* Tajda Jerkič, Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] v obdobju od 1882 do 1892, diplomsko delo, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik [http://slov.si/dipl/jerkic_tajda.pdf pdf]

===11. 9. 2020 ===

Predstavitve bodo v dveh skupinah. V izogib gneče naj svojci ostanejo zunaj. Pri prezentacijah bodite disciplinirani: 5 minut za diplomo in največ 10 minut za magisterij. 

'''Predavalnica 4: D. Pavlič, A. Zupan Sosič (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. naloge)
*Žiga Kovač: Ateizem, literarni zgodovinski pregled. Mentorja: AZS in T. Virk; mag.
*Mateja Bremec: Fenomen ironije. Mentorici: AZS  in Špela Virant (nemcistika), mag. naloga.
*Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič

10. 00 do 11.00 (mag. naloge)
*Mateja Arnež, Kako po svoje so nesrečne družine v slovenskem avtobiografskem romanu? Mentorica: AZS, mag. n.
*Mateja Bilavčič, Šibkost moških literarnih oseb. Mentorica: AZS, mag. n.
*Karolina Zgaga: Naratološki postopki pri sod. romanih o duš. motnjah. Mentorja: AZS in M. Kos (PK, mag.n.

11.00 do 12.00 (diplomske naloge) 
*Monika Podlogar, Jezikovno vprašanje v sodobnem romanu na avstrijskem Koroškem. Mentorja: AZS in Matevž Kos (PK), diplomska naloga.
*Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič)
*Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
*Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.

'''Predavalnica 415: M. Pezdirc Bartol, M. Hladnik, M. Juvan (+ ostali mentorji v komb. nalogi)'''

9.00 do 10.00 (mag. in diplomske naloge) 
*Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
*Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
*Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana Ladja brez imena, mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.

10. 00 do 12.00 (diplomske naloge)
*Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
*Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Klara Širovnik, Bibliografija leposlovja v časopisu [[:s:Primorski list|''Primorski list'']] med letoma 1893 in 1913, [http://slov.si/dipl/sirovnik_klara.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
*Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
*Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
*Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.

&lt;!-- * Alja Primožič, Drama Vitomila Zupana ''Ladja brez imena'', mentorja Mateja Pezdirc Bartol, Gašper Troha, dipl.
* Danijela Sitar, Kulturna zapuščina Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji, mentorica Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga
* Lara Rajh, Motiv likvidacije v novelah in dnevniških zapisih Edvarda Kocbeka, magistrsko delo, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Lončar, Analiza in recepcija slovenskih pesmi Lili Novy, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Tamara Šterk, Zgovorni molk v poeziji Ade Škerl in Ivana Minattija, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Janja Zupančič, Izmi v slovenski likovni umetnosti in poeziji 20. stoletja. Vodstvo po stalni zbirki Moderne galerije., diplomska naloga, mentorici doc. dr. Katja Mahnič in doc. dr. Darja Pavlič
* Nika Šušteršič, Dante Alighieri v slovenski poeziji, diplomska naloga, mentorica doc. dr. Darja Pavlič
* Ana Drožina, Leposlovje v časniku [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] 1926–1930, [http://slov.si/dipl/drozina_ana.pdf diplomska naloga], mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Klara Širovnik, Leposlovje v časniku ''Primorski list'' med letoma 1893 in 1913, diplomska naloga, mentor red. prof. dr. Miran Hladnik
* Ana Zupan, Spolno nasilje v sodobni slovenski in evropski dramatiki. Mentorja: Mateja Pezdirc Bartol in Gašper Troha. Magistrska naloga.
* Anamari Mavrin, Leposlovje v časopisu [[:s:Prosveta|''Prosveta'']] od leta 1921 do leta 1925. Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik. [http://slov.si/dipl/mavrin_anamari.pdf Magistrska naloga.]
* Sara Strajnar, Erotika v poeziji Milana Vincetiča. Mentor: doc. dr. Darja Pavlič, diplomska naloga.
* Doris Jeretina, Čustva v izbranih sodobnih slovenskih slikanicah. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Nina Strmole, Družbenokritična tematika v dramskem in gledališkem opusu Žige Divjaka. Mentorica: prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Medved, S knjigo v svet. Vloge in naloge mentorjev bralne značke v tretji triadi osnovnih šol iz osrednjeslovenske regije. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdric Bartol, diplomska naloga.
* Larisa Novak, Karakterizacija živalskih likov v pravljicah Svetlane Makarovič. Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, diplomska naloga.
* Ana Mari Koroša: Avtobiografskost in izseljenska tematika v romanu Štefana Kardoša Vse moje Amerike (mentorja Matevž Kos in A. Bjelčevič) --&gt;

===4. 9. 2020 ob 17.00 209c===
* Nika Švigelj: Primerjava naturalizma v romanig Frana Govekarja in Benita Péreza Galdósa (mentorja Ignac Fock in A. Bjelčevič)
* Nina Štular: Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška (mentor Bjelčevič)
* Valerija Kastelic: Tematska analiza besedil Ansambla Lojzeta Slaka (mentor Bjelčevič)

===1. 9. 2020 ob 11.00 (Zoom)===

* Lucija Mandić, »Provociram, ker je politika pojedla literaturo.« Teorija in literatura v slovenski in češkoslovaški študentski periodiki leta 1968 na primeru ''Tribune'' in ''Studenta'', magistrsko delo, mentorja Marko Juvan, Vanesa Matajc (komisija Boris A. Novak, Darja Pavlič)


===23. 7. 2020===

*Nika Jančič in Katarina Pribožič: Mit lepote pri Govekarju, Kersniku, Kvedrovi in Pajkovi (mentor A. Bjelčevič, komisija M. Hladnik in U. Perenič)

===30. 6. ob 10.00 v # 209 ===

* Dejana Bačić: Bibliografija leposlovja v ''Ameriški domovini'' od leta 1933 do leta 1939 [https://sl.wikisource.org/wiki/Ameri%C5%A1ka_domovina#1933 Wikivir], M. Hladnik [http://slov.si/dipl/bacic_dejana.pdf pdf]
* Urška Plesnik: Dramatika Antona Leskovca, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol
* Nuša Vešligaj: Zgodovinsko ozadje dramskih besedil Primoža Kozaka, diploma, mentorica red. prof. dr. M. Pezdirc Bartol

===Že mimo===

*29. 5. ob 12.00 v bifeju na Ferantovem vrtu  [http://slov.si/dipl/ferlez_urh.pdf Urh Ferlež:] Francija in slovenska književnost, mentorja M. Hladnik in Katarina Marinčič
*28. 2. ob 8.00 v # 116 Tina Gerbec: Zapuščina akademika Franca Zadravca [http://slov.si/dipl/gerbec_tina.pdf pdf] (dipl), mentor M. Hladnik in Petra Vide Ogrin

==2019==

===Sreda 18. decembra ob 9.40, # 209c===
* Luka Povšič: Leposlovje v [[:s:Glas naroda|''Glasu naroda'']] (mag), komisija mentor Hladnik, Perenič, Bjelčevič

===Sreda 9. oktobra ob 9.40, # 209c===

*Tina Slatnar: Leposlovje v časopisu ''[[:s:Slovenski gospodar|Slovenski gospodar]]'' od 1917 do 1926 [http://slov.si/dipl/slatnar_tina.pdf pdf]
*Ana Pestotnik: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' od 1938 do 1945 [http://slov.si/dipl/pestotnik_ana.pdf pdf]

===Petek 13. septembra===

'''9.00−12.00, predavalnica Rimska 4 (med prvim in drugim nadstropjem), komisija Bjelčevič, Hladnik, Perenič'''
*Natalija Hlačar: Reprezentacija ženskih in moških literarnih likov v opusu Luize Pesjak, mentor A. Bjelčevič
*Mateja Lovrečič: Doživljanje Italijanov v romanih slovenskih primorskih pisateljev med letoma 1921 in 1947, mentor A. Bjelčevič
*Melissa Ramdedović: Motiv Antikrista v slovnskem leposlovju, magisterij, mentor A. Bjelčevič
*Maja Boh: Šest sodobnih slovenskih fantazijskih romanov, diploma, mentor A. Bjelčevič

*Jana Šter: Bibliografija leposlovnih del v slovenskem jeziku v časopisu Proletarec med letoma 1906 in 1910, mentor M. Hladnik

*Nuša Simončič: Mediji in intermedialnost v lutkovnem gledališču: Sodobna tehnologija in pojav novih tekstovnih praks, mentorica izr.prof.dr. Urška Perenič
*Nina Krajnc: Slovenska matica in pomembnejše osebnosti, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Jana Vaupotič:Bralna značka in obvezno domače branje ter šolski spis/esej pri osnovnošolcih in srednješolcih, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Anja Pirnat: Jože Javoršek in Matej Bor, mentorica izr. prof. dr. Urška Perenič
*Erika Bolčina: Humor v romanih za odrasle Dese Muck, magisterij, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Klemen Sagadin: Podobnosti in razlike obdelave faustovske teme pri Goetheju in Mencingerju, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič
*Eva Žgajner: Religija v Visoški kroniki, diploma, mentorja dr. Tone Smolej (Pkn) in A. Bjelčevič

*Nika Polšak: Pouk slovenščine na Waldorfski gimnaziji v Ljubljani s posebnim ozirom pouk književnosti, mentorica A. Žbogar - prestavljeno na 17. 9.

'''9.00−12.00, predavalnica 4, komisija Zupan Sosič, Pezdirc Bartol, Pavlič'''
*Sara Sterle: Tabuizirane teme v lutkovnih predstavah za najmlajše, mentorica M. Pezdirc Bartol in mentor G. Troha
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Rebeka Lebinger
*Anja Markelj (obe dipl. AZS + V. Matajc)
*Žunič
*Čeplak
*Metka Božič: Sodobna fantazijska književnost na Slovenskem, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Anja Kotnik: Dramatizacije otroških del Svetlane Makarovič, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*P. Brglez
*N. Bele
*E. Kravanja
*Ancelj
*Jera Krečič: Gledališka produkcija Ivana Cankarja v Cankarjevem letu, mentorica M. Pezdirc Bartol
*Ajda Sokler: Ljubiteljsko gledališče na Studencu, mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
*Urša Terčon: Iskanje identitete v pesniških zbirkah Barbare Korun, mentorica: doc. dr. D. Pavlič
*Karin Kovaček (DP, dipl)

===Četrtek 27. junija===
Ob 9.00 v # 233

*Maruška Urbančič: Leposlovje v glasilu [[:s:Jutro|''Jutro'']] od 1939 do 1943 [http://slov.si/dipl/urbancic_maruska.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Mateja Lupšina: Podobe družin v sodobnem slovenskem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosić, Andreja Hočevar (andragogika)
*Eva Frankol: Anatomija čustvovanja I. in roman Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana -- 1. stopnja, A. Zupan Sosič
*Lucija Mirkac: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900 -- 1. stopnja, A. Bjelčevič in Vid Snoj
*Renata Kekovič: Zakonska nezvestoba v petih delih 19. stoletja (Jurčič, Kersnik, Govekar, Vošnjak, Cankar) -- 1. stopnja, A. Bjelčevič

10.00
*Lidija Rezoničnik: Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev --1. stopnja, M Pezdirc Bartol, Tone Smolej
*Anamarija Zorč: Medkulturnost v mladinski književnosti --2. stopnja, M. Pezdirc Bartol, Vanesa Matajc
*Katarina Špringer: Vprašanje identitete v izbranih dramah Matjaža Zupančiča -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Gabriela Lozančič: Mitološka mozaičnost v dramatiki Rudija Šeliga -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol
*Ana Semič: Dramatika Saše Pavček -- 1. stopnja, M. Pezdirc Bartol

===Petek 14. junija===
Ob 9.00 v # 116

*Sara Guzelj: Vpliv avtorjevega rojstnega kraja na dogajališča romanov [http://slov.si/dipl/guzelj_sara.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Leja Veldin: Lik zaljubljenca v sodobnem romanu -- 2. stopnja, A. Zupan Sosič
*Larisa Trdina: Leposlovje v ''[[:s:Slovenska bčela|Slovenski bčeli]]'' [http://slov.si/dipl/trdina_larisa.pdf pdf] -- 1. stopnja, M. Hladnik
*Andraž Stevanovski: ''Komično in tragikomično v Med gorami Ivana Tavčarja in Kmetske slike Janka Kersnika'' -- 1. stopnja, A. Bjelčevič
*Diana Pivc: ''Potovanje kot motiv v izbranih delih Iztoka Osojnika'' -- 1. stopnja, kombinirana, D. Pavlič in M. Kos (primerjalna književnost in literarna teorija)
*Špela Orel: Marija Magdalena v Svetem pismu in slovenskem leposlovju. -- 2. stopnja, kombinirana, A. Bjelčevič in Ana Vogrinčič (sociologija)

===24. maja===
Ob 8.00, # 116
*Eva Razpotnik: Leposlovje v glasilu [[:s:Soča|''Soča'']] od 1904 do 1915 [http://slov.si/dipl/razpotnik_eva.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}
*Anamarija Cemič: Leposlovje v [[:s:Domovina|''Domovini'']] (1932–1941) [http://slov.si/dipl/cemic_anamarija.pdf pdf] -- 1. stopnja,   M. Hladnik {{opravljeno}}

===5. aprila=== 
Ob 8.00, # 116
*Katja Kumše, Leposlovje v [[:s:Kmetijske in rokodelske novice#1864|''Kmetijskih in rokodelskih novicah'']] 1864–1868  ([http://slov.si/dipl/kumse_katja.pdf diploma,] M. Hladnik)
*Klara Rudić, Leposlovje v [[:s:Soča|''Soči'']] 1893–1903 ([http://slov.si/dipl/rudic_klara.pdf diploma], M. Hladnik)

==2018==

===Petek, 14. 9. 9.00 209 C===
*Sanja Podgornik: Svetovna književnost druge polovice 20. stoletja pri gimnazijskem pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar, somentor T. Virk)
*Polonca Mercina: Sodobna slovenska kratka proza in gimnazijski pouk književnosti - primeri izbranih nagrajenih zbirk (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tea Trušnovec: Eksistencializem v romanih Črni dnevi in beli dan ter Tujec (magisterij, AZS)
*Karin Poravne: Vloga žensk v romanih Filio ni doma in Deklina zgodba (diploma, AZS)
*Urša Gluščič: Prežihovi Samorastniki: novela, film, drama(magisterij, MPB
*Anja Buh: Bralni interesi in domača branja v srednjih šolah (diploma, MPB)
*Monika Zorko: Balet in drama na primeru Romea in Julije (diploma, MPB)
*Stanislava Klopčič: Ženski liki v dramatiki Draga Jančarja (diploma, MPB)
*Jure Plut: Poezija v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji (1945–50). (diploma DP)
*Barbara Brnot: Vloga jezika v sodobnem slovenskem romanu (mag. AZS)

===Petek, 14. 9. 9.00 Rimska 1A===
*Ajda Batistič: Pogled znanosti in šolstva na Bartolov roman Alamut (mag., Bjelčevič, Snoj)
*Nika Jančič: Ženska in moška lepota pri Jurčiči (diploma, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/jancic_nika.pdf pdf]
*Polona Pahor: Razdvojenost med ljubeznijo in duhovništvom pri Antonu Aškercu (diploma, mentor Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/pahor_polona.pdf pdf]
*Veronika Rupert: Pregled leposlovja v tržaškem glasilu ''[[:s:Edinost|Edinost]]'' (1921–1928) (diploma MH) [http://slov.si/dipl/rupert_veronika.pdf pdf]
*Ivo Kerže: Mahničeva estetika in literarna kritika (magisterij, Bjelčevič) [http://slov.si/dipl/kerze_ivo.pdf pdf]
*Alja Klinkon: Poezije I Simona Gregorčiča: Od oddaljenega k tesnemu branju (diploma UP) [http://slov.si/dipl/klinkon_alja.pdf pdf]
*Špela Derčar: Dunaj v Cankarjevi kratki prozi (diploma UP)
*Uršula Gačnik: Empatija in literarno branje (diploma UP)
*Tjaša Rot: Empirična analiza korpusa Pavline Pajk (diploma UP)
*Ana Plantan: Leposlovje v ''[[:s:Prosveta|Prosveti]]'' od leta 1931 do leta 1935 (diploma MH)
*Žva Škedelj: Politična poezija Taje Kramberger v njeni pesniški zbirki Z roba klifa (diploma INP)
*Luka Kropivnik: Majakovski v sodobni slovenski poeziji (diploma INP)
*Maja Jakša: Poezija Anje Golob v zbirkah Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju (dploma INP)

===Torek 11. 9. 2018===
* Anamarija Krajšek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Železar (časnik)|Železar]]'' (1952–1991) in romaneskni prvenec Mihe Mazzinija ''Drobtinice'' (na Pkn, mentorja Hladnik in Kos) [http://slov.si/dipl/krajsek_anamarija.pdf pdf]

===Torek, 4. 9. 2018 9.00 209 C===
*Jarc Ana: Odnos do živali v pripovedi I. Cankarja in M. Attwood(diploma, AZS)
*Polanc Manuela: Pesništvo M. Vidmar (diploma, AZS)
*Teja Jeraja: Ženski liki v dramatiki Dragice Potočnjak (diploma, MPB)
*Maja Peljhan: Vidiki kapitala v sodobni slovenski komediji (diploma, MPB)
*Andreja Lavrenčič: Motiv drugačnosti v mladinskih romanih Aksinje Kermauner (diploma, MPB)
*Brina Bobnar: Telesna samopodoba in razvojne motnje hranjenja v sodobnem slovenskem mladinskem romanu (diploma, MPB)
*Mia Hočevar: Motiv žrtve v dramatiki Simone Semenič (diploma, MPB)
*Vid Skrbinšek: Likovni performativ in njegove možnosti v teatralnem (7. 9., diploma, MPB, Vanesa Matajc na PKN)

===Torek, 4. 9. 2018 10.30 232===

*Maruša Trošt: Formativno spremljanje pri pouku književnosti (magisterij, mentorica A. Žbogar)
*Tina Mihelič: Svetopisemska literarna besedila pri pouku književnosti (magisterij, A. mentorica Žbogar, somentor Vodičar)
*Ana Metličar: Omama v sodobnem slovenskem romanu (magisterij, AZS)
*Katja Zver: Intimno v romanih G. Babnik (magisterij, AZS)

===8. 6. 2018 8.00, # 116===
Tadeja Logar: Leposlovje v ''[[:s:Delavska politika|Delavski politiki]]'' med letoma 1926 in 1941] ([http://slov.si/dipl/logar_tadeja.pdf magisterij,] M. Hladnik)
*18. 5. 2018 8.00, # 116. Maja Pruščević: Pregled leposlovja v tržaški ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' (1901&amp;ndash;1906)] ([http://slov.si/dipl/pruscevic_maja.pdf  diploma,] M. Hladnik)

=== 21. 2. 2018===
* Alen Blažič: Leposlovje v ''[[:s:Družinski tednik|Družinskem tedniku]]'' 1932–1937 ([http://slov.si/dipl/blazic_alen.pdf diploma,] M. Hladnik)
* Lucija Luknar: Simbolika vode v romanih Ferija Lainščka (magisterij, A. Zupan Sosič)

==2017==
===Četrtek 21. 9. 2017===
* 10.00 (# ??) Doroteja Šekoranja: Poezija Barbare Korun in njena recepcija (magistrska naloga, Irena Novak Popov, Matevž Kos)
* 12.00 (# 4) Nina Trebovc: Dramatika Mire Mihelič (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol in Tone Smolej)

===petek 15. 9. 2017===
10.00 (# 119)
* Rebeka Roblek: Bibliografija leposlovja v časopisu ''[[:s:Slovenski dom|Slovenski dom]]'' od 1909 do 1914 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) [http://slov.si/dipl/roblek_rebeka.pdf pdf]
* Monika Grmek: Dramatizacije Frana Govekarja (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Melina Hrženjak: Stereotipi in partnerski odnosi v Partljičevih komedijah po letu 2000 (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Ana Zupan: Resničnostni šov in razkritje manipulacij v drami Hodnik Matjaža Zupančiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Maša Strožer: Verizem in problematika malega človeka v monodramah Roka Vilčnika Kleščar in Pavlek (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Neža Bohinc: Različni uprizoritveni pristopi k postavitvi Škofjeloškega pasijona (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Kaja Cvelbar: Pogledi na žensko v dramah slovenskih dramatičark (magistrska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Nina Misson: Goga in nemški ekspresionistični film (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol)
* Anja Andrejka: Komični elementi v novejših komedijah Toneta Partljiča (prvostopenjska diploma, M. Pezdirc Bartol) 

10.00 (# 030)
* Mateja Bilavčić: Gibljivost v poeziji Ane Svetel in Kaje Teržan (prvostopenjska diploma, Irena N. Popov)
* Neja Lenart: Fluidnost in dinamičnost identitete v poeziji Lucije Stupice (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Nika Žunič: Iskanje para v pesmih Vena Tauferja (prvostopenjska diploma, Irena Novak Popov)
* Katja Pičinin: Literarne osebe v Jančarjevih romanih: ''Katarina, pav in jezuit; Galjot'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Mateja Bremec: Ironija v romanih V. Zupana, F. Célina in H. Millerja (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Anja Cevzar: Romana Petra Rezmana ''Tekoči trak'' (2015) ter ''Barbara in Krištof'' (2016) (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Lea Kovačič: Ljubezenska zveza v trivialnem in netrivialnem romanu (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)
* Alojz Grčman: Glavne literarne osebe v romanih Draga Jančarja ''Galjot, Posmehljivo poželenje'' in ''Zvenenje v glavi'' (prvostopenjska diploma, A. Zupan Sosič)

10.00 (# 4)
* Klavdija Bizjak: Recepcija antične književnosti in njeni odmevi pri pouku književnosti (magistrska naloga, Alenka Žbogar in Vid Snoj)
* Lucija Mandič: Prešernov Krst in Machov maj (prvostopenjska, Bjelčevič in Vid Snoj)
* Kaja Žvanut: Osapski pasijon: znanstvenokritični prepis s komentarji (prvostopenjska diploma, A. Bjelčevič in Matija Ogrin)

16.00 (??)
*Ana Mestnik, Rastlinstvo v povesti Ivana Tavčarja ''Cvetje v jeseni'' (prvostopenjska, Urška Perenič in Blaž Repe)
*Marcela Petrevčič, ''To noč sem jo videl'' in življenje zakoncev Hribar (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Zarja Frančišča Gošnik, Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Karolina Zgaga, Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji ''Dom in svet'' (prvostopenjska, Urška Perenič)
*Kaja Boštjančič, Primerjava izbranih teoretičnih modelov pravljice (prvostopenjska, Urška Perenič)

===Ostali zagovori===

*pon. 11. 9. 2017 (na Pkn): Luka Povšič: Leposlovje v ''[[:s:Novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' (1843 do 1863) s posebnim ozirom na prevajanje Byronovih ''Hebrejskih melodij'' [http://slov.si/dipl/povsic_luka.pdf pdf] (mentorja M. Hladnik in T. Smolej)
*sreda 30. 8. 2017 10.00 (# 116): 
**Lara Rojc: Leposlovje v glasilu ''[[:s:Soča|Soča]]'' od leta 1871 do leta 1881 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik, [http://slov.si/dipl/rojc_lara.pdf pdf])
**Maja Lupše: Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1907–1911 (magistrsko delo, Miran Hladnik, [http://slov.si/dipl/lupse_maja.pdf pdf])
*četrtek, 6. 7. 2017: Tjaša Mislej: Dramska pisava Drage Potočnjak in Simone Semenič: analiza in primerjava dramske forme izbranih besedil (magistrska naloga, Mateja Pezdirc Bartol)
*četrtek 6. 7. 2017: Tanja Hozner: Homoerotika v najnovejši slovenski pripovedi (2010-2016) (magistrska naloga, Alojzija Zupan Sosič)
*sreda 31. 5. 2017 15.30 v # 4 (seminar A. Zupan Sosič) [http://slov.si/dipl/milavec_sasa.pdf Saša Milavec:] Pregled leposlovja v ''[[:s:Edinost|Edinosti]]'' 1895&amp;ndash;1900 (prvostopenjska diploma, M. Hladnik) {{opravljeno}}
*sreda 5. 4. 2017 9.40 v # 209c (seminar A. Bjelčeviča) -- nič
*petek 3. 2. 2017 10.00 -- nič

==2016==

===23. novembra 2016 (prijave do 10. nov.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===
*[http://slov.si/dipl/aljaz_sasa.pdf Saša Aljaž:] Bibliografija leposlovja v ''[[:s:Ameriška domovina|Ameriški domovini]]'' (1926–1932)

===19. oktobra 2016 (prijave do 5. okt.; #209 9.40 v seminarju M. Hladnika)===

*Maruša Marn: Leposlovje v ''Dolenjskem listu'' (1950─1955) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*[http://slov.si/dipl/piber_doroteja2.pdf Doroteja Piber]: Motiv vojne v ''[[:s:sl:Edinost|Edinosti]]'' od leta 1912 do 1920 (bolonjski mag., M. Hladnik)

'''Zagovori na drugih oddelkih'''
* Maja Ličen: Pomen lezbičnega prostora skozi poezijo Kristine Hočevar (bolonjska diplomska naloga, I. Novak Popov in R. Kuhar) -- na Soc
*Nika Polšak: Vloga matere v literaturi in življenju Alme Karlin (bolonjska dipl., A. Žbogar in M. Antić Gaber) -- na Soc
*Amadea Kovič: Hinko Smrekar in Martin Krpan (Hladnik, Seražin, bolonjska) -- na Umetnostni zgodovini
*Mateja Pogačar: Leposlovje v ''Slovencu'' 1873&amp;ndash;1890 (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Saša Majdič: Leposlovje v ''Prosveti'' 1916&amp;ndash;1920  (Hladnik, Smolej, stara diploma) -- na Pkn
*Simona Kepic: Leposlovni podlistek v ''Delu'' in ''Dnevniku'' v obdobju od 1980 do 2016 (Hladnik, Nataša Logar) -- na FDV, novinarstvo
*Nina Rogina: Interpretacija in analiza recepcij Mazzinijevega romana Telesni čuvaj (Bjelčevič, Tomo Virk, na Pkn)

===15. septembra 2016=== 
(prijave do 1. sept)

'''Predavalnica # 119 9.00''' (Juvan, Novak Popov, Bjelčevič)
*Lucija Grušovnik: Brina Svit in migrantstvo v literaturi (predbolonjska, Juvan, Vogrinc)
*Ana Leskovšek: Parodija in satira v ''Radiu Ga-Ga'' (predbolonjska dipl., M. Juvan)
*Mateja Androjna: Ženska, pokrajina in ljubezen v poeziji Ferija Lainščka (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Špela Sladič: Pozno pesniško ustvarjanje Ifigenije Simonović (2006-2013) (bolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Nevenka Lozar: Metafora gore, plezanja, alpinizma v štirih alpinističnih romanih (predbolonjska, Bjelčevič)
*Nadina Štefančič: Metafora ženske in narave pri Francisu Baconu in Zofki Kveder (predbolonjska, Bjelčevič, Franci Zore)
*Maja Komjanc: Analiza pesniškega opusa Milene Merlak Detela (predbolonjska dipl., I. Novak Popov)
*Barbara Leban: Poezija Pavleta Zidarja (bolonjski magisterij, I. Novak Popov)
*Patricija Peterlin: Semantika v sonetu pri Cirilu Zlobcu (Bjelčevič)
*Meta Srnel: Apulejeva pravljica o Amorju in Psihi ter njeni odmevi v pravljici Lepotica in zver in slovenskem pravljičarskem izročilu (Bjelčevič, Snoj)
*Ajda Kupljenik: Krščanska motivika v pesmih Alojza Ihana (Bjelčevič)
*Polona Parežnik: Elementi teozofije v romanu Angel na zemlji Alme Karlin (Bjelčevič)
'''Predavalnica # 232 9.00''' (Zupan Sosič, Pezdirc Bartol)
*Maja Pinter: Kolektivni junak v slovenski mladinski avanturistični prozi (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Saša Kolenc: Psihološke posebnosti Jovanovićevih protagonistov v izbranih dramah (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Špela Vrtačnik: Primerjava Grumove drame Dogodek v mestu Gogi in Deklevovega romana Zmagoslavje podgan (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in V. Matajc)
*Žiga Kovač: Novi ateizem: pregled temeljnih teoretskih in literarnih del sodobnega ateizma in antiteizma (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Matajc)
*Nina Klaut: Postmodernizem v evropskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Nastja Bojić: Absurd v romanu Vitomila Zupana ''Igra s hudičevim repom'' (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič in V. Hribar Sorčan)
*Nastasja Schweiger: Ko se na razpotju srečata Kralj Ojdip in Chrysippos (bolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol in J. Vrečko), zagovor na pKN ob 17. uri
*Petra Zalar: Večnaslovniškost otroške književnosti. Poskus empirične raziskave na primeru pravljic Anje Štefan (predbolonjska dipl., M. Pezdirc Bartol)
*Albina Čeplak: Posameznikovo doživljanje vojne v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska dipl., A. Zupan Sosič)
*Mateja Grahovac: Razlike in podobnosti v recepciji tradicionalne in zvočne knjige na primeru romana Oštrigeca Marjana Tomšiča (bolonjski magisterij, A. Zupan Sosič)

===2. septembra 2016===
&lt;!-- (prijave do 22. avg.; ob 9.00 so rezervirane predavalnice 209c, 115 in 116) --&gt;

'''Predavalnica 209c ob 9.00 (Perenič, Hladnik, Pezdirc Bartol)'''
* Ajda Gabrič: Slovenske radijske igre za otroke (1975) (bolonjska magistrska, U. Perenič)
* Adrijana Leskovšek: Leposlovje v ''[[:s:sl:Jutro (časnik)|Jutru]]'' 1929&amp;ndash;1934 (stara, M. Hladnik)
* Maja Vehar: Bibliografija leposlovja v Domoljubu (1934-1944) (bolonjska magistrska, M. Hladnik)
* Mateja Lupšina: Leposlovje v časopisu Jutro od leta 1935 do leta 1938 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Katarina Žagar: Leposlovje v ''Domačem prijatelju'' (1904─1915) (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* Anamarija Zorč: Bibliografija leposlovja v časopisu ''Ameriška domovina'' od 1919 do 1925 (bolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
* &lt;font color=grey&gt;Valerija Stopar: Primerjava dramskih del ''Pri nas je vse v redu'' in ''Na dnu'' (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol in G. Troha) -- na Pkn&lt;/font&gt;
* Anja Kotnik: Medosebni odnosi v izbranih delih sodobne slovenske dramatike (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Leja Veldin: Dramatika Alenke Goljevšček (bolonjska diplomska naloga, M. Pezdirc Bartol)
* Valentina Jazbec Zečiri: Literarni almanah Hotenja: empirični prikaz (predbolonjska diploma, U. Perenič)

'''Predavalnica 115 ob 9.00 (Bjelčevič, Novak Popov)'''
* Alenka Vasić: Dramska groteska v besedilih slovenskih avtorjev v začetku 20. stoletja (predbolonjska, A. Bjelčevič)
* Tadeja Rožman Bogovac: Igrajmo se boga. Nadzor družbe v antiutopični literaturi (predbolonjska, Bjelčevič in Virk)
* Maša Cizej: Vloga ženske v kmečkih delih Ivana Sivca (predbolonjska, Bjelčevič)
* Klara Vrtač: Slovenski prevodi ruske literature v slovenskih literarnih časopisih do 1. svetovne vojne (predbolonjska, Bjelčevič in Podlesnik)
* Stane Škarja: Besedilni repertoar v skladbah iz Slovenske pesmarice (1896 in 1900) (predbolonjska, Bjelčevič)
* Jaruška Majovski: Podoba Trsta in podoba drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha (predbolonjska diplomska naloga, Irena Novak Popov in Vanesa Matajc)
* Eva Gajšek: Poezija Gorazda Kocijančiča (predbolonjska diplomska naloga pri dvopr. programu, Irena Novak Popov)

===17. junija 2016 ===
(prijave do 3. 6.; #116 ob 9.40)

*Jernej Kusterle: Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst (bolonjska, Marko Juvan) 
*&lt;s&gt;Kristina Obranič: Pisanje v devetletni osnovni šoli (predbolonjska, A. Žbogar)&lt;/s&gt;
*Leja Furlan: Literarni lik ženske v romanu Da me je strah Maruše Krese (prvostopenjsska; A. Zupan Sosič)
*Maja Nemec, Mati in sin v sodobnem slovenskem romanu (bolonjska mag., A. Zupan S.)
*Mojca M. Wlodyga: Poezija Saše Vegri (zagovor diplome, stari univerzitetni program slovenistike, Irena Novak Popov)

===18. maja 2016===
(prijave do 4. 5., #209 9.40 v seminarju A. Bjelčeviča)
*Katarina Eranovič: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901-1909 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)

===13. aprila 2016 ===
(prijave do 3. 4., #209 9.40)
* Špela Kastelic: Digitalna zmožnost in pouk književnosti (predbolonjska, Alenka Žbogar)

===10. marca 2016 ===
(prijave do 22. 2., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

==2015==

===14. 12. 2015 ===
(prijave do 27. 11., #209 16.40) &amp;ndash; nihče

===18. 11. 2015===
predavalnica 209 ob 9.40; prijave do 30. 10.

*Jasmina Slapar: Bibliografija leposlovja v časniku ''Slovenski narod'' od 1884 do 1900 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik) 
*Gregor Vinter: Leposlovje v časniku ''Prosveta'' 1944–1948 (predbolonjska diplomska naloga, M. Hladnik)
*Jonatan Jeršin: Semantika verznih oblik pri Balantiču, Boru, Hribovšku in Kajuhu (magistrska naloga, A. Bjelčevič)
*Karmen Fink: Posredovanje literature v predšolskem obdobju (stara diplomska, B. Krakar Vogel)

===14. 10. 2015 ===
predavalnica 209 ob 9.40

*Andreja Kogovšek: Sprejemanje literarnih besedil v različnih skupinah dijakov (mag., Boža Krakar Vogel)

===4. 9. 2015 ===

'''10.00--11.30''' (1. stopnja) # 209C
*Katarina Oman: [http://slov.si/dipl/oman_katarina.pdf Leposlovje v ''Prosveti'' (1939–1943)] (Miran Hladnik)
*&lt;font color=gray&gt;Anja Andrejčič: [http://slov.si/dipl/andrejcic_anja.pdf Bibliografija leposlovja v časopisu Zora od 1872 do 1878] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*&lt;font color=gray&gt;Hana Furlan [http://slov.si/dipl/furlan_hana.pdf Bibliografija leposlovja v tržaški Edinosti (1886–1894)] (Miran Hladnik) -- predstavitev je bila že v seminarju&lt;/font&gt;
*Kerstin Kurinčič: Boris Pahor: ''Grmada v pristanu'' (Alenka Žbogar)
*Jana Šter: Analiza zbirke Borisa Jukiča ''Loreana in druge novele'' (Alenka Žbogar)
*Jana Zajc: Analiza komedije ''Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene'' Vinka Möderndorferja (Alenka Žbogar)
*Evita Popovič: ''Pes, pizda in peder Gregorja Fona'' (Alenka Žbogar)
*Tereza Zorenč: Dogajališča v izbranih tekstih slovenskega zgodovinskega romana (Urška Perenič)
* Manja Klobasa: Prva slovenska ženska poezija: narava kot metafora človeškega življenja (Aleksander Bjelčevič)
* Anja Božič: Levstikov prevod Salustijeve Katilinove zarote (Aleksander Bjelčevič)

'''10.30--12.20''' # 434
*Teja Koren: Motiv nasilja v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Mateja Pezdirc Bartol)
*Monika Lušin: Medosebni odnosi v izbranih dramah Dušana Jovanovića (Mateja Pezdirc Bartol)
*Eva Travnik: Ekranizacija slovenskih mladinskih del na primerih Poletje v školjki in Distorzija (Mateja Pezdirc Bartol)
*Nina Bokalič: Primerjava treh mladinskih del Ivana Sivca: Finta v levo, Faktor X in Zadnji mega žur (Mateja Pezdirc Bartol) 
*Klasja K. Kovačič: Erotika in postmodernizem v romanu Telesa v temi Davorina Lenka (Alojzija Zupan Sosič)
*Maša Kovač: Čefurji raus (Alojzija Zupan Sosič)
*Katarina Gomboc: Odnos mlade pesniške generacije do družbe, poezije in intime (na primerih prvencev Andreja Hočevarja, Katje Perat in Anje Golob) (Irena Novak Popov)
* Ana Žunič: Lirski subjekt v zbirki Iztoka Osojnika v zbirki ''Izbrisano mesto'' (Irena Novak Popov)
* Špela Habulin: Socialna poezija Vinka Möderndorferja (Irena Novak Popov)
* Tanja Senica: Pesništvo socialnega realizma v Zasavju (Irena Novak Popov)

(2. stopnja) # 209C 

'''12.30'''
*Marija Topole: Lik matere v dramatiki slovenske moderne in ekspresionizma (Mateja Pezdirc Bartol)
*Urša Slavec: Otroška travma v sodobnem slovenskem romanu (Alojzija Zupan Sosič)

&lt;p&gt;&lt;p&gt;
&lt;hr&gt;

==2014==

*Za predstavitve diplom (bolonjskih, magistrskih in starih) pod Hladnikovim mentorstvom glej [[Magistrski seminar 2014#Datumi predstavitev]].
*Datumi skupinskih komisijskih predstavitev (po uspešni prijavi vpiši sem svoje ime): 
:*29. 8. 2014 
:*19. 9. 2014

==2013==

V petek, 13. septembra 2013, bodo med 10.00 in 12.00 na FF v Ljubljani naslednje predstavitve bolonjskih in starih diplomskih nalog:

Predavalnica # 116:

*Klavdija Namurš: Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki pri pouku književnosti v srednjih strokovnih šolah (Žbogar)
*Barbara Burger: Analiza zbirke Popularne zgodbe Vesne Lemaić (Žbogar)
*Urška Pečkaj: Analiza zbirke Punk is dead Tomaža Kosmača (Žbogar)
*&lt;s&gt;Anita Jurič: Literatska povest (Perenič)&lt;/s&gt;
*Matic Pišljar: Dokumentarni roman (Žbogar)
* Ana Metličar: Ruski formalizem (Žbogar)
* Monika Remih: Ekranizirani klasiki 19. stoletja (Bjelčevič)
*Neža Gaberšček: Kritika oblasti v slovenski in španski povojni dramatiki (Pezdirc Bartol)
*Lucija Šarc: Vrednote v dramskih delih Vitomila Zupana: ''Ladja brez imena, Aleksander praznih rok'' in ''Angeli, ljudje, živali'' (Pezdirc Bartol)
*Mateja Grahovac: Družbeni sistem in posameznik v dramskem opusu Matjaža Zupančiča (Pezdirc Bartol)
*Nina Pirec: Lik matere v dramatiki Zofke Kveder (Pezdirc Bartol)
*Rosana Vukojević: Analiza lepovidskega motiva v drami Alenke Goljevšček ''Lepa Vida 1986 ali Otrok, družina, družba'' (Pezdirc Bartol)
*Ivana Zajc: Deli Simone Semenič ''Gostija'' in ''Jaz, žrtev'' z vidika teorij sodobne dramatike in postmodernizma (Pezdirc Bartol)

Predavalnica 209 c:

*Mateja Arnež, Moški in ženska v romanih V. Moderndorferja (Zupan Sosič)
*Urška Slavec, Psihične bolezni v sodobnem slovenskem romanu (Zupan Sosič)
*Ema Repnik: Leposlovje v [[:s:sl:Ilustrirani glasnik|Ilustriranem glasniku]] 1914–1918 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Repnik_Ema.pdf]
*&lt;s&gt;Laura Štorman: Leposlovje v [[:s:sl:Amerikanski Slovenec|Amerikanskem Slovencu]] 1891- (Hladnik)&lt;/s&gt;
*Doroteja Piber: Daljše leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1898|Domoljubu]] 1898–1906 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Piber_Doroteja.pdf]
*Barbara Grabar: Leposlovje v [[:s:sl:Domoljub#1907|Domoljubu]] 1907–1915 (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Grabar_Barbara.pdf]
*Lilijana Podvinšek: [[:w:sl:Josip Vošnjak|Josip Vošnjak]] na spletu (Hladnik) [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/Podvinšek_Lilijana.pdf]
*Černič Mateja: Lebičeve uglasbitve Jarčeve poezije (Novak Popov)
*Gorjup Brigita: Zbirka Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger (Novak Popov)
*Barbara Vojsk: Pesniška zbirka Kot dar Primoža Čučnika (Novak Popov)
*Vertelj Maša: Peter Semolič,, Hiša iz besed: otroštvo, eros in poezija (Novak Popov)
*Klajn Urška: Eros v poeziji Vinka Moederndorferja (Novak Popov)

[[Kategorija:Diplome]]
[[Kategorija:Slovenistika]]</text>
      <sha1>6yx6fe7bjkj7fya0ftra0nbyiaborux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3518</id>
    <revision>
      <id>72708</id>
      <parentid>72690</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:27:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blaž Jakljevič</username>
        <id>3798</id>
      </contributor>
      <comment>/* Korekture podlistkov */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25632" xml:space="preserve">K '''predavanjem''' Mirana Hladnika iz Uvoda v študij slovenske književnosti hodijo vsi v prvi letnik vpisani slovenisti, dvodisciplinarni in enopredmetni. Predmet se zaključi ob koncu zimskega semestra.

Učbenik za ta predmet je [[:b:Nova pisarija|''Nova pisarija'']], v knjigarni FF v pritličju jo imajo tudi v natisnjeni obliki. &lt;font color=green&gt;Dopolnila, ki jih v natisnjeni izdaji ni, so na spletu v zelenem.&lt;/font&gt;

'''Vaje''' iz Uvoda za vse vpisane izvaja asistent Andraž Jež v skupinah. Pri vajah boste najprej spoznavali osnove znanstvenega pisanja (citiranje, kratki sklici, bibliografski seznam ...). Vsak(a) študent(ka) bo nato po teh pravilih izdelal(a) referat o izbranem znanstvenem članku, ki ga bo tudi predstavil(a) pred koleg(icam)i. Dobivali se bomo v dveh skupinah ob četrtkih (11.20-12.55 in 13.00-14.35). V prvo skupino bodo razvrščeni enodisciplinarni (ki imajo tik pred tem vaje iz Slovenske književnosti 19. stoletja) in dvodisciplinarni študentje od A do K, preostali pa bodo obiskovali drugo skupino. Videvali se bomo na Tobačni, in sicer v predavalnicah T-2 in T-4.

Enopredmetni slovenisti povrhu obiskujejo pri tem predmetu še '''seminar'''. Na urniku je takoj za predavanjem v isti predavalnici, tj. v dvojki. Seminar izvaja Miran Hladnik, na Wikiverzi ima seminar svoje domovanje: [[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22|Seminar iz Uvoda]]. Tudi seminarja je konec ob zaključku zimskega semestra.

==Predavanja==

Predavalnica # 2 v pritličju, petek, 7.10&amp;ndash;8.40 &lt;!-- Če bodo predavanja slučajno prešla na splet, bo njihov naslov [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 na Zoomu]. --&gt;&lt;ref&gt;Za popoldanske konzultacije izrednih študentov so na voljo naslednji datumi:  29. 10., 5. 11.,
12. 11., 19. 11., 26. 11. Izredni študenti imajo razen prisotnosti enake obveznosti kot redno vpisani.&lt;/ref&gt;

*8. 10. 2020 O predmetu, razdelitev nalog, snovanje svojega študijskega spletnega gnezda 
*15. 10. Vstop na Wikivir, o pismenosti, informacijski družbi in wikijih
*22. 10. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]]
*29. 10. gl. na pogovorno stran
*5. 11. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#5. novembra 2021]]
*12. 11. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#12. novembra 2021]]
*19. 11. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#19. novembra 2021]]
*26. 11. gl. pogovorno stran
*3. 12. gl. pogovorno stran
*10. 12. kot prej
*17. 12. [[Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#17. decembra 2021]]
*7. 1. 2022 kot prej
*14. 1. kot prej, testni test, tudi na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu]

==Obveznosti==

Za vpis ocene, delne ali končne, se je treba na VIS-u prijaviti na izpit. Oceno pri Uvodu v študij slovenske književnosti sestavljata ocena testa po predavanjih in ocena referata pri vajah. Ocena testa je v VIS-u v rubriki Opis delne ocene opremljena z datumom testa v oklepaju, ocena referata pa prav tam s kratico R, npr. &lt;code&gt;6(15.1.21) R7&lt;/code&gt;. Ocena referata se povrhu pojavi v samostojni rubriki z naslovom Ocena vaj, skupna ocena, ki upošteva test in referat, pa v prvi rubriki z naslovom Ocena predavanj. Skupno oceno zapišemo šele, ko so izpolnjene tudi druge obveznosti: prisotnost pri predavanjih, vajah (in seminarjih) oz. kompenzacijsko tipkanje, korektura feljtonskega besedila na Wikiviru, sprotne domače naloge na Wikiverzi, za enopredmetne pa še z  {{opravljeno}} označeno seminarsko geslo na Wikipediji. Odsotnost na treh seminarjih (iz kakršnih koli razlogov) se tolerira brez opravičevanja, četrta&amp;ndash;sedma odsotnost se nevtralizirajo s [[tipkanje kazal|kompenzacijskim tikpkanjem]], več kot sedemkratna odsotnost se ne odpušča in je razlog za neocenjenost. Komur se ure v celoti križajo z drugim predmetom, mora izkazati polovično prisotnost, drugi ustrezno več. Kadar se študent znajde med ocenama, pomaga navzgor tipkanje za višjo oceno, ki ga je opravil en mesec pred ocenjevanjem.

===Testni roki===

*28. 1. 2022
*11. 2. 2022
*3. 6. 2022
*2. 9. 2022

==Korekture podlistkov==

Za ogrevanje bomo vsi (dvopredmetni in enopredmetni!) na Wikivir postavili leposlovne objave iz podlistka časnika ''[[s:sl:Slovenski narod|Slovenski narod]]''. Kazalo so nam pripravili starejši kolegi. Podlistek, ki ga je povprečno za 1700 besed, snemi z dLiba, ga prekopiraj na Wikivir in tam popravi napake, ki jih je zagrešil stroj pri prepoznavanju besedila. Kako se to napravi, se bomo naučili na prvih dveh srečanjih. Nalogo, ki je ena od zahtev za končno oceno pri predmetu, je treba napraviti do 20. oktobra, sporočene napake pa popraviti v enem tednu po sporočilu o napakah na vaši osebni strani na Wikiverzi. S kratico pp ('prosim preglej') na seznamu člankov spodaj sporočite pregledovalcu, naj pogleda izdelek, potem ko ste upoštevali vse pripombe. Za vsak teden zamude pri prevzemu penzuma in popravljanja teksta dobite v delo dodatni podlistek v več nadaljevanjih. Zamudniki, oglasite se mi po e-pošti.

Najprej pa odpravite tisto grdo predpono ''s:'' pred imenom avtorja in naslovom v svoji vrstici. To se napravi v modusu &lt;Uredi&gt; po temle vzorcu: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[s:Kako je župnik Janez lepi Ančki zdravil zobe]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; --&gt; &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[s:Kako je župnik Janez lepi Ančki zdravil zobe|Kako je župnik Janez lepi Ančki zdravil zobe]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporočite na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

'''Legenda kratic''': ''pp'' prosim pregledati, ''1k'' prva korektura, ''šnd'' še ni dobro, ''z'' zamudil, ''ni'' ni opravil, ''pr'' pripombe, ''ok'' razlaga ni potrebna

# [[:s:Anton Debeljak|Ant. Crassus]] [Anton Debeljak]: [[:s:Intimnosti iz življenja gozdarja Trdana|Intimnosti iz življenja gozdarja Trdana]]. Št. 119 (23. maj 1911). {{fc|dlib|EBP97AWO|s=all|119}} -- [[Uporabnik:Aleš Belšak|Aleš Belšak]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Kinematograf|Kinematograf]]. Slika iz vasi. Št. 117 (20. maj 1911). {{fc|dlib|WN9XIHZF|s=all|117}} [[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkara Stonič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Marjetica (Cvetko Golar)|Marjetica]]. Št. 136 (14. junij 1911). {{fc|dlib|FXKRQ386|s=all|136}} [[Uporabnik:Saša Zafred|Saša Zafred]] {{opravljeno}} 
# [[:s:Josip Korban|Josip Korban]]: [[:s:Povest o cilindru (Josip Korban)|Povest o cilindru]]. Št. 245 (24. oktober 1911).{{fc|dlib|WYF2WPE6|s=all|245}} [[Uporabnik: David Kežman|David Kežman]] {{za}} ''1k'' {{opravljeno}} 
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Žreblji. Domače obrti|Žreblji. Domače obrti]]. Št. 246 (25. oktober 1911). {{fc|dlib|F41AG9IU|s=all|246}} [[Uporabnik:Lovro Kokalj|Lovro Kokalj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Rado Murnik|Rado Murnik]]: [[:s:Čudak|Čudak]]. Št. 266 (18. november 1911). [[Uporabnik:Manca Špolar|Manca Špolar]] {{fc|dlib|D5EJS72R|s=all|266}} {{opravljeno}}
# anonimno: [[:s:O bogati nevesti|O bogati nevesti]]. Št. 271 (24. november 1911). {{fc|dlib|QWKB5OX4|s=all|271}}[[Uporabnik:Lialuša|Lia Luša]] {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Luč lepote]]. Št. 272 (25. november 1911). {{fc|dlib|YFQLCG7J|s=all|272}} [[Uporabnik:AjdaBen3|Ajda Benedičič]]
# F.: [[:s:V soboto|V soboto]]. Št. 280 (5. december 1911). {{fc|dlib|GCK2X24Q|s=all|280}} -- [[Uporabnik:LaraBr|Lara Bregar]] {{opravljeno}} {{za}} {{za}} prijava na Slovlit
# [[:s:Juš Kozak|Juš Kozak]]: [[:s:Moderna balada|Moderna balada]]. Št. 281 (6. december 1911). {{fc|dlib|86Q7443S|s=all|281}} [[Uporabnik: Kralj Anita|Anita Kralj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:Popotnik (Fran Studenko)|Popotnik]]. Št. 287 (14. december 1911). {{fc|dlib|KW38OUSU|s=all|287}} [[Uporabnik: Saaraa7|Sara Medved]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]]: [[:s:Intermezzo (Kmet Marija)|Intermezzo]]. Št. 289 (16. december 1911). {{fc|dlib|NV1JL9BW|s=all|289}} [[Uporabnik: Nejka Berce Čeligoj|Nejka Berce Čeligoj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Milan Pugelj|Milan Pugelj]]: [[:s:Božič (Milan Pugelj)|Božič]]. Št. 295 (23. december 1911).[[Uporabnik: Liza Šteblj|Liza Šteblaj]] {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}} {{opravljeno}}
# [[:s:L.Travan|L.Travan]]: [[:s:Okradena lepota|Okradena lepota]]. Št. 299 (30. december 1911). {{fc|dlib|9W9XJ1C6|s=all|299}} [[Uporabnik:Sabina Čegovnik|Sabina Čegovnik]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Ivan Lah|Ivan Lah]]: [[:s:Izza nekdanjih dni|Izza nekdanjih dni]]. Tragična scena iz devete dežele. Št. 3 (4. januar 1912). {{fc|dlib|1IXWV3DE|s=all|3}} [[Uporabnik: nejkajevsek|Nejka Jevšek]] {{opravljeno}}
# [[:s: Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Trije kralji|Trije kralji]]. Št. 4 (5. januar 1912). {{fc|dlib|8YTFSSLJ|s=all|4}} [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Izdajalec (Cvetko Golar)|Izdajalec]]. Št. 57 (9. marec 1912). {{fc|dlib|7QAXB61D|s=all|57}} [[Uporabnik:KraljErin|Erin Kralj]] {{opravljeno}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Neverni soprog (Cvetko Golar)|Neverni soprog]]. Št. 59 (12. marec 1912). {{fc|dlib|WF8P9R93|s=all|59}} [[Matej Černe]] {{opravljeno}}
# [[:s:Valentin Korun|Valentin Korun]]: [[:s:Z mamo govori!|Z mamo govori!]] Št. 61 (14. marec 1912). {{fc|dlib|RLJ1MDMX|s=all|61}}[[Uporabnik:Klemenvenko|Klemen Venko]] {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Mirko Muršec|Mirko Muršec]]: [[:s:Janko in njegova Urška|Janko in njegova Urška]]. Št. 62 (15. marec 1912). {{fc|dlib|BR485XQL|s=all|62}} [[Uporabnik:Tinkara Drstvenšek|Tinkara Drstvenšek]] {{opravljeno}}
# [[:s:S. R.|S. R.]]: [[:s:Nesrečna ljubezen | Nesrečna ljubezen ]]. Št. 63 (16. marec 1912). 1912). {{fc|dlib|CPSQ4TQI|s=all|63}} [[Uporabnik:Aleksandra Špehar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet(Kmetamarija)|Marija Kmet(Kmetamarija)]]: [[:s: Interieur|Interieur]]. Št. 64 (18. marec 1912). {{fc|dlib|YF9ABSS0|s=all|64}} [[Uporabnik:Jan Ozvaldič|Jan Ozvaldič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Josip Premk|Josip Premk]]: [[:s:Velikonočna historija|Velikonočna historija]]. Št. 79 (6. april 1912) {{fc|dlib|19OM45TW|s=all|79}} [[Uporabnik:Blaž Jakljevič|Blaž Jakljevič]] PP
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Na zdravje!|Na zdravje!]] Št. 124 (1. junij 1912). {{fc|dlib|6MA635KX|s=all|124}} [[Uporabnik:potnikp|Pia Potnik]] {{za}}  {{opravljeno}}
# [[:s:Josip Premk|Josip Premk]]: [[:s:Premk: Služba|Služba]]. Št. 129 (8. junij 1912). {{fc|dlib|N5W5DL4J|s=all|129}} [[Uporabnik: Žana Horvat|Žana Horvat]] {{opravljeno}}
# [[:s:Janez Čmrlj|Janez Čmrlj]]: [[:s:Kresnica, muza, poetje in nauk za vse|Kresnica, muza, poetje in nauk za vse]]. Št. 141 (22. junij 1912). {{fc|dlib|PKO9VLEU|s=all|141}} [[Uporabnik: Ema Balkovec|Ema Balkovec]]
# [[:s:Josip Premk|Josip Premk]]: [[:s:Kresna noč, bajna noč|Kresna noč, bajna noč]] ... Št. 141 (22. junij 1912). {{fc|dlib|PKO9VLEU|s=all|141}} [[Uporabnik:NinaZor|Nina Zorman]] {{opravljeno}}
# [[:s:Cvetko Golar|Cvetko Golar]]: [[:s:Kmečki kavalir|Kmečki kavalir]]. Št. 158 (13. julij 1912). [[Uporabnik:Julija Brecelj|Julija Brecelj]]{{fc|dlib|9R593EAZ|s=all|158}} {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Ščetine|Ščetine]]. Št. 184 (13. avgust 1912). {{fc|dlib|NLN53TBD|s=all|184}} [[Uporabnik: Ajša Koštić|Ajša Koštić]] {{opravljeno}}
# [[:s:Valentin Korun|Valentin Korun]]: [[:s:Moj počitniški dom|Moj počitniški dom]]. Št. 185 (14. avgust 1912). {{fc|dlib|AP4BBOEW|s=all|185}} [[Uporabnik:Nikabeltram|Nika Beltram]] {{opravljeno}}
# [[:s:S. R.|S. R.]]: [[:s:Ekstaza|Ekstaza]]. Št. 186 (16. avgust 1912). 1912). {{fc|dlib|9LQOVYTW|s=all|186}} [[Uporabnik:LKovacic|Lenart Kovačič]] {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Rado Murnik]]: [[:s:Romeo in Julija (Rado Murnik)|Romeo in Julija]]. Št. 188 (19. avgust 1912). {{fc|dlib|M0EFQW33|s=all|188}} -- [[Uporabnik: Indira Biščević|Indira Biščević]]
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:V poletnem večeru|V poletnem večeru]]. Št. 190 (21. avgust 1912). {{fc|dlib|US8WBU2P|s=all|190}} -- [[Uporabnik: Jan Arh|Jan Arh]] {{za}} {{opravljeno}} 
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Karikatura|Karikatura]]. Št. 191 (22. avgust 1912). {{fc|dlib|E0KMQMJ5|s=all|191}} -- [[Uporabnik:Maja Brudar|Maja Brudar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Skrivnost (Vilko Mazi)|Skrivnost]]. Št. 201 (3. september 1912). {{fc|dlib|1HPFTPRV|s=all|201}} --[[Uporabnik:TamaraKorenak|Tamara Korenak]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Nageljni|Nageljni]]. Št. 203 (5. september 1912). {{fc|dlib|S2SNKEMP|s=all|203}} [[Uporabnik:Anabelz|Anabel Zugan]] {{opravljeno}}
# [[:s:Pavel Flere|Pavel Flere]]: &lt;s&gt;[[:s:Junaštvo|Junaštvo]]&lt;/s&gt; &gt; [[:s:Junaštvo (Dogodek na vojaških vajah)]]: Št. 204 (6. september 1912). {{fc|dlib|PXK9CXWE|s=all|204}}[[Uporabnik: TysheaAnai|TysheaAnaiDrab]] {{za}}
# [[:s:Ivo Stojan|Ivo Stojan]]: [[:s:Stojan: Črtice|Črtice]]. Št. 289 (16. december 1912). {{fc|dlib|USPAQ2M6|s=all|289}} [[Uporabnik: Vanja Vidmar|Vanja Vidmar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Marija Kmet|Marija Kmet]] (Kmetamarija): [[:s:Zemljan|Zemljan]]. Št. 290 (17. december 1912). {{fc|dlib|VX69EXQC|s=all|290}} -- [[Uporabnik:PetraAhcin|Petra Ahčin]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivo Česnik|Ivo Česnik]] (Maksimov): [[:s:Miklavžev dar (Ivo Česnik)|Miklavžev dar]]. Št. 292 (19. december 1912). {{fc|dlib|5KBH4RR4|s=all|292}} -- [[Uporabnik:Modicm|Mark Modic]] {{opravljeno}} 
# [[s:Pavel Flere|Pavel Flere]]: [[s:Kazen za predrznost|Kazen za predrznost]]. Št. 293 (20. december 1912). {{fc|dlib|8DV19V0J|s=all|293}} -- [[Uporabnik: Lana.jarc7|Lana Jarc]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ferdo Kozak|Ferdo Kozak]] (S. Š.): [[:s:Ob težkih dneh|Ob težkih dneh]]. Št. 298 (28. december 1912). {{fc|dlib|64VF1NGI|s=all|298}} [[Uporabnik: Maja Jakše|Maja Jakše]] {{opravljeno}}
# anonimno: [[:s:Žigonova Anči|Žiganova Anči]]. Št. 300 (31. december 1912).{{fc|dlib|D5G5G1RV|s=all|300}} [[Uporabnik: Tara Jablanov|Tara Jablanov]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Pustna nedelja|Pustna nedelja]]. SN 10. 2. 1921 {{fc|dlib|3UOHSLUK|s=1-2|32}} [[Uporabnik: Mariarosacernetic|Maria Rosa Černetič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Milčinski| Fran Milčinski]] (Fr. Ž.): [[:s:Ako Bog da| Ako Bog da]]. SN 10. 4. 1921 {{fc|dlib|JHND99OG|s=2|80}} [[Maja Narić| Maja Narić]] {{opravljeno}}
# [[:s:Oton Župančič|Oton Župančič]]: [[:s:Emilu Leonu za sedemdesetletnico|Emilu Leonu za sedemdesetletnico]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=2|192}} -- [[Uporabnik: Nika Tolar|Nika Tolar]] {{opravljeno}} {{za}} prijavo na Slovlit
# [[:s:Fran Milčinski| Fran Milčinski]] (Fr. Ž.): [[:s:Zgodba Janeza Kosa|Zgodba Janeza Kosa]]. SN 26. 6. 1921 {{fc|dlib|F0QQSING|s=2|142}}[[Uporabnik:Nacezupancic0|Nace Zupančič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Vzor-možu k njegovi sedemdesetletnici|Vzor-možu k njegovi sedemdesetletnici]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=4|192}} -- [[Uporabnik:Žan Luka Jelenc|Žan Luka Jelenc]] {{opravljeno}}
# [[:s:Engelbert Gangl|Engelbert Gangl]] (E. Gangl): [[:s:Epilog|Epilog]]: Ob 70-letnici rojstva Ivana Tavčarja. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=8|192}} [[Uporabnik:L. Cestnik|Lucija Cestnik]] {{opravljeno}}
# [[:s:Pavel Golia|Pavel Golia]]: [[:s:Vrtnarju cvetja v jeseni|Vrtnarju cvetja v jeseni]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=10|192}} [[Uporabnik: Mjencic1|Maja Jenčič]] {{opravljeno}}
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Antikrist|Antikrist]]. SN 17. 9. 1921 {{fc|dlib|I1TZ8CD3|s=1|208}} [[Uporabnik: Urban Sifrar|Urban Šifrar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Alojz Gradnik|Alojz Gradnik]]: [[:s:Ivanu Hribarju ob sedemdesetletnici|Ivanu Hribarju ob sedemdesetletnici]]. SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=2|209}}[[Uporabnik: Ninasodnik|Nina Sodnik]] {{opravljeno}}
# [[:s:Anton Adamič|Anton Adamič]]: [[:s:Ribniška|Ribniška]]: Resnična. SN 9. 10. 1921 {{fc|dlib|9MYE56L4|s=1|227}}-- [[Uporabnik: NikaŽlindra|Nika Žlindra]] {{opravljeno}}
# [[:w:Janez Kovač|Janez Kovač]]: [[:s:Muzikalična sobarica|Muzikalična sobarica]]. SN 9. 10. 1921 {{fc|dlib|9MYE56L4|s=1|227}} [[Uporabnik: MojcaNapečnik|Mojca Napečnik]] {{opravljeno}}
# anonimo: [[:s:O ljubezni in zakonu|O ljubezni in zakonu]]. SN 9. 10. 1921 {{fc|dlib|9MYE56L4|s=2|227}}--[[Uporabnik: Maruška Hrastar|Maruška Hrastar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Janko Leban|Janko Leban]]: [[:s:Ivanu Hribarju ob jubileju|Ivanu Hribarju ob jubileju]]! SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=9|209}} | [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Spokornik|Spokornik]]. SN 8. 11. 1921 {{fc|dlib|EE5TEE9H|s=1|251}}-- [[Uporabnik: Luka Šafranko|Luka Šafranko]] {{opravljeno}}
# [[:s:Anton Leban|Anton Leban]]: [[:s:Usoda (Anton Leban)|Usoda]]. SN 8. 11. 1921 {{fc|dlib|EE5TEE9H|s=1|251}}--[[Uporabnik: NBrance|Nika Brance]] {{opravljeno}}
# [[:s:Emil Golob|Emil Golob]]: [[:s:Impresije|Impresije]]. SN 15. 12. 1921 {{fc|dlib|PG9SLFKG|s=1-2|281}}--[[Uporabnik: Saprosen|Sara Prosen]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Mati (Ivan Podržaj)|Mati]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1|287}}--[[Uporabnik:Bucart|Teja Bučar]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} -- [[uporabnik: laramarn|Lara Marn]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj]] (Nedin Sterad): [[:s:Slovo gospodične Naste]]. SN 23.12.1921 {{fc|dlib|NRLOLORW|s=1|288}} --[[Uporabnik:IvGa|Ivana Gajšek]]
# [[:s:Vilko Mazi|Vilko Mazi]]: [[:s:Hudičeva zgodba|Hudičeva zgodba]]. SN 25.12.1921 {{fc|dlib|P8W1IKQP|s=5|290}} -- [[Uporabnik: Leastezinar|Lea Stezinar]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:V sveti noči|V sveti noči]]: Iz romana &quot;Črne noči&quot;. SN 25.12.1921 {{fc|dlib|P8W1IKQP|s=5-6|290}} -- [[Uporabnik: ElizabetaKranjec|Elizabeta Kranjec]] ''šnd'' &gt; {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Mala Pavla|Mala Pavla]]. SN 25.12.1921 {{fc|dlib|9D5UBMKX|s=1|294}} -- [[Uporabnik: Aleška Voh|Aleška Voh]] {{za}} {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Milčinski|Fran Milčinski]] (Fr.Ž.): [[:s:Vojna legenda|Vojna legenda]]. SN 26. 2. 1922 {{fc|dlib|NHQ94PHK|s=1-2|47}} -- [[Uporabnik: Teastezinar|Tea Stezinar]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Janez Kovač|Janez Kovač]]: [[:s:Ah, ta kostum|Ah, ta kostum]]! SN 28. 2. 1922 {{fc|dlib|JFO2MKCA|s=1|48}} -- [[Uporabnik: Tilen Krejačič|Tilen Krejačič]] {{opravljeno}}  
# [[:s:Ivan Albreht|Ivan Albreht]]: [[:s:Velikonočna meditacija|Velikonočna meditacija]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=7|88}} -- [[Uporabnik:Mk3209|Mirjam Kastelec]] {{za}} {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Srečen uskrs|Srečen uskrs]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} -- [[Uporabnik: Matija Kristan|Matija Kristan]] {{opravljeno}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Velikonočna romanćica|Velikonočna romančica]]. SN 16. 4. 1922 [[Uporabnik:Monikasustersic |-- Monika Šušteršič]] {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} {{opravljeno}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Sestram in bratom onkraj|Sestram in bratom onkraj]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} [[Uporabnik: Serbinekmanca|Manca Šerbinek]] {{opravljeno}}
# [[:s:Maks Simončič|Maks Simončič]]: [[:s:Pobijte Nemce|Pobijte Nemce]]! SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} -- [[Uporabnik: Lesarneza|Neža Lesar]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:I. L.|I. L.]]: [[:s:Spomenik sinu|Spomenik sinu]]. SN 16. 4. 1922 {{fc|dlib|AQTVDBYJ|s=9|88}} -- [[Uporabnik: Loti kosir|Loti Košir]] ''šnd'' {{za}} prijavo na Slovlit
# Anonimno: [[:s:Janezek in Janez ali on ve za &quot;kuse&quot;|Janezek in Janez ali on ve za &quot;kuse&quot; ]]: Vesela zgodba. SN 14. 5. 1922 {{fc|dlib|7SY4IM95|s=1|110}} [[Uporabnik: Jana Zorko|Jana Zorko]] {{opravljeno}} 
# [[ Niko Kuret]] (N. K.): [[:s:Ob kraljevi svatbi|Ob kraljevi svatbi]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=2|129}} [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] {{opravljeno}} 
# [[:s:Ivan Lah|Ivan Lah]]: [[:s:Pozdrav z gor|Pozdrav z gor]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=2|129}} -- [[Uporabnik:PeganV|Vesna Pegan]] {{opravljeno}} {{za}}
# [[:s:Joža Bekš|Joža Bekš]]: [[:s:Visoki kraljevi dvojici|Visoki kraljevi dvojici]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=3|129}} [[Uporabnik:Španska.Neža|Anja Finžgar]] {{za}} {{opravljeno}} 
# [[:s:Alojzij Peterlin|Alojzij Peterlin]] (Al. Peterlin-Batog): [[:s:Salve Regina (Alojzij Peterlin)|Salve Regina]]! SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=5|129}} - - [[Uporabnik: Lsarlah|Laura Šarlah]] pp &gt; {{opravljeno}}
# [[:s:Savomira Kvedrova|Savomira Kvedrova]]: [[:s:V pozdrav|V pozdrav]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=6|129}} -- [[Uporabnik: Jure Pakiž|Jure Pakiž]] {{opravljeno}} 
# [[:s: Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]] (Ž. L. Mozirski): [[s:Slovenske vile svoji kraljici|Slovenske vile svoji kraljici]]. SN 8. 6. 1922 {{fc|dlib|632HYZPV|s=8|129}} -- [[Uporabnik:AdawUlpari|Mihaela Modic]] {{opravljeno}} {{za}}, posebej zaradi linka na to besedilo na avtorjevi strani! {{za}}
# [[:Fran Milčinski]] : [[:s:Bekri Mustafa|Bekri Mustafa]]. SN 16. 7. 1922 {{fc|dlib|JMLEMOGW|s=1|159}} -- [[Uporabnik:Anže Arčon|Anže Arčon]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Resignacija (Ivan Podržaj)|Resignacija (Ivan Podržaj)]]. SN 18. 7. 1922 {{fc|dlib|OWV1MCHR|s=1|160}} -- [[Uporabnik: Vverbovsek|Vanja Verbovšek]] {{opravljeno}} 
# [[:Severin]]: [[:s:Kako se je Joško ženil|Kako se je Joško ženil]]. SN 30. 7. 1922 {{fc|dlib|0LDNBQKJ|s=1|171}} -- [[Uporabnik: Tamara Špan|Tamara Špan]] {{opravljeno}}
# [[:s:Ivan Albreht|Ivan Albrecht]]: [[:s:Križev pot (Ivan Albreht)|Križev pot]]. SN 1. 8. 1922 {{fc|dlib|TBDLRHXJ|s=1|172}} --[[Uporabnik: Stefano Coren|Stefano Coren]]
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:Nesrečna tura|Nesrečna tura]]. Št. 202 (4. september 1912). {{fc|dlib|7F1M9NWZ|s=all|202}}  |[[:s:Anton Gaspari|Anton Gaspari]](Tone Rakovčan): [[:s:Čuvaj Gregor|Čuvaj Gregor]]. Št. 291 (18. december 1912).{{fc|dlib|AW9ARHLK|s=all|291}} [[Uporabnik: Tara Jablanov|Tara Jablanov]] {{opravljeno}} 
# [[:s:Josip Premk]]: [[:s:Sveti večer v Albaniji]]. Št. 295 (23. december 1912). {{fc|dlib|4BTUQQVA|s=all|295}} | [[:s:Alojzij Peterlin]] (Al. Batog-Peterlin): [[:s:Naš Mojze]]. SN 28. 8. 1921 {{fc|dlib|6J5XFZJ9|s=8|192}}
# [[:s:Ivo Pirc]]: [[:s:Ob sedemdesetletnici]]. SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=5|209}} | [[:s:I. I.]]: [[:s:Iz naših dni (SN 1921)]]: Odlomki iz &quot;Knjige spominov&quot;. SN 18.9. 1921 {{fc|dlib|4JZXGZD6|s=6|209}}
# [[:s:Jakulin]]: [[:s:Iz spominov na težke dneve]]. SN 20.11.1921 {{fc|dlib|9BRMOM8E|s=1|262}} | [[:s:Radivoj Peterlin-Petruška]] (Rad. Peterlin-Petruška): [[:s:Ta sveti večer]] ... SN 25.12.1921 {{fc|dlib|P8W1IKQP|s=2|290}} -- [[Uporabnik:Sandraj88|Sandra Jejčič]]
# [[:s:Slavko Plemelj|Slavko Plemelj]]: [[:s:S kraljem na lovu|S kraljem na lovu]]. SN 1. 1. 1922 {{fc|dlib|NK2DD5JE|s=1|1}} --[[Uporabnik: Sara_Stopar|Sara Stopar]] {{opravljeno}} {{za}}
# M. M. V.: [[:s:Pozdrav Slovencem|Pozdrav Slovencem]]. SN 8. 1. 1922 {{fc|dlib|3W2G42YW|s=1|6}} [[Uporabnik: Taja Šviligoj|SviligojTaja]] {{opravljeno}}
# [[:s:Fran Studenko|Fran Studenko]]: [[:s:Nesrečna tura|Nesrečna tura]]. SN 4. 9. 1912 {{fc|dlib|7F1M9NWZ|s=1-2|202}} -- &lt;s&gt;[[Uporabnik: Klementina Zorko|Klementina Zorko]]&lt;/s&gt;

==Kompenzacijsko tipkanje==

Število dolžnih tipkarskih nalog pri tistih, ki so manjkali več kot trikrat, bo na seznamu v poglavju Tipkanje označeno s kratico KT. Ura in pol odsotnosti je ura in pol tipkanja. Naloge so dveh vrst: [[:w:Wikipedija:WikiProjekt Romani#Kazala strokovnih knjig|kazala strokovnih knjig]] in kazala leposlovja v časopisih, letos časopisa [[:s:Slovan (1902)|''Slovan'']] (1902&amp;ndash;1917), in sicer leto 1904, številke 6&amp;ndash;12. Če so kazala strokovnih knjig kratka, vzameš pač dve kazali za eno odsotnost. Kjer so naslovi poglavij metaforični, v oklepaju za naslovom poglavja navedeš avtorja in naslov obravnavanega dela (gl. npr. V vrsticah in med njimi). Pri kazalih leposlovja v časnikih se zgleduj pri že napravljenih, npr. Vigred. Kdor je manjkal zato, ker se mu predavanja in seminarji križajo, naj mi to sporoči, da obveznosti razpolovimo. Kazal se lotite lahko tudi kar tako, kot dela za javno dobro, za svoje dobro počutje in morebiti tudi za višjo oceno. Na koncu alineje z nalogo zapišite svoje uporabniško ime, na svojo uporabniško stran na Wikiverzi napravite povezavo do naloge in poskrbite za to, da nalogo demonstrator ali učitelj pregledata. Kdor ima rad red, bo povezavo na svoj penzum vnesel tudi v poglavje [[Kompenzacijsko tipkanje#2021/2022]] 

==Napotki==

*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2020/21#Splošni napotki in vprašanja|Splošni napotki in vprašanja]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2020/21#Napotki za tipkarsko nalogo|Napotki za tipkarsko nalogo]]

==Glej tudi==

*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2020/21]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2019/20]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2018/19]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2017/18]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2016/17]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15]]
*[[Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenistika]]
[[Kategorija:Miran Hladnik]]
[[Kategorija:Uvod v študij slovenske književnosti]]</text>
      <sha1>sctuafo5362o8603lfzrlmstg6oa7x0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Aleš Belšak</title>
    <ns>2</ns>
    <id>3606</id>
    <revision>
      <id>72701</id>
      <parentid>72695</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:47:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3727</id>
      </contributor>
      <comment>/* Študij Nove pisarije */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26045" xml:space="preserve">Študent slovenistike in bohemistike.

==Domače naloge==
===Kaj o utopičnem in literarnem===
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija Utopija] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antiutopija antiutopija]. Če pogledamo njuna (slovenska) wikičlanka, opazimo, da ima druga oziroma antipod prve daljši opis, ki pa vsebuje tudi seznam slovenskih literarnih del, označenih kot utopije ali antiutopije. Morda nesorazmernost dolžine obeh člankov priča o slovenski črnogledosti? 
Ob premišljevanju o utopičnem in literarnem se hitro znajdem v množici naslovov distopij, med katerimi izstopata Huxleyjev ''Krasni novi svet'' (1932) in Orwellov ''1984''. (Za kakšne slovenistične primere najbolje, da si ogledate že prej omenjeni seznam.) Zakaj je torej distopija (vsaj v moji percepciji) bolje zastopana v literaturi oziroma kanonu? Smo spet pri črnogledosti ali je enostavno bolje pisati o družbi, ki za slehernika pač ni ustrezna, kot o takšni, ki je nekakšna idealizacija svetovnih nazorov avtorice_ja. Do klasifikacije, kaj je dis- in kaj utopično, seveda pride znotraj določenih ideoloških okvirjev, ki nas usmerjajo ravno v neko utopijo. Če se svet in družba v lit. delu ujemata s to ideologijo, potem imamo utopijo in obratno. Čeprav se navezujem na laično oceno, da je napisanih utopij malo/nič/niso pomembne, lahko to povežemo z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zygmunt_Bauman Baumanovim] delom ''Tekoča moderna'', ki kot eno temeljnih razlik med staro in novo (post)moderno izpostavlja pomanjkanje vizije o idealni družbi, torej pomanjkanje utopije. Bauman v svojem delu sicer trdi tudi, da roman ''1984'' ne funkcionira več kot distopija oziroma da ni več aktualen za sodobno družbeno situacijo. Tu bom to zmedeno nalogo polno nepoglobljenih idej  in izhodišč zaključil z nepoglobljenim odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo, nalogo ima (anti)utopična literatura. To je predvsem izpostavljanje krivičnih dogodkov in procesov v družbi sedanjosti, pri čemer lahko sedanjost razumemo kot avtorjevo ali bralčevo, ter opozorilo ali navodilo za prihodnost. Z rahlo napihnjenim izrazjem ne nameravam pripisati vsaki utopiji preroškosti ali statusa nekega ključnega manifesta, vseeno pa takšna literatura lahko (če je poleg tega še kvalitetna, še lažje) odpre oči marsikateremu bralcu, ki je hkrati seveda posameznik, državljan in politično bitje. Nastavljanje ogledala družbi je seveda značilno za mnoga literarna dela in angažiranosti ni dobro omejevati, toda ravno pri utopiji in distopiji se mi zdi to ključno.

===Popravljalci sveta===

Osrednja tema predavanja je popravljanje ali izboljševanje sveta. Z izpostavitvijo »popravljanja« lahko ljudi razdelimo na tiste, ki so s svetom zadovoljni in ne vidijo potrebe po popravljanju, ter  na tiste, ki želijo svet izboljšati oziroma popraviti. Včasih je prevladovalo popravljanje po vojni poti, žal je tako še vedno marsikje po svetu, po drugi strani pa se izboljševanje dogaja na kulturnem področju. Za to je ključen jezik, ki ga ne smemo jemati samoumevno, temveč ga negovati, s čimer ne mislim na kakršenkoli purizem. Slovenščina spada med velike jezike, saj ima več kot milijon govorcev.
 
Razvitost jezika se lahko dandanes pokaže tudi s številom člankov na Wikipediji. Wikipedija, ki temelji na želji po znanju, dostopnem vsem, je v očeh mnogih še vedno nezanesljiv vir, saj lahko wikičlanke ureja kdorkoli. Četudi je to res, pa to ne pomeni, da lahko kdorkoli napiše KARkoli. Večino sprememb bo nekdo pregledal, znaki vandalizma se hitro odkrijejo in odpravijo, prav tako pa je za članke na Wikipediji ključno ustrezno navajanje virov. Vsekakor niso vsi članki popolni in ni vse nujno res, a sodobna knjižnica iz Aleksandrije s časom le raste in se izboljšuje. Ravno Wikipedija je tako lahko eden načinov popravljanja sveta.

===Slavistična revija===

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje slovanskega jezikoslovja in literarne vede. V njej najdemo prispevke s teh dveh slavističnih področij, pa tudi širše. Izhaja štirikrat letno od leta 1948 dalje, njen prvi urednik je bil [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk Anton Ocvirk], danes je to [https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]. V številki, ki je pred mano (70/1 oziroma januar – marec 2022), najdemo štiri razprave. Poleg literarovedne o mitu o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antigona Antigoni] in njegovi povezavi s povojnimi poboji ter razprav o novih najdbah slovenskih protestantik in o cerkevnoslovanskih ostalinah izstopa predvsem razprava jezikoslovca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_%C5%A0ekli Mateja Šeklija] o zgodnjeslovenskih števnikih od 1 do 10 v Heilingenkreuškem rokopisu. To odkritje je namreč odmevalo tudi v medijih in pomeni pomemben doprinos k razumevanju zgodovine slovenskega jezika. Med ocenami, poročili, zapiski in gradivom najdemo na primer opombe žene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D Otona Župančiča], Ani Župančič, k III. knjigi ''Zbranega dela'' njenega moža.

===Članek iz SR===

Matic Kocijančič. Mit o Antigoni in povojni poboji v slovenski literarni recepciji. ''Slavistična revija'' 70/1 (2022). 1–11.

Avtor Matic Kocijančič, sicer zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se v članku ukvarja z antigonskim mitom in kako je bil v slovenski književnosti oziroma njeni recepciji povezan s travmo povojnih pobojev. Poudarek je na ''Antigoni'' Dominika Smoleta. 
Na začetku seveda stoji povzetek s ključnimi besedami v slovenščini in angleščini. V uvodnem delu avtor izpostavi ključna literarnovedna dela in mnenja, ki se tičejo Smoletove ''Antigone'' in povezave s povojnimi poboji. Sledi širši pregled izvirne in prevodne literarne produkcije, ki vsebuje antigonski mit ali se nanj nanaša. V zaključnem delu poglobi prej izpostavljene literarne povezave med povojnimi poboji in antigonskim mitom. Izpostavi tri dela, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji, ko se o tem uradno še ni smelo govoriti, Smoletovo ''Antigono'', ''Ukano'' Toneta Smoleta in ''Antigona s Severa'' Nade Gaborovič. Slednja je tudi prvo delo, ki povezavo vzpostavi eksplicitno.

===Slovenski literarni zgodovinar===

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bjel%C4%8Devi%C4%8D Aleksander Bjelčevič] je slovenski literarni zgodovinar in verzolog. Doktoriral je iz verza slovenske moderne. Na našem oddelku predava predvsem starejšo, pa tudi novejšo slovensko književnost, raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega verza – od srednjeveških cerkvenih pesmi do prostega verza moderne in sodobne poezije. Je urednik monografije o Janezu Trdini ''Zastavil sem svoje življenje'' {{COBISS|ID=222738944}}, poleg tega pa avtor vrste člankov, večinoma s področja verzologije.

===Geopedija===

Na Geopediji so Domžale navedene kot dogajališče le enega zgodovinskega romana oziroma povesti, ''Vrnitev v življenje'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oskar_Hudales Oskarja Hudalesa]. V bližnjem Dobu se odvija roman ''Inkvizitor'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mimi_Malen%C5%A1ek Mimi Malenšek]. V več bližnjih krajih (Trzin, Loka pri Mengšu in Mengeš) pa se dogaja zgodovinska povest z naslovom ''Peter Pavel Gantar, lanšpreški gospod'', ki jo je napisal [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj Ivan Pregelj].

Najbližja literarna spomenika, vnesena v Geopedijo, sta grob in spominska plošča [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik Janka Kersnika] na Brdu pri Lukavici. V okolici Domžal so rojeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Rode Vinko Rode] na Rodici ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina Janez Trdina] in Zorana – Franja Trojanšek Dekleva v Mengšu.

===Lektura ===

Za lekturo sem si izbral članek o [[:w:Petr Čech|Petru Čechu]]. Popravil sem par najnujnejših stvari, kot so dvojni presledki, napačen besedni red, napačno sklanjanje. Članek sicer kliče po temeljitejši prevetritvi navedenih podatkov in po doslednejšem navajanju virov, kar pa bi raje prepustil komu, ki ga zanima nogomet. 
{{Diff|:w:Petr Čech|prev|5747809|Moji popravki}}

===Register kulturne dediščine===

===Register kulturne dediščine: nalaganje fotografije===

===SlovLit===
Na SlovLitu je bilo na dan mojega rojstva (26. februar 2001) poslano eno sporočilo, pod zadevo ''Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine''. Gre za repliko oziroma komentar o reklami za Interspar, pri čemer se avtor prvega sporočila v nizu ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]) sprašuje, ali ima reklama prikrit (ali odkrit) namen vzpostavljati konkurenco med trgovcem in kulturo. Avtor replike (Matjaž Babič) ugotavlja, da si s tem vprašanjem najbrž ni vredno beliti glave, saj je namen vsake reklame le »KUPIKUPIKUPIKUPI«. Sporočilo je bilo sicer moderatorju poslano dan prej, na SlovLit pa je prišel, ko sem jaz ugledal luč sveta (tudi ura je približno prava).

Matjaž Babič. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000203.html Fw: Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine.] SlovLit 26. feb. 2001.

== Študij Nove pisarije ==

Zapiski iz knjige: [https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]


* Nadaljuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (1990–2002).
* Beseda ”nova” namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu, ne na papirju), hkrati pa se naslov sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija.
* Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno 'rastočo knjigo' (navezava na sliko Deklice z rastočo knjigo).

===Pismenost===
*Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
*Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
*Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

'''Infromacijska družba'''
*Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).
:*participativna kultura (participatory culture)
:*družbeni mediji (social media)
:*družabna omrežja (social networks)
*Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

'''Wikiji'''
*Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
*Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
*Wikimedijina spletišča:
:*Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
:*Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
:*Wikiknjige (za knjige in priročnike)
:*Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
:*Zbirka (za slikovno gradivo)
:*Wikislovar.
*S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
*Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
*Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

'''Avtor'''
*Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
*Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
*Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

'''Izbira jezika'''
*Odvisna od naslovnika:
:*globalna javnost (trenutno je ''lingua franca'' angleščina)
:*domača publika (slovenščina).
*Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
*Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

'''Izbira teme'''
*Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

'''Vaje v pisanju'''
*Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
*Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

'''Usoda avtorstva'''
*Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

'''Soavtorstvo'''
*Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
*Pravila soavtorstva:
:*vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
:*bodi odprt za spremembe;
:*zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
:*zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
:*soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
:*ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

'''Objavljanje'''
*Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
*V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
*O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca. 

'''Množični um ali pametna množica'''

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (''collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence''). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.
*Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
*V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:
:*Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.
*Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:
:*Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti. 
:*Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. 
*Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
*Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''crowdsourcing'', v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

'''Avtorske licence'''
*Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

*''Creative commons''
:*V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
:*Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
:*Vrste cc licenc (''kopirano iz spletne Nove pisarije''):
:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}
:*Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

*''Copyright''
:*Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
:*Problematičnost copyrighta:
::*pretirano poudarjanje avtorstva
::*nekompatibilnost z informacijsko družbo
::*intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina
:*Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
:*Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
:*Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
:*O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

'''Bralec'''
*''Prosti dostop''
:*Do nedavnega so bile knjige glavni vir znanja in so bile redko ''prosto dostopne''.
:*Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
:*Znanje se odpira, kar dokazuje digitalizacija knjige (DPLA, Hathitrust, Europeana).
:*EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav (pri katerih je bila finančno udeležena), kljub temu pa se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti.
:*Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. 
::*Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content) - vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminajmo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva ali dovoljuje.
:*Pridevnik ''open'':
::*open data: podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
::*open access: svobona dosegljivost informacij in znanstvenih publikacij
::*open content: svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko (literatura, video ...)
::*open knowledge: podobno kot open data; pojem razširi še na znanstvene, geografske, zgodovinske, vladne in druge upravne informacije; film, glasbo
::*open education
::*open source: t.i odprta koda omogoča svobodno razširjanje programske opreme
::*open research
::*open science: poleg svobodno dosegljivih informacij vključuje metode in orodja za transparentno raziskovanje.
:*Open Access Slovenia - prosti dostop (free OA) pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c), na spletu, odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.
:*Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdorkoli in kjerkoli.
:*Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.
:*Dokumenti, brezplačno dostopni na internetu, so v konzum dani na različne načine:
::*zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (npr. recenzirani revijalni članki)
::*green OA: prosti dostop zagotovi avtor ali njegov delodajalec s postavitvijo besedila (npr. predobjave/poobjave)
::*sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer zelo težko priti (npr. doktorati, diplome ...)
::*hibridni dostop: poleg zastonj spletne verzije obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije)
::*zakasnjeni prosti dostop: v prosti dostop pridejo po določenem času (po objavi)
::*platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtor nima stroškov, saj stroške objave pokrije nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).
:*Pomembno je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.
:*Prostodostopne revije najdemo v DOAJ (Directory of Open Access Journals) in na Googlovem Učenjaku. 
:*Akademske institucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).

*''Založbe''
:*Znanje kot javno dobro in ne kot lastnina fizičnih ali pravnih oseb - tako je znanje razumel Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence cc, aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske institucije. 
:*Tožba Aarona Shwartza - z univerzitetnih strežnikov je snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil brezplačen dostop.
:*Založbe so segment kulturne industrije - bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin .
::*Vsiljujejo objavo v tiskani obliki in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet.
:*Avtorji se za založbe največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda - iz razlogov prestiža.
:*Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva (npr. Slavistična revija).
:*Predatorske založbe (predatory open access publishing)
::*Science publishing Group revije postavlja na splet po principu zlatega prostorskega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj).
::*Pisci namesto honorarja dobijo dve zastonj objavi v časopisih.
::*Vabljivo zaradi inedksiranja (pri 10 bibliografskih institucijah).
::*Primer takšne revije je''International Journal of Language and Linguistics''.

*''Repozitoriji''
:*Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo s številkami o citiranosti, mnaj pomembne so številke o branosti objave.
:*Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti objav), bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
*Kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo:
::*odprtokodni programi (OJS - ''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij
::*OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc
::*OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij
::*OHS (''open harvest system'') za indeksiranje.
:*Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču ''Nacionalni portal odprte znanosti'':
::*PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij UL
:*Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
:*Vse tri slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu.
:*Odprtega značaja je spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.
:*Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

*''Varovanje zasebnosti''
:*Splet vzbuja nezaupljivost zaradi svoje velikosti in splošnega nezaupanja v dobre namere.
:*Enačenje skupnega in javnega:
::*Deljeni osebni podatki prinašajo mnoge ugodnosti; hkrati pa so povezani s strahom zaradi potencialnega nadzora in manipulacije s podatki.
:*Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov - Urad informacijskega pooblaščenca, ki se je v času Nataše Musar Pirc razvijal zelo agresivno:
::*prepoved fotografiranja brez privolitve
::*prepoved iskanja po imenih in priimkih (škoda se pozna na korpusu ''Nova beseda'' - primer iskanja 'Fran Levec').</text>
      <sha1>bswxa3jn909r5hzhi12j23n0jmc6qol</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72702</id>
      <parentid>72701</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:44:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3727</id>
      </contributor>
      <comment>/* Študij Nove pisarije */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31416" xml:space="preserve">Študent slovenistike in bohemistike.

==Domače naloge==
===Kaj o utopičnem in literarnem===
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija Utopija] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antiutopija antiutopija]. Če pogledamo njuna (slovenska) wikičlanka, opazimo, da ima druga oziroma antipod prve daljši opis, ki pa vsebuje tudi seznam slovenskih literarnih del, označenih kot utopije ali antiutopije. Morda nesorazmernost dolžine obeh člankov priča o slovenski črnogledosti? 
Ob premišljevanju o utopičnem in literarnem se hitro znajdem v množici naslovov distopij, med katerimi izstopata Huxleyjev ''Krasni novi svet'' (1932) in Orwellov ''1984''. (Za kakšne slovenistične primere najbolje, da si ogledate že prej omenjeni seznam.) Zakaj je torej distopija (vsaj v moji percepciji) bolje zastopana v literaturi oziroma kanonu? Smo spet pri črnogledosti ali je enostavno bolje pisati o družbi, ki za slehernika pač ni ustrezna, kot o takšni, ki je nekakšna idealizacija svetovnih nazorov avtorice_ja. Do klasifikacije, kaj je dis- in kaj utopično, seveda pride znotraj določenih ideoloških okvirjev, ki nas usmerjajo ravno v neko utopijo. Če se svet in družba v lit. delu ujemata s to ideologijo, potem imamo utopijo in obratno. Čeprav se navezujem na laično oceno, da je napisanih utopij malo/nič/niso pomembne, lahko to povežemo z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zygmunt_Bauman Baumanovim] delom ''Tekoča moderna'', ki kot eno temeljnih razlik med staro in novo (post)moderno izpostavlja pomanjkanje vizije o idealni družbi, torej pomanjkanje utopije. Bauman v svojem delu sicer trdi tudi, da roman ''1984'' ne funkcionira več kot distopija oziroma da ni več aktualen za sodobno družbeno situacijo. Tu bom to zmedeno nalogo polno nepoglobljenih idej  in izhodišč zaključil z nepoglobljenim odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo, nalogo ima (anti)utopična literatura. To je predvsem izpostavljanje krivičnih dogodkov in procesov v družbi sedanjosti, pri čemer lahko sedanjost razumemo kot avtorjevo ali bralčevo, ter opozorilo ali navodilo za prihodnost. Z rahlo napihnjenim izrazjem ne nameravam pripisati vsaki utopiji preroškosti ali statusa nekega ključnega manifesta, vseeno pa takšna literatura lahko (če je poleg tega še kvalitetna, še lažje) odpre oči marsikateremu bralcu, ki je hkrati seveda posameznik, državljan in politično bitje. Nastavljanje ogledala družbi je seveda značilno za mnoga literarna dela in angažiranosti ni dobro omejevati, toda ravno pri utopiji in distopiji se mi zdi to ključno.

===Popravljalci sveta===

Osrednja tema predavanja je popravljanje ali izboljševanje sveta. Z izpostavitvijo »popravljanja« lahko ljudi razdelimo na tiste, ki so s svetom zadovoljni in ne vidijo potrebe po popravljanju, ter  na tiste, ki želijo svet izboljšati oziroma popraviti. Včasih je prevladovalo popravljanje po vojni poti, žal je tako še vedno marsikje po svetu, po drugi strani pa se izboljševanje dogaja na kulturnem področju. Za to je ključen jezik, ki ga ne smemo jemati samoumevno, temveč ga negovati, s čimer ne mislim na kakršenkoli purizem. Slovenščina spada med velike jezike, saj ima več kot milijon govorcev.
 
Razvitost jezika se lahko dandanes pokaže tudi s številom člankov na Wikipediji. Wikipedija, ki temelji na želji po znanju, dostopnem vsem, je v očeh mnogih še vedno nezanesljiv vir, saj lahko wikičlanke ureja kdorkoli. Četudi je to res, pa to ne pomeni, da lahko kdorkoli napiše KARkoli. Večino sprememb bo nekdo pregledal, znaki vandalizma se hitro odkrijejo in odpravijo, prav tako pa je za članke na Wikipediji ključno ustrezno navajanje virov. Vsekakor niso vsi članki popolni in ni vse nujno res, a sodobna knjižnica iz Aleksandrije s časom le raste in se izboljšuje. Ravno Wikipedija je tako lahko eden načinov popravljanja sveta.

===Slavistična revija===

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje slovanskega jezikoslovja in literarne vede. V njej najdemo prispevke s teh dveh slavističnih področij, pa tudi širše. Izhaja štirikrat letno od leta 1948 dalje, njen prvi urednik je bil [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk Anton Ocvirk], danes je to [https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]. V številki, ki je pred mano (70/1 oziroma januar – marec 2022), najdemo štiri razprave. Poleg literarovedne o mitu o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antigona Antigoni] in njegovi povezavi s povojnimi poboji ter razprav o novih najdbah slovenskih protestantik in o cerkevnoslovanskih ostalinah izstopa predvsem razprava jezikoslovca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_%C5%A0ekli Mateja Šeklija] o zgodnjeslovenskih števnikih od 1 do 10 v Heilingenkreuškem rokopisu. To odkritje je namreč odmevalo tudi v medijih in pomeni pomemben doprinos k razumevanju zgodovine slovenskega jezika. Med ocenami, poročili, zapiski in gradivom najdemo na primer opombe žene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D Otona Župančiča], Ani Župančič, k III. knjigi ''Zbranega dela'' njenega moža.

===Članek iz SR===

Matic Kocijančič. Mit o Antigoni in povojni poboji v slovenski literarni recepciji. ''Slavistična revija'' 70/1 (2022). 1–11.

Avtor Matic Kocijančič, sicer zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se v članku ukvarja z antigonskim mitom in kako je bil v slovenski književnosti oziroma njeni recepciji povezan s travmo povojnih pobojev. Poudarek je na ''Antigoni'' Dominika Smoleta. 
Na začetku seveda stoji povzetek s ključnimi besedami v slovenščini in angleščini. V uvodnem delu avtor izpostavi ključna literarnovedna dela in mnenja, ki se tičejo Smoletove ''Antigone'' in povezave s povojnimi poboji. Sledi širši pregled izvirne in prevodne literarne produkcije, ki vsebuje antigonski mit ali se nanj nanaša. V zaključnem delu poglobi prej izpostavljene literarne povezave med povojnimi poboji in antigonskim mitom. Izpostavi tri dela, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji, ko se o tem uradno še ni smelo govoriti, Smoletovo ''Antigono'', ''Ukano'' Toneta Smoleta in ''Antigona s Severa'' Nade Gaborovič. Slednja je tudi prvo delo, ki povezavo vzpostavi eksplicitno.

===Slovenski literarni zgodovinar===

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bjel%C4%8Devi%C4%8D Aleksander Bjelčevič] je slovenski literarni zgodovinar in verzolog. Doktoriral je iz verza slovenske moderne. Na našem oddelku predava predvsem starejšo, pa tudi novejšo slovensko književnost, raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega verza – od srednjeveških cerkvenih pesmi do prostega verza moderne in sodobne poezije. Je urednik monografije o Janezu Trdini ''Zastavil sem svoje življenje'' {{COBISS|ID=222738944}}, poleg tega pa avtor vrste člankov, večinoma s področja verzologije.

===Geopedija===

Na Geopediji so Domžale navedene kot dogajališče le enega zgodovinskega romana oziroma povesti, ''Vrnitev v življenje'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oskar_Hudales Oskarja Hudalesa]. V bližnjem Dobu se odvija roman ''Inkvizitor'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mimi_Malen%C5%A1ek Mimi Malenšek]. V več bližnjih krajih (Trzin, Loka pri Mengšu in Mengeš) pa se dogaja zgodovinska povest z naslovom ''Peter Pavel Gantar, lanšpreški gospod'', ki jo je napisal [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj Ivan Pregelj].

Najbližja literarna spomenika, vnesena v Geopedijo, sta grob in spominska plošča [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik Janka Kersnika] na Brdu pri Lukavici. V okolici Domžal so rojeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Rode Vinko Rode] na Rodici ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina Janez Trdina] in Zorana – Franja Trojanšek Dekleva v Mengšu.

===Lektura ===

Za lekturo sem si izbral članek o [[:w:Petr Čech|Petru Čechu]]. Popravil sem par najnujnejših stvari, kot so dvojni presledki, napačen besedni red, napačno sklanjanje. Članek sicer kliče po temeljitejši prevetritvi navedenih podatkov in po doslednejšem navajanju virov, kar pa bi raje prepustil komu, ki ga zanima nogomet. 
{{Diff|:w:Petr Čech|prev|5747809|Moji popravki}}

===Register kulturne dediščine===

===Register kulturne dediščine: nalaganje fotografije===

===SlovLit===
Na SlovLitu je bilo na dan mojega rojstva (26. februar 2001) poslano eno sporočilo, pod zadevo ''Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine''. Gre za repliko oziroma komentar o reklami za Interspar, pri čemer se avtor prvega sporočila v nizu ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]) sprašuje, ali ima reklama prikrit (ali odkrit) namen vzpostavljati konkurenco med trgovcem in kulturo. Avtor replike (Matjaž Babič) ugotavlja, da si s tem vprašanjem najbrž ni vredno beliti glave, saj je namen vsake reklame le »KUPIKUPIKUPIKUPI«. Sporočilo je bilo sicer moderatorju poslano dan prej, na SlovLit pa je prišel, ko sem jaz ugledal luč sveta (tudi ura je približno prava).

Matjaž Babič. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000203.html Fw: Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine.] SlovLit 26. feb. 2001.

== Študij Nove pisarije ==

Zapiski iz knjige: [https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]


* Nadaljuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (1990–2002).
* Beseda ”nova” namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu, ne na papirju), hkrati pa se naslov sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija.
* Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno 'rastočo knjigo' (navezava na sliko Deklice z rastočo knjigo).

===Pismenost===
*Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
*Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
*Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

'''Infromacijska družba'''
*Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).
:*participativna kultura (participatory culture)
:*družbeni mediji (social media)
:*družabna omrežja (social networks)
*Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

'''Wikiji'''
*Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
*Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
*Wikimedijina spletišča:
:*Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
:*Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
:*Wikiknjige (za knjige in priročnike)
:*Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
:*Zbirka (za slikovno gradivo)
:*Wikislovar.
*S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
*Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
*Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

'''Avtor'''
*Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
*Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
*Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

'''Izbira jezika'''
*Odvisna od naslovnika:
:*globalna javnost (trenutno je ''lingua franca'' angleščina)
:*domača publika (slovenščina).
*Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
*Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

'''Izbira teme'''
*Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

'''Vaje v pisanju'''
*Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
*Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

'''Usoda avtorstva'''
*Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

'''Soavtorstvo'''
*Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
*Pravila soavtorstva:
:*vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
:*bodi odprt za spremembe;
:*zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
:*zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
:*soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
:*ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

'''Objavljanje'''
*Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
*V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
*O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca. 

'''Množični um ali pametna množica'''

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (''collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence''). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.
*Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
*V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:
:*Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.
*Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:
:*Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti. 
:*Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. 
*Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
*Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''crowdsourcing'', v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

'''Avtorske licence'''
*Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

*''Creative commons''
:*V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
:*Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
:*Vrste cc licenc (''kopirano iz spletne Nove pisarije''):
:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}
:*Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

*''Copyright''
:*Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
:*Problematičnost copyrighta:
::*pretirano poudarjanje avtorstva
::*nekompatibilnost z informacijsko družbo
::*intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina
:*Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
:*Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
:*Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
:*O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

'''Bralec'''
*''Prosti dostop''
:*Do nedavnega so bile knjige glavni vir znanja in so bile redko ''prosto dostopne''.
:*Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
:*Znanje se odpira, kar dokazuje digitalizacija knjige (DPLA, Hathitrust, Europeana).
:*EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav (pri katerih je bila finančno udeležena), kljub temu pa se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti.
:*Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. 
::*Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content) - vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminajmo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva ali dovoljuje.
:*Pridevnik ''open'':
::*open data: podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
::*open access: svobona dosegljivost informacij in znanstvenih publikacij
::*open content: svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko (literatura, video ...)
::*open knowledge: podobno kot open data; pojem razširi še na znanstvene, geografske, zgodovinske, vladne in druge upravne informacije; film, glasbo
::*open education
::*open source: t.i odprta koda omogoča svobodno razširjanje programske opreme
::*open research
::*open science: poleg svobodno dosegljivih informacij vključuje metode in orodja za transparentno raziskovanje.
:*Open Access Slovenia - prosti dostop (free OA) pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c), na spletu, odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.
:*Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdorkoli in kjerkoli.
:*Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.
:*Dokumenti, brezplačno dostopni na internetu, so v konzum dani na različne načine:
::*zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (npr. recenzirani revijalni članki)
::*green OA: prosti dostop zagotovi avtor ali njegov delodajalec s postavitvijo besedila (npr. predobjave/poobjave)
::*sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer zelo težko priti (npr. doktorati, diplome ...)
::*hibridni dostop: poleg zastonj spletne verzije obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije)
::*zakasnjeni prosti dostop: v prosti dostop pridejo po določenem času (po objavi)
::*platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtor nima stroškov, saj stroške objave pokrije nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).
:*Pomembno je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.
:*Prostodostopne revije najdemo v DOAJ (Directory of Open Access Journals) in na Googlovem Učenjaku. 
:*Akademske institucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).

*''Založbe''
:*Znanje kot javno dobro in ne kot lastnina fizičnih ali pravnih oseb - tako je znanje razumel Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence cc, aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske institucije. 
:*Tožba Aarona Shwartza - z univerzitetnih strežnikov je snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil brezplačen dostop.
:*Založbe so segment kulturne industrije - bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin .
::*Vsiljujejo objavo v tiskani obliki in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet.
:*Avtorji se za založbe največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda - iz razlogov prestiža.
:*Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva (npr. Slavistična revija).
:*Predatorske založbe (predatory open access publishing)
::*Science publishing Group revije postavlja na splet po principu zlatega prostorskega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj).
::*Pisci namesto honorarja dobijo dve zastonj objavi v časopisih.
::*Vabljivo zaradi inedksiranja (pri 10 bibliografskih institucijah).
::*Primer takšne revije je''International Journal of Language and Linguistics''.

*''Repozitoriji''
:*Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo s številkami o citiranosti, mnaj pomembne so številke o branosti objave.
:*Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti objav), bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
*Kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo:
::*odprtokodni programi (OJS - ''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij
::*OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc
::*OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij
::*OHS (''open harvest system'') za indeksiranje.
:*Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču ''Nacionalni portal odprte znanosti'':
::*PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij UL
:*Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
:*Vse tri slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu.
:*Odprtega značaja je spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.
:*Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

*''Varovanje zasebnosti''
:*Splet vzbuja nezaupljivost zaradi svoje velikosti in splošnega nezaupanja v dobre namere.
:*Enačenje skupnega in javnega:
::*Deljeni osebni podatki prinašajo mnoge ugodnosti; hkrati pa so povezani s strahom zaradi potencialnega nadzora in manipulacije s podatki.
:*Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov - Urad informacijskega pooblaščenca, ki se je v času Nataše Musar Pirc razvijal zelo agresivno:
::*prepoved fotografiranja brez privolitve
::*prepoved iskanja po imenih in priimkih (škoda se pozna na korpusu ''Nova beseda'' - primer iskanja 'Fran Levec').

===Kredibilnost===

Iz preteklosti smo vajeni filtriranja informacij pred objavo, na spletu pa tega filtra pogosto ni - posledica je dvom v kredibilnost objav na spletu.
*Avtorjeva kredibilnost
:*Praviloma zaupamo uveljavljenemu strokovnjaku.
:*Do mlajših avtorjev smo načeloma bolj nezaupljivi (tudi neupravičeno), saj imajo manj življenjskih izkušenj, vendar pa so lahko bolje teoretično in informacijsko podkovani.
:*Pozorni moramo biti tudi na tendenčnost in pristranskost - včasih je znanost uporabljena le kot inštrument. 

'''Aktivizem'''
*K spremembi dojemanja znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje v družboslovju ni mogoče - vedno nosi raziskovalčev interes.
*V Sloveniji se tovrstna ideologija kaže v aktivističnem slogu diplomskih nalog - kontaminira znanost in njene inštitucije.
Problemi aktivizma v znanosti:
:*posploševanje dejstev in selekcija zgolj tistih, ki ustrezajo tendenci.
:*zanemarjanje statističnih podatkov.
:*aktivizem se ponaša s kritično refleksijo, ampak kritična refleksija zahteva odmik od predmeta opazovanja; aktivizem pa si tovrstnega odmika ne more privoščiti.
Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. 

'''Avtorstvo'''

Institucija avtorjevim objavam podaja legitimnost, po drugi strani pa insitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. 
*Starost dokumenta:
:*Za starejše dokumente menimo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva - nekritično prepisovanje slednjih pa pripelje le do razmnoževanja napak, zato je potrebno tudi stare dokumente primerjati s tistimi objavami, v katerih informacijo lahko ves čas ažuriramo - npr. na Wikipediji.
*Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene.

'''Strokovno recenziranje'''

Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete.
*Aktualno je postalo v zadnjih desetletjih zaradi čedalje večje količine znanstvenih objav in zaradi vstopanja vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij teh nepreverjenih akterjev v disciplini.
*Prej je o kvaliteti prispevkov odločal v glavnem samo urednik.
*Delo recenzenti lahko sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, da avtor popravi navedene opombe.
*Zaradi pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju.
:*Javno recenziranje (open peer review).
:*Nevtralno presojo naj bi zagotavljala anonimnost postopka - ne more priti do nepotizma.
:*Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje njegovo besedilo.
:*Dvojno slepa recenzija: niti avtor niti recenzent se poimensko ne poznata.
*Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.
*Nekatera uredništva so recenzijski postopek formalizirala z obrazcem, v katerem recenzent določi in presodi:
:*tip članka;
:*njegovo tematsko področje;
:*ustreznost naslova;
:*obsežnost članka (v znakih);
:*dopolnjevanje (ugotovijo, ali manjka kakšen nujen del članka - avtorjevo ime in institucija, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature);
:*ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali prevodu;
:*jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva);
:*slog članka (členitev, jasnost, jedrnatost ...);
:*primernost terminologije;
:*tehnično plat članka (uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska itd.);
:*izbira teme (aktualnost ali obrobnost);
:*metodo obdelave informacij;
:*reference, na katere se sklicuje avtor;
:*morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti.

'''Pravopis'''

Piščeva slaba jezikovna kompetenca poraja dvom v kredibilnost njegovih informacij.
*Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in njihova stičnost/nestičnost.
:*Dolgi pomišljaj pride v poštev redko.
*Narekovaji (poznamo tri oblike dvojnih in več enojnih narekovajev)
:*» « (priporočeni za Wikipedijo)
:*&quot;
:*„ ”
*Dvopičje je levostično ločilo, zato moramo pri kopiranju bibliografskih enot iz Cobissa zamenjati nestična ločila z levostičnimi:
:*Kranj : Gorenjski tisk, 1999  -  Kranj: Gorenjski tisk, 1999
*Tripičje (alternativna vezniku itd./ pred tropičjem ni vejice)
*V strokovnih besedilih se ogibamo klicajev in vprašajev.
*Podpičje se rabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (je kombinacija pomena pike in vejice).

'''Digitalna pismesnot'''

''Formati besedil''
*Formate besedil prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov:
:*''txt'' pomeni golo besedilo (pisanje na forumih in računalniških programih)
:*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo (format za vnašanje popravkov)
:*''htm''je spletno besedilo
:*''pdf''je natisljivo besedilo (namenjeno oddaji v tiskarno)
:*besedila na wikijih, v repozitoriju skladišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.</text>
      <sha1>0a6v8tbtncf258tba737zd3gratdgnl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72703</id>
      <parentid>72702</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:26:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3727</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kredibilnost */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33226" xml:space="preserve">Študent slovenistike in bohemistike.

==Domače naloge==
===Kaj o utopičnem in literarnem===
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija Utopija] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antiutopija antiutopija]. Če pogledamo njuna (slovenska) wikičlanka, opazimo, da ima druga oziroma antipod prve daljši opis, ki pa vsebuje tudi seznam slovenskih literarnih del, označenih kot utopije ali antiutopije. Morda nesorazmernost dolžine obeh člankov priča o slovenski črnogledosti? 
Ob premišljevanju o utopičnem in literarnem se hitro znajdem v množici naslovov distopij, med katerimi izstopata Huxleyjev ''Krasni novi svet'' (1932) in Orwellov ''1984''. (Za kakšne slovenistične primere najbolje, da si ogledate že prej omenjeni seznam.) Zakaj je torej distopija (vsaj v moji percepciji) bolje zastopana v literaturi oziroma kanonu? Smo spet pri črnogledosti ali je enostavno bolje pisati o družbi, ki za slehernika pač ni ustrezna, kot o takšni, ki je nekakšna idealizacija svetovnih nazorov avtorice_ja. Do klasifikacije, kaj je dis- in kaj utopično, seveda pride znotraj določenih ideoloških okvirjev, ki nas usmerjajo ravno v neko utopijo. Če se svet in družba v lit. delu ujemata s to ideologijo, potem imamo utopijo in obratno. Čeprav se navezujem na laično oceno, da je napisanih utopij malo/nič/niso pomembne, lahko to povežemo z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zygmunt_Bauman Baumanovim] delom ''Tekoča moderna'', ki kot eno temeljnih razlik med staro in novo (post)moderno izpostavlja pomanjkanje vizije o idealni družbi, torej pomanjkanje utopije. Bauman v svojem delu sicer trdi tudi, da roman ''1984'' ne funkcionira več kot distopija oziroma da ni več aktualen za sodobno družbeno situacijo. Tu bom to zmedeno nalogo polno nepoglobljenih idej  in izhodišč zaključil z nepoglobljenim odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo, nalogo ima (anti)utopična literatura. To je predvsem izpostavljanje krivičnih dogodkov in procesov v družbi sedanjosti, pri čemer lahko sedanjost razumemo kot avtorjevo ali bralčevo, ter opozorilo ali navodilo za prihodnost. Z rahlo napihnjenim izrazjem ne nameravam pripisati vsaki utopiji preroškosti ali statusa nekega ključnega manifesta, vseeno pa takšna literatura lahko (če je poleg tega še kvalitetna, še lažje) odpre oči marsikateremu bralcu, ki je hkrati seveda posameznik, državljan in politično bitje. Nastavljanje ogledala družbi je seveda značilno za mnoga literarna dela in angažiranosti ni dobro omejevati, toda ravno pri utopiji in distopiji se mi zdi to ključno.

===Popravljalci sveta===

Osrednja tema predavanja je popravljanje ali izboljševanje sveta. Z izpostavitvijo »popravljanja« lahko ljudi razdelimo na tiste, ki so s svetom zadovoljni in ne vidijo potrebe po popravljanju, ter  na tiste, ki želijo svet izboljšati oziroma popraviti. Včasih je prevladovalo popravljanje po vojni poti, žal je tako še vedno marsikje po svetu, po drugi strani pa se izboljševanje dogaja na kulturnem področju. Za to je ključen jezik, ki ga ne smemo jemati samoumevno, temveč ga negovati, s čimer ne mislim na kakršenkoli purizem. Slovenščina spada med velike jezike, saj ima več kot milijon govorcev.
 
Razvitost jezika se lahko dandanes pokaže tudi s številom člankov na Wikipediji. Wikipedija, ki temelji na želji po znanju, dostopnem vsem, je v očeh mnogih še vedno nezanesljiv vir, saj lahko wikičlanke ureja kdorkoli. Četudi je to res, pa to ne pomeni, da lahko kdorkoli napiše KARkoli. Večino sprememb bo nekdo pregledal, znaki vandalizma se hitro odkrijejo in odpravijo, prav tako pa je za članke na Wikipediji ključno ustrezno navajanje virov. Vsekakor niso vsi članki popolni in ni vse nujno res, a sodobna knjižnica iz Aleksandrije s časom le raste in se izboljšuje. Ravno Wikipedija je tako lahko eden načinov popravljanja sveta.

===Slavistična revija===

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje slovanskega jezikoslovja in literarne vede. V njej najdemo prispevke s teh dveh slavističnih področij, pa tudi širše. Izhaja štirikrat letno od leta 1948 dalje, njen prvi urednik je bil [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk Anton Ocvirk], danes je to [https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]. V številki, ki je pred mano (70/1 oziroma januar – marec 2022), najdemo štiri razprave. Poleg literarovedne o mitu o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antigona Antigoni] in njegovi povezavi s povojnimi poboji ter razprav o novih najdbah slovenskih protestantik in o cerkevnoslovanskih ostalinah izstopa predvsem razprava jezikoslovca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_%C5%A0ekli Mateja Šeklija] o zgodnjeslovenskih števnikih od 1 do 10 v Heilingenkreuškem rokopisu. To odkritje je namreč odmevalo tudi v medijih in pomeni pomemben doprinos k razumevanju zgodovine slovenskega jezika. Med ocenami, poročili, zapiski in gradivom najdemo na primer opombe žene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D Otona Župančiča], Ani Župančič, k III. knjigi ''Zbranega dela'' njenega moža.

===Članek iz SR===

Matic Kocijančič. Mit o Antigoni in povojni poboji v slovenski literarni recepciji. ''Slavistična revija'' 70/1 (2022). 1–11.

Avtor Matic Kocijančič, sicer zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se v članku ukvarja z antigonskim mitom in kako je bil v slovenski književnosti oziroma njeni recepciji povezan s travmo povojnih pobojev. Poudarek je na ''Antigoni'' Dominika Smoleta. 
Na začetku seveda stoji povzetek s ključnimi besedami v slovenščini in angleščini. V uvodnem delu avtor izpostavi ključna literarnovedna dela in mnenja, ki se tičejo Smoletove ''Antigone'' in povezave s povojnimi poboji. Sledi širši pregled izvirne in prevodne literarne produkcije, ki vsebuje antigonski mit ali se nanj nanaša. V zaključnem delu poglobi prej izpostavljene literarne povezave med povojnimi poboji in antigonskim mitom. Izpostavi tri dela, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji, ko se o tem uradno še ni smelo govoriti, Smoletovo ''Antigono'', ''Ukano'' Toneta Smoleta in ''Antigona s Severa'' Nade Gaborovič. Slednja je tudi prvo delo, ki povezavo vzpostavi eksplicitno.

===Slovenski literarni zgodovinar===

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bjel%C4%8Devi%C4%8D Aleksander Bjelčevič] je slovenski literarni zgodovinar in verzolog. Doktoriral je iz verza slovenske moderne. Na našem oddelku predava predvsem starejšo, pa tudi novejšo slovensko književnost, raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega verza – od srednjeveških cerkvenih pesmi do prostega verza moderne in sodobne poezije. Je urednik monografije o Janezu Trdini ''Zastavil sem svoje življenje'' {{COBISS|ID=222738944}}, poleg tega pa avtor vrste člankov, večinoma s področja verzologije.

===Geopedija===

Na Geopediji so Domžale navedene kot dogajališče le enega zgodovinskega romana oziroma povesti, ''Vrnitev v življenje'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oskar_Hudales Oskarja Hudalesa]. V bližnjem Dobu se odvija roman ''Inkvizitor'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mimi_Malen%C5%A1ek Mimi Malenšek]. V več bližnjih krajih (Trzin, Loka pri Mengšu in Mengeš) pa se dogaja zgodovinska povest z naslovom ''Peter Pavel Gantar, lanšpreški gospod'', ki jo je napisal [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj Ivan Pregelj].

Najbližja literarna spomenika, vnesena v Geopedijo, sta grob in spominska plošča [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik Janka Kersnika] na Brdu pri Lukavici. V okolici Domžal so rojeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Rode Vinko Rode] na Rodici ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina Janez Trdina] in Zorana – Franja Trojanšek Dekleva v Mengšu.

===Lektura ===

Za lekturo sem si izbral članek o [[:w:Petr Čech|Petru Čechu]]. Popravil sem par najnujnejših stvari, kot so dvojni presledki, napačen besedni red, napačno sklanjanje. Članek sicer kliče po temeljitejši prevetritvi navedenih podatkov in po doslednejšem navajanju virov, kar pa bi raje prepustil komu, ki ga zanima nogomet. 
{{Diff|:w:Petr Čech|prev|5747809|Moji popravki}}

===Register kulturne dediščine===

===Register kulturne dediščine: nalaganje fotografije===

===SlovLit===
Na SlovLitu je bilo na dan mojega rojstva (26. februar 2001) poslano eno sporočilo, pod zadevo ''Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine''. Gre za repliko oziroma komentar o reklami za Interspar, pri čemer se avtor prvega sporočila v nizu ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]) sprašuje, ali ima reklama prikrit (ali odkrit) namen vzpostavljati konkurenco med trgovcem in kulturo. Avtor replike (Matjaž Babič) ugotavlja, da si s tem vprašanjem najbrž ni vredno beliti glave, saj je namen vsake reklame le »KUPIKUPIKUPIKUPI«. Sporočilo je bilo sicer moderatorju poslano dan prej, na SlovLit pa je prišel, ko sem jaz ugledal luč sveta (tudi ura je približno prava).

Matjaž Babič. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000203.html Fw: Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine.] SlovLit 26. feb. 2001.

== Študij Nove pisarije ==

Zapiski iz knjige: [https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]


* Nadaljuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (1990–2002).
* Beseda ”nova” namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu, ne na papirju), hkrati pa se naslov sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija.
* Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno 'rastočo knjigo' (navezava na sliko Deklice z rastočo knjigo).

===Pismenost===
*Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
*Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
*Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

'''Infromacijska družba'''
*Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).
:*participativna kultura (participatory culture)
:*družbeni mediji (social media)
:*družabna omrežja (social networks)
*Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

'''Wikiji'''
*Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
*Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
*Wikimedijina spletišča:
:*Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
:*Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
:*Wikiknjige (za knjige in priročnike)
:*Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
:*Zbirka (za slikovno gradivo)
:*Wikislovar.
*S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
*Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
*Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

'''Avtor'''
*Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
*Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
*Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

'''Izbira jezika'''
*Odvisna od naslovnika:
:*globalna javnost (trenutno je ''lingua franca'' angleščina)
:*domača publika (slovenščina).
*Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
*Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

'''Izbira teme'''
*Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

'''Vaje v pisanju'''
*Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
*Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

'''Usoda avtorstva'''
*Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

'''Soavtorstvo'''
*Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
*Pravila soavtorstva:
:*vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
:*bodi odprt za spremembe;
:*zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
:*zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
:*soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
:*ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

'''Objavljanje'''
*Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
*V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
*O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca. 

'''Množični um ali pametna množica'''

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (''collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence''). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.
*Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
*V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:
:*Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.
*Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:
:*Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti. 
:*Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. 
*Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
*Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''crowdsourcing'', v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

'''Avtorske licence'''
*Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

*''Creative commons''
:*V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
:*Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
:*Vrste cc licenc (''kopirano iz spletne Nove pisarije''):
:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}
:*Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

*''Copyright''
:*Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
:*Problematičnost copyrighta:
::*pretirano poudarjanje avtorstva
::*nekompatibilnost z informacijsko družbo
::*intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina
:*Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
:*Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
:*Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
:*O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

'''Bralec'''
*''Prosti dostop''
:*Do nedavnega so bile knjige glavni vir znanja in so bile redko ''prosto dostopne''.
:*Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
:*Znanje se odpira, kar dokazuje digitalizacija knjige (DPLA, Hathitrust, Europeana).
:*EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav (pri katerih je bila finančno udeležena), kljub temu pa se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti.
:*Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. 
::*Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content) - vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminajmo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva ali dovoljuje.
:*Pridevnik ''open'':
::*open data: podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
::*open access: svobona dosegljivost informacij in znanstvenih publikacij
::*open content: svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko (literatura, video ...)
::*open knowledge: podobno kot open data; pojem razširi še na znanstvene, geografske, zgodovinske, vladne in druge upravne informacije; film, glasbo
::*open education
::*open source: t.i odprta koda omogoča svobodno razširjanje programske opreme
::*open research
::*open science: poleg svobodno dosegljivih informacij vključuje metode in orodja za transparentno raziskovanje.
:*Open Access Slovenia - prosti dostop (free OA) pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c), na spletu, odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.
:*Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdorkoli in kjerkoli.
:*Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.
:*Dokumenti, brezplačno dostopni na internetu, so v konzum dani na različne načine:
::*zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (npr. recenzirani revijalni članki)
::*green OA: prosti dostop zagotovi avtor ali njegov delodajalec s postavitvijo besedila (npr. predobjave/poobjave)
::*sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer zelo težko priti (npr. doktorati, diplome ...)
::*hibridni dostop: poleg zastonj spletne verzije obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije)
::*zakasnjeni prosti dostop: v prosti dostop pridejo po določenem času (po objavi)
::*platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtor nima stroškov, saj stroške objave pokrije nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).
:*Pomembno je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.
:*Prostodostopne revije najdemo v DOAJ (Directory of Open Access Journals) in na Googlovem Učenjaku. 
:*Akademske institucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).

*''Založbe''
:*Znanje kot javno dobro in ne kot lastnina fizičnih ali pravnih oseb - tako je znanje razumel Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence cc, aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske institucije. 
:*Tožba Aarona Shwartza - z univerzitetnih strežnikov je snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil brezplačen dostop.
:*Založbe so segment kulturne industrije - bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin .
::*Vsiljujejo objavo v tiskani obliki in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet.
:*Avtorji se za založbe največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda - iz razlogov prestiža.
:*Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva (npr. Slavistična revija).
:*Predatorske založbe (predatory open access publishing)
::*Science publishing Group revije postavlja na splet po principu zlatega prostorskega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj).
::*Pisci namesto honorarja dobijo dve zastonj objavi v časopisih.
::*Vabljivo zaradi inedksiranja (pri 10 bibliografskih institucijah).
::*Primer takšne revije je''International Journal of Language and Linguistics''.

*''Repozitoriji''
:*Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo s številkami o citiranosti, mnaj pomembne so številke o branosti objave.
:*Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti objav), bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
*Kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo:
::*odprtokodni programi (OJS - ''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij
::*OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc
::*OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij
::*OHS (''open harvest system'') za indeksiranje.
:*Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču ''Nacionalni portal odprte znanosti'':
::*PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij UL
:*Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
:*Vse tri slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu.
:*Odprtega značaja je spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.
:*Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

*''Varovanje zasebnosti''
:*Splet vzbuja nezaupljivost zaradi svoje velikosti in splošnega nezaupanja v dobre namere.
:*Enačenje skupnega in javnega:
::*Deljeni osebni podatki prinašajo mnoge ugodnosti; hkrati pa so povezani s strahom zaradi potencialnega nadzora in manipulacije s podatki.
:*Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov - Urad informacijskega pooblaščenca, ki se je v času Nataše Musar Pirc razvijal zelo agresivno:
::*prepoved fotografiranja brez privolitve
::*prepoved iskanja po imenih in priimkih (škoda se pozna na korpusu ''Nova beseda'' - primer iskanja 'Fran Levec').

===Kredibilnost===

Iz preteklosti smo vajeni filtriranja informacij pred objavo, na spletu pa tega filtra pogosto ni - posledica je dvom v kredibilnost objav na spletu.
*Avtorjeva kredibilnost
:*Praviloma zaupamo uveljavljenemu strokovnjaku.
:*Do mlajših avtorjev smo načeloma bolj nezaupljivi (tudi neupravičeno), saj imajo manj življenjskih izkušenj, vendar pa so lahko bolje teoretično in informacijsko podkovani.
:*Pozorni moramo biti tudi na tendenčnost in pristranskost - včasih je znanost uporabljena le kot inštrument. 

'''Aktivizem'''
*K spremembi dojemanja znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje v družboslovju ni mogoče - vedno nosi raziskovalčev interes.
*V Sloveniji se tovrstna ideologija kaže v aktivističnem slogu diplomskih nalog - kontaminira znanost in njene inštitucije.
Problemi aktivizma v znanosti:
:*posploševanje dejstev in selekcija zgolj tistih, ki ustrezajo tendenci.
:*zanemarjanje statističnih podatkov.
:*aktivizem se ponaša s kritično refleksijo, ampak kritična refleksija zahteva odmik od predmeta opazovanja; aktivizem pa si tovrstnega odmika ne more privoščiti.
Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. 

'''Avtorstvo'''

Institucija avtorjevim objavam podaja legitimnost, po drugi strani pa insitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. 
*Starost dokumenta:
:*Za starejše dokumente menimo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva - nekritično prepisovanje slednjih pa pripelje le do razmnoževanja napak, zato je potrebno tudi stare dokumente primerjati s tistimi objavami, v katerih informacijo lahko ves čas ažuriramo - npr. na Wikipediji.
*Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene.

'''Strokovno recenziranje'''

Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete.
*Aktualno je postalo v zadnjih desetletjih zaradi čedalje večje količine znanstvenih objav in zaradi vstopanja vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij teh nepreverjenih akterjev v disciplini.
*Prej je o kvaliteti prispevkov odločal v glavnem samo urednik.
*Delo recenzenti lahko sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, da avtor popravi navedene opombe.
*Zaradi pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju.
:*Javno recenziranje (open peer review).
:*Nevtralno presojo naj bi zagotavljala anonimnost postopka - ne more priti do nepotizma.
:*Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje njegovo besedilo.
:*Dvojno slepa recenzija: niti avtor niti recenzent se poimensko ne poznata.
*Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.
*Nekatera uredništva so recenzijski postopek formalizirala z obrazcem, v katerem recenzent določi in presodi:
:*tip članka;
:*njegovo tematsko področje;
:*ustreznost naslova;
:*obsežnost članka (v znakih);
:*dopolnjevanje (ugotovijo, ali manjka kakšen nujen del članka - avtorjevo ime in institucija, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature);
:*ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali prevodu;
:*jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva);
:*slog članka (členitev, jasnost, jedrnatost ...);
:*primernost terminologije;
:*tehnično plat članka (uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska itd.);
:*izbira teme (aktualnost ali obrobnost);
:*metodo obdelave informacij;
:*reference, na katere se sklicuje avtor;
:*morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti.

'''Pravopis'''

Piščeva slaba jezikovna kompetenca poraja dvom v kredibilnost njegovih informacij.
*Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in njihova stičnost/nestičnost.
:*Dolgi pomišljaj pride v poštev redko.
*Narekovaji (poznamo tri oblike dvojnih in več enojnih narekovajev)
:*» « (priporočeni za Wikipedijo)
:*&quot;
:*„ ”
*Dvopičje je levostično ločilo, zato moramo pri kopiranju bibliografskih enot iz Cobissa zamenjati nestična ločila z levostičnimi:
:*Kranj : Gorenjski tisk, 1999  -  Kranj: Gorenjski tisk, 1999
*Tripičje (alternativna vezniku itd./ pred tropičjem ni vejice)
*V strokovnih besedilih se ogibamo klicajev in vprašajev.
*Podpičje se rabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (je kombinacija pomena pike in vejice).

'''Digitalna pismesnot'''

''Formati besedil''
*Formate besedil prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov:
:*''txt'' pomeni golo besedilo (pisanje na forumih in računalniških programih)
:*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo (format za vnašanje popravkov)
:*''htm''je spletno besedilo
:*''pdf''je natisljivo besedilo (namenjeno oddaji v tiskarno)
:*besedila na wikijih, v repozitoriju skladišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.

''Besedilo v wikijih''
*Osnovno oblikovanje je zelo enostavno.
*Besedilo lahko nepsredno tipkamo v okno (zavihek ''Uredi'') ali pa ga prekopiramo iz urejevalnika.
*Osnove wiki pisanja:
:*odstavek = prazna vrsta
:*zvezdica (*) = enota v seznamu (alineja)
:*dva enačaja ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.) = naslov
:*ležeči tisk = dva apostrofa ’’xxxx’’; krepki = trije apostrofi ’’’xxxx’’’
:*povezave = oglati oklepaji [[ ]]
:*sliko vstavimo preko menija
:*v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s { {COBISS|ID=nnnnnnn} },[113] okvirček za avtorja s predlogo { {infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo { {infopolje knjiga} }, razprti tisk z { {razprto | aaaaaaa} }, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
:*grabljice (#) = oštevilčeni seznam 
:*presledek na začetku vrstice = okvirček z besedilom.
:*V wikijih delujejo tudi ukazi za format html: &lt; br &gt; za prelom vrstice, &lt; hr &gt; za vodoravno črto, &lt; center &gt; za centriranje besedila.
:*&lt; poem&gt; uvaja pesemsko besedilo, &lt; /poem&gt; pa ga zaključuje.

''Sporočanje popravkov in komentarjev''
*Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja (označi besedilo &gt; desni klik &gt; Pregled &gt; Nov komentar).
*Možno je beleženje posegov v besedilo (črtanja, dopolnila, zamenjave) s funkcijo ''Sledi spremembam''.
*Komentiranje wikibesedil:
:*na pogovorni strani besedila
:*na pogovorni strani avtorja
:*če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
:*znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: &lt;!-- komentar --&gt;
:*s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}.</text>
      <sha1>0rfnt0ic2ij03umc4b3m2lli5sbm64x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72704</id>
      <parentid>72703</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:21:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3727</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kredibilnost */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35913" xml:space="preserve">Študent slovenistike in bohemistike.

==Domače naloge==
===Kaj o utopičnem in literarnem===
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija Utopija] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antiutopija antiutopija]. Če pogledamo njuna (slovenska) wikičlanka, opazimo, da ima druga oziroma antipod prve daljši opis, ki pa vsebuje tudi seznam slovenskih literarnih del, označenih kot utopije ali antiutopije. Morda nesorazmernost dolžine obeh člankov priča o slovenski črnogledosti? 
Ob premišljevanju o utopičnem in literarnem se hitro znajdem v množici naslovov distopij, med katerimi izstopata Huxleyjev ''Krasni novi svet'' (1932) in Orwellov ''1984''. (Za kakšne slovenistične primere najbolje, da si ogledate že prej omenjeni seznam.) Zakaj je torej distopija (vsaj v moji percepciji) bolje zastopana v literaturi oziroma kanonu? Smo spet pri črnogledosti ali je enostavno bolje pisati o družbi, ki za slehernika pač ni ustrezna, kot o takšni, ki je nekakšna idealizacija svetovnih nazorov avtorice_ja. Do klasifikacije, kaj je dis- in kaj utopično, seveda pride znotraj določenih ideoloških okvirjev, ki nas usmerjajo ravno v neko utopijo. Če se svet in družba v lit. delu ujemata s to ideologijo, potem imamo utopijo in obratno. Čeprav se navezujem na laično oceno, da je napisanih utopij malo/nič/niso pomembne, lahko to povežemo z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zygmunt_Bauman Baumanovim] delom ''Tekoča moderna'', ki kot eno temeljnih razlik med staro in novo (post)moderno izpostavlja pomanjkanje vizije o idealni družbi, torej pomanjkanje utopije. Bauman v svojem delu sicer trdi tudi, da roman ''1984'' ne funkcionira več kot distopija oziroma da ni več aktualen za sodobno družbeno situacijo. Tu bom to zmedeno nalogo polno nepoglobljenih idej  in izhodišč zaključil z nepoglobljenim odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo, nalogo ima (anti)utopična literatura. To je predvsem izpostavljanje krivičnih dogodkov in procesov v družbi sedanjosti, pri čemer lahko sedanjost razumemo kot avtorjevo ali bralčevo, ter opozorilo ali navodilo za prihodnost. Z rahlo napihnjenim izrazjem ne nameravam pripisati vsaki utopiji preroškosti ali statusa nekega ključnega manifesta, vseeno pa takšna literatura lahko (če je poleg tega še kvalitetna, še lažje) odpre oči marsikateremu bralcu, ki je hkrati seveda posameznik, državljan in politično bitje. Nastavljanje ogledala družbi je seveda značilno za mnoga literarna dela in angažiranosti ni dobro omejevati, toda ravno pri utopiji in distopiji se mi zdi to ključno.

===Popravljalci sveta===

Osrednja tema predavanja je popravljanje ali izboljševanje sveta. Z izpostavitvijo »popravljanja« lahko ljudi razdelimo na tiste, ki so s svetom zadovoljni in ne vidijo potrebe po popravljanju, ter  na tiste, ki želijo svet izboljšati oziroma popraviti. Včasih je prevladovalo popravljanje po vojni poti, žal je tako še vedno marsikje po svetu, po drugi strani pa se izboljševanje dogaja na kulturnem področju. Za to je ključen jezik, ki ga ne smemo jemati samoumevno, temveč ga negovati, s čimer ne mislim na kakršenkoli purizem. Slovenščina spada med velike jezike, saj ima več kot milijon govorcev.
 
Razvitost jezika se lahko dandanes pokaže tudi s številom člankov na Wikipediji. Wikipedija, ki temelji na želji po znanju, dostopnem vsem, je v očeh mnogih še vedno nezanesljiv vir, saj lahko wikičlanke ureja kdorkoli. Četudi je to res, pa to ne pomeni, da lahko kdorkoli napiše KARkoli. Večino sprememb bo nekdo pregledal, znaki vandalizma se hitro odkrijejo in odpravijo, prav tako pa je za članke na Wikipediji ključno ustrezno navajanje virov. Vsekakor niso vsi članki popolni in ni vse nujno res, a sodobna knjižnica iz Aleksandrije s časom le raste in se izboljšuje. Ravno Wikipedija je tako lahko eden načinov popravljanja sveta.

===Slavistična revija===

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje slovanskega jezikoslovja in literarne vede. V njej najdemo prispevke s teh dveh slavističnih področij, pa tudi širše. Izhaja štirikrat letno od leta 1948 dalje, njen prvi urednik je bil [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk Anton Ocvirk], danes je to [https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]. V številki, ki je pred mano (70/1 oziroma januar – marec 2022), najdemo štiri razprave. Poleg literarovedne o mitu o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antigona Antigoni] in njegovi povezavi s povojnimi poboji ter razprav o novih najdbah slovenskih protestantik in o cerkevnoslovanskih ostalinah izstopa predvsem razprava jezikoslovca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_%C5%A0ekli Mateja Šeklija] o zgodnjeslovenskih števnikih od 1 do 10 v Heilingenkreuškem rokopisu. To odkritje je namreč odmevalo tudi v medijih in pomeni pomemben doprinos k razumevanju zgodovine slovenskega jezika. Med ocenami, poročili, zapiski in gradivom najdemo na primer opombe žene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D Otona Župančiča], Ani Župančič, k III. knjigi ''Zbranega dela'' njenega moža.

===Članek iz SR===

Matic Kocijančič. Mit o Antigoni in povojni poboji v slovenski literarni recepciji. ''Slavistična revija'' 70/1 (2022). 1–11.

Avtor Matic Kocijančič, sicer zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se v članku ukvarja z antigonskim mitom in kako je bil v slovenski književnosti oziroma njeni recepciji povezan s travmo povojnih pobojev. Poudarek je na ''Antigoni'' Dominika Smoleta. 
Na začetku seveda stoji povzetek s ključnimi besedami v slovenščini in angleščini. V uvodnem delu avtor izpostavi ključna literarnovedna dela in mnenja, ki se tičejo Smoletove ''Antigone'' in povezave s povojnimi poboji. Sledi širši pregled izvirne in prevodne literarne produkcije, ki vsebuje antigonski mit ali se nanj nanaša. V zaključnem delu poglobi prej izpostavljene literarne povezave med povojnimi poboji in antigonskim mitom. Izpostavi tri dela, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji, ko se o tem uradno še ni smelo govoriti, Smoletovo ''Antigono'', ''Ukano'' Toneta Smoleta in ''Antigona s Severa'' Nade Gaborovič. Slednja je tudi prvo delo, ki povezavo vzpostavi eksplicitno.

===Slovenski literarni zgodovinar===

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bjel%C4%8Devi%C4%8D Aleksander Bjelčevič] je slovenski literarni zgodovinar in verzolog. Doktoriral je iz verza slovenske moderne. Na našem oddelku predava predvsem starejšo, pa tudi novejšo slovensko književnost, raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega verza – od srednjeveških cerkvenih pesmi do prostega verza moderne in sodobne poezije. Je urednik monografije o Janezu Trdini ''Zastavil sem svoje življenje'' {{COBISS|ID=222738944}}, poleg tega pa avtor vrste člankov, večinoma s področja verzologije.

===Geopedija===

Na Geopediji so Domžale navedene kot dogajališče le enega zgodovinskega romana oziroma povesti, ''Vrnitev v življenje'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oskar_Hudales Oskarja Hudalesa]. V bližnjem Dobu se odvija roman ''Inkvizitor'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mimi_Malen%C5%A1ek Mimi Malenšek]. V več bližnjih krajih (Trzin, Loka pri Mengšu in Mengeš) pa se dogaja zgodovinska povest z naslovom ''Peter Pavel Gantar, lanšpreški gospod'', ki jo je napisal [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj Ivan Pregelj].

Najbližja literarna spomenika, vnesena v Geopedijo, sta grob in spominska plošča [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik Janka Kersnika] na Brdu pri Lukavici. V okolici Domžal so rojeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Rode Vinko Rode] na Rodici ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina Janez Trdina] in Zorana – Franja Trojanšek Dekleva v Mengšu.

===Lektura ===

Za lekturo sem si izbral članek o [[:w:Petr Čech|Petru Čechu]]. Popravil sem par najnujnejših stvari, kot so dvojni presledki, napačen besedni red, napačno sklanjanje. Članek sicer kliče po temeljitejši prevetritvi navedenih podatkov in po doslednejšem navajanju virov, kar pa bi raje prepustil komu, ki ga zanima nogomet. 
{{Diff|:w:Petr Čech|prev|5747809|Moji popravki}}

===Register kulturne dediščine===

===Register kulturne dediščine: nalaganje fotografije===

===SlovLit===
Na SlovLitu je bilo na dan mojega rojstva (26. februar 2001) poslano eno sporočilo, pod zadevo ''Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine''. Gre za repliko oziroma komentar o reklami za Interspar, pri čemer se avtor prvega sporočila v nizu ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]) sprašuje, ali ima reklama prikrit (ali odkrit) namen vzpostavljati konkurenco med trgovcem in kulturo. Avtor replike (Matjaž Babič) ugotavlja, da si s tem vprašanjem najbrž ni vredno beliti glave, saj je namen vsake reklame le »KUPIKUPIKUPIKUPI«. Sporočilo je bilo sicer moderatorju poslano dan prej, na SlovLit pa je prišel, ko sem jaz ugledal luč sveta (tudi ura je približno prava).

Matjaž Babič. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000203.html Fw: Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine.] SlovLit 26. feb. 2001.

== Študij Nove pisarije ==

Zapiski iz knjige: [https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]


* Nadaljuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (1990–2002).
* Beseda ”nova” namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu, ne na papirju), hkrati pa se naslov sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija.
* Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno 'rastočo knjigo' (navezava na sliko Deklice z rastočo knjigo).

===Pismenost===
*Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
*Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
*Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

'''Infromacijska družba'''
*Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).
:*participativna kultura (participatory culture)
:*družbeni mediji (social media)
:*družabna omrežja (social networks)
*Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

'''Wikiji'''
*Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
*Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
*Wikimedijina spletišča:
:*Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
:*Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
:*Wikiknjige (za knjige in priročnike)
:*Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
:*Zbirka (za slikovno gradivo)
:*Wikislovar.
*S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
*Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
*Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

'''Avtor'''
*Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
*Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
*Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

'''Izbira jezika'''
*Odvisna od naslovnika:
:*globalna javnost (trenutno je ''lingua franca'' angleščina)
:*domača publika (slovenščina).
*Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
*Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

'''Izbira teme'''
*Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

'''Vaje v pisanju'''
*Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
*Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

'''Usoda avtorstva'''
*Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

'''Soavtorstvo'''
*Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
*Pravila soavtorstva:
:*vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
:*bodi odprt za spremembe;
:*zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
:*zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
:*soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
:*ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

'''Objavljanje'''
*Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
*V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
*O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca. 

'''Množični um ali pametna množica'''

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (''collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence''). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.
*Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
*V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:
:*Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.
*Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:
:*Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti. 
:*Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. 
*Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
*Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''crowdsourcing'', v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

'''Avtorske licence'''
*Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

*''Creative commons''
:*V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
:*Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
:*Vrste cc licenc (''kopirano iz spletne Nove pisarije''):
:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}
:*Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

*''Copyright''
:*Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
:*Problematičnost copyrighta:
::*pretirano poudarjanje avtorstva
::*nekompatibilnost z informacijsko družbo
::*intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina
:*Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
:*Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
:*Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
:*O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

'''Bralec'''
*''Prosti dostop''
:*Do nedavnega so bile knjige glavni vir znanja in so bile redko ''prosto dostopne''.
:*Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
:*Znanje se odpira, kar dokazuje digitalizacija knjige (DPLA, Hathitrust, Europeana).
:*EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav (pri katerih je bila finančno udeležena), kljub temu pa se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti.
:*Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. 
::*Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content) - vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminajmo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva ali dovoljuje.
:*Pridevnik ''open'':
::*open data: podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
::*open access: svobona dosegljivost informacij in znanstvenih publikacij
::*open content: svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko (literatura, video ...)
::*open knowledge: podobno kot open data; pojem razširi še na znanstvene, geografske, zgodovinske, vladne in druge upravne informacije; film, glasbo
::*open education
::*open source: t.i odprta koda omogoča svobodno razširjanje programske opreme
::*open research
::*open science: poleg svobodno dosegljivih informacij vključuje metode in orodja za transparentno raziskovanje.
:*Open Access Slovenia - prosti dostop (free OA) pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c), na spletu, odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.
:*Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdorkoli in kjerkoli.
:*Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.
:*Dokumenti, brezplačno dostopni na internetu, so v konzum dani na različne načine:
::*zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (npr. recenzirani revijalni članki)
::*green OA: prosti dostop zagotovi avtor ali njegov delodajalec s postavitvijo besedila (npr. predobjave/poobjave)
::*sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer zelo težko priti (npr. doktorati, diplome ...)
::*hibridni dostop: poleg zastonj spletne verzije obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije)
::*zakasnjeni prosti dostop: v prosti dostop pridejo po določenem času (po objavi)
::*platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtor nima stroškov, saj stroške objave pokrije nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).
:*Pomembno je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.
:*Prostodostopne revije najdemo v DOAJ (Directory of Open Access Journals) in na Googlovem Učenjaku. 
:*Akademske institucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).

*''Založbe''
:*Znanje kot javno dobro in ne kot lastnina fizičnih ali pravnih oseb - tako je znanje razumel Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence cc, aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske institucije. 
:*Tožba Aarona Shwartza - z univerzitetnih strežnikov je snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil brezplačen dostop.
:*Založbe so segment kulturne industrije - bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin .
::*Vsiljujejo objavo v tiskani obliki in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet.
:*Avtorji se za založbe največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda - iz razlogov prestiža.
:*Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva (npr. Slavistična revija).
:*Predatorske založbe (predatory open access publishing)
::*Science publishing Group revije postavlja na splet po principu zlatega prostorskega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj).
::*Pisci namesto honorarja dobijo dve zastonj objavi v časopisih.
::*Vabljivo zaradi inedksiranja (pri 10 bibliografskih institucijah).
::*Primer takšne revije je''International Journal of Language and Linguistics''.

*''Repozitoriji''
:*Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo s številkami o citiranosti, mnaj pomembne so številke o branosti objave.
:*Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti objav), bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
*Kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo:
::*odprtokodni programi (OJS - ''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij
::*OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc
::*OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij
::*OHS (''open harvest system'') za indeksiranje.
:*Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču ''Nacionalni portal odprte znanosti'':
::*PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij UL
:*Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
:*Vse tri slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu.
:*Odprtega značaja je spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.
:*Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

*''Varovanje zasebnosti''
:*Splet vzbuja nezaupljivost zaradi svoje velikosti in splošnega nezaupanja v dobre namere.
:*Enačenje skupnega in javnega:
::*Deljeni osebni podatki prinašajo mnoge ugodnosti; hkrati pa so povezani s strahom zaradi potencialnega nadzora in manipulacije s podatki.
:*Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov - Urad informacijskega pooblaščenca, ki se je v času Nataše Musar Pirc razvijal zelo agresivno:
::*prepoved fotografiranja brez privolitve
::*prepoved iskanja po imenih in priimkih (škoda se pozna na korpusu ''Nova beseda'' - primer iskanja 'Fran Levec').

===Kredibilnost===

Iz preteklosti smo vajeni filtriranja informacij pred objavo, na spletu pa tega filtra pogosto ni - posledica je dvom v kredibilnost objav na spletu.
*Avtorjeva kredibilnost
:*Praviloma zaupamo uveljavljenemu strokovnjaku.
:*Do mlajših avtorjev smo načeloma bolj nezaupljivi (tudi neupravičeno), saj imajo manj življenjskih izkušenj, vendar pa so lahko bolje teoretično in informacijsko podkovani.
:*Pozorni moramo biti tudi na tendenčnost in pristranskost - včasih je znanost uporabljena le kot inštrument. 

'''Aktivizem'''
*K spremembi dojemanja znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje v družboslovju ni mogoče - vedno nosi raziskovalčev interes.
*V Sloveniji se tovrstna ideologija kaže v aktivističnem slogu diplomskih nalog - kontaminira znanost in njene inštitucije.
Problemi aktivizma v znanosti:
:*posploševanje dejstev in selekcija zgolj tistih, ki ustrezajo tendenci.
:*zanemarjanje statističnih podatkov.
:*aktivizem se ponaša s kritično refleksijo, ampak kritična refleksija zahteva odmik od predmeta opazovanja; aktivizem pa si tovrstnega odmika ne more privoščiti.
Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. 

'''Avtorstvo'''

Institucija avtorjevim objavam podaja legitimnost, po drugi strani pa insitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. 
*Starost dokumenta:
:*Za starejše dokumente menimo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva - nekritično prepisovanje slednjih pa pripelje le do razmnoževanja napak, zato je potrebno tudi stare dokumente primerjati s tistimi objavami, v katerih informacijo lahko ves čas ažuriramo - npr. na Wikipediji.
*Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene.

'''Strokovno recenziranje'''

Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete.
*Aktualno je postalo v zadnjih desetletjih zaradi čedalje večje količine znanstvenih objav in zaradi vstopanja vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij teh nepreverjenih akterjev v disciplini.
*Prej je o kvaliteti prispevkov odločal v glavnem samo urednik.
*Delo recenzenti lahko sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, da avtor popravi navedene opombe.
*Zaradi pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju.
:*Javno recenziranje (open peer review).
:*Nevtralno presojo naj bi zagotavljala anonimnost postopka - ne more priti do nepotizma.
:*Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje njegovo besedilo.
:*Dvojno slepa recenzija: niti avtor niti recenzent se poimensko ne poznata.
*Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.
*Nekatera uredništva so recenzijski postopek formalizirala z obrazcem, v katerem recenzent določi in presodi:
:*tip članka;
:*njegovo tematsko področje;
:*ustreznost naslova;
:*obsežnost članka (v znakih);
:*dopolnjevanje (ugotovijo, ali manjka kakšen nujen del članka - avtorjevo ime in institucija, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature);
:*ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali prevodu;
:*jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva);
:*slog članka (členitev, jasnost, jedrnatost ...);
:*primernost terminologije;
:*tehnično plat članka (uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska itd.);
:*izbira teme (aktualnost ali obrobnost);
:*metodo obdelave informacij;
:*reference, na katere se sklicuje avtor;
:*morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti.

'''Pravopis'''

Piščeva slaba jezikovna kompetenca poraja dvom v kredibilnost njegovih informacij.
*Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in njihova stičnost/nestičnost.
:*Dolgi pomišljaj pride v poštev redko.
*Narekovaji (poznamo tri oblike dvojnih in več enojnih narekovajev)
:*» « (priporočeni za Wikipedijo)
:*&quot;
:*„ ”
*Dvopičje je levostično ločilo, zato moramo pri kopiranju bibliografskih enot iz Cobissa zamenjati nestična ločila z levostičnimi:
:*Kranj : Gorenjski tisk, 1999  -  Kranj: Gorenjski tisk, 1999
*Tripičje (alternativna vezniku itd./ pred tropičjem ni vejice)
*V strokovnih besedilih se ogibamo klicajev in vprašajev.
*Podpičje se rabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (je kombinacija pomena pike in vejice).

'''Digitalna pismesnot'''

''Formati besedil''
*Formate besedil prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov:
:*''txt'' pomeni golo besedilo (pisanje na forumih in računalniških programih)
:*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo (format za vnašanje popravkov)
:*''htm''je spletno besedilo
:*''pdf''je natisljivo besedilo (namenjeno oddaji v tiskarno)
:*besedila na wikijih, v repozitoriju skladišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.

''Besedilo v wikijih''
*Osnovno oblikovanje je zelo enostavno.
*Besedilo lahko nepsredno tipkamo v okno (zavihek ''Uredi'') ali pa ga prekopiramo iz urejevalnika.
*Osnove wiki pisanja:
:*odstavek = prazna vrsta
:*zvezdica (*) = enota v seznamu (alineja)
:*dva enačaja ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.) = naslov
:*ležeči tisk = dva apostrofa ’’xxxx’’; krepki = trije apostrofi ’’’xxxx’’’
:*povezave = oglati oklepaji [[ ]]
:*sliko vstavimo preko menija
:*v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s { {COBISS|ID=nnnnnnn} },[113] okvirček za avtorja s predlogo { {infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo { {infopolje knjiga} }, razprti tisk z { {razprto | aaaaaaa} }, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
:*grabljice (#) = oštevilčeni seznam 
:*presledek na začetku vrstice = okvirček z besedilom.
:*V wikijih delujejo tudi ukazi za format html: &lt; br &gt; za prelom vrstice, &lt; hr &gt; za vodoravno črto, &lt; center &gt; za centriranje besedila.
:*&lt; poem&gt; uvaja pesemsko besedilo, &lt; /poem&gt; pa ga zaključuje.

''Sporočanje popravkov in komentarjev''
*Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja (označi besedilo &gt; desni klik &gt; Pregled &gt; Nov komentar).
*Možno je beleženje posegov v besedilo (črtanja, dopolnila, zamenjave) s funkcijo ''Sledi spremembam''.
*Komentiranje wikibesedil:
:*na pogovorni strani besedila
:*na pogovorni strani avtorja
:*če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
:*znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: &lt;!-- komentar --&gt;
:*s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}.

'''Navajanje'''

''Čemu sploh citiramo''

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Sklicevanje na že poznano manjša možnost nerazumevanja ali napačnega razumevanja, ki jo prinašajo s sabo zelo inovativna besedila. Človeški napredek ni stvar individualnih posameznikov, ampak stvar zavzetih množic oziroma anonimnih posameznikov iz množic. 
*Samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti. 

''Prepisovanje''

O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. 
*Najbolj nekorektna in nekolegialna oblika prepisovanja je akademska - kraja teme, misli, ipd.

''Citatna industrija''
*''Citatni indeksi''
:*Je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pogled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih. 
:*Citatni indeksi:
::*SCI (Science Citation Index)
::*SSCI (Social Sciences Citation Index)
::*AHCI (Arts and Humanities Citation Index).
::*V Sloveniji: ''Scopus'' in ''Web of Science''
:*Zastonj je na spletu na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega učenjaka (Google Scholar)
:*Tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam in vztrajno izreka kritike na račun bibliometrično pridobljenih podatkov o uspešnosti in vplivnosti (pomisleki zaradi komercialnega statusa inštitucij, anglocentričnosti, omejitev na novejše publikacije).
:*Problematičnost se pojavi, ko pri oceni znanstvene odličnosti revije odloča vključenost v citatne baze ali odsotnost v njih (Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI).

*''Faktor vpliva''
:*Faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije.
:*Število citatov (v zadnjih dveh letih) : Število objavljenih člankov (v tem času) = Povprečje citiranosti na članek
:*Negativna stran - kulturna pristranskost: skoraj vse revije, ki jih zajema, so z angleškega govornega območja (Severna Amerika, Evropa in Avtralija)
:*Znanstvena skupnost se zavzema za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, kot je IF.
:*Za članke na Wikipediji dobimo podatek o branosti, o številu klikov na članek, med ''Podatki o strani''. 

*''Slovenske znanstvene revije''
:*Primerjalna književnost
:*Slavistična revija
:*Jezik in slovstvo
:*Razprave SAZU ...
:*Za posamezna področja so relevantne tudi revije ''Sodobnost'', ''Otrok in knjiga'', ''Dialogi''.</text>
      <sha1>d61k5et4zhoptewldgndp2uk8cvlda0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72705</id>
      <parentid>72704</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:08:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3727</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42537" xml:space="preserve">Študent slovenistike in bohemistike.

==Domače naloge==
===Kaj o utopičnem in literarnem===
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija Utopija] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antiutopija antiutopija]. Če pogledamo njuna (slovenska) wikičlanka, opazimo, da ima druga oziroma antipod prve daljši opis, ki pa vsebuje tudi seznam slovenskih literarnih del, označenih kot utopije ali antiutopije. Morda nesorazmernost dolžine obeh člankov priča o slovenski črnogledosti? 
Ob premišljevanju o utopičnem in literarnem se hitro znajdem v množici naslovov distopij, med katerimi izstopata Huxleyjev ''Krasni novi svet'' (1932) in Orwellov ''1984''. (Za kakšne slovenistične primere najbolje, da si ogledate že prej omenjeni seznam.) Zakaj je torej distopija (vsaj v moji percepciji) bolje zastopana v literaturi oziroma kanonu? Smo spet pri črnogledosti ali je enostavno bolje pisati o družbi, ki za slehernika pač ni ustrezna, kot o takšni, ki je nekakšna idealizacija svetovnih nazorov avtorice_ja. Do klasifikacije, kaj je dis- in kaj utopično, seveda pride znotraj določenih ideoloških okvirjev, ki nas usmerjajo ravno v neko utopijo. Če se svet in družba v lit. delu ujemata s to ideologijo, potem imamo utopijo in obratno. Čeprav se navezujem na laično oceno, da je napisanih utopij malo/nič/niso pomembne, lahko to povežemo z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zygmunt_Bauman Baumanovim] delom ''Tekoča moderna'', ki kot eno temeljnih razlik med staro in novo (post)moderno izpostavlja pomanjkanje vizije o idealni družbi, torej pomanjkanje utopije. Bauman v svojem delu sicer trdi tudi, da roman ''1984'' ne funkcionira več kot distopija oziroma da ni več aktualen za sodobno družbeno situacijo. Tu bom to zmedeno nalogo polno nepoglobljenih idej  in izhodišč zaključil z nepoglobljenim odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo, nalogo ima (anti)utopična literatura. To je predvsem izpostavljanje krivičnih dogodkov in procesov v družbi sedanjosti, pri čemer lahko sedanjost razumemo kot avtorjevo ali bralčevo, ter opozorilo ali navodilo za prihodnost. Z rahlo napihnjenim izrazjem ne nameravam pripisati vsaki utopiji preroškosti ali statusa nekega ključnega manifesta, vseeno pa takšna literatura lahko (če je poleg tega še kvalitetna, še lažje) odpre oči marsikateremu bralcu, ki je hkrati seveda posameznik, državljan in politično bitje. Nastavljanje ogledala družbi je seveda značilno za mnoga literarna dela in angažiranosti ni dobro omejevati, toda ravno pri utopiji in distopiji se mi zdi to ključno.

===Popravljalci sveta===

Osrednja tema predavanja je popravljanje ali izboljševanje sveta. Z izpostavitvijo »popravljanja« lahko ljudi razdelimo na tiste, ki so s svetom zadovoljni in ne vidijo potrebe po popravljanju, ter  na tiste, ki želijo svet izboljšati oziroma popraviti. Včasih je prevladovalo popravljanje po vojni poti, žal je tako še vedno marsikje po svetu, po drugi strani pa se izboljševanje dogaja na kulturnem področju. Za to je ključen jezik, ki ga ne smemo jemati samoumevno, temveč ga negovati, s čimer ne mislim na kakršenkoli purizem. Slovenščina spada med velike jezike, saj ima več kot milijon govorcev.
 
Razvitost jezika se lahko dandanes pokaže tudi s številom člankov na Wikipediji. Wikipedija, ki temelji na želji po znanju, dostopnem vsem, je v očeh mnogih še vedno nezanesljiv vir, saj lahko wikičlanke ureja kdorkoli. Četudi je to res, pa to ne pomeni, da lahko kdorkoli napiše KARkoli. Večino sprememb bo nekdo pregledal, znaki vandalizma se hitro odkrijejo in odpravijo, prav tako pa je za članke na Wikipediji ključno ustrezno navajanje virov. Vsekakor niso vsi članki popolni in ni vse nujno res, a sodobna knjižnica iz Aleksandrije s časom le raste in se izboljšuje. Ravno Wikipedija je tako lahko eden načinov popravljanja sveta.

===Slavistična revija===

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje slovanskega jezikoslovja in literarne vede. V njej najdemo prispevke s teh dveh slavističnih področij, pa tudi širše. Izhaja štirikrat letno od leta 1948 dalje, njen prvi urednik je bil [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk Anton Ocvirk], danes je to [https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]. V številki, ki je pred mano (70/1 oziroma januar – marec 2022), najdemo štiri razprave. Poleg literarovedne o mitu o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antigona Antigoni] in njegovi povezavi s povojnimi poboji ter razprav o novih najdbah slovenskih protestantik in o cerkevnoslovanskih ostalinah izstopa predvsem razprava jezikoslovca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_%C5%A0ekli Mateja Šeklija] o zgodnjeslovenskih števnikih od 1 do 10 v Heilingenkreuškem rokopisu. To odkritje je namreč odmevalo tudi v medijih in pomeni pomemben doprinos k razumevanju zgodovine slovenskega jezika. Med ocenami, poročili, zapiski in gradivom najdemo na primer opombe žene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D Otona Župančiča], Ani Župančič, k III. knjigi ''Zbranega dela'' njenega moža.

===Članek iz SR===

Matic Kocijančič. Mit o Antigoni in povojni poboji v slovenski literarni recepciji. ''Slavistična revija'' 70/1 (2022). 1–11.

Avtor Matic Kocijančič, sicer zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se v članku ukvarja z antigonskim mitom in kako je bil v slovenski književnosti oziroma njeni recepciji povezan s travmo povojnih pobojev. Poudarek je na ''Antigoni'' Dominika Smoleta. 
Na začetku seveda stoji povzetek s ključnimi besedami v slovenščini in angleščini. V uvodnem delu avtor izpostavi ključna literarnovedna dela in mnenja, ki se tičejo Smoletove ''Antigone'' in povezave s povojnimi poboji. Sledi širši pregled izvirne in prevodne literarne produkcije, ki vsebuje antigonski mit ali se nanj nanaša. V zaključnem delu poglobi prej izpostavljene literarne povezave med povojnimi poboji in antigonskim mitom. Izpostavi tri dela, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji, ko se o tem uradno še ni smelo govoriti, Smoletovo ''Antigono'', ''Ukano'' Toneta Smoleta in ''Antigona s Severa'' Nade Gaborovič. Slednja je tudi prvo delo, ki povezavo vzpostavi eksplicitno.

===Slovenski literarni zgodovinar===

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bjel%C4%8Devi%C4%8D Aleksander Bjelčevič] je slovenski literarni zgodovinar in verzolog. Doktoriral je iz verza slovenske moderne. Na našem oddelku predava predvsem starejšo, pa tudi novejšo slovensko književnost, raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega verza – od srednjeveških cerkvenih pesmi do prostega verza moderne in sodobne poezije. Je urednik monografije o Janezu Trdini ''Zastavil sem svoje življenje'' {{COBISS|ID=222738944}}, poleg tega pa avtor vrste člankov, večinoma s področja verzologije.

===Geopedija===

Na Geopediji so Domžale navedene kot dogajališče le enega zgodovinskega romana oziroma povesti, ''Vrnitev v življenje'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oskar_Hudales Oskarja Hudalesa]. V bližnjem Dobu se odvija roman ''Inkvizitor'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mimi_Malen%C5%A1ek Mimi Malenšek]. V več bližnjih krajih (Trzin, Loka pri Mengšu in Mengeš) pa se dogaja zgodovinska povest z naslovom ''Peter Pavel Gantar, lanšpreški gospod'', ki jo je napisal [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj Ivan Pregelj].

Najbližja literarna spomenika, vnesena v Geopedijo, sta grob in spominska plošča [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik Janka Kersnika] na Brdu pri Lukavici. V okolici Domžal so rojeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Rode Vinko Rode] na Rodici ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina Janez Trdina] in Zorana – Franja Trojanšek Dekleva v Mengšu.

===Lektura ===

Za lekturo sem si izbral članek o [[:w:Petr Čech|Petru Čechu]]. Popravil sem par najnujnejših stvari, kot so dvojni presledki, napačen besedni red, napačno sklanjanje. Članek sicer kliče po temeljitejši prevetritvi navedenih podatkov in po doslednejšem navajanju virov, kar pa bi raje prepustil komu, ki ga zanima nogomet. 
{{Diff|:w:Petr Čech|prev|5747809|Moji popravki}}

===Register kulturne dediščine===

===Register kulturne dediščine: nalaganje fotografije===

===SlovLit===
Na SlovLitu je bilo na dan mojega rojstva (26. februar 2001) poslano eno sporočilo, pod zadevo ''Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine''. Gre za repliko oziroma komentar o reklami za Interspar, pri čemer se avtor prvega sporočila v nizu ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]) sprašuje, ali ima reklama prikrit (ali odkrit) namen vzpostavljati konkurenco med trgovcem in kulturo. Avtor replike (Matjaž Babič) ugotavlja, da si s tem vprašanjem najbrž ni vredno beliti glave, saj je namen vsake reklame le »KUPIKUPIKUPIKUPI«. Sporočilo je bilo sicer moderatorju poslano dan prej, na SlovLit pa je prišel, ko sem jaz ugledal luč sveta (tudi ura je približno prava).

Matjaž Babič. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000203.html Fw: Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine.] SlovLit 26. feb. 2001.

== Študij Nove pisarije ==

Zapiski iz knjige: [https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]


* Nadaljuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (1990–2002).
* Beseda ”nova” namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu, ne na papirju), hkrati pa se naslov sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija.
* Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno 'rastočo knjigo' (navezava na sliko Deklice z rastočo knjigo).

===Pismenost===
*Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
*Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
*Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

'''Infromacijska družba'''
*Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).
:*participativna kultura (participatory culture)
:*družbeni mediji (social media)
:*družabna omrežja (social networks)
*Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

'''Wikiji'''
*Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
*Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
*Wikimedijina spletišča:
:*Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
:*Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
:*Wikiknjige (za knjige in priročnike)
:*Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
:*Zbirka (za slikovno gradivo)
:*Wikislovar.
*S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
*Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
*Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

'''Avtor'''
*Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
*Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
*Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

'''Izbira jezika'''
*Odvisna od naslovnika:
:*globalna javnost (trenutno je ''lingua franca'' angleščina)
:*domača publika (slovenščina).
*Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
*Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

'''Izbira teme'''
*Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

'''Vaje v pisanju'''
*Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
*Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

'''Usoda avtorstva'''
*Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

'''Soavtorstvo'''
*Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
*Pravila soavtorstva:
:*vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
:*bodi odprt za spremembe;
:*zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
:*zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
:*soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
:*ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

'''Objavljanje'''
*Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
*V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
*O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca. 

'''Množični um ali pametna množica'''

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (''collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence''). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.
*Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
*V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:
:*Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.
*Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:
:*Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti. 
:*Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. 
*Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
*Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''crowdsourcing'', v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

'''Avtorske licence'''
*Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

*''Creative commons''
:*V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
:*Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
:*Vrste cc licenc (''kopirano iz spletne Nove pisarije''):
:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}
:*Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

*''Copyright''
:*Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
:*Problematičnost copyrighta:
::*pretirano poudarjanje avtorstva
::*nekompatibilnost z informacijsko družbo
::*intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina
:*Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
:*Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
:*Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
:*O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

'''Bralec'''
*''Prosti dostop''
:*Do nedavnega so bile knjige glavni vir znanja in so bile redko ''prosto dostopne''.
:*Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
:*Znanje se odpira, kar dokazuje digitalizacija knjige (DPLA, Hathitrust, Europeana).
:*EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav (pri katerih je bila finančno udeležena), kljub temu pa se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti.
:*Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. 
::*Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content) - vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminajmo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva ali dovoljuje.
:*Pridevnik ''open'':
::*open data: podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
::*open access: svobona dosegljivost informacij in znanstvenih publikacij
::*open content: svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko (literatura, video ...)
::*open knowledge: podobno kot open data; pojem razširi še na znanstvene, geografske, zgodovinske, vladne in druge upravne informacije; film, glasbo
::*open education
::*open source: t.i odprta koda omogoča svobodno razširjanje programske opreme
::*open research
::*open science: poleg svobodno dosegljivih informacij vključuje metode in orodja za transparentno raziskovanje.
:*Open Access Slovenia - prosti dostop (free OA) pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c), na spletu, odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.
:*Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdorkoli in kjerkoli.
:*Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.
:*Dokumenti, brezplačno dostopni na internetu, so v konzum dani na različne načine:
::*zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (npr. recenzirani revijalni članki)
::*green OA: prosti dostop zagotovi avtor ali njegov delodajalec s postavitvijo besedila (npr. predobjave/poobjave)
::*sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer zelo težko priti (npr. doktorati, diplome ...)
::*hibridni dostop: poleg zastonj spletne verzije obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije)
::*zakasnjeni prosti dostop: v prosti dostop pridejo po določenem času (po objavi)
::*platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtor nima stroškov, saj stroške objave pokrije nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).
:*Pomembno je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.
:*Prostodostopne revije najdemo v DOAJ (Directory of Open Access Journals) in na Googlovem Učenjaku. 
:*Akademske institucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).

*''Založbe''
:*Znanje kot javno dobro in ne kot lastnina fizičnih ali pravnih oseb - tako je znanje razumel Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence cc, aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske institucije. 
:*Tožba Aarona Shwartza - z univerzitetnih strežnikov je snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil brezplačen dostop.
:*Založbe so segment kulturne industrije - bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin .
::*Vsiljujejo objavo v tiskani obliki in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet.
:*Avtorji se za založbe največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda - iz razlogov prestiža.
:*Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva (npr. Slavistična revija).
:*Predatorske založbe (predatory open access publishing)
::*Science publishing Group revije postavlja na splet po principu zlatega prostorskega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj).
::*Pisci namesto honorarja dobijo dve zastonj objavi v časopisih.
::*Vabljivo zaradi inedksiranja (pri 10 bibliografskih institucijah).
::*Primer takšne revije je''International Journal of Language and Linguistics''.

*''Repozitoriji''
:*Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo s številkami o citiranosti, mnaj pomembne so številke o branosti objave.
:*Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti objav), bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
*Kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo:
::*odprtokodni programi (OJS - ''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij
::*OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc
::*OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij
::*OHS (''open harvest system'') za indeksiranje.
:*Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču ''Nacionalni portal odprte znanosti'':
::*PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij UL
:*Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
:*Vse tri slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu.
:*Odprtega značaja je spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.
:*Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

*''Varovanje zasebnosti''
:*Splet vzbuja nezaupljivost zaradi svoje velikosti in splošnega nezaupanja v dobre namere.
:*Enačenje skupnega in javnega:
::*Deljeni osebni podatki prinašajo mnoge ugodnosti; hkrati pa so povezani s strahom zaradi potencialnega nadzora in manipulacije s podatki.
:*Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov - Urad informacijskega pooblaščenca, ki se je v času Nataše Musar Pirc razvijal zelo agresivno:
::*prepoved fotografiranja brez privolitve
::*prepoved iskanja po imenih in priimkih (škoda se pozna na korpusu ''Nova beseda'' - primer iskanja 'Fran Levec').

===Kredibilnost===

Iz preteklosti smo vajeni filtriranja informacij pred objavo, na spletu pa tega filtra pogosto ni - posledica je dvom v kredibilnost objav na spletu.
*Avtorjeva kredibilnost
:*Praviloma zaupamo uveljavljenemu strokovnjaku.
:*Do mlajših avtorjev smo načeloma bolj nezaupljivi (tudi neupravičeno), saj imajo manj življenjskih izkušenj, vendar pa so lahko bolje teoretično in informacijsko podkovani.
:*Pozorni moramo biti tudi na tendenčnost in pristranskost - včasih je znanost uporabljena le kot inštrument. 

'''Aktivizem'''
*K spremembi dojemanja znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje v družboslovju ni mogoče - vedno nosi raziskovalčev interes.
*V Sloveniji se tovrstna ideologija kaže v aktivističnem slogu diplomskih nalog - kontaminira znanost in njene inštitucije.
Problemi aktivizma v znanosti:
:*posploševanje dejstev in selekcija zgolj tistih, ki ustrezajo tendenci.
:*zanemarjanje statističnih podatkov.
:*aktivizem se ponaša s kritično refleksijo, ampak kritična refleksija zahteva odmik od predmeta opazovanja; aktivizem pa si tovrstnega odmika ne more privoščiti.
Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. 

'''Avtorstvo'''

Institucija avtorjevim objavam podaja legitimnost, po drugi strani pa insitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. 
*Starost dokumenta:
:*Za starejše dokumente menimo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva - nekritično prepisovanje slednjih pa pripelje le do razmnoževanja napak, zato je potrebno tudi stare dokumente primerjati s tistimi objavami, v katerih informacijo lahko ves čas ažuriramo - npr. na Wikipediji.
*Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene.

'''Strokovno recenziranje'''

Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete.
*Aktualno je postalo v zadnjih desetletjih zaradi čedalje večje količine znanstvenih objav in zaradi vstopanja vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij teh nepreverjenih akterjev v disciplini.
*Prej je o kvaliteti prispevkov odločal v glavnem samo urednik.
*Delo recenzenti lahko sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, da avtor popravi navedene opombe.
*Zaradi pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju.
:*Javno recenziranje (open peer review).
:*Nevtralno presojo naj bi zagotavljala anonimnost postopka - ne more priti do nepotizma.
:*Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje njegovo besedilo.
:*Dvojno slepa recenzija: niti avtor niti recenzent se poimensko ne poznata.
*Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.
*Nekatera uredništva so recenzijski postopek formalizirala z obrazcem, v katerem recenzent določi in presodi:
:*tip članka;
:*njegovo tematsko področje;
:*ustreznost naslova;
:*obsežnost članka (v znakih);
:*dopolnjevanje (ugotovijo, ali manjka kakšen nujen del članka - avtorjevo ime in institucija, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature);
:*ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali prevodu;
:*jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva);
:*slog članka (členitev, jasnost, jedrnatost ...);
:*primernost terminologije;
:*tehnično plat članka (uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska itd.);
:*izbira teme (aktualnost ali obrobnost);
:*metodo obdelave informacij;
:*reference, na katere se sklicuje avtor;
:*morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti.

'''Pravopis'''

Piščeva slaba jezikovna kompetenca poraja dvom v kredibilnost njegovih informacij.
*Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in njihova stičnost/nestičnost.
:*Dolgi pomišljaj pride v poštev redko.
*Narekovaji (poznamo tri oblike dvojnih in več enojnih narekovajev)
:*» « (priporočeni za Wikipedijo)
:*&quot;
:*„ ”
*Dvopičje je levostično ločilo, zato moramo pri kopiranju bibliografskih enot iz Cobissa zamenjati nestična ločila z levostičnimi:
:*Kranj : Gorenjski tisk, 1999  -  Kranj: Gorenjski tisk, 1999
*Tripičje (alternativna vezniku itd./ pred tropičjem ni vejice)
*V strokovnih besedilih se ogibamo klicajev in vprašajev.
*Podpičje se rabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (je kombinacija pomena pike in vejice).

'''Digitalna pismesnot'''

''Formati besedil''
*Formate besedil prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov:
:*''txt'' pomeni golo besedilo (pisanje na forumih in računalniških programih)
:*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo (format za vnašanje popravkov)
:*''htm''je spletno besedilo
:*''pdf''je natisljivo besedilo (namenjeno oddaji v tiskarno)
:*besedila na wikijih, v repozitoriju skladišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.

''Besedilo v wikijih''
*Osnovno oblikovanje je zelo enostavno.
*Besedilo lahko nepsredno tipkamo v okno (zavihek ''Uredi'') ali pa ga prekopiramo iz urejevalnika.
*Osnove wiki pisanja:
:*odstavek = prazna vrsta
:*zvezdica (*) = enota v seznamu (alineja)
:*dva enačaja ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.) = naslov
:*ležeči tisk = dva apostrofa ’’xxxx’’; krepki = trije apostrofi ’’’xxxx’’’
:*povezave = oglati oklepaji [[ ]]
:*sliko vstavimo preko menija
:*v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s { {COBISS|ID=nnnnnnn} },[113] okvirček za avtorja s predlogo { {infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo { {infopolje knjiga} }, razprti tisk z { {razprto | aaaaaaa} }, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
:*grabljice (#) = oštevilčeni seznam 
:*presledek na začetku vrstice = okvirček z besedilom.
:*V wikijih delujejo tudi ukazi za format html: &lt; br &gt; za prelom vrstice, &lt; hr &gt; za vodoravno črto, &lt; center &gt; za centriranje besedila.
:*&lt; poem&gt; uvaja pesemsko besedilo, &lt; /poem&gt; pa ga zaključuje.

''Sporočanje popravkov in komentarjev''
*Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja (označi besedilo &gt; desni klik &gt; Pregled &gt; Nov komentar).
*Možno je beleženje posegov v besedilo (črtanja, dopolnila, zamenjave) s funkcijo ''Sledi spremembam''.
*Komentiranje wikibesedil:
:*na pogovorni strani besedila
:*na pogovorni strani avtorja
:*če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
:*znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: &lt;!-- komentar --&gt;
:*s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}.

'''Navajanje'''

''Čemu sploh citiramo''

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Sklicevanje na že poznano manjša možnost nerazumevanja ali napačnega razumevanja, ki jo prinašajo s sabo zelo inovativna besedila. Človeški napredek ni stvar individualnih posameznikov, ampak stvar zavzetih množic oziroma anonimnih posameznikov iz množic. 
*Samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti. 

''Prepisovanje''

O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. 
*Najbolj nekorektna in nekolegialna oblika prepisovanja je akademska - kraja teme, misli, ipd.

''Citatna industrija''
*''Citatni indeksi''
:*Je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pogled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih. 
:*Citatni indeksi:
::*SCI (Science Citation Index)
::*SSCI (Social Sciences Citation Index)
::*AHCI (Arts and Humanities Citation Index).
::*V Sloveniji: ''Scopus'' in ''Web of Science''
:*Zastonj je na spletu na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega učenjaka (Google Scholar)
:*Tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam in vztrajno izreka kritike na račun bibliometrično pridobljenih podatkov o uspešnosti in vplivnosti (pomisleki zaradi komercialnega statusa inštitucij, anglocentričnosti, omejitev na novejše publikacije).
:*Problematičnost se pojavi, ko pri oceni znanstvene odličnosti revije odloča vključenost v citatne baze ali odsotnost v njih (Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI).

*''Faktor vpliva''
:*Faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije.
:*Število citatov (v zadnjih dveh letih) : Število objavljenih člankov (v tem času) = Povprečje citiranosti na članek
:*Negativna stran - kulturna pristranskost: skoraj vse revije, ki jih zajema, so z angleškega govornega območja (Severna Amerika, Evropa in Avtralija)
:*Znanstvena skupnost se zavzema za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, kot je IF.
:*Za članke na Wikipediji dobimo podatek o branosti, o številu klikov na članek, med ''Podatki o strani''. 

*''Slovenske znanstvene revije''
:*Primerjalna književnost
:*Slavistična revija
:*Jezik in slovstvo
:*Razprave SAZU ...
:*Za posamezna področja so relevantne tudi revije ''Sodobnost'', ''Otrok in knjiga'', ''Dialogi''.

*''Citatni slogi''

Znanstvene discipline po svetu uporabljajo različne citatne standarde, tudi humanistika nima samo enega:
:*APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
:*MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
:*AMA (medicina, biologija)
:*čikaški (naravoslovje, splošno)
:*wikipedijski
:*Poznani so še Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA
:*Najpomembnejši deli bibliografske enote so:
::*avtor
::*naslov
::*ime spletišča in datum
::*kraj, založba, letnica in knjižna zbirka
::*naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani
::*naslov revije, letnik, številko, letnico in strani
::*naslov časnika, datum in strani.

*''Tehnika citiranja''

Citat ali navedek je sestavljen iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata. 
:1. Dobesedni navedek pisec loči od lastnega besedila z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek.
:2. Vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali, kazalka je lahko v obliki:
::*opombe
::*kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju)
::*neposredne povezave na vir.
Opomba bralca usmerja k polnim biografskim podatkom pod črto na dnu strani, oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature na koncu besedila, medbesedilna povezava pa neposredno na besedilo, iz katerega je bilo citirano.

Kratki sklici so zapisani v oklepaju neposredno za povzetim besedilom.
*»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).

Navedke označujemo na tri načine:
*narekovaji
*odstavek in drugačen črkovni red
*izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
:*Opomba: navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami. Namesto začetnega tripičja začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka. Primer - citat Prešernovega besedila:
»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo. 
Enote na spletnem seznamu literature se od natisnjenih razlikujejo po uporabi alinej.
*Navajanje celotnih URL-jev ni dovoljeno ne na papirju ne na spletu, saj so preveč spremenljivi, tipografsko težko obvladljivi in na papirju popolnoma neuporabni - v spletni objavi se kot hiperpovezave skrijejo pod izbrani niz v navedbi, v tisku pa jih nadomešča preprosti dodatek ''Na spletu'', ''Splet'' ali ''Tudi na spletu.''

===Žanri===

Na internetu je veliko možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in pisno komunikacijo - odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri. Z množičnim pisanjem je toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporazumevanja večja, kljub temu pa se je treba držati  pravil, ki veljajo za posamezno zvrst in njene žanre.
*Dilema pri razlikovanju med pojmi: '''znanstveno''', '''strokovno''', '''poljudnoznanstveno''' pisanje.
:*Izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
:*Pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o objavah z določenega področja.
:*Strokovni članek: predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo - objavljeni so v strokovni ali zannstveni reviji, po zahtevnosti in slogu pa pa prilagojeni bralcem teh revij.
:*Poljudni članek: ima namen popularizirati in družbeno osmisliti raziskovalna spoznanja - objavljeni so v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko.
*Dilema pri razlikovanju med besedama: ''stroka'' ali ''strokovni''.
:*Stroka (kot disciplina) poimenuje znanstvena področja.
:*Pridevnik strokovni pa se v akademskem svetu uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu - strokovno je tisto, kar ne dosega kriterijev znanstvenega.
::*Strokovni so na primer slovarji, učbeniki, priročniki, antologije ...
*Med znanstvene prispevke upoštevamo tudi objavljene prispevke iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene, predgovore ali spremne besede, intervjuje.
*Za plezanje po akademski lestvici so pomembne le znanstvene objave. 
*V humanistiki so najbolj cenjene ''monografske publikacije'', torej knjige:
::*Ločimo: ''znanstvene, strokovne, univerzitetne (in druge) učbenike, učno gradivo''

'''Šolsko pisanje'''
Od žanrov strokovnega in znanstvenega pisanja je treba razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja, kamor spadajo:
:*referat
:*esej
:*diplomska naloga (magisterij, doktorat)
*Namen šolskega pisanja je izpolniti študijske dolžnosti in ugoditi mentorju, če pa oceno in z njo povezani status študenta zamenjamo s predmetom raziskave in opisovanja, ne gre več za šolsko, ampak bolj za strokovno oz. znanstveno pisanje.

'''Popravljanje'''

Popravljanje je zbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti, za lektoriranje in korigiranje. 
*''Lektura'' je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno.
:*Najbližji angleški izraz ''copy editing'', ki pa je vezan na dejavnost urednika.
:*Avtorji se lahko pri umetnostnih besedilih sklicujejo tudi na ''licentio poetico'', pri znanstvenih besedilih pa je osebni slog drugotnega pomena, saj je temeljni cilj razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij. 

*''Korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug - ponavadi strojno branje. Korigirajo se besedila, ki so že pripravljena za objavo. 
:*Korektor v principu popravlja zgolj druge posege v avtorsko besedilo.
:*''Rdeči svinčnik'', ki je oznaka za nekdanje lektorjevo delovno orodje, se na računalniku spremeni v funkcijo ''Sledi spremembam''.
:*Na Wikiviru je korektorjeva naloga primerjati fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je razpoznal OCR-program, in popraviti napake, tako da je rezultat čimbolj podoben originalnemu delu. 

*''Uredništvo'' ali urednikovanje označuje vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi; urednik gre skozi besedilo prvi in se odloči, ali bo objava sprejeta. 
:*Sprejme lahko takšno besedilo, kot je bilo oddano, ali pa avtorju postavi pogoje za objavo: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb.
:*Besedilo potem da naprej lektorju in korektorju.</text>
      <sha1>nk4wy6xrkcdd672oyyq0lc871ytgjz5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72706</id>
      <parentid>72705</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:04:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3727</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50265" xml:space="preserve">Študent slovenistike in bohemistike.

==Domače naloge==
===Kaj o utopičnem in literarnem===
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija Utopija] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antiutopija antiutopija]. Če pogledamo njuna (slovenska) wikičlanka, opazimo, da ima druga oziroma antipod prve daljši opis, ki pa vsebuje tudi seznam slovenskih literarnih del, označenih kot utopije ali antiutopije. Morda nesorazmernost dolžine obeh člankov priča o slovenski črnogledosti? 
Ob premišljevanju o utopičnem in literarnem se hitro znajdem v množici naslovov distopij, med katerimi izstopata Huxleyjev ''Krasni novi svet'' (1932) in Orwellov ''1984''. (Za kakšne slovenistične primere najbolje, da si ogledate že prej omenjeni seznam.) Zakaj je torej distopija (vsaj v moji percepciji) bolje zastopana v literaturi oziroma kanonu? Smo spet pri črnogledosti ali je enostavno bolje pisati o družbi, ki za slehernika pač ni ustrezna, kot o takšni, ki je nekakšna idealizacija svetovnih nazorov avtorice_ja. Do klasifikacije, kaj je dis- in kaj utopično, seveda pride znotraj določenih ideoloških okvirjev, ki nas usmerjajo ravno v neko utopijo. Če se svet in družba v lit. delu ujemata s to ideologijo, potem imamo utopijo in obratno. Čeprav se navezujem na laično oceno, da je napisanih utopij malo/nič/niso pomembne, lahko to povežemo z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zygmunt_Bauman Baumanovim] delom ''Tekoča moderna'', ki kot eno temeljnih razlik med staro in novo (post)moderno izpostavlja pomanjkanje vizije o idealni družbi, torej pomanjkanje utopije. Bauman v svojem delu sicer trdi tudi, da roman ''1984'' ne funkcionira več kot distopija oziroma da ni več aktualen za sodobno družbeno situacijo. Tu bom to zmedeno nalogo polno nepoglobljenih idej  in izhodišč zaključil z nepoglobljenim odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo, nalogo ima (anti)utopična literatura. To je predvsem izpostavljanje krivičnih dogodkov in procesov v družbi sedanjosti, pri čemer lahko sedanjost razumemo kot avtorjevo ali bralčevo, ter opozorilo ali navodilo za prihodnost. Z rahlo napihnjenim izrazjem ne nameravam pripisati vsaki utopiji preroškosti ali statusa nekega ključnega manifesta, vseeno pa takšna literatura lahko (če je poleg tega še kvalitetna, še lažje) odpre oči marsikateremu bralcu, ki je hkrati seveda posameznik, državljan in politično bitje. Nastavljanje ogledala družbi je seveda značilno za mnoga literarna dela in angažiranosti ni dobro omejevati, toda ravno pri utopiji in distopiji se mi zdi to ključno.

===Popravljalci sveta===

Osrednja tema predavanja je popravljanje ali izboljševanje sveta. Z izpostavitvijo »popravljanja« lahko ljudi razdelimo na tiste, ki so s svetom zadovoljni in ne vidijo potrebe po popravljanju, ter  na tiste, ki želijo svet izboljšati oziroma popraviti. Včasih je prevladovalo popravljanje po vojni poti, žal je tako še vedno marsikje po svetu, po drugi strani pa se izboljševanje dogaja na kulturnem področju. Za to je ključen jezik, ki ga ne smemo jemati samoumevno, temveč ga negovati, s čimer ne mislim na kakršenkoli purizem. Slovenščina spada med velike jezike, saj ima več kot milijon govorcev.
 
Razvitost jezika se lahko dandanes pokaže tudi s številom člankov na Wikipediji. Wikipedija, ki temelji na želji po znanju, dostopnem vsem, je v očeh mnogih še vedno nezanesljiv vir, saj lahko wikičlanke ureja kdorkoli. Četudi je to res, pa to ne pomeni, da lahko kdorkoli napiše KARkoli. Večino sprememb bo nekdo pregledal, znaki vandalizma se hitro odkrijejo in odpravijo, prav tako pa je za članke na Wikipediji ključno ustrezno navajanje virov. Vsekakor niso vsi članki popolni in ni vse nujno res, a sodobna knjižnica iz Aleksandrije s časom le raste in se izboljšuje. Ravno Wikipedija je tako lahko eden načinov popravljanja sveta.

===Slavistična revija===

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje slovanskega jezikoslovja in literarne vede. V njej najdemo prispevke s teh dveh slavističnih področij, pa tudi širše. Izhaja štirikrat letno od leta 1948 dalje, njen prvi urednik je bil [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk Anton Ocvirk], danes je to [https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]. V številki, ki je pred mano (70/1 oziroma januar – marec 2022), najdemo štiri razprave. Poleg literarovedne o mitu o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antigona Antigoni] in njegovi povezavi s povojnimi poboji ter razprav o novih najdbah slovenskih protestantik in o cerkevnoslovanskih ostalinah izstopa predvsem razprava jezikoslovca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_%C5%A0ekli Mateja Šeklija] o zgodnjeslovenskih števnikih od 1 do 10 v Heilingenkreuškem rokopisu. To odkritje je namreč odmevalo tudi v medijih in pomeni pomemben doprinos k razumevanju zgodovine slovenskega jezika. Med ocenami, poročili, zapiski in gradivom najdemo na primer opombe žene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D Otona Župančiča], Ani Župančič, k III. knjigi ''Zbranega dela'' njenega moža.

===Članek iz SR===

Matic Kocijančič. Mit o Antigoni in povojni poboji v slovenski literarni recepciji. ''Slavistična revija'' 70/1 (2022). 1–11.

Avtor Matic Kocijančič, sicer zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se v članku ukvarja z antigonskim mitom in kako je bil v slovenski književnosti oziroma njeni recepciji povezan s travmo povojnih pobojev. Poudarek je na ''Antigoni'' Dominika Smoleta. 
Na začetku seveda stoji povzetek s ključnimi besedami v slovenščini in angleščini. V uvodnem delu avtor izpostavi ključna literarnovedna dela in mnenja, ki se tičejo Smoletove ''Antigone'' in povezave s povojnimi poboji. Sledi širši pregled izvirne in prevodne literarne produkcije, ki vsebuje antigonski mit ali se nanj nanaša. V zaključnem delu poglobi prej izpostavljene literarne povezave med povojnimi poboji in antigonskim mitom. Izpostavi tri dela, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji, ko se o tem uradno še ni smelo govoriti, Smoletovo ''Antigono'', ''Ukano'' Toneta Smoleta in ''Antigona s Severa'' Nade Gaborovič. Slednja je tudi prvo delo, ki povezavo vzpostavi eksplicitno.

===Slovenski literarni zgodovinar===

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bjel%C4%8Devi%C4%8D Aleksander Bjelčevič] je slovenski literarni zgodovinar in verzolog. Doktoriral je iz verza slovenske moderne. Na našem oddelku predava predvsem starejšo, pa tudi novejšo slovensko književnost, raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega verza – od srednjeveških cerkvenih pesmi do prostega verza moderne in sodobne poezije. Je urednik monografije o Janezu Trdini ''Zastavil sem svoje življenje'' {{COBISS|ID=222738944}}, poleg tega pa avtor vrste člankov, večinoma s področja verzologije.

===Geopedija===

Na Geopediji so Domžale navedene kot dogajališče le enega zgodovinskega romana oziroma povesti, ''Vrnitev v življenje'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oskar_Hudales Oskarja Hudalesa]. V bližnjem Dobu se odvija roman ''Inkvizitor'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mimi_Malen%C5%A1ek Mimi Malenšek]. V več bližnjih krajih (Trzin, Loka pri Mengšu in Mengeš) pa se dogaja zgodovinska povest z naslovom ''Peter Pavel Gantar, lanšpreški gospod'', ki jo je napisal [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj Ivan Pregelj].

Najbližja literarna spomenika, vnesena v Geopedijo, sta grob in spominska plošča [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik Janka Kersnika] na Brdu pri Lukavici. V okolici Domžal so rojeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Rode Vinko Rode] na Rodici ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina Janez Trdina] in Zorana – Franja Trojanšek Dekleva v Mengšu.

===Lektura ===

Za lekturo sem si izbral članek o [[:w:Petr Čech|Petru Čechu]]. Popravil sem par najnujnejših stvari, kot so dvojni presledki, napačen besedni red, napačno sklanjanje. Članek sicer kliče po temeljitejši prevetritvi navedenih podatkov in po doslednejšem navajanju virov, kar pa bi raje prepustil komu, ki ga zanima nogomet. 
{{Diff|:w:Petr Čech|prev|5747809|Moji popravki}}

===Register kulturne dediščine===

===Register kulturne dediščine: nalaganje fotografije===

===SlovLit===
Na SlovLitu je bilo na dan mojega rojstva (26. februar 2001) poslano eno sporočilo, pod zadevo ''Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine''. Gre za repliko oziroma komentar o reklami za Interspar, pri čemer se avtor prvega sporočila v nizu ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]) sprašuje, ali ima reklama prikrit (ali odkrit) namen vzpostavljati konkurenco med trgovcem in kulturo. Avtor replike (Matjaž Babič) ugotavlja, da si s tem vprašanjem najbrž ni vredno beliti glave, saj je namen vsake reklame le »KUPIKUPIKUPIKUPI«. Sporočilo je bilo sicer moderatorju poslano dan prej, na SlovLit pa je prišel, ko sem jaz ugledal luč sveta (tudi ura je približno prava).

Matjaž Babič. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000203.html Fw: Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine.] SlovLit 26. feb. 2001.

== Študij Nove pisarije ==

Zapiski iz knjige: [https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]


* Nadaljuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (1990–2002).
* Beseda ”nova” namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu, ne na papirju), hkrati pa se naslov sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija.
* Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno 'rastočo knjigo' (navezava na sliko Deklice z rastočo knjigo).

===Pismenost===
*Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
*Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
*Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

'''Infromacijska družba'''
*Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).
:*participativna kultura (participatory culture)
:*družbeni mediji (social media)
:*družabna omrežja (social networks)
*Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

'''Wikiji'''
*Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
*Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
*Wikimedijina spletišča:
:*Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
:*Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
:*Wikiknjige (za knjige in priročnike)
:*Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
:*Zbirka (za slikovno gradivo)
:*Wikislovar.
*S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
*Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
*Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

'''Avtor'''
*Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
*Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
*Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

'''Izbira jezika'''
*Odvisna od naslovnika:
:*globalna javnost (trenutno je ''lingua franca'' angleščina)
:*domača publika (slovenščina).
*Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
*Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

'''Izbira teme'''
*Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

'''Vaje v pisanju'''
*Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
*Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

'''Usoda avtorstva'''
*Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

'''Soavtorstvo'''
*Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
*Pravila soavtorstva:
:*vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
:*bodi odprt za spremembe;
:*zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
:*zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
:*soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
:*ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

'''Objavljanje'''
*Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
*V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
*O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca. 

'''Množični um ali pametna množica'''

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (''collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence''). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.
*Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
*V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:
:*Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.
*Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:
:*Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti. 
:*Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. 
*Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
*Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''crowdsourcing'', v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

'''Avtorske licence'''
*Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

*''Creative commons''
:*V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
:*Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
:*Vrste cc licenc (''kopirano iz spletne Nove pisarije''):
:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}
:*Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

*''Copyright''
:*Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
:*Problematičnost copyrighta:
::*pretirano poudarjanje avtorstva
::*nekompatibilnost z informacijsko družbo
::*intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina
:*Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
:*Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
:*Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
:*O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

'''Bralec'''
*''Prosti dostop''
:*Do nedavnega so bile knjige glavni vir znanja in so bile redko ''prosto dostopne''.
:*Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
:*Znanje se odpira, kar dokazuje digitalizacija knjige (DPLA, Hathitrust, Europeana).
:*EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav (pri katerih je bila finančno udeležena), kljub temu pa se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti.
:*Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. 
::*Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content) - vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminajmo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva ali dovoljuje.
:*Pridevnik ''open'':
::*open data: podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
::*open access: svobona dosegljivost informacij in znanstvenih publikacij
::*open content: svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko (literatura, video ...)
::*open knowledge: podobno kot open data; pojem razširi še na znanstvene, geografske, zgodovinske, vladne in druge upravne informacije; film, glasbo
::*open education
::*open source: t.i odprta koda omogoča svobodno razširjanje programske opreme
::*open research
::*open science: poleg svobodno dosegljivih informacij vključuje metode in orodja za transparentno raziskovanje.
:*Open Access Slovenia - prosti dostop (free OA) pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c), na spletu, odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.
:*Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdorkoli in kjerkoli.
:*Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.
:*Dokumenti, brezplačno dostopni na internetu, so v konzum dani na različne načine:
::*zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (npr. recenzirani revijalni članki)
::*green OA: prosti dostop zagotovi avtor ali njegov delodajalec s postavitvijo besedila (npr. predobjave/poobjave)
::*sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer zelo težko priti (npr. doktorati, diplome ...)
::*hibridni dostop: poleg zastonj spletne verzije obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije)
::*zakasnjeni prosti dostop: v prosti dostop pridejo po določenem času (po objavi)
::*platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtor nima stroškov, saj stroške objave pokrije nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).
:*Pomembno je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.
:*Prostodostopne revije najdemo v DOAJ (Directory of Open Access Journals) in na Googlovem Učenjaku. 
:*Akademske institucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).

*''Založbe''
:*Znanje kot javno dobro in ne kot lastnina fizičnih ali pravnih oseb - tako je znanje razumel Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence cc, aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske institucije. 
:*Tožba Aarona Shwartza - z univerzitetnih strežnikov je snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil brezplačen dostop.
:*Založbe so segment kulturne industrije - bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin .
::*Vsiljujejo objavo v tiskani obliki in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet.
:*Avtorji se za založbe največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda - iz razlogov prestiža.
:*Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva (npr. Slavistična revija).
:*Predatorske založbe (predatory open access publishing)
::*Science publishing Group revije postavlja na splet po principu zlatega prostorskega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj).
::*Pisci namesto honorarja dobijo dve zastonj objavi v časopisih.
::*Vabljivo zaradi inedksiranja (pri 10 bibliografskih institucijah).
::*Primer takšne revije je''International Journal of Language and Linguistics''.

*''Repozitoriji''
:*Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo s številkami o citiranosti, mnaj pomembne so številke o branosti objave.
:*Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti objav), bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
*Kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo:
::*odprtokodni programi (OJS - ''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij
::*OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc
::*OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij
::*OHS (''open harvest system'') za indeksiranje.
:*Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču ''Nacionalni portal odprte znanosti'':
::*PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij UL
:*Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
:*Vse tri slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu.
:*Odprtega značaja je spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.
:*Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

*''Varovanje zasebnosti''
:*Splet vzbuja nezaupljivost zaradi svoje velikosti in splošnega nezaupanja v dobre namere.
:*Enačenje skupnega in javnega:
::*Deljeni osebni podatki prinašajo mnoge ugodnosti; hkrati pa so povezani s strahom zaradi potencialnega nadzora in manipulacije s podatki.
:*Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov - Urad informacijskega pooblaščenca, ki se je v času Nataše Musar Pirc razvijal zelo agresivno:
::*prepoved fotografiranja brez privolitve
::*prepoved iskanja po imenih in priimkih (škoda se pozna na korpusu ''Nova beseda'' - primer iskanja 'Fran Levec').

===Kredibilnost===

Iz preteklosti smo vajeni filtriranja informacij pred objavo, na spletu pa tega filtra pogosto ni - posledica je dvom v kredibilnost objav na spletu.
*Avtorjeva kredibilnost
:*Praviloma zaupamo uveljavljenemu strokovnjaku.
:*Do mlajših avtorjev smo načeloma bolj nezaupljivi (tudi neupravičeno), saj imajo manj življenjskih izkušenj, vendar pa so lahko bolje teoretično in informacijsko podkovani.
:*Pozorni moramo biti tudi na tendenčnost in pristranskost - včasih je znanost uporabljena le kot inštrument. 

'''Aktivizem'''
*K spremembi dojemanja znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje v družboslovju ni mogoče - vedno nosi raziskovalčev interes.
*V Sloveniji se tovrstna ideologija kaže v aktivističnem slogu diplomskih nalog - kontaminira znanost in njene inštitucije.
Problemi aktivizma v znanosti:
:*posploševanje dejstev in selekcija zgolj tistih, ki ustrezajo tendenci.
:*zanemarjanje statističnih podatkov.
:*aktivizem se ponaša s kritično refleksijo, ampak kritična refleksija zahteva odmik od predmeta opazovanja; aktivizem pa si tovrstnega odmika ne more privoščiti.
Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. 

'''Avtorstvo'''

Institucija avtorjevim objavam podaja legitimnost, po drugi strani pa insitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. 
*Starost dokumenta:
:*Za starejše dokumente menimo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva - nekritično prepisovanje slednjih pa pripelje le do razmnoževanja napak, zato je potrebno tudi stare dokumente primerjati s tistimi objavami, v katerih informacijo lahko ves čas ažuriramo - npr. na Wikipediji.
*Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene.

'''Strokovno recenziranje'''

Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete.
*Aktualno je postalo v zadnjih desetletjih zaradi čedalje večje količine znanstvenih objav in zaradi vstopanja vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij teh nepreverjenih akterjev v disciplini.
*Prej je o kvaliteti prispevkov odločal v glavnem samo urednik.
*Delo recenzenti lahko sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, da avtor popravi navedene opombe.
*Zaradi pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju.
:*Javno recenziranje (open peer review).
:*Nevtralno presojo naj bi zagotavljala anonimnost postopka - ne more priti do nepotizma.
:*Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje njegovo besedilo.
:*Dvojno slepa recenzija: niti avtor niti recenzent se poimensko ne poznata.
*Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.
*Nekatera uredništva so recenzijski postopek formalizirala z obrazcem, v katerem recenzent določi in presodi:
:*tip članka;
:*njegovo tematsko področje;
:*ustreznost naslova;
:*obsežnost članka (v znakih);
:*dopolnjevanje (ugotovijo, ali manjka kakšen nujen del članka - avtorjevo ime in institucija, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature);
:*ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali prevodu;
:*jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva);
:*slog članka (členitev, jasnost, jedrnatost ...);
:*primernost terminologije;
:*tehnično plat članka (uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska itd.);
:*izbira teme (aktualnost ali obrobnost);
:*metodo obdelave informacij;
:*reference, na katere se sklicuje avtor;
:*morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti.

'''Pravopis'''

Piščeva slaba jezikovna kompetenca poraja dvom v kredibilnost njegovih informacij.
*Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in njihova stičnost/nestičnost.
:*Dolgi pomišljaj pride v poštev redko.
*Narekovaji (poznamo tri oblike dvojnih in več enojnih narekovajev)
:*» « (priporočeni za Wikipedijo)
:*&quot;
:*„ ”
*Dvopičje je levostično ločilo, zato moramo pri kopiranju bibliografskih enot iz Cobissa zamenjati nestična ločila z levostičnimi:
:*Kranj : Gorenjski tisk, 1999  -  Kranj: Gorenjski tisk, 1999
*Tripičje (alternativna vezniku itd./ pred tropičjem ni vejice)
*V strokovnih besedilih se ogibamo klicajev in vprašajev.
*Podpičje se rabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (je kombinacija pomena pike in vejice).

'''Digitalna pismesnot'''

''Formati besedil''
*Formate besedil prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov:
:*''txt'' pomeni golo besedilo (pisanje na forumih in računalniških programih)
:*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo (format za vnašanje popravkov)
:*''htm''je spletno besedilo
:*''pdf''je natisljivo besedilo (namenjeno oddaji v tiskarno)
:*besedila na wikijih, v repozitoriju skladišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.

''Besedilo v wikijih''
*Osnovno oblikovanje je zelo enostavno.
*Besedilo lahko nepsredno tipkamo v okno (zavihek ''Uredi'') ali pa ga prekopiramo iz urejevalnika.
*Osnove wiki pisanja:
:*odstavek = prazna vrsta
:*zvezdica (*) = enota v seznamu (alineja)
:*dva enačaja ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.) = naslov
:*ležeči tisk = dva apostrofa ’’xxxx’’; krepki = trije apostrofi ’’’xxxx’’’
:*povezave = oglati oklepaji [[ ]]
:*sliko vstavimo preko menija
:*v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s { {COBISS|ID=nnnnnnn} },[113] okvirček za avtorja s predlogo { {infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo { {infopolje knjiga} }, razprti tisk z { {razprto | aaaaaaa} }, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
:*grabljice (#) = oštevilčeni seznam 
:*presledek na začetku vrstice = okvirček z besedilom.
:*V wikijih delujejo tudi ukazi za format html: &lt; br &gt; za prelom vrstice, &lt; hr &gt; za vodoravno črto, &lt; center &gt; za centriranje besedila.
:*&lt; poem&gt; uvaja pesemsko besedilo, &lt; /poem&gt; pa ga zaključuje.

''Sporočanje popravkov in komentarjev''
*Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja (označi besedilo &gt; desni klik &gt; Pregled &gt; Nov komentar).
*Možno je beleženje posegov v besedilo (črtanja, dopolnila, zamenjave) s funkcijo ''Sledi spremembam''.
*Komentiranje wikibesedil:
:*na pogovorni strani besedila
:*na pogovorni strani avtorja
:*če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
:*znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: &lt;!-- komentar --&gt;
:*s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}.

'''Navajanje'''

''Čemu sploh citiramo''

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Sklicevanje na že poznano manjša možnost nerazumevanja ali napačnega razumevanja, ki jo prinašajo s sabo zelo inovativna besedila. Človeški napredek ni stvar individualnih posameznikov, ampak stvar zavzetih množic oziroma anonimnih posameznikov iz množic. 
*Samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti. 

''Prepisovanje''

O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. 
*Najbolj nekorektna in nekolegialna oblika prepisovanja je akademska - kraja teme, misli, ipd.

''Citatna industrija''
*''Citatni indeksi''
:*Je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pogled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih. 
:*Citatni indeksi:
::*SCI (Science Citation Index)
::*SSCI (Social Sciences Citation Index)
::*AHCI (Arts and Humanities Citation Index).
::*V Sloveniji: ''Scopus'' in ''Web of Science''
:*Zastonj je na spletu na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega učenjaka (Google Scholar)
:*Tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam in vztrajno izreka kritike na račun bibliometrično pridobljenih podatkov o uspešnosti in vplivnosti (pomisleki zaradi komercialnega statusa inštitucij, anglocentričnosti, omejitev na novejše publikacije).
:*Problematičnost se pojavi, ko pri oceni znanstvene odličnosti revije odloča vključenost v citatne baze ali odsotnost v njih (Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI).

*''Faktor vpliva''
:*Faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije.
:*Število citatov (v zadnjih dveh letih) : Število objavljenih člankov (v tem času) = Povprečje citiranosti na članek
:*Negativna stran - kulturna pristranskost: skoraj vse revije, ki jih zajema, so z angleškega govornega območja (Severna Amerika, Evropa in Avtralija)
:*Znanstvena skupnost se zavzema za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, kot je IF.
:*Za članke na Wikipediji dobimo podatek o branosti, o številu klikov na članek, med ''Podatki o strani''. 

*''Slovenske znanstvene revije''
:*Primerjalna književnost
:*Slavistična revija
:*Jezik in slovstvo
:*Razprave SAZU ...
:*Za posamezna področja so relevantne tudi revije ''Sodobnost'', ''Otrok in knjiga'', ''Dialogi''.

*''Citatni slogi''

Znanstvene discipline po svetu uporabljajo različne citatne standarde, tudi humanistika nima samo enega:
:*APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
:*MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
:*AMA (medicina, biologija)
:*čikaški (naravoslovje, splošno)
:*wikipedijski
:*Poznani so še Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA
:*Najpomembnejši deli bibliografske enote so:
::*avtor
::*naslov
::*ime spletišča in datum
::*kraj, založba, letnica in knjižna zbirka
::*naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani
::*naslov revije, letnik, številko, letnico in strani
::*naslov časnika, datum in strani.

*''Tehnika citiranja''

Citat ali navedek je sestavljen iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata. 
:1. Dobesedni navedek pisec loči od lastnega besedila z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek.
:2. Vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali, kazalka je lahko v obliki:
::*opombe
::*kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju)
::*neposredne povezave na vir.
Opomba bralca usmerja k polnim biografskim podatkom pod črto na dnu strani, oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature na koncu besedila, medbesedilna povezava pa neposredno na besedilo, iz katerega je bilo citirano.

Kratki sklici so zapisani v oklepaju neposredno za povzetim besedilom.
*»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).

Navedke označujemo na tri načine:
*narekovaji
*odstavek in drugačen črkovni red
*izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
:*Opomba: navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami. Namesto začetnega tripičja začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka. Primer - citat Prešernovega besedila:
»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo. 
Enote na spletnem seznamu literature se od natisnjenih razlikujejo po uporabi alinej.
*Navajanje celotnih URL-jev ni dovoljeno ne na papirju ne na spletu, saj so preveč spremenljivi, tipografsko težko obvladljivi in na papirju popolnoma neuporabni - v spletni objavi se kot hiperpovezave skrijejo pod izbrani niz v navedbi, v tisku pa jih nadomešča preprosti dodatek ''Na spletu'', ''Splet'' ali ''Tudi na spletu.''

===Žanri===

Na internetu je veliko možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in pisno komunikacijo - odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri. Z množičnim pisanjem je toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporazumevanja večja, kljub temu pa se je treba držati  pravil, ki veljajo za posamezno zvrst in njene žanre.
*Dilema pri razlikovanju med pojmi: '''znanstveno''', '''strokovno''', '''poljudnoznanstveno''' pisanje.
:*Izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
:*Pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o objavah z določenega področja.
:*Strokovni članek: predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo - objavljeni so v strokovni ali zannstveni reviji, po zahtevnosti in slogu pa pa prilagojeni bralcem teh revij.
:*Poljudni članek: ima namen popularizirati in družbeno osmisliti raziskovalna spoznanja - objavljeni so v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko.
*Dilema pri razlikovanju med besedama: ''stroka'' ali ''strokovni''.
:*Stroka (kot disciplina) poimenuje znanstvena področja.
:*Pridevnik strokovni pa se v akademskem svetu uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu - strokovno je tisto, kar ne dosega kriterijev znanstvenega.
::*Strokovni so na primer slovarji, učbeniki, priročniki, antologije ...
*Med znanstvene prispevke upoštevamo tudi objavljene prispevke iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene, predgovore ali spremne besede, intervjuje.
*Za plezanje po akademski lestvici so pomembne le znanstvene objave. 
*V humanistiki so najbolj cenjene ''monografske publikacije'', torej knjige:
::*Ločimo: ''znanstvene, strokovne, univerzitetne (in druge) učbenike, učno gradivo''

'''Šolsko pisanje'''
Od žanrov strokovnega in znanstvenega pisanja je treba razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja, kamor spadajo:
:*referat
:*esej
:*diplomska naloga (magisterij, doktorat)
*Namen šolskega pisanja je izpolniti študijske dolžnosti in ugoditi mentorju, če pa oceno in z njo povezani status študenta zamenjamo s predmetom raziskave in opisovanja, ne gre več za šolsko, ampak bolj za strokovno oz. znanstveno pisanje.

'''Popravljanje'''

Popravljanje je zbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti, za lektoriranje in korigiranje. 
*''Lektura'' je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno.
:*Najbližji angleški izraz ''copy editing'', ki pa je vezan na dejavnost urednika.
:*Avtorji se lahko pri umetnostnih besedilih sklicujejo tudi na ''licentio poetico'', pri znanstvenih besedilih pa je osebni slog drugotnega pomena, saj je temeljni cilj razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij. 

*''Korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug - ponavadi strojno branje. Korigirajo se besedila, ki so že pripravljena za objavo. 
:*Korektor v principu popravlja zgolj druge posege v avtorsko besedilo.
:*''Rdeči svinčnik'', ki je oznaka za nekdanje lektorjevo delovno orodje, se na računalniku spremeni v funkcijo ''Sledi spremembam''.
:*Na Wikiviru je korektorjeva naloga primerjati fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je razpoznal OCR-program, in popraviti napake, tako da je rezultat čimbolj podoben originalnemu delu. 

*''Uredništvo'' ali urednikovanje označuje vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi; urednik gre skozi besedilo prvi in se odloči, ali bo objava sprejeta. 
:*Sprejme lahko takšno besedilo, kot je bilo oddano, ali pa avtorju postavi pogoje za objavo: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb.
:*Besedilo potem da naprej lektorju in korektorju.

'''Komunikacija v stroki'''
''E-pošta

Je ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje. 
:*Za: (To:) naslovnikov poštni naslov
:*Kp: ('kopija' oz. Cc:) pošiljanje v vednost in ne neposredno nagovarjanje
:*Skp: ('skrita kopija oz. Bcc:) skrit seznam prejemnikov (ostali prejemniki jih ne vidijo)

*Oblike podpisov:
:*Ime + priimek
:*Na forumu: --Aleš (uporablja se ime ali kratica)
:*Wikiji: --[[Uporabnik:Aleš Belšak|Aleš Belšak]]

'''Socialna omrežja'''

Socialno omrežje je ime za načine družbene komunikacije, ki ga je prinesla nova socialna paradigma - informacijska družba s svojo participativno kulturo.
*Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo spreminja v dvosmerno - uporabnik informacij je hkrati tudi njihov producent.
*''CSCW - Computer-supported cooperative work'' - socialna omrežja naj bi bila skupnost kooperativnosti, kolaboracije in množičenja.
*Razlikujejo se v funkcijah in na različne načine kombinirajo internetne tehnologije: pošto, spletne strani, slike, video, kramljanje, spominsko knjigo (guest book), iskanje in adresarje.
*''Dunbarjevo število'' je maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik.
*''Tvit'' je sporočilo, omejeno na 140 znakov na socialnem omrežju Twitter. Med zavzetimi uporabniki tega medija so humanisti s statusom 'javnega intelektualca', ki z nabiranjem sledilcev širijo svoj vplivnostni krog. 

*''Literarna kritika''
*Institucijo kritike poznajo samo literarni sistemi.
*Kritik je dolžan upoštevati publiko, ne samo ekspertna stališča (presečišče publicistike in znanosti).
*Vedno je subjektivna - ni objektivnih vrednostnih kriterijev.
*Prepoznavna lastnost je polemičnost.
*Zaradi vpliva časa kritična stališča niso trajno veljavna.
*Kritika mora biti jasna, prepričljiva in poučna.

*Literarna kritika/strokovna kritika:
:*Predmet literarne kritike je literarno delo (roman, pesniška zbirka), predmet strokovne kritike pa strokovno ali znanstveno delo (npr. literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije).
:*Literarne kritike imajo status publicističnih besedil, strokovne kritike pa status strokovnih besedil.

'''Enciklopedični članek'''
Pisanje enciklopedičnih člankov je vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja, a se od slednjega loči po svoji jedrnatosti.

'''Učbenik'''

Specifike učbeniškega pisanja:
*Dialoškost
*Povzemanje in ponavljanje
*Poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
*Privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
*Skupinsko avtorstvo z urednikom na vrhu
*Povezovanje učbenikov v serije
*Za študenta je didaktično boljša pomanjkljiva informacija, saj ga spodbudi k samostojnemu raziskovanju.

'''Strokovni blog'''
Blog je skrajšana oblika angleške besede weblog (spletni dnevnik). Poznana orodja, ki jih najpogosteje uporabljajo blogerska spletišča, so: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos.
*So bliže publicističnemu žanru kot znanstvenemu pisanju - od znanosti jih oddaljujejo anonimnost, avotrski narcizem, specifičen slog in obsedenost z medijem.
*Izogibajo se intenzivni argumentaciji, citiranju, recenziranju.
*Za strokovno rabo so relevantni področni blog, blog na določeno temo; tudi osebni blog humanista, raziskovalca ali pedagoga.
*Na spletu ni prostora za ekspertno avtoritativnost, upoštevati je treba tudi neekspertna, eksterna in popularna stališča - pisec se mora potruditi za širšo razumljivost svojega sporočila. Večja branost mu priskrbi večjo vidnost (page ranking).

'''Spletni forum'''
*Je pojav druge polovice devetdesetih.
*Nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja, ki je bilo pred spletom poznano pod imenom elektronska oglasna deska (bulletin board system, BBS) ali poštni seznam (electronic mail list). 
*Slovenski forum SlovLit (od 1999 dalje) je osrednja informacijska točka za področje literarne zgodovine in jezikoslovja.

===Slog===

Zaslon vse pogosteje narekuje besedilno obliko - tiskano besedilo je primernejše za gladko branje, zato se zaslonsko besedilo pri njem pogosto zgleduje.

'''Sestavni deli'''
*Shema ''IMRAD'' ali ''UMRIS'' (introduction, methods, results and discussion) - uveljavljen za eksperimentalne vede (diskriptivna področja tej kompoziciji ne sledijo).

* Avtorjevo ime - ob imenu se zapiše tudi (akademska) institucija, kjer je avtor zaposlen
* Naslov - najbolj radikalen povzetek teksta
Naj temo izraža jedrnato in jasno, stvarno, je pravopisno brezhiben, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami.
Podnaslov naj bo ločen z dvopičjem (začne se z malo začetnico) in naj ne ponavlja izrazov iz naslova.
K naslovu spada tudi UD-klasifikacija (članku jo priskrbijo bibliotekarji).
* Izvleček
Je v glavi članka in predstavlja krajšo obliko povzetka.
Obsega predmet raziskave, metode, rezultate in sklepe/implikacije v največ 10 vrsticah.
* Ključne besede - s ključnimi besedami poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek. Izbrani izrazi morajo biti frekventni in imajo terminološko težo.
* Povezave so klikljivi deli besedila (prepoznavni po modri barvi in podčrtanosti).
Klikljivost je ključna razlika med tekstom in hipertekstom.
Nadomeščajo imenska in stvarna kazala, značilna za tiskane knjige - povezave so oblika sklicevanja.
* Kazalo - program ga načeloma oblikuje sam (biti mora čim bolj pregledno in dejansko uporabno pri členitvi obravnavane snovi)
* Telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep)
* Literatura
* Priloge (slike, grafikoni, opombe)

'''Napake'''
*'''Gostobesednost'''
:*Naloga lektorja je črtanje odvečnih besed in besednih zvez, ki ne doprinesejo k prenosu informacij.
:*Primeri odvečnih besed, ki jih radi kopičimo: ''tudi, še, takratni, poleg tega, nato, izpostaviti, poudariti, predvsem, večinoma, običajno, nedvomno, razmeroma, relativno, okrog, razni, specifičen ...''

*'''Nerazumljivost'''
:*Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka.
:*Sodobna zahteva: znanstveno delo naj bo predstavljeno preprosto, razumljivo (množico je treba prepričati, da je vlaganje v znanost smiselno).

*'''Pomanjkanje konteksta'''
:*Pri pisanju je možno pozabiti na tezo in izgubiti rdečo nit - besedilo na koncu ni koherentno, ne odkrije nič novega.
:*Cilj bi moral biti priti do informacij in jih postaviti v smiseln kontekst.
:*Posploševanje je v strokovnih tekstih napaka.
:*''Že'' in ''šele'' lahko najpogosteje izpustimo; prav tako besede ''celó, samó'', saj z njimi odražamo naša lastna stališča.

*'''Manierizem'''
:*V ospredje besedila ne sme stopiti retorika, ki jo prepoznamo po ekspresivnih izrazih, ponavljanju in vzročno-posledičnih besedah (npr. ''torej, potemtakem'').
:*V strokovnem pisanju ne uporabljamo papirnatih izrazov in arhaizmov (potemtakem, bržkone, nemara, malodane, povsem, denimo).

*'''Slogovna ubornost'''
:*Pretirano ponavljanje posameznih izrazov 
:*Moteče so ponavljajoče se strukture tipa ''Iz grafikona lahko razberemo, da, Iz pregleda vidimo, da, Iz analize se da sklepati, da.
:*V literarnovednem pisanju je moteče razširjena uporaba besed ''predstavljati'' in ''predstavnik''.

*'''Slogovna ubornost'''
:*Pretirano ponavljanje posameznih izrazov 
:*Moteče so ponavljajoče se strukture tipa ''Iz grafikona lahko razberemo, da, Iz pregleda vidimo, da, Iz analize se da sklepati, da.
:*V literarnovednem pisanju je moteče razširjena uporaba besed ''predstavljati'' in ''predstavnik''.</text>
      <sha1>t85ldyeki4qy9hmx1jn975lekw773m8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>72707</id>
      <parentid>72706</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:05:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Aleš Belšak</username>
        <id>3727</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Slog */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49956" xml:space="preserve">Študent slovenistike in bohemistike.

==Domače naloge==
===Kaj o utopičnem in literarnem===
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija Utopija] in [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antiutopija antiutopija]. Če pogledamo njuna (slovenska) wikičlanka, opazimo, da ima druga oziroma antipod prve daljši opis, ki pa vsebuje tudi seznam slovenskih literarnih del, označenih kot utopije ali antiutopije. Morda nesorazmernost dolžine obeh člankov priča o slovenski črnogledosti? 
Ob premišljevanju o utopičnem in literarnem se hitro znajdem v množici naslovov distopij, med katerimi izstopata Huxleyjev ''Krasni novi svet'' (1932) in Orwellov ''1984''. (Za kakšne slovenistične primere najbolje, da si ogledate že prej omenjeni seznam.) Zakaj je torej distopija (vsaj v moji percepciji) bolje zastopana v literaturi oziroma kanonu? Smo spet pri črnogledosti ali je enostavno bolje pisati o družbi, ki za slehernika pač ni ustrezna, kot o takšni, ki je nekakšna idealizacija svetovnih nazorov avtorice_ja. Do klasifikacije, kaj je dis- in kaj utopično, seveda pride znotraj določenih ideoloških okvirjev, ki nas usmerjajo ravno v neko utopijo. Če se svet in družba v lit. delu ujemata s to ideologijo, potem imamo utopijo in obratno. Čeprav se navezujem na laično oceno, da je napisanih utopij malo/nič/niso pomembne, lahko to povežemo z [https://sl.wikipedia.org/wiki/Zygmunt_Bauman Baumanovim] delom ''Tekoča moderna'', ki kot eno temeljnih razlik med staro in novo (post)moderno izpostavlja pomanjkanje vizije o idealni družbi, torej pomanjkanje utopije. Bauman v svojem delu sicer trdi tudi, da roman ''1984'' ne funkcionira več kot distopija oziroma da ni več aktualen za sodobno družbeno situacijo. Tu bom to zmedeno nalogo polno nepoglobljenih idej  in izhodišč zaključil z nepoglobljenim odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo, nalogo ima (anti)utopična literatura. To je predvsem izpostavljanje krivičnih dogodkov in procesov v družbi sedanjosti, pri čemer lahko sedanjost razumemo kot avtorjevo ali bralčevo, ter opozorilo ali navodilo za prihodnost. Z rahlo napihnjenim izrazjem ne nameravam pripisati vsaki utopiji preroškosti ali statusa nekega ključnega manifesta, vseeno pa takšna literatura lahko (če je poleg tega še kvalitetna, še lažje) odpre oči marsikateremu bralcu, ki je hkrati seveda posameznik, državljan in politično bitje. Nastavljanje ogledala družbi je seveda značilno za mnoga literarna dela in angažiranosti ni dobro omejevati, toda ravno pri utopiji in distopiji se mi zdi to ključno.

===Popravljalci sveta===

Osrednja tema predavanja je popravljanje ali izboljševanje sveta. Z izpostavitvijo »popravljanja« lahko ljudi razdelimo na tiste, ki so s svetom zadovoljni in ne vidijo potrebe po popravljanju, ter  na tiste, ki želijo svet izboljšati oziroma popraviti. Včasih je prevladovalo popravljanje po vojni poti, žal je tako še vedno marsikje po svetu, po drugi strani pa se izboljševanje dogaja na kulturnem področju. Za to je ključen jezik, ki ga ne smemo jemati samoumevno, temveč ga negovati, s čimer ne mislim na kakršenkoli purizem. Slovenščina spada med velike jezike, saj ima več kot milijon govorcev.
 
Razvitost jezika se lahko dandanes pokaže tudi s številom člankov na Wikipediji. Wikipedija, ki temelji na želji po znanju, dostopnem vsem, je v očeh mnogih še vedno nezanesljiv vir, saj lahko wikičlanke ureja kdorkoli. Četudi je to res, pa to ne pomeni, da lahko kdorkoli napiše KARkoli. Večino sprememb bo nekdo pregledal, znaki vandalizma se hitro odkrijejo in odpravijo, prav tako pa je za članke na Wikipediji ključno ustrezno navajanje virov. Vsekakor niso vsi članki popolni in ni vse nujno res, a sodobna knjižnica iz Aleksandrije s časom le raste in se izboljšuje. Ravno Wikipedija je tako lahko eden načinov popravljanja sveta.

===Slavistična revija===

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje slovanskega jezikoslovja in literarne vede. V njej najdemo prispevke s teh dveh slavističnih področij, pa tudi širše. Izhaja štirikrat letno od leta 1948 dalje, njen prvi urednik je bil [https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk Anton Ocvirk], danes je to [https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]. V številki, ki je pred mano (70/1 oziroma januar – marec 2022), najdemo štiri razprave. Poleg literarovedne o mitu o [https://sl.wikipedia.org/wiki/Antigona Antigoni] in njegovi povezavi s povojnimi poboji ter razprav o novih najdbah slovenskih protestantik in o cerkevnoslovanskih ostalinah izstopa predvsem razprava jezikoslovca [https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_%C5%A0ekli Mateja Šeklija] o zgodnjeslovenskih števnikih od 1 do 10 v Heilingenkreuškem rokopisu. To odkritje je namreč odmevalo tudi v medijih in pomeni pomemben doprinos k razumevanju zgodovine slovenskega jezika. Med ocenami, poročili, zapiski in gradivom najdemo na primer opombe žene [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oton_%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8D Otona Župančiča], Ani Župančič, k III. knjigi ''Zbranega dela'' njenega moža.

===Članek iz SR===

Matic Kocijančič. Mit o Antigoni in povojni poboji v slovenski literarni recepciji. ''Slavistična revija'' 70/1 (2022). 1–11.

Avtor Matic Kocijančič, sicer zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se v članku ukvarja z antigonskim mitom in kako je bil v slovenski književnosti oziroma njeni recepciji povezan s travmo povojnih pobojev. Poudarek je na ''Antigoni'' Dominika Smoleta. 
Na začetku seveda stoji povzetek s ključnimi besedami v slovenščini in angleščini. V uvodnem delu avtor izpostavi ključna literarnovedna dela in mnenja, ki se tičejo Smoletove ''Antigone'' in povezave s povojnimi poboji. Sledi širši pregled izvirne in prevodne literarne produkcije, ki vsebuje antigonski mit ali se nanj nanaša. V zaključnem delu poglobi prej izpostavljene literarne povezave med povojnimi poboji in antigonskim mitom. Izpostavi tri dela, ki so se ukvarjala s povojnimi poboji, ko se o tem uradno še ni smelo govoriti, Smoletovo ''Antigono'', ''Ukano'' Toneta Smoleta in ''Antigona s Severa'' Nade Gaborovič. Slednja je tudi prvo delo, ki povezavo vzpostavi eksplicitno.

===Slovenski literarni zgodovinar===

[https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bjel%C4%8Devi%C4%8D Aleksander Bjelčevič] je slovenski literarni zgodovinar in verzolog. Doktoriral je iz verza slovenske moderne. Na našem oddelku predava predvsem starejšo, pa tudi novejšo slovensko književnost, raziskovalno se ukvarja z zgodovino slovenskega verza – od srednjeveških cerkvenih pesmi do prostega verza moderne in sodobne poezije. Je urednik monografije o Janezu Trdini ''Zastavil sem svoje življenje'' {{COBISS|ID=222738944}}, poleg tega pa avtor vrste člankov, večinoma s področja verzologije.

===Geopedija===

Na Geopediji so Domžale navedene kot dogajališče le enega zgodovinskega romana oziroma povesti, ''Vrnitev v življenje'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Oskar_Hudales Oskarja Hudalesa]. V bližnjem Dobu se odvija roman ''Inkvizitor'' [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mimi_Malen%C5%A1ek Mimi Malenšek]. V več bližnjih krajih (Trzin, Loka pri Mengšu in Mengeš) pa se dogaja zgodovinska povest z naslovom ''Peter Pavel Gantar, lanšpreški gospod'', ki jo je napisal [https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Pregelj Ivan Pregelj].

Najbližja literarna spomenika, vnesena v Geopedijo, sta grob in spominska plošča [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Kersnik Janka Kersnika] na Brdu pri Lukavici. V okolici Domžal so rojeni [https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Rode Vinko Rode] na Rodici ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina Janez Trdina] in Zorana – Franja Trojanšek Dekleva v Mengšu.

===Lektura ===

Za lekturo sem si izbral članek o [[:w:Petr Čech|Petru Čechu]]. Popravil sem par najnujnejših stvari, kot so dvojni presledki, napačen besedni red, napačno sklanjanje. Članek sicer kliče po temeljitejši prevetritvi navedenih podatkov in po doslednejšem navajanju virov, kar pa bi raje prepustil komu, ki ga zanima nogomet. 
{{Diff|:w:Petr Čech|prev|5747809|Moji popravki}}

===Register kulturne dediščine===

===Register kulturne dediščine: nalaganje fotografije===

===SlovLit===
Na SlovLitu je bilo na dan mojega rojstva (26. februar 2001) poslano eno sporočilo, pod zadevo ''Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine''. Gre za repliko oziroma komentar o reklami za Interspar, pri čemer se avtor prvega sporočila v nizu ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik Miran Hladnik]) sprašuje, ali ima reklama prikrit (ali odkrit) namen vzpostavljati konkurenco med trgovcem in kulturo. Avtor replike (Matjaž Babič) ugotavlja, da si s tem vprašanjem najbrž ni vredno beliti glave, saj je namen vsake reklame le »KUPIKUPIKUPIKUPI«. Sporočilo je bilo sicer moderatorju poslano dan prej, na SlovLit pa je prišel, ko sem jaz ugledal luč sveta (tudi ura je približno prava).

Matjaž Babič. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2001/000203.html Fw: Ena jezna pesem o učiteljici slovenščine.] SlovLit 26. feb. 2001.

== Študij Nove pisarije ==

Zapiski iz knjige: [https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija]


* Nadaljuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (1990–2002).
* Beseda ”nova” namiguje na nove medije (besedilo na zaslonu, ne na papirju), hkrati pa se naslov sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija.
* Wikiknjige niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno 'rastočo knjigo' (navezava na sliko Deklice z rastočo knjigo).

===Pismenost===
*Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
*Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
*Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

'''Infromacijska družba'''
*Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).
:*participativna kultura (participatory culture)
:*družbeni mediji (social media)
:*družabna omrežja (social networks)
*Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

'''Wikiji'''
*Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
*Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
*Wikimedijina spletišča:
:*Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
:*Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
:*Wikiknjige (za knjige in priročnike)
:*Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
:*Zbirka (za slikovno gradivo)
:*Wikislovar.
*S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
*Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
*Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

'''Avtor'''
*Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
*Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
*Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

'''Izbira jezika'''
*Odvisna od naslovnika:
:*globalna javnost (trenutno je ''lingua franca'' angleščina)
:*domača publika (slovenščina).
*Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
*Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

'''Izbira teme'''
*Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

'''Vaje v pisanju'''
*Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
*Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

'''Usoda avtorstva'''
*Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

'''Soavtorstvo'''
*Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
*Pravila soavtorstva:
:*vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
:*bodi odprt za spremembe;
:*zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
:*zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
:*soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
:*ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

'''Objavljanje'''
*Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
*V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
*O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca. 

'''Množični um ali pametna množica'''

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (''collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence''). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.
*Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
*V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:
:*Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.
*Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:
:*Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti. 
:*Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren. 
*Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
*Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi ''crowdsourcing'', v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

'''Avtorske licence'''
*Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

*''Creative commons''
:*V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
:*Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
:*Vrste cc licenc (''kopirano iz spletne Nove pisarije''):
:{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]]
| Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY)
| Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
|-
| [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]]
| Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA)
| Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]'').
|-
| [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] &lt;br&gt;[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]]
| Nekomercialno (''non-commercial'' – NC)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
|-
| [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]]
| Brez predelav (''no derivative works'' – ND)
| Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
|}
:*Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

*''Copyright''
:*Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
:*Problematičnost copyrighta:
::*pretirano poudarjanje avtorstva
::*nekompatibilnost z informacijsko družbo
::*intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina
:*Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
:*Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
:*Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
:*O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

'''Bralec'''
*''Prosti dostop''
:*Do nedavnega so bile knjige glavni vir znanja in so bile redko ''prosto dostopne''.
:*Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
:*Znanje se odpira, kar dokazuje digitalizacija knjige (DPLA, Hathitrust, Europeana).
:*EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav (pri katerih je bila finančno udeležena), kljub temu pa se ni odločila za promocijo proste dostopnosti umetnosti.
:*Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. 
::*Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content) - vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminajmo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva ali dovoljuje.
:*Pridevnik ''open'':
::*open data: podatki na internetu, ki niso podrejeni copyrightu
::*open access: svobona dosegljivost informacij in znanstvenih publikacij
::*open content: svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko (literatura, video ...)
::*open knowledge: podobno kot open data; pojem razširi še na znanstvene, geografske, zgodovinske, vladne in druge upravne informacije; film, glasbo
::*open education
::*open source: t.i odprta koda omogoča svobodno razširjanje programske opreme
::*open research
::*open science: poleg svobodno dosegljivih informacij vključuje metode in orodja za transparentno raziskovanje.
:*Open Access Slovenia - prosti dostop (free OA) pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco c), na spletu, odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.
:*Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdorkoli in kjerkoli.
:*Dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati.
:*Dokumenti, brezplačno dostopni na internetu, so v konzum dani na različne načine:
::*zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik (npr. recenzirani revijalni članki)
::*green OA: prosti dostop zagotovi avtor ali njegov delodajalec s postavitvijo besedila (npr. predobjave/poobjave)
::*sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer zelo težko priti (npr. doktorati, diplome ...)
::*hibridni dostop: poleg zastonj spletne verzije obstaja tudi plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije)
::*zakasnjeni prosti dostop: v prosti dostop pridejo po določenem času (po objavi)
::*platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtor nima stroškov, saj stroške objave pokrije nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).
:*Pomembno je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.
:*Prostodostopne revije najdemo v DOAJ (Directory of Open Access Journals) in na Googlovem Učenjaku. 
:*Akademske institucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies).

*''Založbe''
:*Znanje kot javno dobro in ne kot lastnina fizičnih ali pravnih oseb - tako je znanje razumel Tomaž Akvinski, tako ga razumejo promotorji avtorske licence cc, aktivisti na Wikipediji in v vedno večjem številu tudi akademske institucije. 
:*Tožba Aarona Shwartza - z univerzitetnih strežnikov je snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil brezplačen dostop.
:*Založbe so segment kulturne industrije - bralca obravnava kot potrošnika kulturnih dobrin .
::*Vsiljujejo objavo v tiskani obliki in ovirajo prehod objavljenih informacij na zastonjski splet.
:*Avtorji se za založbe največkrat odločajo zaradi domnevnega ugleda - iz razlogov prestiža.
:*Da lahko kvaliteten znanstveni tisk izhaja brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jih izdajajo društva (npr. Slavistična revija).
:*Predatorske založbe (predatory open access publishing)
::*Science publishing Group revije postavlja na splet po principu zlatega prostorskega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj).
::*Pisci namesto honorarja dobijo dve zastonj objavi v časopisih.
::*Vabljivo zaradi inedksiranja (pri 10 bibliografskih institucijah).
::*Primer takšne revije je''International Journal of Language and Linguistics''.

*''Repozitoriji''
:*Najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo s številkami o citiranosti, mnaj pomembne so številke o branosti objave.
:*Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti objav), bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji.
*Kanadski projekt PKP (''public knowledge project''), v okviru katerega delujejo:
::*odprtokodni programi (OJS - ''open journal system'') za izdajanje serijskih publikacij
::*OCS (''open conference system'') za organiziranje konferenc
::*OMP (''open monograph press'') za izdajanje monografij
::*OHS (''open harvest system'') za indeksiranje.
:*Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču ''Nacionalni portal odprte znanosti'':
::*PeFprints, Digitalna knjižnica UM, Univerza v Novi Gorici, Repozitorij UL
:*Glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
:*Vse tri slovenske literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu.
:*Odprtega značaja je spletni forum SlovLit, ki z blizu 800 informacijami letno skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti.
:*Maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih.

*''Varovanje zasebnosti''
:*Splet vzbuja nezaupljivost zaradi svoje velikosti in splošnega nezaupanja v dobre namere.
:*Enačenje skupnega in javnega:
::*Deljeni osebni podatki prinašajo mnoge ugodnosti; hkrati pa so povezani s strahom zaradi potencialnega nadzora in manipulacije s podatki.
:*Slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov - Urad informacijskega pooblaščenca, ki se je v času Nataše Musar Pirc razvijal zelo agresivno:
::*prepoved fotografiranja brez privolitve
::*prepoved iskanja po imenih in priimkih (škoda se pozna na korpusu ''Nova beseda'' - primer iskanja 'Fran Levec').

===Kredibilnost===

Iz preteklosti smo vajeni filtriranja informacij pred objavo, na spletu pa tega filtra pogosto ni - posledica je dvom v kredibilnost objav na spletu.
*Avtorjeva kredibilnost
:*Praviloma zaupamo uveljavljenemu strokovnjaku.
:*Do mlajših avtorjev smo načeloma bolj nezaupljivi (tudi neupravičeno), saj imajo manj življenjskih izkušenj, vendar pa so lahko bolje teoretično in informacijsko podkovani.
:*Pozorni moramo biti tudi na tendenčnost in pristranskost - včasih je znanost uporabljena le kot inštrument. 

'''Aktivizem'''
*K spremembi dojemanja znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje v družboslovju ni mogoče - vedno nosi raziskovalčev interes.
*V Sloveniji se tovrstna ideologija kaže v aktivističnem slogu diplomskih nalog - kontaminira znanost in njene inštitucije.
Problemi aktivizma v znanosti:
:*posploševanje dejstev in selekcija zgolj tistih, ki ustrezajo tendenci.
:*zanemarjanje statističnih podatkov.
:*aktivizem se ponaša s kritično refleksijo, ampak kritična refleksija zahteva odmik od predmeta opazovanja; aktivizem pa si tovrstnega odmika ne more privoščiti.
Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanju kritične zavesti. 

'''Avtorstvo'''

Institucija avtorjevim objavam podaja legitimnost, po drugi strani pa insitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. 
*Starost dokumenta:
:*Za starejše dokumente menimo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva - nekritično prepisovanje slednjih pa pripelje le do razmnoževanja napak, zato je potrebno tudi stare dokumente primerjati s tistimi objavami, v katerih informacijo lahko ves čas ažuriramo - npr. na Wikipediji.
*Znanstveno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene.

'''Strokovno recenziranje'''

Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete.
*Aktualno je postalo v zadnjih desetletjih zaradi čedalje večje količine znanstvenih objav in zaradi vstopanja vedno novih in nepoznanih piscev na področje ter z globalno dostopnostjo publikacij teh nepreverjenih akterjev v disciplini.
*Prej je o kvaliteti prispevkov odločal v glavnem samo urednik.
*Delo recenzenti lahko sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, da avtor popravi navedene opombe.
*Zaradi pristranskosti, samovolje in nehotenih napak v recenzentskih postopkih znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju.
:*Javno recenziranje (open peer review).
:*Nevtralno presojo naj bi zagotavljala anonimnost postopka - ne more priti do nepotizma.
:*Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje njegovo besedilo.
:*Dvojno slepa recenzija: niti avtor niti recenzent se poimensko ne poznata.
*Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.
*Nekatera uredništva so recenzijski postopek formalizirala z obrazcem, v katerem recenzent določi in presodi:
:*tip članka;
:*njegovo tematsko področje;
:*ustreznost naslova;
:*obsežnost članka (v znakih);
:*dopolnjevanje (ugotovijo, ali manjka kakšen nujen del članka - avtorjevo ime in institucija, izvleček, povzetek, ključne besede, prevodi izvlečka, povzetka in ključnih besed, seznam literature);
:*ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali prevodu;
:*jezikovno plat članka (korektna, potrebna drobne lekture, potrebna obsežnejše lekture, jezikovno nesprejemljiva);
:*slog članka (členitev, jasnost, jedrnatost ...);
:*primernost terminologije;
:*tehnično plat članka (uporaba narekovajev, pomišljajev, kapitelk, ležečega in krepkega tiska itd.);
:*izbira teme (aktualnost ali obrobnost);
:*metodo obdelave informacij;
:*reference, na katere se sklicuje avtor;
:*morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti.

'''Pravopis'''

Piščeva slaba jezikovna kompetenca poraja dvom v kredibilnost njegovih informacij.
*Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—) in njihova stičnost/nestičnost.
:*Dolgi pomišljaj pride v poštev redko.
*Narekovaji (poznamo tri oblike dvojnih in več enojnih narekovajev)
:*» « (priporočeni za Wikipedijo)
:*&quot;
:*„ ”
*Dvopičje je levostično ločilo, zato moramo pri kopiranju bibliografskih enot iz Cobissa zamenjati nestična ločila z levostičnimi:
:*Kranj : Gorenjski tisk, 1999  -  Kranj: Gorenjski tisk, 1999
*Tripičje (alternativna vezniku itd./ pred tropičjem ni vejice)
*V strokovnih besedilih se ogibamo klicajev in vprašajev.
*Podpičje se rabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (je kombinacija pomena pike in vejice).

'''Digitalna pismesnot'''

''Formati besedil''
*Formate besedil prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov:
:*''txt'' pomeni golo besedilo (pisanje na forumih in računalniških programih)
:*''doc'', ''docx'', ''rtf'', ''odt'' pomeni obogateno besedilo (format za vnašanje popravkov)
:*''htm''je spletno besedilo
:*''pdf''je natisljivo besedilo (namenjeno oddaji v tiskarno)
:*besedila na wikijih, v repozitoriju skladišča Academia.edu in še kje nimajo končnic.

''Besedilo v wikijih''
*Osnovno oblikovanje je zelo enostavno.
*Besedilo lahko nepsredno tipkamo v okno (zavihek ''Uredi'') ali pa ga prekopiramo iz urejevalnika.
*Osnove wiki pisanja:
:*odstavek = prazna vrsta
:*zvezdica (*) = enota v seznamu (alineja)
:*dva enačaja ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.) = naslov
:*ležeči tisk = dva apostrofa ’’xxxx’’; krepki = trije apostrofi ’’’xxxx’’’
:*povezave = oglati oklepaji [[ ]]
:*sliko vstavimo preko menija
:*v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s { {COBISS|ID=nnnnnnn} },[113] okvirček za avtorja s predlogo { {infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo { {infopolje knjiga} }, razprti tisk z { {razprto | aaaaaaa} }, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
:*grabljice (#) = oštevilčeni seznam 
:*presledek na začetku vrstice = okvirček z besedilom.
:*V wikijih delujejo tudi ukazi za format html: &lt; br &gt; za prelom vrstice, &lt; hr &gt; za vodoravno črto, &lt; center &gt; za centriranje besedila.
:*&lt; poem&gt; uvaja pesemsko besedilo, &lt; /poem&gt; pa ga zaključuje.

''Sporočanje popravkov in komentarjev''
*Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja (označi besedilo &gt; desni klik &gt; Pregled &gt; Nov komentar).
*Možno je beleženje posegov v besedilo (črtanja, dopolnila, zamenjave) s funkcijo ''Sledi spremembam''.
*Komentiranje wikibesedil:
:*na pogovorni strani besedila
:*na pogovorni strani avtorja
:*če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
:*znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: &lt;!-- komentar --&gt;
:*s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}.

'''Navajanje'''

''Čemu sploh citiramo''

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti. Sklicevanje na že poznano manjša možnost nerazumevanja ali napačnega razumevanja, ki jo prinašajo s sabo zelo inovativna besedila. Človeški napredek ni stvar individualnih posameznikov, ampak stvar zavzetih množic oziroma anonimnih posameznikov iz množic. 
*Samo z vzgojo občutljivega bralca nikoli ne bomo dosegli želene stopnje družbene kreativnosti. 

''Prepisovanje''

O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. 
*Najbolj nekorektna in nekolegialna oblika prepisovanja je akademska - kraja teme, misli, ipd.

''Citatna industrija''
*''Citatni indeksi''
:*Je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pogled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih. 
:*Citatni indeksi:
::*SCI (Science Citation Index)
::*SSCI (Social Sciences Citation Index)
::*AHCI (Arts and Humanities Citation Index).
::*V Sloveniji: ''Scopus'' in ''Web of Science''
:*Zastonj je na spletu na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega učenjaka (Google Scholar)
:*Tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam in vztrajno izreka kritike na račun bibliometrično pridobljenih podatkov o uspešnosti in vplivnosti (pomisleki zaradi komercialnega statusa inštitucij, anglocentričnosti, omejitev na novejše publikacije).
:*Problematičnost se pojavi, ko pri oceni znanstvene odličnosti revije odloča vključenost v citatne baze ali odsotnost v njih (Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI).

*''Faktor vpliva''
:*Faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije.
:*Število citatov (v zadnjih dveh letih) : Število objavljenih člankov (v tem času) = Povprečje citiranosti na članek
:*Negativna stran - kulturna pristranskost: skoraj vse revije, ki jih zajema, so z angleškega govornega območja (Severna Amerika, Evropa in Avtralija)
:*Znanstvena skupnost se zavzema za primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, kot je IF.
:*Za članke na Wikipediji dobimo podatek o branosti, o številu klikov na članek, med ''Podatki o strani''. 

*''Slovenske znanstvene revije''
:*Primerjalna književnost
:*Slavistična revija
:*Jezik in slovstvo
:*Razprave SAZU ...
:*Za posamezna področja so relevantne tudi revije ''Sodobnost'', ''Otrok in knjiga'', ''Dialogi''.

*''Citatni slogi''

Znanstvene discipline po svetu uporabljajo različne citatne standarde, tudi humanistika nima samo enega:
:*APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
:*MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
:*AMA (medicina, biologija)
:*čikaški (naravoslovje, splošno)
:*wikipedijski
:*Poznani so še Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA
:*Najpomembnejši deli bibliografske enote so:
::*avtor
::*naslov
::*ime spletišča in datum
::*kraj, založba, letnica in knjižna zbirka
::*naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani
::*naslov revije, letnik, številko, letnico in strani
::*naslov časnika, datum in strani.

*''Tehnika citiranja''

Citat ali navedek je sestavljen iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata. 
:1. Dobesedni navedek pisec loči od lastnega besedila z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek.
:2. Vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali, kazalka je lahko v obliki:
::*opombe
::*kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju)
::*neposredne povezave na vir.
Opomba bralca usmerja k polnim biografskim podatkom pod črto na dnu strani, oklepaj z avtorjevim priimkom, letnico in stranjo usmerja v seznam literature na koncu besedila, medbesedilna povezava pa neposredno na besedilo, iz katerega je bilo citirano.

Kratki sklici so zapisani v oklepaju neposredno za povzetim besedilom.
*»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).

Navedke označujemo na tri načine:
*narekovaji
*odstavek in drugačen črkovni red
*izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
:*Opomba: navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami. Namesto začetnega tripičja začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka. Primer - citat Prešernovega besedila:
»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo. 
Enote na spletnem seznamu literature se od natisnjenih razlikujejo po uporabi alinej.
*Navajanje celotnih URL-jev ni dovoljeno ne na papirju ne na spletu, saj so preveč spremenljivi, tipografsko težko obvladljivi in na papirju popolnoma neuporabni - v spletni objavi se kot hiperpovezave skrijejo pod izbrani niz v navedbi, v tisku pa jih nadomešča preprosti dodatek ''Na spletu'', ''Splet'' ali ''Tudi na spletu.''

===Žanri===

Na internetu je veliko možnosti za oblikovanje pisnih sporočil in pisno komunikacijo - odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri. Z množičnim pisanjem je toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporazumevanja večja, kljub temu pa se je treba držati  pravil, ki veljajo za posamezno zvrst in njene žanre.
*Dilema pri razlikovanju med pojmi: '''znanstveno''', '''strokovno''', '''poljudnoznanstveno''' pisanje.
:*Izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
:*Pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o objavah z določenega področja.
:*Strokovni članek: predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo - objavljeni so v strokovni ali zannstveni reviji, po zahtevnosti in slogu pa pa prilagojeni bralcem teh revij.
:*Poljudni članek: ima namen popularizirati in družbeno osmisliti raziskovalna spoznanja - objavljeni so v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko.
*Dilema pri razlikovanju med besedama: ''stroka'' ali ''strokovni''.
:*Stroka (kot disciplina) poimenuje znanstvena področja.
:*Pridevnik strokovni pa se v akademskem svetu uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu - strokovno je tisto, kar ne dosega kriterijev znanstvenega.
::*Strokovni so na primer slovarji, učbeniki, priročniki, antologije ...
*Med znanstvene prispevke upoštevamo tudi objavljene prispevke iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene, predgovore ali spremne besede, intervjuje.
*Za plezanje po akademski lestvici so pomembne le znanstvene objave. 
*V humanistiki so najbolj cenjene ''monografske publikacije'', torej knjige:
::*Ločimo: ''znanstvene, strokovne, univerzitetne (in druge) učbenike, učno gradivo''

'''Šolsko pisanje'''
Od žanrov strokovnega in znanstvenega pisanja je treba razlikovati žanre šolskega strokovnega pisanja, kamor spadajo:
:*referat
:*esej
:*diplomska naloga (magisterij, doktorat)
*Namen šolskega pisanja je izpolniti študijske dolžnosti in ugoditi mentorju, če pa oceno in z njo povezani status študenta zamenjamo s predmetom raziskave in opisovanja, ne gre več za šolsko, ampak bolj za strokovno oz. znanstveno pisanje.

'''Popravljanje'''

Popravljanje je zbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti, za lektoriranje in korigiranje. 
*''Lektura'' je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno.
:*Najbližji angleški izraz ''copy editing'', ki pa je vezan na dejavnost urednika.
:*Avtorji se lahko pri umetnostnih besedilih sklicujejo tudi na ''licentio poetico'', pri znanstvenih besedilih pa je osebni slog drugotnega pomena, saj je temeljni cilj razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij. 

*''Korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug - ponavadi strojno branje. Korigirajo se besedila, ki so že pripravljena za objavo. 
:*Korektor v principu popravlja zgolj druge posege v avtorsko besedilo.
:*''Rdeči svinčnik'', ki je oznaka za nekdanje lektorjevo delovno orodje, se na računalniku spremeni v funkcijo ''Sledi spremembam''.
:*Na Wikiviru je korektorjeva naloga primerjati fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je razpoznal OCR-program, in popraviti napake, tako da je rezultat čimbolj podoben originalnemu delu. 

*''Uredništvo'' ali urednikovanje označuje vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi; urednik gre skozi besedilo prvi in se odloči, ali bo objava sprejeta. 
:*Sprejme lahko takšno besedilo, kot je bilo oddano, ali pa avtorju postavi pogoje za objavo: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb.
:*Besedilo potem da naprej lektorju in korektorju.

'''Komunikacija v stroki'''
''E-pošta

Je ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje. 
:*Za: (To:) naslovnikov poštni naslov
:*Kp: ('kopija' oz. Cc:) pošiljanje v vednost in ne neposredno nagovarjanje
:*Skp: ('skrita kopija oz. Bcc:) skrit seznam prejemnikov (ostali prejemniki jih ne vidijo)

*Oblike podpisov:
:*Ime + priimek
:*Na forumu: --Aleš (uporablja se ime ali kratica)
:*Wikiji: --[[Uporabnik:Aleš Belšak|Aleš Belšak]]

'''Socialna omrežja'''

Socialno omrežje je ime za načine družbene komunikacije, ki ga je prinesla nova socialna paradigma - informacijska družba s svojo participativno kulturo.
*Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo spreminja v dvosmerno - uporabnik informacij je hkrati tudi njihov producent.
*''CSCW - Computer-supported cooperative work'' - socialna omrežja naj bi bila skupnost kooperativnosti, kolaboracije in množičenja.
*Razlikujejo se v funkcijah in na različne načine kombinirajo internetne tehnologije: pošto, spletne strani, slike, video, kramljanje, spominsko knjigo (guest book), iskanje in adresarje.
*''Dunbarjevo število'' je maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik.
*''Tvit'' je sporočilo, omejeno na 140 znakov na socialnem omrežju Twitter. Med zavzetimi uporabniki tega medija so humanisti s statusom 'javnega intelektualca', ki z nabiranjem sledilcev širijo svoj vplivnostni krog. 

*''Literarna kritika''
*Institucijo kritike poznajo samo literarni sistemi.
*Kritik je dolžan upoštevati publiko, ne samo ekspertna stališča (presečišče publicistike in znanosti).
*Vedno je subjektivna - ni objektivnih vrednostnih kriterijev.
*Prepoznavna lastnost je polemičnost.
*Zaradi vpliva časa kritična stališča niso trajno veljavna.
*Kritika mora biti jasna, prepričljiva in poučna.

*Literarna kritika/strokovna kritika:
:*Predmet literarne kritike je literarno delo (roman, pesniška zbirka), predmet strokovne kritike pa strokovno ali znanstveno delo (npr. literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije).
:*Literarne kritike imajo status publicističnih besedil, strokovne kritike pa status strokovnih besedil.

'''Enciklopedični članek'''
Pisanje enciklopedičnih člankov je vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja, a se od slednjega loči po svoji jedrnatosti.

'''Učbenik'''

Specifike učbeniškega pisanja:
*Dialoškost
*Povzemanje in ponavljanje
*Poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
*Privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
*Skupinsko avtorstvo z urednikom na vrhu
*Povezovanje učbenikov v serije
*Za študenta je didaktično boljša pomanjkljiva informacija, saj ga spodbudi k samostojnemu raziskovanju.

'''Strokovni blog'''
Blog je skrajšana oblika angleške besede weblog (spletni dnevnik). Poznana orodja, ki jih najpogosteje uporabljajo blogerska spletišča, so: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos.
*So bliže publicističnemu žanru kot znanstvenemu pisanju - od znanosti jih oddaljujejo anonimnost, avotrski narcizem, specifičen slog in obsedenost z medijem.
*Izogibajo se intenzivni argumentaciji, citiranju, recenziranju.
*Za strokovno rabo so relevantni področni blog, blog na določeno temo; tudi osebni blog humanista, raziskovalca ali pedagoga.
*Na spletu ni prostora za ekspertno avtoritativnost, upoštevati je treba tudi neekspertna, eksterna in popularna stališča - pisec se mora potruditi za širšo razumljivost svojega sporočila. Večja branost mu priskrbi večjo vidnost (page ranking).

'''Spletni forum'''
*Je pojav druge polovice devetdesetih.
*Nadaljuje tradicijo forumskega strokovnega pogovarjanja, ki je bilo pred spletom poznano pod imenom elektronska oglasna deska (bulletin board system, BBS) ali poštni seznam (electronic mail list). 
*Slovenski forum SlovLit (od 1999 dalje) je osrednja informacijska točka za področje literarne zgodovine in jezikoslovja.

===Slog===

Zaslon vse pogosteje narekuje besedilno obliko - tiskano besedilo je primernejše za gladko branje, zato se zaslonsko besedilo pri njem pogosto zgleduje.

'''Sestavni deli'''
*Shema ''IMRAD'' ali ''UMRIS'' (introduction, methods, results and discussion) - uveljavljen za eksperimentalne vede (diskriptivna področja tej kompoziciji ne sledijo).

* Avtorjevo ime - ob imenu se zapiše tudi (akademska) institucija, kjer je avtor zaposlen
* Naslov - najbolj radikalen povzetek teksta
Naj temo izraža jedrnato in jasno, stvarno, je pravopisno brezhiben, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami.
Podnaslov naj bo ločen z dvopičjem (začne se z malo začetnico) in naj ne ponavlja izrazov iz naslova.
K naslovu spada tudi UD-klasifikacija (članku jo priskrbijo bibliotekarji).
* Izvleček
Je v glavi članka in predstavlja krajšo obliko povzetka.
Obsega predmet raziskave, metode, rezultate in sklepe/implikacije v največ 10 vrsticah.
* Ključne besede - s ključnimi besedami poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek. Izbrani izrazi morajo biti frekventni in imajo terminološko težo.
* Povezave so klikljivi deli besedila (prepoznavni po modri barvi in podčrtanosti).
Klikljivost je ključna razlika med tekstom in hipertekstom.
Nadomeščajo imenska in stvarna kazala, značilna za tiskane knjige - povezave so oblika sklicevanja.
* Kazalo - program ga načeloma oblikuje sam (biti mora čim bolj pregledno in dejansko uporabno pri členitvi obravnavane snovi)
* Telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep)
* Literatura
* Priloge (slike, grafikoni, opombe)

'''Napake'''
*'''Gostobesednost'''
:*Naloga lektorja je črtanje odvečnih besed in besednih zvez, ki ne doprinesejo k prenosu informacij.
:*Primeri odvečnih besed, ki jih radi kopičimo: ''tudi, še, takratni, poleg tega, nato, izpostaviti, poudariti, predvsem, večinoma, običajno, nedvomno, razmeroma, relativno, okrog, razni, specifičen ...''

*'''Nerazumljivost'''
:*Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka.
:*Sodobna zahteva: znanstveno delo naj bo predstavljeno preprosto, razumljivo (množico je treba prepričati, da je vlaganje v znanost smiselno).

*'''Pomanjkanje konteksta'''
:*Pri pisanju je možno pozabiti na tezo in izgubiti rdečo nit - besedilo na koncu ni koherentno, ne odkrije nič novega.
:*Cilj bi moral biti priti do informacij in jih postaviti v smiseln kontekst.
:*Posploševanje je v strokovnih tekstih napaka.
:*''Že'' in ''šele'' lahko najpogosteje izpustimo; prav tako besede ''celó, samó'', saj z njimi odražamo naša lastna stališča.

*'''Manierizem'''
:*V ospredje besedila ne sme stopiti retorika, ki jo prepoznamo po ekspresivnih izrazih, ponavljanju in vzročno-posledičnih besedah (npr. ''torej, potemtakem'').
:*V strokovnem pisanju ne uporabljamo papirnatih izrazov in arhaizmov (potemtakem, bržkone, nemara, malodane, povsem, denimo).

*'''Slogovna ubornost'''
:*Pretirano ponavljanje posameznih izrazov 
:*Moteče so ponavljajoče se strukture tipa ''Iz grafikona lahko razberemo, da, Iz pregleda vidimo, da, Iz analize se da sklepati, da.
:*V literarnovednem pisanju je moteče razširjena uporaba besed ''predstavljati'' in ''predstavnik''.</text>
      <sha1>bvqlzihqb8ozx7hk9dhfuraqtggfozr</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>