Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.25 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 1102 72602 72600 2022-08-20T14:49:58Z Zala Kokalj 3489 wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 Ivona Andres *8:15 Eva Lipovšek *8:30 Zala Kosmatin Klavžar *8:45 Tjaž Mihelič *9:00 Meta Kenda *9:15 *9:30 Meta Repe *9:45 *10:00 Kristjan Rakar *10:15 Neža Lavrenčak *10:30 Maruša Žlebir *10:45 Ana Dacar *11:00 Klara Koražija *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Luka Šafranko *11:45 Zala Kokalj *12.45 Ingrid Gnus *13:00 *13:15 Julija Planinšič *13:30 Ana Kovačič '''Torek 23. 8. 2022''' *9:30 Marko Kunavar *9:45 Kristina Godec *10:00 Patricija Kozmus *10:15 Lara Lazar *10:30 Tina Raj *10:45 Benjamin Žbogar *11:00 Manca Cerar *11:15 Pavel Mušič *11:30 Lovrenc Bajt *11:45 Klara Rošer (komisijski izpit) *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] 4p0ezo4mcto418lpbmn8ki2snv45our 72613 72602 2022-08-20T19:11:12Z 89.212.54.104 wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 Ivona Andres *8:15 Eva Lipovšek *8:30 Zala Kosmatin Klavžar *8:45 Tjaž Mihelič *9:00 Meta Kenda *9:15 *9:30 Meta Repe *9:45 *10:00 Kristjan Rakar *10:15 *10:30 Maruša Žlebir *10:45 Ana Dacar *11:00 Klara Koražija *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Luka Šafranko *11:45 Zala Kokalj *12.45 Ingrid Gnus *13:00 *13:15 Julija Planinšič *13:30 Ana Kovačič '''Torek 23. 8. 2022''' *9:30 Marko Kunavar *9:45 Kristina Godec *10:00 Patricija Kozmus *10:15 Lara Lazar *10:30 Tina Raj *10:45 Benjamin Žbogar *11:00 Manca Cerar *11:15 Pavel Mušič *11:30 Lovrenc Bajt *11:45 Klara Rošer (komisijski izpit) *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] 55uwpgmzhcrotwsicovqk62s9obfskw 72614 72613 2022-08-21T08:02:56Z 188.198.189.71 /* 22. 8. 2022 */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 Ivona Andres *8:15 Eva Lipovšek *8:30 Zala Kosmatin Klavžar *8:45 Tjaž Mihelič *9:00 Meta Kenda *9:15 *9:30 Meta Repe *9:45 *10:00 Kristjan Rakar *10:15 *10:30 Maruša Žlebir *10:45 *11:00 Klara Koražija *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Luka Šafranko *11:45 Zala Kokalj *12.45 Ingrid Gnus *13:00 *13:15 Julija Planinšič *13:30 Ana Kovačič '''Torek 23. 8. 2022''' *9:30 Marko Kunavar *9:45 Kristina Godec *10:00 Patricija Kozmus *10:15 Lara Lazar *10:30 Tina Raj *10:45 Benjamin Žbogar *11:00 Manca Cerar *11:15 Pavel Mušič *11:30 Lovrenc Bajt *11:45 Klara Rošer (komisijski izpit) *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] bht9yq04nok3k0pdvmuyu1n5ifkonlj 72615 72614 2022-08-21T10:30:42Z 93.103.172.185 /* 22. 8. 2022 */ wikitext text/x-wiki Ob ponedeljkih 10.30 do 12.00 v # 2 <!-- (oziroma na https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480), dokler nam ne dovolijo v razred) --> za vse sloveniste drugega letnika skozi oba semestra.<!--<ref>V študijskem programu je sicer predvidena izvedba v enem semestru s štirimi urami predavanj na teden, vendar ni mogoča, ker bi povzročila neenakomerno obremenitev študenta v enem semestru, kar je prepovedano. Simetrično obremenitev bi lahko vzpostavili s podobno preureditvijo kakega drugega predmeta, vendar takega predmeta v našem predmetniku ni več. V tolažbo lahko dodamo, da se koncentrirana enosemestrska izvedba, kakršno forsira bolonja, pri obsežnih predmetih ni obnesla, ker pride v poštev bolj za predmete s pod 60 urami letnega obsega, in se je izvedba vrnila na celoletno, tudi na željo študentov.</ref>--> ==Obveznosti== Ustni izpiti v kabinetu # 218 od 7.00 ali 8.00 dalje; kadar je veliko prijavljenih, se izpiti razporedijo na naslednje dni. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja. *24. 1. 2022 {{opravljeno}} <!-- **9.15 Špela Gorenc **9.30 Jerca Polc **9.45 Ema Terpin **10.00 Nika Engelman **10.15 Marko Kunavar --> *13. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Sara Maleš *10:00 Veronika Zorko *10:30 Anja Ivančič *10:45 Kristjan Rakar *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Ajda Holy Perčič *11:45 Manca Tea Devetak *13:00 Urška Kovač --> *27. 6. 2022 {{opravljeno}} <!-- *08:00 Jerca Polc *08:15 Meta Kenda *08:30 Lana Krmelj *08:45 Hana Ferizović *09:00 Eva Ule *09:15 Ana Kovačič *09:30 Nika Engelman *09:45 Marko Zabav *10:00 Zala Kosmatin Klavžar *10:15 Zala Kokalj *10:30 Ingrid Gnus *10:45 Julija Planinšič *11:00 Anja Muha *11:15 Klara Rošer *11:30 Ajda Robas *11:45 Klara Koražija *13:00 Anamarija Zala Hajdin *13:15 Maja Lukan *13:30 Anja Sobočan --> ===22. 8. 2022=== Prijavljeni se prosim vpišite k terminu. Ko terminov zmanjka, počakajte do naslednjega dne in se vpišite na mesta, ki se medtem izpraznijo. *8.00 Ivona Andres *8:15 Eva Lipovšek *8:30 Zala Kosmatin Klavžar *8:45 Tjaž Mihelič *9:00 Meta Kenda *9:15 *9:30 Meta Repe *9:45 *10:00 Kristjan Rakar *10:15 *10:30 Maruša Žlebir *10:45 *11:00 Klara Koražija *11:15 Pia Marija Žugman *11:30 Luka Šafranko *11:45 Zala Kokalj *12.45 Ingrid Gnus *13:00 Anita Koprivc *13:15 Julija Planinšič *13:30 Ana Kovačič '''Torek 23. 8. 2022''' *9:30 Marko Kunavar *9:45 Kristina Godec *10:00 Patricija Kozmus *10:15 Lara Lazar *10:30 Tina Raj *10:45 Benjamin Žbogar *11:00 Manca Cerar *11:15 Pavel Mušič *11:30 Lovrenc Bajt *11:45 Klara Rošer (komisijski izpit) *5. 9. 2022 ==Urnik== '''Poletni semester''' *14. 2. 2022 alpska literatura alpskega naroda: [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx pptx] *21. 2. planinska literatura skozi forumske prispevke *28. 2. Alpe most med narodi ali bojno polje *7. 3. hribi dalje *14. 3. o hribih proti koncu, morda bo komu zanimiv tudi članek [[Triglavske partizanske plošče]]; ali pa [[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu]] *21. 3. ženska književnost? [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] *28. 3. takisto *4. 4. takisto in konec z njo *11. 4. zdaj pa zares + korak k slovenskim literarnim količinam [https://slov.si/mh/tl.ppt dekliške pisateljice ppt], [https://slov.si/mh/slovenske_literarne_kolicine.pptx slovenske literarne količine pptx]; da ne pozabim: [https://slov.si/mh/galerije/galeri446/target38.html Maša Modic], [https://plus.cobiss.si/most-read-web najbolj brano pri nas] *25. 4. literarne količine in vrednotenje [https://slov.si/mh/tl.ppt TL ppt], [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx imena popularnosti] [https://slov.si/mh/zanrska.ppt žanrska literatura pptx], [https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx dobre knjige pptx] *9. 5. -- " -- *16. 5. Dve žanrski sondi: kmečka povest ([https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx]) in ... *23. 5. ... zgodovinski roman (Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice]) | [http://lit.ijs.si/skp5.html#konec '''The end!'''] <!-- '''Zimski semester''' *4. 10. Kaj bomo letos pri tem predmetu počeli in kako, študijska literatura; na današnji dan (NDD). Za vsako uro glej tudi [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950|pogovorno stran]]. *11. 10. Sprehod skozi avtorje in teme, ki jih kaže seznam izpitnih vprašanj. *18. 10. O [[Jurčič in sodobniki|Jurčiču in sodobnikih]] *25. 10. [[Slovenska literarna zgodovina danes]] [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_dones.pptx pptx], gl. tudi [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]] [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *8. 11. nadaljevanje in konec o literarni zgodovini danes; ali je Boris Pahor italijanski ali slovenski pisatelj? | ob godu sv. Martina iz Toursa *15. 11. [https://slov.si/mh/solppt.ppt ppt o soli] in drugo o Krpanu iz [https://slov.si/mh/szr.pdf SZR] *22. 11. ob Krpanu o [https://slov.si/mh/strategije.ppt preživitvenih strategijah] v zgodovinskem romanu *29. 11. dalje o slovenskem (kulturnem) preživetju ... *6. 12. ... v razmerju do drugega/tujega, ki ogroža ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) *13. 12. [https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/06/52_Hladnik.pdf Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino] ([https://slov.si/mh/drugacno.pptx pptx]) ali O rojstvu slovenske književnosti iz odpora do nemške, še prej pa [[Pogovor:Slovenska proza 1900–1950#13. decembra 2021|Na današnji dan]] | Za oddaljene opazovalce na [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoomu.] *20. 12. nadaljevanje od zadnjič *3. 1. 2021 literarna dvojezičnost ([[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]], [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]) *10. 1. 2021 konec te dvojezičnosti, za karantence tudi [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 prek zaslona] --> ==Pojasnila== *[[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Slovenska_literarna_gesla_v_drugih_Wikipedijah|alternativa za študente z neslovenskih univerz na izmenjavi]] *Tipkanje za višjo oceno, kadar je študentka med ocenama. Naloge morajo biti pregledane en mesec pred ocenjevanjem. **[[:w:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|Kazala strokovnih knjig]] **[[:s:Slovan_(1902)|Kazalo revije Slovan 1902&ndash;1917]] **[[:s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020|Korekture leposlovja]] **gesla za naslednja besedila: Jamnica, Dekla Ančka, Bridka ljubezen, Thabiti kumi, Njeno življenje, Človek proti človeku, Beli macesen; dopolnitev gesel s seznamom kritik in literarnozgodovinskih oznak: Zapiski Tine Gramontove, Plebanus Joannes *Iste naloge so na voljo za tiste, ki želijo s tipkanjem kompenzirati svojo 20&ndash;50-odstotno odsotnost. *Kdor ni vpisan v drugi letnik, predavanja lahko obiskuje, potem ko se predstavi; tajnica mu vpiše predmet v indeks, da se lahko prijavi na izpit. *Kdor letnik ponavlja in ima prisotnost dokumentirano že od lani, mu letos prisotnosti ni treba dokazovati, vendar mora na izpitu poznati tudi teme, ki bodo letos na predavanjih nove. *Komur se predavanja križajo, naj poskrbi za polovično prisotnost pri obeh predmetih. *Datumi konzultacij za morebitne izredne študente v kabinetu # 218 pet petkov zimskega semestra 13.00&ndash;16.00, lahko pa tudi po dogovoru. ==Študijsko gradivo== Lepo prosim, ne pripravljajte se za izpit iz zapiskov prejšnjih letnikov, ampak iz tule postavljenega gradiva, ki ga v starih zapiskih ni. Velik osip pri prvem poskusu gre na račun neprebranega leposlovja (branje povzetka, najdenega na spletu, ne pomaga pri prepoznavanju strani iz konkretnega romana), na račun odsotnosti pri predavanjih (vsako leto je na predavanjih kaj novega; seznam prosojnic se dopolnjuje) in ker se kandidati ne preklikajo skozi povezave, na katere vodijo izpitna vprašanja. *'''[http://slov.si/mh/nsk2.html Vprašanja za izpit iz Slovenske proze 1900–1950]''' ===Prosojnice=== * [https://slov.si/mh/alamut.pptx Alamut] * [https://slov.si/mh/begunci.pptx Begunci.pptx] *[https://lit.ijs.si/skp1.html Slovenska kmečka povest], [https://slov.si/mh/skp2.pptx pptx] * [https://lit.ijs.si/viteski.html Slovenski viteški roman], [https://slov.si/mh/vitezi.ppt Viteški roman, prosojnice] * [[:w:sl:Pokrajinska povest|Pokrajinska povest]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/pokrajin.html študija,] [https://slov.si/mh/pokrajin.pptx pptx] * Slovenski zgodovinski roman [https://slov.si/mh/szr_2014.ppt ppt]; [https://slov.si/mh/szr2c.pdf še ene starejše prosojnice] * Ženski roman in ženske v pripovedni prozi [https://slov.si/mh/zenske.ppt ppt] * Telo v slovenski literaturi [https://slov.si/mh/telo.ppt ppt] *[https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] [https://slov.si/mh/preseren.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/strategije.ppt Strategije preživetja v slovenski književnosti] * [[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [https://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx] *[[Slovenska literarna zgodovina danes]], [https://slov.si/mh/sl_lit_zg_danes.ppt ppt] * [https://slov.si/mh/Imena_popularnosti.pdf Popularna, trivialna, žanrska literatura,] [https://slov.si/mh/imena_popularnosti.pptx pptx,] [https://slov.si/mh/tl.ppt ppt2,] [https://slov.si/mh/konzum.ppt ppt3] * [https://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Feljtonski roman]; [https://slov.si/mh/feljtonski_roman.ppt FR, prosojnice] * [[:w:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/cvetje.html študija,] [https://slov.si//mh/cvetje.ppt ppt] * [[:w:sl:Visoška kronika|Visoška kronika]] (Wikipedija), [https://lit.ijs.si/visoska.html študija,] [https://slov.si/mh/visoska.pptx pptx] * Žemlja, [https://slov.si/mh/j_zemlja.html ''Sedem sinov''], [https://slov.si/mh/zemlja.pptx pptx] * Drugi Zagrebčani: Ferdo Kočevar, [http://lit.ijs.si/mlinar.html ''Mlinarjev Janez''] (1859); Andrej Volkar, ''Dijak v luni'' (1871, utopična humoristična povest) * Humoristični začetki slovenske književnosti [https://lit.ijs.si/humorist.html] oz. [https://lit.ijs.si/mici.html], [https://slov.si/mh/humor.ppt ppt] humor v literaturi * [https://lit.ijs.si/planin.html Planinska povest] (študija), [[:w:sl:planinska literatura|planinska literatura]] in [[:w:sl:planinska povest|planinska povest]] na Wpji, [[:s:sl:Kategorija:Planinska povest|Kategorija Planinska povest na Wikiviru]]; [https://slov.si/mh/planinska.pptx] * [https://lit.ijs.si/alamut5.html Bartolova uporaba] [[:w:sl:Klement Jug|Jugovega]] lika * [https://slov.si/mh/jalen_brezje.doc Janez Jalen], [https://slov.si/mh/jalen.pptx pptx], [https://www.gorenjskiglas.si/article/20111228/C/312289990/1082/1039/gorenjski-kraji-na-slovenski-pisateljski-poti--ii- Josip Vandot] ==Historiat== *urnik 2020/21: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|62510}} *urnik 2019/20: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|49224}} *urnik 2018/19: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|44305}} *urnik 2017/18: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|38582}} *urnik 2016/17: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|32803}} *urnik 2015/16: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|26589}} *urnik 2014/15: {{oldid|Slovenska proza 1900–1950|21077}} [[Kategorija:Slovenska književnost]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] 15252xrhu9dgavid1my3uq3ejhxyos4 2 3619 72601 72594 2022-08-20T14:48:11Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' Čeprav Breda Smolnikar piše v tretji osebi, snov pripovedi temelji na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž 90g6gfpdmcuglvhqezepyxs9sy5lue7 72603 72601 2022-08-20T15:25:35Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, snov pripovedi temelji na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Kljub predpostavki o harmoniji kokektivnega spomina, njene pripovedi vsebujejo sporne poglede na preteklost. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž cpgqoxafibqfp4pc7l86tgvc2dx7ba1 72604 72603 2022-08-20T15:26:06Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, snov pripovedi temelji na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Kljub predpostavki o harmoniji kokektivnega spomina, njene pripovedi vsebujejo sporne poglede na preteklost. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž 37he91fsmrdov600as38wa3ugbjhc3y 72605 72604 2022-08-20T16:08:43Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' V tem poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž bm0fkyy2ottc71xqwtlvfibmghap9g8 72606 72605 2022-08-20T16:10:10Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] ''' Marko Juvan ''' Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' V tem poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž mszq0kgajb8x33a88zzj2z6utartctd 72607 72606 2022-08-20T16:14:57Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] ''' Marko Juvan ''' - Slovenski literarni zgodovinar in teoretik. - Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete UL. - Znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' V tem poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž cl9zcu4dtmtofm04twjyjeqelcnrd1s 72608 72607 2022-08-20T16:15:34Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] ''' Marko Juvan ''' - Slovenski literarni zgodovinar in teoretik. - Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete UL. - Znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' V tem poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž lub3mmvhvbez92ow9ooj9cjtr97gs1g 72609 72608 2022-08-20T16:15:45Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] ''' Marko Juvan ''' - Slovenski literarni zgodovinar in teoretik. - Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete UL. - Znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' V tem poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž 5r5a6k5x9q7md5p50eym9mxnevzahts 72610 72609 2022-08-20T16:16:25Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] ''' Marko Juvan ''' <br> - Slovenski literarni zgodovinar in teoretik. <br> - Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete UL. <br> - Znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' V tem poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž rvfaiteowb5lq4pkt1yaai2ibogtlxg 72611 72610 2022-08-20T16:16:43Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] ''' Marko Juvan ''' <br> - Slovenski literarni zgodovinar in teoretik. <br> - Oddelek za slovenistiko FF UL. <br> - Znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' V tem poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž gax28wuw32l894vkmcftly2g4w4uv9i 72612 72611 2022-08-20T16:35:31Z Laramarn 3804 /* Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan) */ wikitext text/x-wiki =Uvod v študij slovenske književnosti 2021/22= *[[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22]] =Domače naloge= ==RKD in Wikimedijina zbirka== * [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spomenik_%C5%BErtvam_NOV_v_Kozlarjevi_go%C5%A1%C4%8Di.jpg Spomenik žrtvam NOV v Kozlarjevi gošči] ==Arihv SlovLita== 22. 4. 2002 je bilo na forumu SlovLIt razposlano obvestilo z naslovom ''Študijske reforme in spletni dodatek''. Tvorec je Miran Hladnik, ki v sporočilu najprej povzame poročilo s senata FF o stanju vpisa na Filozofsko fakulteto. Zabeležili so namreč, da se jih je tako na dvo- kot na enosmerni študij slovenistike ter na ruščino prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Še veliko večji (od več kot 300 do 200 odstotni vpis) so beležili študiji pedagogike, anglistike, etnologije in psihologije. Manj se jih je vpisalo na srbohrvaščino, najmanj na primerjalno slovansko jezikoslovje ter splošno in primerjalno jezikoslovje, helenizem, muzikologijo ... Miran Hladnik. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000439.html Študijske reforme in spletni dodatek]. SlovLit 22. 4. 2002. ==Lektura: Leto brez poletja== *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614195|Velika začetnica}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614117|Veijca}} *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614185|Odvečne vejice}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614193|Skladnja}}, {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614173|Skladnja}} ''(?)'' * {{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614164|Pika}} ''(?)'' *{{Diff|:w:Leto brez poletja|prev|5614178|Izpad polglasnika}} ==Geopedija== Občina Logatec: - Sloj dogajališč zgodovinskega romana: * Listje v vetru in Goljufive sanje: 5. in 6. del romana ''Lipa zelenela je'' Bogdana Novaka. Roman obsega 12 knjig in prikazuje zgodovino Slovencev tja od leta 1879, prvi del je bil prvič izdan l. 1995 zadnji pa leta 2000. Je prva slovenska leposlovna saga. * Antična povest Pod rimskim orlom Petra Bohinjca je izšla leta 1900 v mesečniku ''Dom in Svet''. Pripoveduje o uporu rimskih vojakov v Emoni. * ''Krka pa teče naprej'', ki jo je napisal Jože Dular in je izšla leta 1983, je kmečki in domačijski roman. Pisatelj se je pri pisanju o štirih zapovrstnih rodovih opiral tudi na podatke iz družinskega arhiva. Dogajalni čas sega tja v Napoleonov čas in do konca 20. stoletja. - Sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev: * Ivan Albreht (1893, Hotedršica–1955, Ljubljana) - Sloj literarnih spomenikov oz. poti: ==Slovenski literarni zgodovinar: Josip Marn== [[File:Josip Marn.jpg|thumb|Josip Marn]] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Marn Josip Marn] (*13. 3. 1832, Štanga nad Litijo †27. 1. 1893, Ljubljana) – ''Njegova stran precej obširna tako v slovenskem kot angleškem jeziku.'' – Slovstveni zgodovinar, duhovnik, časnikar, šolnik, konzistorialni svetnik – Pri sedmih letih začel obiskovati normalko, leta 1851 zaključil gimnazijo kot odličnjak, bil sprejet v bogislužje in l. 1855 postal kaplan v Horjulu. Tam je na lastne stroške ustanovil zasilno šolo in otroke učil krščnskega nauka, branja in pisanja. Metelko ga je leta 1857 predlagal kot svojo zamenjavo (začasni učitelj za verouk in slovenščino), leta 1860 pri Miklošiču na Dunaju naredil izpit iz slovenščine (pravi gimnazijski učitelj), naziv profesorja: december 1966. – Od 1882 načelnik knjižnega odseka in 1886–93 predsednik Slovenske matice (velik vpliv na njen program). – Viteški križec Franc-Jožefovskega reda za vestno delo na šolskem področju. – Dela: Kopitarjeva spomenica, Kratka staroslovenska slovnica, Jezičnik → Jezičnik je izhajal enkrat letno, in sicer med letoma 1963 in 1892. Prvotno je bil zbirka razpravljanj o slovenskem jeziku, zapisanih kot pogovori med Tovarišem in Učencem, s katerimi je v takratni pravopisni zmešnjavi ljudstvo želel seznaniti z raznimi slovniškimi oblikami in stalnimi kritičnimi pravopisnimi pravili. Sčasoma je njegova vsebina postala bolj literarnozgodovinska. ==Članek iz Slavistične revije: Pripovedni svet Brede Smolnikar (Marko Juvan)== • [https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-61143138 Pripovedni svet Brede Smolnikar] ''' Marko Juvan ''' <br> - Slovenski literarni zgodovinar in teoretik. <br> - Oddelek za slovenistiko FF UL. <br> - Znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Članek, objavljen v Slavistični reviji 15. 2. 2016, sestoji iz povzetkov in teh štirih poglavij: '''Poetika spomina in kraja''' Tu poglavju avtor predstavi pisateljičin slog pisanja in snov njenih pripovedi. Čeprav piše Breda Smolnikar v tretji osebi, njene pripovedi temeljijo na osebnih izkušnjah in osebnem ter kokektivnem spominu. Jezik, ki ga uporablja, je poetski. Zato je resnica predrugačena, singularna. Pripovedi so tako prostorsko kot zgodovinsko pogosto vezane na njeno domače okolje Kamniško-Domžalskega polja, gosto poseljenega obrobja Ljubljanske kotline. '''Med ustno zgodovino in poetičnim''' Tu je podrobneje predstavljen časovni okvir življenjskih pripovedi v prozi Brede Smolnikar. Razteza se od začetkov 20. stoletja do časa samostojne Slovenije. S pregledom njenih del avtor ugotavlja kakšnim ljudem in izkušnjam se posveča pisateljica. Veliko pozornosti posveča obrništvu, ki je le redko ,,predmet pozornosti slovenskih književnikov’’. '''V risu ženskega pisanja''' '''Boj za avtonomijo in prostost ustvarjanja''' ==Slavistična revija: Časopis za jezikoslovje in literarne vede== Podarjeni izvod Slavistične revije je 2. številka štiriinšestdesetega letnika, izšel je leta 2016. Revija že na otip obljublja prijetno branje, platnice so papirnate in nekoliko hrapave, zato je že samo listanje v užitek. Vsebinsko je izdaja precej široka, vsebuje tako jezikoslovne kot literarnovedne članke, snov zajema pojave tja od 16. stoletja, avtorji so domači in tuji. Jezik ni samo slovenski in tudi angleščina očitno ni preveč obvezna; nekateri povzetki so zapisani v cirilici. Všeč mi je, da so med podatki o avtorjih člankov navedeni elektronski naslovi, zdi se, da mogoče s tem spodbujajo razpravo, sporočajo, da so vprašanja dobrodošla. Revija se mi zdi zelo pregledna, pri tem se nanašam na vrstico s ključnimi besedami pred posameznimi članki, ki je v veliko pomoč pri izbiri čtiva, kot tudi pri sprejemanju informacij med branjem. ==Popravljalci/popravljavci sveta== Danes lahko skoraj vsak podatek preverimo na spletu. Teh je zelo veliko, zato jih ljudje kategoriziramo (spol, starost, politična opredelitev itd.). Ena od delitev je delitev na ljudi, ki so z življenjem zadovoljni in bi ga zgolj radi čim bolj užili, drugo polovico pa sestavljajo nezadovoljneži, ki si venomer želijo še boljšega sveta, t. i. ("nergači" in lepše;) popravljalci sveta. Slednje je večina predavateljev. <br> Načini izboljševanja sveta: vojna (nasprotne želje in cilji), Prešerenov pristop je spodbujal preoblikovanje tujega in njegova prilagoditev domačemu ... Danes je kakovost življenja/sveta najbolje višati skozi kulturo, jezik je pri tem pomembno orodje (slovenščina spada v skupino le 85 vitalnih jezikov). Preživetvene sposobnosti jezikov; eden od pokazateljev jezikovne razvitosti je število objavljenih (kvalitetnih) člankov ... na primer na Wikipediji. Ta ne predstavlja zgolj prostora kamor hodimo po informacije, temveč prostor kamor jih tudi posredujemo. Torej nam Wikipedija ponuja možnost za kreativno poseganje v (podatkovni/kulturni) svet. Prvič v zgodovini. <br> Wikipedija zgodovinska prelomnica - metafora novega sveta? V nasprotju s pričakovanji je Wikipedija prostor, kjer se informacije izmenjujejo, ni odvisna od ideologij, držav, inštitucij, a vendar živi. Tudi zastonj je; članke pišemo preprosto, da so tam, piše jih lahko kdorkoli. In to ni nevarno, neprimerno poseganje v članke omejujejo ostali uporabniki. Teh je veliko in z naraščanjem njihovega števila, narašča tudi kakovost prispevkov. Na Wikipediji so informacije mednarodno takoj primerljive, stopnja samorefleksije je na strani velika (pogovorna stran, historiat: viden razvoj, dogovarjanje za optimalne rešitve). Zelo je transparentna, vse je dokumentirano (vse spremembe, napake), zato je nasprotovanje Wikipediji odveč. Podatki so preverljivi, marsikateri članki so vredni citiranja, najbolj pa je priporočljivo, da se vsakdo loti pisanja, dopolnjevanja ali popravljanja wikipedičnih člankov. Tako je (virtualni) svet že z nekaj kliki lahko nekoliko boljši. ==Družba in utopija== Utopija Thomasa Mora je od njene prve objave spodbudila nastanek nešteto literarnih in drugih umetniških del in zvrsti. Zdi se, da se v popularni kulturi današnjega časa skorajda ne moremo izogniti antiutopijskim oziroma distopijskim zgodbam. Te v znanstveno-fantastičnih knjigah in filmih že desetletja ostajajo med najpriljubljenejšimi. Kmalu po letu 2010 so v Hollywoodu doživele ponoven vzpon v obliki pustolovskih distopijskih mladinskih filmov (v anglosaškem svetu/na socialnih omrežjih to obdobje včasih označujejo kot 'YA dystopia craze') kot so ''[[:w:Wikipedija:Igre lakote: Arena smrti|Igre lakote]]'', ''[[:w:Wikipedija: The MazeRunner (film)|Labirint]]'', ''[[:w:Wikipedija: Divergent (film)|Razcepljeni]]'' ipd. Priljubljenost te specifične kombinacije – najstnikov in postapokaliptičnega distopičnega sveta, je trajala nekje do polovice prejšnjega desetletja, v tem času so nastale tudi številne mladinske nadaljevanke s podobnim ozadjem. Čeprav je ta podzvrst zdaj v zatonu, pa njeno mesto zdaj zasedajo predelave in nadaljevanja kultnih distopičnih filmov iz 80. in 90. let 20. stoletja. =Korekture podlistkov= *[[:s:Ivan Podržaj|Ivan Podržaj]]: [[:s:Novela|Novela]]. SN 22.12.1921 {{fc|dlib|A3UZBDEH|s=1-2|287}} =Zapiski po Novi pisariji= *[https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija Nova pisarija] =Na novo spoznane besede= *A *B *C *Č *D *E - etabliran *F - floskula *G *H *I *J *K *L *M *N *O *P - pleonazem - prozaično *R *S - sovisnost *Š *T *U *V *Z *Ž evo3v12a78e6hfr3cuxoknwqe8gydpq