Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.25 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 4 2166 207784 207746 2022-08-23T08:38:26Z Leastezinar 8591 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Ureja: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Ureja: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Ureja:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Ureja: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Ureja:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 5mhz8fuzp4kbognhvauuxh6rx1qap8o 207786 207784 2022-08-23T08:46:40Z Leastezinar 8591 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Ureja: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Ureja: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Ureja: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Ureja:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 5u6n9cjksw4f0525rf5ht0a8k5m0gfu 0 25546 207777 116707 2022-08-22T19:29:22Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{Razločitev}} * [[Pred nevihto (Igo Gruden)]] * [[Pred nevihto (Lili Novy)]] * [[Pred nevihto (Vera Albreht)]] 07v69k2n0rvcct33r2845cm1hku1t73 0 31745 207779 207732 2022-08-22T19:53:26Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki '''CIZARELSKE'''<ref> ''Gospodična Cizara'' -- skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk, ''Šolska kronika'', 27/2018, 93-108 </ref>''' *[[Bog ve?]], 1911 *[[Galusu]], 1911 *[[Maj (Kadar še videl sem), 1911 *[[Me Cizare]], 1911 *[[Obrito jagnje]], 1911 *[[Tebi posvečeno]], 1911 *[[Ukazi (Da ne smem)]], 1911 *[[Ukazi (Levo kreni)]], 1911 *[[Vihar]], 1911 *[[Vrabcu]], 1911 *[[Za mizo v Čimborasu]], 1911 *[[Pri Cizari]], 1911 '''PRVENKE''' (1912-1913) *[[Aurikel]], 1912 *[[Spomin (Pri smreki)]], 1912 *[[Glej!]], 1913 *[[Mi dva]], 1913 *[[To hudir je]], 1913 '''VELIKA VOJNA'''<ref>Istra v veliki vojni : glad, bolezni, smrt : študijski dan ob stoletnici prve svetovne vojne : mednarodna znanstvena konferenca : zbornik | slovenski, italijanski, hrvaški | 2014 zbornik | 2014</ref> ([1914-1919] *[[Begunke]], 1918 *[[Rdeči križ]], 1918 *[[Vrnitev (Na griču)]], 1918 *[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919 *[[Naša jesen]], 1919 '''PESMI 1919-1937''' *[[Bela noč]], 1919 *[[Mati toži:]], 1919 *[[Na Bledu]], 1919 *[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919 *[[Rdeči nagelj]], 1919 *[[Spomin (Kadar oddaleč)]], 1919 *[[V marcu]], 1919 *[[Na ulici]], 1920 *[[Ko na večer vse tiho pride mrak….]], 1923 *[[Le eno je res …]], 1923 *[[Pesem časa]], 1923 *[[Na gori]], 1924 *[[O, rodni dom …]], 1924 *[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925 *[[Med mano je in tabo …]], 1925 *[[Mladosti]], 1925 *[[Na božični večer]], 1925 *[[Pogovor (Kaj je najvišje]], 1925 *[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925 *[[V tujini]], 1925 *[[Med nami]], 1926 *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927 *[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928 *[[Ukrajinski sonet]], 1928 *[[Dani]], 1929 *[[Mrtvi prijateljici]], 1930 *[[Na Bledu 1933]], 1933 *[[Moji materi]], 1934 *[[Uporna pesem]], 1934 *[[Na Bledu 1937]], 1937 '''Pesmi [1944-1970]''' *[[Dopis z Ravensbrücku]], 21. 6. 1945 *[[Neodposlano pismo, Žale]], 1.7.1945 *[[Neodposlano pismo]], 1945 *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945 *[[Ob vrnitvi, Padlemu partizanu Mihi Čopu]], 1947 *[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Njiva (Ko njiva)]], 1950 *[[Pozna pisma I.]], 1950 *[[Pozna pisma II.]], 1950 *[[Pozna pisma III.]], 1950 *[[Pozna pisma IV.]], 1950 *[[Kakteja]], 1952 *[[Odlomek iz pisma]], 1952 *[[Poletna noč (Skozi okno]], 1952 *[[Pomlad (Na leski)]], 1952 *[[Prezgodaj bo]], 1952 *[[Tišina (Nobena veja)]], 1952 *[[Zimska pokrajina]], 1952 *[[Vrnitev (Materi)]], 1953 *[[Topola]], 1954 *[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955 *[[Pred nevihto]], 1955 *[[Pred osvoboditvijo, V Nemčiji pomladi leta 1945]], 1956 *[[Kip (Z belimi očmi), 1958 *[[Krt(Dve mački)]], 1958 *[[Stekleno molčanje]], 1958 *[[Breza]], 1959 *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kako te čakam, Prijatelju Gradniku v spomin na Franceta]], 1963 *[[Ob alarmu]], 1963 *[[Alarm (V noč sirena)]], 1965 *[[Črne vrane]], 1965 *[[Krivda]], 1965 *[[Ne vprašujem]], 1965 *[[Nenapisano/Neodposlano pismo]], 1965 *[[Še včeraj, ''Obzornik'']], 1965 *[[Še včeraj]], 1965 *[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965 *[[Ne ubežim]], 1968 *[[Zima 1943]], 1968 *[[Vsakdanja pesem]], 1969 *[[Lačno srce]], 1969 *[[Severno nebo]], 1977 *[[Taborišče]], 1977 *[[Tulipani]], 1977 *[[Vem]], 1977, Antol slov pesnic 2 *[[Ravensbrüška pesem]], 1997 *[[Vintgar]], 2015 *[[V marcu]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1983 *[[Bo konec]] 5aq94xg3yznxpib9bwrd3jhfqmroxp0 207780 207779 2022-08-22T20:35:16Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki '''CIZARELSKE'''<ref> ''Gospodična Cizara'' -- skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk, ''Šolska kronika'', 27/2018, 93-108 </ref>''' *[[Bog ve?]], 1911 *[[Galusu]], 1911 *[[Maj (Kadar še videl sem)], 1911 *[[Me Cizare]], 1911 *[[Obrito jagnje]], 1911 *[[Tebi posvečeno]], 1911 *[[Ukazi (Da ne smem)]], 1911 *[[Ukazi (Levo kreni)]], 1911 *[[Vihar]], 1911 *[[Vrabcu]], 1911 *[[Za mizo v Čimborasu]], 1911 *[[Pri Cizari]], 1911 '''PRVENKE''' (1912-1913) *[[Aurikel]], 1912 *[[Spomin (Pri smreki)]], 1912 *[[Glej!]], 1913 *[[Mi dva]], 1913 *[[To hudir je]], 1913 '''VELIKA VOJNA'''<ref>Istra v veliki vojni : glad, bolezni, smrt : študijski dan ob stoletnici prve svetovne vojne : mednarodna znanstvena konferenca : zbornik | slovenski, italijanski, hrvaški | 2014 zbornik | 2014</ref> ([1914-1919] *[[Begunke]], 1918 *[[Rdeči križ]], 1918 *[[Vrnitev (Na griču)]], 1918 *[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919 *[[Naša jesen]], 1919 '''PESMI 1919-1937''' *[[Bela noč]], 1919 *[[Mati toži:]], 1919 *[[Na Bledu]], 1919 *[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919 *[[Rdeči nagelj]], 1919 *[[Spomin (Kadar oddaleč)]], 1919 *[[V marcu]], 1919 *[[Na ulici]], 1920 *[[Ko na večer vse tiho pride mrak….]], 1923 *[[Le eno je res …]], 1923 *[[Pesem časa]], 1923 *[[Na gori]], 1924 *[[O, rodni dom …]], 1924 *[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925 *[[Med mano je in tabo …]], 1925 *[[Mladosti]], 1925 *[[Na božični večer]], 1925 *[[Pogovor (Kaj je najvišje]], 1925 *[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925 *[[V tujini]], 1925 *[[Med nami]], 1926 *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927 *[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928 *[[Ukrajinski sonet]], 1928 *[[Dani]], 1929 *[[Mrtvi prijateljici]], 1930 *[[Na Bledu 1933]], 1933 *[[Moji materi]], 1934 *[[Uporna pesem]], 1934 *[[Na Bledu 1937]], 1937 '''Pesmi [1944-1970]''' *[[Dopis z Ravensbrücku]], 21. 6. 1945 *[[Neodposlano pismo, Žale]], 1.7.1945 *[[Neodposlano pismo]], 1945 *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945 *[[Ob vrnitvi, Padlemu partizanu Mihi Čopu]], 1947 *[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]], 1947 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Njiva (Ko njiva)]], 1950 *[[Pozna pisma I.]], 1950 *[[Pozna pisma II.]], 1950 *[[Pozna pisma III.]], 1950 *[[Pozna pisma IV.]], 1950 *[[Kakteja]], 1952 *[[Odlomek iz pisma]], 1952 *[[Poletna noč (Skozi okno)]], 1952 *[[Pomlad (Na leski)]], 1952 *[[Prezgodaj bo]], 1952 *[[Tišina (Nobena veja)]], 1952 *[[Zimska pokrajina]], 1952 *[[Vrnitev (Materi)]], 1953 *[[Topola]], 1954 *[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955 *[[Pred nevihto]], 1955 *[[Pred osvoboditvijo, V Nemčiji pomladi leta 1945]], 1956 *[[Kip (Z belimi očmi)]], 1958 *[[Krt(Dve mački)]], 1958 *[[Stekleno molčanje]], 1958 *[[Breza]], 1959 *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kako te čakam, Prijatelju Gradniku v spomin na Franceta]], 1963 *[[Ob alarmu]], 1963 *[[Alarm (V noč sirena)]], 1965 *[[Črne vrane]], 1965 *[[Krivda]], 1965 *[[Ne vprašujem]], 1965 *[[Nenapisano/Neodposlano pismo]], 1965 *[[Še včeraj]], 1965 *[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965 *[[Ne ubežim]], 1968 *[[Zima 1943]], 1968 *[[Vsakdanja pesem]], 1969 *[[Lačno srce]], 1969 *[[Severno nebo]], 1977 *[[Taborišče]], 1977 *[[Tulipani]], 1977 *[[Vem]], 1977, Antol slov pesnic 2 *[[Ravensbrüška pesem]], 1997 *[[Vintgar]], 2015 *[[V marcu]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1983 *[[Bo konec]] ode8k4qh4glhy7csb797ul1ovxx2mw1 0 31746 207791 207591 2022-08-23T09:38:35Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki *[[Luciji Liefeldtowi]], 1971, TV 15 *[[Apel]], 1977 *[[Balada o črnem vojaku]], 1977 *[[Črna pelerina]], 1977, ant 2005 *[[Groza]], 1977 *[[Gole veje], 1977 *[[Jih bom našla,]], 1977 '''J J J''' *[[Kaj veš]], 1977 *[[Krulikom]], 1977, str. 85 *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]] *[[Molitev]], 1977 *[[Moč volje]], 1977 *[[Na poti v domovino]], 197 *[[Obisk]], 1977 *[[Ob 25 letnici poroke]], napisano, 25.5.1944 *[[Od vseh strani]], 1977 *[[Pred osvoboditvijo V Nemčiji spomladi 1945]],1977 *[[Ravensbriška *[[Res ne vem, če bom na Žalah spala]], če me kdaj pogrebec spremljal bo? Danes mi posebno je hudó in bojim se, da bom tu ostala. Za slovo jim nisem roke dala, ki nekoč so ljubi mi bili. Saj na vse strani so se razšli, ko drhal je tuja privihrala. Če pa ugasnem v tej prekleti zemlji, preden bo sveta pokol končan, če se vrneš, dragi, v zlo ne jemlji – tak ukaz mi tukaj bil je dan: da v Daháv ne smem pisati pisma. Zdaj oba več srečna nisva, nisva … *[[Samo korak]], 1977 *'''J J J''' *[[Ob 25 letnici poroke]], napisano, 25.5.1944 *[[Od vseh strani]], 1977 *[[Pred osvoboditvijo V Nemčiji spomladi 1945]],1977 *[[Ravensbriška *[[Samo korak]], 1977 *[[Severno nebo]], 1977 *[[Taborišče]], 1977 *[[Tulipani]], 1977 *[[Vem]], 1977, Antol slov pesnic 2 *[[Vintgar]], 2015 *[[V marcu]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1983 *[[Akacija]], 2015 *[[Balada o krvavi Micki]], 2015 *[[Bo konec]], 2015 *[[Breza v vetru]] *[[Hrepenenje]] *[[Igu Grudnu v spomin]], napisano 1948 *[[Istranke]], 2015 *[[Neodposlano pismo, Žale]], 1.7.1945 *[[Potrpi]], napisano 11.2.1964 *[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]], 2015 *[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 2015 *[[Košnja]], 2015 *[[Ko v rosnih travah]], 2015 *[[Kot rujave ptice]] *[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]], 2015 https://sl.wikisource.org/wiki/Krulikom_(Halini_Chor%C7%ABzini_v_album) *[[Krulikom]] *[[Magdalene]], 2015 *[[Moto]] *[[Mrak]], 2015 *[[Nekomu kot n. pr. jaz]], 2015 *[[Neodposlano pismo (Res ne vem)]] *[[Njemu]], 2015 *[[Oblakom bom zapela]], 2015 *[[Oči]], 2015 *[[Papagajček]], napisano 6.1.1950 *[[Pismo iz domovine]], 2022 *[[Podgrivke]], 2015 Erna Muser, RP, 1977, str. 88 *[[Poldan]], 2015 *[[Preko noči]] *[[Prišel si mi na pot]], 2015 *[[Rojstvo dneva]], 2015 *[[Siva jutra ]], 2015 *[[Svojemu Rejencu]], 2015 *[[Tih je večer]], 2015 *[[Ugašajoče luči]], 2015 *[[Ob 25 letnici poroke]], napisano 25.5.1944 v taborišču Ravensbrücku *[[Pesem žene]], 2015 *[[Pomladna prošnja]], 2015 *[[Prebujenje jezera]], 2015 *[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]] *[[Rekviem za psom]], 2015 *[[Resignacija]], 2015 *[[Tonetu Vodniku ob petdesetletnici]], napisano *[[V tej postelji je umrla moja mati]], 2015 *[[Večer v vrtu]], 2015 *[[Vintgar]], 2015 *[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]], 2015 *[[Zakonca]] *[[Zastri mi okna]] *[[Zimski večer (Vera Albreht)]] *[[Z mano je vse]] *[[Zrumenela knjiga]], 2015 '''Epigrami''' *[[Anonimnežu]] *[[Če danes kdo]], *[[F. A.]] *[[Gostilna pri "Kolovratu"]] *[[K. K- u (prej: Mlademu poetu K-u) ]] *[[Nasvet K.K.-u]] *[[Legiša - Elegance]] *[[Legiša- Krojač – Legiša-Kritik]] *[[Literarni večer DSK]] *[[Mladinski reviji]] *[[Mojca in živali]] *[[Nekdo ne dá roke]] *[[Odbornikom DSK]] *[[V en glas]] *[[Vidi T.]] ==Opombe urednice== Vera Albreht se je po osvoboditvi koncentracijskega taborišča Ravensbrück vračala skozi Prago, ker je bil repatriacijski center za Jugoslovane. Različica Neodposlanega pisma: Vera Albrechtova, Dopis z Ravensbrücku, v češčino prevedel Vilém Závada, Rudé právo, 21. junij 1945, št. 39, str.3. [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] fv6n6057cg596jnsug79h8wbhe6c4ut 0 32033 207774 153930 2022-08-22T19:15:56Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Odlomek iz pisma | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir=Vera Albreht, Odlomek iz pisma, ''Nova obzorja'', 1952, let. 5, str. 17. }} <poem>In spet je maj. O, koliko pomladi prešlo je od takrat, ko v hosti bele so šmarnice vsenaokrog cvetele! Pod borom poje kos kot po navadi. Pred hišo rasle so nekoč potonke, ki sipale so rdeči cvet na pot, plevel prerasel vrta je obronke in živo mejo udúšil bo srobot. Ti smeješ se? O, saj zares nemara ne gre, da pišem ti o teh stvareh. Saj vem, da danes sem za to prestara, da sanjala bi še o tistih dneh. Te šmarnice, veruj, so temu krive, da se mi vzbudil v prsih je spomin, natrgala sem v rosi jih vonljive in zdaj na njihov drobni cvet strmim. Pred mano je podoba večnoživa, ko stopala k obrežju sva prek trat – ob jezeru še raste jelša kriva, kraj nje pristal je z vesli najin svat. Razbit je čoln, ki vanjga sva stopila, že davno gnije na jezéra dnu. Prav je tako! Saj z njim sva potopila vse zarje, ki sva gledala jih v snu … </poem> ==Opombe urednice== #Vera Albreht, Odlomek iz pisma, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis ,IN = 6801. #Vera Albreht se je maja 1919 na Blejskem otoku poročila s pesnikom Franom Albrehtom. O poročnem dnevu je napisala pesem Na Bledu (''Svoboda'', 1919, let. 1, št. 6, str. 99). Poročni venček in šopek sta bila iz šmarnic, ženin jih je imel v žepku suknjiča. Svatje so na otok pluli s štirimi čolni. O vsem tem pričajo poročne fotografije (zasebni arhiv). [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]] 2mt811anw28c7zru18jsbwglfdth85j 0 32035 207776 153934 2022-08-22T19:23:51Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= Pomlad (Vera Albreht) | naslov= Pomlad v pregnanstvu | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir=Vera Albreht, Pomlad v pregnanstvu, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, rokopis, IN = 6800 }} <poem>Na leski prvo popje je vzbrstelo, pod njo je komaj zadnji sneg skopnel, nabrala v mahu sem, med travo velo, mlad teloh, ki se ni še razcvetel. Hodila sem po vlažni gozdni poti, prek suhih vej in zrumenelih trav, pomlad mi je prihajala naproti v omami prvih marčevih vonjav. Hodila v dvoje sva nekoč v pomladi, sam hodi danes svoja pota vsak. Čeprav med nama so daljav prepadi, me vendar vselej spremlja tvoj korak. Prevzela vso me je, prav kakor lani, to vekovito čud rasti poznam … Vendar ta cvet, ki mi zvenel je v dlani, kam naj ponesem, komu naj ga dam?</poem> ==Opombe urednice== # V tretjem verzu tretje kitice pesnica z ''daljav prepadi'', misli na negotovo usodo, saj sta bila v koncentracijskih taboriščih, Vera v Ravensbrücku, mož Fran pa v Dachavu. #Prvotno tretja kitica je v rokopisu prečrtana, v tipkopisu je Albrehtova spremenila tudi naslov v Pomlad. [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]] igk3gv27vzpw05lcdxrxb56cz8kl9vd 0 32036 207772 153993 2022-08-22T18:56:16Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Lačno srce | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir=Vera Albreht, Lačno srce, ''Obzornik'', 1969, let. 24, št. 4, str. 250. }} <poem>Da bi ustavil Čas, je zbežal pred motorji, reflektorji in stroji mimo nebotičnikov iz jekla, bencinskih črpalk in hidrocentral po asfaltni cesti. Za njim so ostali stolpi tovarn, zvoki jazza in smrad po bencinu … Ko pa je stopil na zemljo, se mu je noga vdirala, da jo je stežka vlekel iz blata. Obstal je pod mračnim nebom, da bi prevpil Tišino, a Tišina je prevpila njega, kričala je in vpila, rjula in tulila: Kje si človek? Pa si je zatisnil ušesa, da ne bi slišal Tišine, vlekel noge iz blata, da bi se vrnil nazaj na asfaltno cesto, do bencinski črpalk in hidrocentral, do hrupa dvajsetega stoletja. </poem> == Opombe urednice == # Vera Albreht, Lačno srce, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6796. # Pesem Lačno srce me nekoliko spominja na [[Atomski vek]] [[Matej Bor|Mateja Bora]] (''V poletni travi'', 1963, str. 126-140). [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]] 3e5giarqb23ak157ywmuxlbcsmmnmck 4 33194 207769 207679 2022-08-22T16:43:28Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |28. november 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6435 || [[Zlata riba]] || 3750 b/h || 1,7 h || 6 || ne || še ne || |- |15. december 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 8627 || [[Usoda Tinča Raščana]] || 3750 b/h || 2,3 h || 7 || ne || še ne || |- |3. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 4204 || [[Šaljivec]] || 3750 b/h || 1,1 h || 4 || ne || še ne || |- |19. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6568 || [[Zgodba idealista Marka]] || 3750 b/h || 1,8 h || 9 || ne || še ne || |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe. |- |27. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]||5070|| [[Tri kokoške]] ||1500 b/h||4 h 15 min||5|| ne || še ne || 2 številki sem morala v celoti pretipkati. |- |28. julij 2022 || [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]||23215|| [[Nevesta roparskega poglavarja]] ||2250 b/h||10,32 h||11|| ne || še ne || Vsi narekovaji so bili narobe obrnjeni, poenotiti je bilo potrebno zapisovanje ločil pred/za oklepaji. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||15574|| [[Požar]] ||3750 b/h||4,15 h||9|| ne || še ne || Popravila sem narekovaje, odstavke, zapacano besedilo. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]||27319|| [[Ponarejevalci]] ||2250 b/h||12,14 h||40|| ne || še ne || Vmes je bilo potrebno pretipkavanje določenega premega govora s pomišljaji. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |4. avgust 2022 || [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]||6545|| [[Filozof Peter]] ||1550 b/h||5 h||9|| ne || še ne || Pretipkavanje nekaterih delov. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |5. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||110786|| [[Nasedli brod]] ||3750* b/h||37,8 h||131|| ne || še ne || Tarifa 3750 = 79908 besed, tarifa 2250 = 18377 besed, tarifa 1500 = 12501 besed. |- |6. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||7886|| [[Rdeče lise]] ||2250* b/h||3,7 h||7|| ne || še ne || Tarifa 2250 = 6871 besed, tarifa 1500 = 1015 besed. |- |7. avgust 2022 || [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]||7519||[[Slovenske planine]]||2250* b/h||7 h||14||ne||še ne||Pretipkavanje nekaterih delov. |- |8. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||8178||[[Srečanje (Anton Adamič)]]||2250 b/h||3,6 h||8||ne||še ne||Zadnje 3 številke je bilo potrebno pretipkati. |- |9. avgust 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]]||41434||[[Olga]]||1500 b/h||27 h||49||ne||še ne|| |- |9. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||41416||[[Mogočni Jurij]]||3750 b/h||11 h||24||ne||še ne|| |- |12. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]||38422||[[Kruci]]||3750 b/h||8 h 15 min||26||ne||še ne|| |- |14. avgust 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]||35070||[[Propast in dvig]]||3750 b/h||9 h in 45 min||25||ne||še ne|| |- |19. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]||8421||[[Begunček Mirko]]||3750 b/h||5 h 35 min||8||ne||še ne|| 3 številke sem morala v celoti pretipkati. V besedilu ni bilo označenega 3. poglavja (iz 2. je šlo kar na 4.), zato ga tudi jaz nisem; proti koncu je bilo dvakrat napisano, da gre za 7. poglavje, tudi tega nisem spreminjala. |- |19. avgust 2022 || [[Uporabnik:Drozinaa|Ana Drožina]]||60266||[[Življenje za hrbtom]]||3750 b/h*||18,4h||31||ne||še ne|| *Tarifa: 3750 besed = 14,6h; 2250 besed = 3,8h. Štiri številke sem pretipkala, ker so se skopirale z ogromno presledki med zlogi, tako da je bilo hitreje pretipkati. Na Wikimedijino zbirko sem naložila sliko, ki je del besedila in jo dodala k besedilu. Na seznamu besedil za tipkanje je manjkala celotna 8. številka časopisa, v kateri se tudi nahaja besedilo; v diplomski nalogi sem poiskala v katerih manjkajočih številkah se besedilo še nahaja, skopirala tudi ta nadaljevanja in dodala številke v glavo. |- |22. avgust 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]||11085||[[Obiski v Jugoslaviji]]||3750 b/h||10 h in 15 min||17||ne||še ne|| Pol številk sem morala pretipkati na roke, ker se ni dalo kopirati. Ponekod manjka kakšen stavek ali del besedila, ker se ni dalo razbrati, kaj piše (to je označeno z vprašajem in dodatno opombo v oklepaju). [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] cke49pktwahnxjokwdxo25tgogkai7s 0 39529 207756 207489 2022-08-22T14:54:00Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|4}}, {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|5}}, {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|6}}, {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|7}}, {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|8}}, {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|9}}, {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|10}}, {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|11}}, {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|12}}, {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|13}}, {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|14}}, {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|15}}, {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|44}}, {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|45}}, {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|46}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! == II. Poglavje. == V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje. Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg. Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za tedanje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pranger nad rotovžem. Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmarji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal,imel opravka s trškimi beriči in nočil v občinskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč radi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo. Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležičah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dobležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrunstvu lutrovstva! <center> ''' — ''' </center> Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja. Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega gneva, ko se je starec zravnal in povedal prosečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!« Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec Heningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach—Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564. vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospodstvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. In tako so postali prepiri med plemstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Tahi s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tlačanov ter iztirala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Tahovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Peter Erdedi, da kaznuje Uršulo z orožjem ter vrne Tahu Susedgrad, so zbrali njeni zetje z Ambrožem Gregorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1565 pod Susedgradom popolnoma bansko vojsko. Odpor Heningovcev je bil zaman, ker je bil Franc Tahi leta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada ter Stubice, drugo polovico pa je prevzela kraljeva oblast, dokler se ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začel Tahi neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike, a strašno zatirati tudi kmete, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebnega značaja se je vedno bolj širil. Bil je sprva omejen na Susedgrad ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladarstvo Tahovo nepostavno in je bilo kljub temu kruto ter nasilno; a kmalu se je razširil tudi na druga gospodstva. Ko je zmagal Tahi svoje plemiške protivnike, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v človeški podobi oskrunil celo naše najsvetejše — naše družinsko življenje. Da je temu res tako, evo mene, oslepljenega Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki je zgubil vid na obe oči, ker se je obnesel za čast svoje edine hčerke. Kar s tlake so odgnali grajski pandurji ji mojega otroka na Susedgrad, od koder ga ni bilo več domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stari Tahi in njegovi sinovi so že poprej onečastili iz naše okolice 14 deklet in žen. Ker otroka le in le ni bilo na spregled, sem stopil sam na grad Sused in prosil grajsko služinčad, naj me pelje pred gospodarja. Starega ni bilo doma, prišel je sin Gabrijel in me koj nahrulil, kako sem se sploh drznil, prestopiti grajski prag, spadam vendar v hlev med živino! Pri tem zasmehovanju je zavrelo po meni, stisnil sem pesti in za vpil: »Vi spadate z očetom vred v svinjak, jaz sem danes tukaj, da zahtevam zadoščenje za onečaščenje otroka, ki ječi že dneve kot mučenica v ječi!« Fante se je stresel od jeze, pordečil, zgrabil za meč in se pognal proti meni, da bi me zabodel. Z roko sem mu iztrgal rezilo, ga prelomil na kolenu in za sabljo bi bilo tudi po mladem plemenitku, da me ni lopnil nekdo z nekaj trdim zadaj po glavi. Udarec je bil tako silen, da sem se zgrudil v nezavest. Zbudili so me z mrzlimi polivi in spoznal sem, da sem zvezan na rokah in nogah. V obraz se mi je zarežal s peklensko zlobo, Bog mi grehe odpusti, plemiški vrag Gabrijel. Zabrusil mi je na glas, da mi ne vrne otroka, še bo z njo plašljivo golobico mnogo zabave, predno bo pomnila celo življenje, kaj znajo Tahi. Gledal me je po tem objasnilu škodoželjno in se divil nad mojo onemoglostjo, sem mu pač pljunil v obraz. Z ostankom zlomljenega meča se je zakadil v mene na tleh ležečega in začel suvati v mene z rezilom, kamor je pač zadel in med mesarjenjem je preklinjal nebo in zemljo in prisegel, da ne bom videl nikdar več vlačuge, kateri sem oče! Kaj se je godilo nadalje z menoj na gradu, ne vem, zavedel sem se šele po preteku nekaj dni na svojem domu, kjer so mi povedali, da mi je izkljuval grajski jastreb oči, me razsekal po obrazu ter telesu, otroka pa drži še sedaj v svojih vražjih krempljih! Ko sem stopil po mesecih zopet na noge, sem vzel v roke palico in naprosil soseda Peretičevega Ivico, da me vodi za roko iz kraja v kraj po celi Sloveniji do Gradca, kjer bom tožil Tahe za oskrumbo edine hčerke in radi meni prizadete najtežje telesne poškodbe. Gospoda bo sodila Tahe na papirju in to pravo zahtevam od kralja kot zadoščenje za ugrabljenje časti hčere in za iztaknjene oči. Krvavi in že dolgo zasluženi obračun bodo napravili s Tahi in njegovo družbo moji rojaki Zagorci in bratje Slovenci, ki vam je ženska čast svetost in vem, da je v vaših zdravih očeh mučenik oče, ki je moral plačati plemenitemu lopovu oskrumbo otroka z vedno izgubo — vida! Pri nobeni pridigi še niso ihteli moški Pilštajnčani tako na glas, ko ob tokratni razlagi, zakaj je že prišlo na Hrvaškem do krvave zahteve izročitve stare pravde in zakaj da mora priti prej ali slej do tega koraka tudi med štajerskemi kmeti. Ko se je poslavljal slepec od njih, da bi nadaljeval pot proti Planini in Celju, so mu do solz ginjeni in hvaležni poljubljali palico in roke. Vsak se je hotel vsaj dotakniti mučenika očeta, katerega je vražja gospoda oslepila, ko mu je že poprej ugrabila ter onečastila otroka! Še tako živ ter natančen opis Tahovih trinoštev bi ne bil tako podžgal priprostih tlačanov, kakor jih je resnica ter očividen rop oči ter ženske časti. Uporna iskra, ki je že dolgo tlela, je povest hrvaškega brata razpihala, bilo bi treba samo zaklicati: Nad brezsrčno gospodo! in cela tolikanj miroljubna Bistriška dolina bi se bila dvignila, da maščuje z ognjem in pobojem najbolj enostavne in najsvetejše človeške pravice! <center> '''* * *''' </center> == III. Poglavje. == Povest oslepljenega Pavla Jurkoviča je zapustisla splošno najglobokejši utis. Iz orisa razmer po drugod so uvideli Pilštajnčani, da so pri njih prav za prav nebesa v primeri s Tahijevim kraljestvom po hrvaškem Zagorju. Vsak je bil prepričan v dno duše, da jim je slikal grajski kovač pekel kmečkega tlačanstva mnogo znosneje, nego je bil v resnici. Grajska kovačnica v Lesičnem je oživela koj po odhodu nesrečnega Jurkoviča in Pavel je postal čez noč ognjišče, ob katerem so se ogrevali ter navduševali tlačani iz Bistriške doline na boj za staro pravdo. Vsi so govorili: Ako slačijo danes pri živih telesih graščaki kožo Hrvatom, bodo jutri tudi nam. Pomagati moramo eden drugemu. Tahijeva tlaka je hujša od turškega suženjstva. Oh, je imel Belakov Andrej zopet dobre čase ter pijače mesece naprej, ko je raznašal puntarske novice iz kovačnice po pilštajnskem trgu. Sedaj, ko je videl ter slišal slepega Jurkoviča, je slikal tudi lastno enooko slepoto kot posledico grajske brezsrčnosti in si priboril med domačimi mesto mučenika, v zahtevi po uresničenju klica: Za staro pravdo! Le nekdo ni bil nič kaj vesel, da se je tako naenkrat ter iznenada poživila kmečka politika krog delavnic v Lesičnem. Ta nekdo je bila Pištelakova Ema, edinka najboljšega in glede premoženja najbolj trdnega tržana. Ni bila na zunaj krasotica, ker je bila izredno velike ter močne postave, pač pa res prava Emica po srcu in mehko milem pogledu. Njena zunanjost je razodevala žensko moč ter nevstrašenost, njena beseda, oči in dekliški smehljaj so oznanjali, da še spavajo v njej vrline, dobrote ter globokosti materinega srca. Bili so tedaj trdi časi, ko je bila telesna moč v veljavi ter spoštovanju. Kdor je bil količkaj premožen in še na zunaj krepke postave, je nekaj pomenil. Pištelakova Ema je bila daleč na okrog na glasu, da njej ni najti para glede telesne moči in srčnih čednosti. Znano je bilo, da kot mladenka prelomi vsako konjsko podkev brez posebnega napora. Ako je izbruhnil prepir med vinjenimi gosti, je zadostoval njen glas ali žuganje s prstom, da so se prepirljivci pomirili v bojazni, da bi jih ne posadila na hladno in kot igračo dekliška roka. Domača in tuja grajska gospoda se je čudila njeni moči. Plemiči od daleč so jo vabili v grad, kjer je radevolje pokazala, da jej je podkev igrača in najtežji meč pero v roki. Ema je bila doma tudi na konju. Izurjenosti v sukanju na konju so jo zlahka navadili grajski orožarji, ki so pripovedovali gospodi bajne čine o orjaški Pilštajnčanki, kateri je vsak vitez v najtežji opremi lutka. Moči njenih rok se no more ustavljati še tako v rabi konja izvežban borec. Veliko stav je bilo dobljenih, ker mladostni tuji plemiči niso verjeli pravljici o goljatski trški deklici, dokler ni bil širokoustnež ob denarno stavo in se je še skotalil s konja po izmenjavi prvih sunkov z orjakinjo. Že par let pred prihodom Šterca v Lesično so bile vsakoletne viteške igre — takozvani turnirji na Pilštajnu dobro obiskani od tujega plemstva in največ radi radovednosti srečanja s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gledalcev zmagoval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi s spretnostjo v ježi in radi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradih junakinja in pogostokrat povabljena ob priliki obiskov ter viteških iger. Nikdo se je ni upal žaliti, ali se dotakniti njene dekliške časti že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla liki mačka miško in ga pozvala dejansko k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na Pilštajnu in radi tega ljubjenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ji še ni bilo dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača baš na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem mladostnem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal jej je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se jej je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v blesteči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta že prav za prav čakala eden na drugega, da sta ter ostaneta za bodočnost življenja eno. Bile so to za Emo ure rajskega duhanja cvetja prve ljubezni, ki je obetala tudi življensko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je zrla s ponosom v to ljubezen, jo odobravala ter stavila drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Mu je pač tudi prijalo, da si ga je zopet izbral priprosti ter tlačeni človek za vodjo ter odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo po ženski navadi precej samopašnosti in je hotela imeti Pavla le zase in ne da so se ogrevali ob njem še nešteti drugi. Morila jo je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi celo življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačansko kmečko dekle; navduševanje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj jej je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je uslužben tako dobro, nego s kmeti, ki so vsi uboge ter bojazljive pare, ki tudi vlečejo in se uravnavajo po trenutnem vetru splošnih govoric ter hujskarij. Kratko in malo: Ema je bila urezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela isto tudi od preljubega ljudskega junaka Pavla. Ravnokar omenjene očitke mu je povedala večkrat očito in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Taha na Stattenbergu. Preljubi je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam priprostega človeka, še bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pravic slepčev vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkaga gibanja Ivica v podrobnosti punta, njega organizacije in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega upornega gibanja v Bistriški dolini med drugim tudi tole: Hrvaški uporni kmetje so si že izvolili v Stubici vrhovno vlado treh mož. Načelnik je Matija Gubec, imenovan beg, poleg njega še Pasanec in Ivan Mogaič. Vlada se sestaja z drugimi kmečkimi voditelji na posvete pod lipo pri cerkvi v Gornji Stubici, kjer izdaja ukaze in razglaša javne sodbe. Razen vlade je že urejena tudi vojska. Za vrhovnega poveljnika ali vojvodo je proglašen Ilija Gregorič, katerega sluša enajst kapitanov. Vojvoda Ilija je ustvarjen za vodjo kmečke vojske. Rodom je iz Ribnikov blizu Metlike na Kranjskem, s posestva grofa Štefana Frankopana. Ob priliki turškega navala na Kranjsko (1557) je bil ujet in odveden v robstvo. Ko je ušel Turčinom, se je nastanil v Brdovcu na Tahovi posesti. L. 1568 je bil drugič zajet od Turkov in odpeljan v Carigrad. Rešil se je tudi tokrat srečno jetništva in se vrnil nazaj v Brdovec. Radi pobega iz turškega suženjstva ga imenujejo splošno »Prebeg«. Ilija je seve izurjen vojak, služil je mnogo let v hrvaški krajini in pod vrhovnim poveljnikom Francem Lenkovičem in Semeničem. Kmetje so mu obljubili vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se pridruži njihovi zvezi. To je storil tem raje, ker ima veliko jezo na Taha, ki mu je ugrabil ves imetek, v vrednosti 200 cekinov. Namen kmečke zveze je: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode in radi tega jo imenujejo »moško punto ali puntarijo«. Zunanje znamenje upornikov je zimzelen ali bršljan, ki ga nosijo za klobukom. Kadar poziva »moška punta« občine (župe), da se jim pridružijo, jim pošljejo petelinovo pero, znamenje bojevitosti. Sprejem v »punto« je slovesen. Ako kdo prijavi pristop, mora stopiti v na tla začrtani krog, vzdigniti desno roko in priseči slovesno zvestobo in pokorščino poveljnikom. Punta bo gotovo dosegla, da bodo rešeni s časom vsi hrvaški in slovenski kmetje iz oblasti gospode. Odpravila bo vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade, vse mitnice ter carinske postaje, da bo odprta trgovina in svoboden promet do morja. Ako bo boj uspešen in to mora biti, bodo osnovali kmetje skupno v Zagrebu cesarska vlado za vse hrvatsko-slovenske pokrajine. Pobirali bodo sami vse davke in naklade ter skrbeli za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni bodo le kralju in nadvojvodi, drugemu nikomur. To so bili nauki, načrti ter zahteve, katere je razlagal na dolgo ter široko puntar Ivica Peretič grajskemu kovaču in mu jih zasadil tako globoko v srce, da ni mogel odnehati — niti popustiti glede započete puntarije, ko ga je prosilo za to najljubše bitje na svetu — krepostna in že v dekliški mladosti dalekovidna Ema. Sicer jo je zagotavljal, da bo že zahajal večkrat v trg, a sedaj je preveč naročil v delavnici in pri izdelavi finejšega orožja in dragocenih oprem mora pač biti sam navzoč in prijeti za delo; v resnici pa je razmišljal ob količkaj prostem času o ustroju nove kmečke organizacije po Hrvaškem, ki ima tudi za cilj: odrešenje Slovencev. Pavel je bil že preveč v moških letih in mu ni bila dovolj le ljubezen do nedolžnega dekleta, njegov duh je silil tudi ven v javnost, med toliko stoletij od tujcev zatirani ter neusmiljeno izžemani kmečki narod. Čutil in videl je na lastne oči, da ga tukajšnji kmetje hočejo ter morajo imeti, da bo dosežen cilj zedinjenja s Hrvati, skupne osvoboditve ter tolikanj zaželjene samostojnosti. Vest mu ni le šepetala, ampak mu naravnost kričala, da je boj za svobodo, za staro pravdo in za kmečko pravično vlado več, nego neprestano ljubimkanje. Mož sicer rabi milino ženskega srca, narod in domovina tirjata in zahtevata od pravega moža tudi svoje! Nikakor ne smemo misliti, da bi se bilo razmerje med Pavlom in Emo radi udejstvovanja pri kmečkem gibanju ohladilo. Ravno nasprotno! Ema je začela s časom se bolj poglabljati v priprosto kmečko dušo in razumevati njene sto- in stoletne klice po odrešenju. Pavlov poduk o podrobnostih punta jej je odprl v marsičem oči, da se jej je začel prikupljati njen ljubi bolj kot kmečki kapitan, nego kot grajski vitez. Neznosne tlačanske razmere se morajo tako ali tako spremeniti in za slučaj prevrata bo kmet itak obračunal s plemstvom za vselej. Ob posinu kmečke svobode bode tudi njen ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamenitem pilštajnskem hribu. Baš ono, na kar je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzraslo veliko, lepo, oboževano in zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja! == IV. Poglavje. == Da ples z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili puntu tudi štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovač v Lesičnem je zvedel od tamošnjih somišljenikov in enooki Belak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je bilo doigralo pred kratkim na Tahovem štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že znal glavne obrise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili statenberški podložniki radi Tahovega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tem slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jo preostalo kmetom drugega nego samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili neznosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile večji uspeh, nogo so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Stattenbergu niso posluževali niti sile, ampak so so polastili gradu prav na lahek način z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanah je bil skraja ključar, potom sodnik in naposled deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in srebrnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le želeli, rešiti se krutega tlačanstva, ne pa ropati tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.« Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečko slovensko-hrvaška vojska se bo začela zbirati in oboroževati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistriško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčane in Pišečane je sprejel čast kapitana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške doline in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od Cesargrada do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirala preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potom si bo pridruževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samoboru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija Gregorič, vojvoda. Ko je prečital Pavel Gregoričev bojni načrt ter navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je pa Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cepljenje moči, predno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno poraziti in nato še poiskati posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red kmečke vojske. Ako se bodo puntarji že koj začetkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo južino. Nadalje bi še bila najnujnejša potreba zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja. Kaj sta cepec, kosa, kij ali vile proti oklepu, sablji, sulici tor krogli! Po slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca se je vršilo zbiranje puntarjev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo čisto očito. Po nedeljah so se vršili v Lesičnem pravi tabori kmečkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke bršljan, stopali v puntarski krog ter dvigali desnice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očigled zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn in ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, je bil s posestjo vred precej v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajnski »pfleger« je imel na razpolago le par beričev in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Helfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči že znali, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmečke punte dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja. Kmetje iz Bistriške dolino so vreli kar trumoma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušen vojnik. Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečke pare so bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešneje branili proti Turkom in si pomogli v gospodarskem oziru. Treba namreč pomisliti, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popolnoma požgali ter uničili Spodnje Štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli ljudstvo v sužnost. Leta 1476 je udrlo 20.000 Turkov preko Save pri Krškem na Štajersko. Na dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lemberga na Rogatec. Od tamkaj so vpadli na Hrvaško ter oplenili kraje okrog Krapine in Zagreba. Iz hrvaškega Zagorja so divjali zopet na Spodnji Štajer preko Kunšperga, Kozjega, Pilštajna na Sevnico, kjer so so združili preko Save s po Kranjskem požigajočimi turškimi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z neizmernim plenom in tisočerimi sužnji preko Št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško in v svoja bosanska zatočišča. Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo leta 1494. Takrat so privreli Turki izpred Mokrič in Zagreba ter drveli pred Leskovec in samostan Pleterje, pred Studenice, na Pilštajn in Žusem, opustošili današnjo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v Žičah. Na Šmihelovo so polovili in pobili posebno veliko ljudi na Pilštajnu, kjer so obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje. Razven teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno manjših, da si kmet, ki ni tičal za utrjenim gradom, sploh nikakor ni mogel odpomoči. Česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graščak, ki se je skrival ob času turške nevarnosti za debelim grajskim zidom na strmem hribu. Turški roparski oddelki na konjih se sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, ker so imeli veliko lažji posel z nezavarovanim kmetom in njegovim imetjem. Poleg turškega in grajskega biča je tirala v obup v tedanjih časih priprosti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino. Ako preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubogega slovenskega in hrvaškega tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki, si lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega položaja edinole v oboroženem puntu proti vsemu, kar je bilo nad njim in večji del krivo obče tedanje bede. Grajski kovač Pavel Šterc je bil oboževan kapitan navdušene kmečke vojske iz cele Bistriške doline ter še daleč preko. Moška punta je prisegala v njegovo zmago in zboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko je gledal to opasno taborenje in vrvenje kmetskih ljudi, jim je omenil upor kmetov v Nemčiji. Nemški kmečki punt so zatrli plemiči z ognjem ter mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne grude v tujino in njih premoženje je bilo zapljenjeno. Povdaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi slovensko-hrvaškemu puntu. Radi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razljuteni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo, v kateri je prebival luteran, ki si je otel komaj in komaj golo življenje, ker je spal, ko je izbruhnil podtaknjen požar. Iz strahu pred ljudsko nevoljo je moral pobegniti za vselej iz teh krajev, ki so bili odločno za staro vero in stare pravice. == V. Poglavje. == Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bistriški dolini do izliva Bistrice v Sotlo pri Št. Petru pod Sv. gorami, v Pišecah ter po Bizeljskem do Brežic. Kapitan Pavel Šterc je obhodil vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in prisostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojni pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurni zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazen, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavlom vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in robstvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vendar le za srce, ko jej je raztolmačil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriča in da bo moral odriniti na vojni posvet na Videm. Koj mu je padla krog vratu in ga prosila, če sme z njim. Kar po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže orožje pravico. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike ter poveljnike moške punte bo itak lahko napasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečke vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi mu ne delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na zaukazanem mestu. Poslovil se je za teh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rahločutnosti vpričo spremstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dni in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Gubenšek Joža, Amon Martin, Kovačič Anton, Zakošek Miha in Toplišek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prvič v Podsredi. Podsredčani tržani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži še danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in čaka le še na znamenje za odhod ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Podsredčanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. On kapitan Pavel Šterc jih danes ne prosi, pač pa zapoveduje, da morajo biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Podsredo čez par dni. Ako se no bodo pokorili, bo zapel celemu trgu rdeči petelin! Pavel je še zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni,« se je zavihtel na konja, Toplišek je zatrobil v pokrepitev kapitanovih besed in šlo je naprej proti Koprivnici. Koprivničani in istotako Rajhenburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo na poziv kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm, so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punte, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pilštajnčani prvi. Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet osebni in blagovni se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s pomočjo broda, ki je prepeljeval iz Štajerske na Krško polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pregledal kot izurjen borec krajevni položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak ozki štajerski strani. Gotovo je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigurnejša nego ob desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opazovanjem kapitanu neznanih krajev je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežice, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ilijeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškega reda, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko. Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro 5. februarja bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000 bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter splavih na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti, se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. od Krškega do Rajhenburga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, ako se bo zakadila vanje dobro izurjena plemiška konjenica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih upora in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vreči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabraniti širjenje punta. Ako bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je še odpočivalo na Vidmu, da se pripeljejo v jutri 5. februarja na desni breg Save v Krško in začne pohod preko Krškega polja. == VI. Poglavje. == Ko se je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamošnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhenburga so še marširali puntarji v noči v Sevnico, ki se jim je podala brez odpora. Tukaj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila povabljena od gospe Klobner na posest Ruda, kjer so ju gostili dne 5. februarja vprav po knežje. Iz najbolj veselega razpoloženja ju je vzdramil na konju pridrveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske pri Krškem. Uskoški poveljnik Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čete, ki so se bile baš prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji pohod pa Krškem polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drveče nasprotnike, so se zmajale njih vrste, se zagnale v beg in zatekle v Krško. Po prihodu Thurnovih pešcev je prodrla pehota z gornje strani v mesto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Pričelo se je nepopisno strašno klanje, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsi drugi so bežali ter se razkropili na vse strani. Po zmagi je uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo ter požigalo. Sporočilo o tako naglem ter nepričakovanem porazu je tako presenetilo vojvodo, da se je zjokal kakor od Staršev tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je dvakrat prerokoval kapitan Šterc. Pogreška glede cepljenja bojnih čet se ne bo dala več popraviti. Sedaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnje prodiranje, treba je le še rešiti, kolikor je še sploh bilo mogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smela zvedeti o porazu, sicer se je polasti malodušnost in kmetje se bodo razleteli, predno so sploh videli nasprotnika. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevnice na Planino in po Bistriški dolini do Št. Petra. Med potjo se mu bodo pridružili Štercovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekoračil na ta način ojačen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Cesargrad, kjer bo privoščil pod zaščito dobro utrjene točke ljudem par dni počitka in odbrzel proti Dolnji Stubici, da ne doleti Matijo Gubca ista usoda, kakor je je postal deležen kapitan Kupinič. Že na Planini so zvedela Gregoričeva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškem, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kerestincu in Mokricah. Plemiški vojski je tu načeloval banov namestnik Gašper Alapič, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil. Pri Kerestincu in Mokricah je pobil Alapič s konjiki grofa Zrinjskega in drugimi četami 1000 kmetov. Po porazu so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov ter oplenili kmečke domove vsega imetka in živine. Kdo je bil raznesel ti strašni novici po kmečkem taboru od moža do moža, se danes ne da dognati. Posledica teh poročil je bila malodušnost, izguba zaupanja v vodstvo punta in kmetje so se pričeli razbegavati na vse strani in raznašati vesti, da je že konec kmečkega punta in sedaj bo sledila krvava »rihta« iz rok plemstva. S Planine se je pomaknila kmečka vojska proti Pilštajnu, kjer se je utaborila v Bistriški dolini in predvsem v Lesičnem. Ema je že pričakala Pavla pri kovačnicah, ga obsula z vprašanji in tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z njim, naj to dovoli ali ne. Kapitan Šterc jo bil edini od vodij, ki še ni zgubil upanja v konečni uspeh. Računal je na priključitev k ostankom vojvodove vojske novih tisočev svežih puntarjev iz Št. Petra, Bizeljskega ter Pišec. Še vedno je bil mogoč pobeg preko Sotle in okrepitev glavnih kmečkih bojnih sil pri Dolnji Stubici. Emi je prikril dosedanje, po krivdi vodstva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarjal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Bistriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo nočila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregorič in Šterc sigurno zanesljivo obvestilo, da čakajo kmečko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s preizkušenim in zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Buče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kmečke bojevnike na noge troblje, so zasvetili na vseh hribih kresovi in zazvonili po cerkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objel kmečki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjem in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo prekane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarje; vse je trdno verjelo, da je zadela obupanega kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od Pilštajna do Št. Petra se ni pridružil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je čakalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntarjev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Bolj malodušna nega sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta se, da je številčno od plemiške mnogo močnejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti umika zašla baš v tem obsotelskem kotu v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle in umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-ogrski vojaki. Spopad na življenje in smrt je bil neizogiben. Ako se bo posrečilo upornikom izvojevati prehod preko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glavnemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem slučaju jih bo objela majka smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1573. je bil odločilen za celotni nadaljnji zaključek kmečkega upora. Že zgodaj predpoldne je bila razvrščena kmečka vojska v bojne vrste, katere je urejeval in navduševal kapitan Šterc na konju in v blesteči viteški opremi. Tisoč mož broječa rezerva je čakala pripravljena pred Št. Petrom za slučaj, da bi res nameravala napasti plemiška konjenica umikajočo se kmečko vojsko od zadaj, in ki je morala biti vsak čas tukaj iz Podsrede. Rezervi je zapovedoval vojvoda Gregorič. Ako si bo izvojevalo Šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebernik, pod katerim se vije Bistrica na šentpeterski strani v Sotlo, med Št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak trikot, preko katerega je zapovedal kapitan Šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zemlja je odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdneje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pričelo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob Sotli na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kmečki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrščal na levo ter desno ob Sotli. Šterčeva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko zadeta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta nastop presenetil in da mu grozi nevarnost obkolitve na levem in desnem krilu. Ker se je spustila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili na kmečke vrste nekoliko dalje proč od Sotle. Kapitan Šterc je skotalil z mogočnim zamahom s sabljo prvega jezdeca s konja in se zagozdil v gnječo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je že tudi udrihal po konjenikih, kojih prvi in glavni naskok jo bil zaustavljen in predor kmečkih vrst že pri prvem srečanju onemogočen. Tudi ob levem in desnem krilu kmečke vojske jo bil odbit prvi konjeniški naval. Kapitan Šterc je imel srečo, da je izsekal z izurjenimi udarci s sabljo predor skozi sovražno konjenico, sledili so mu pešci in ogrožali s popolnim razcepom sovražnih sil, ki bodo prisiljene se umakniti v dveh polkrogih v Sotlo, saj drugega izhoda čez nekaj časa nikakor ne bo. Sigurna kmečka zmaga in popolen poraz plemiške konjenice se jo bližal z vso neizbežnostjo, ko so je razlegel topot konjskih kopit od Št. Petra. Liki jata jastrebov so frčali Alapičevi in Zrinjskega jezdeci, ki so že bili pomandrali kmečko rezervo na polju pred Št. Petrom, kmečki z neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrbet. Popolno uničenje tako srečno se vojskujoče kmečke vojske je bilo neizbežno dejstvo, kakor hitro se je prikazal sovražnik še od zadaj. Ko so kmečke vrste zapazile, v kaki pasti da so, je pognal vsak orožje in si skušal oteti življenje s pobegom, ki je končal za večino kmečkih pešcev s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je bila borba kratka, vpitje splošne zmede pretresljivo, po polju so se podili jezdeci za pešci, ki so stegovali zastonj roke in prosili milosti. Razljuteni plemiški divjaki so poznali le smrtonosne zamahljaje z meči, ki so bili itak boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih konjenikov s hrvaške in štajerske strani po kratkem, a grozno krvavem boju s častitkami zmage v roke, je krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tisoče pobitih kmetov, več sto jih je bilo ujetih in med njimi tudi ranjeni kapitan Pavel Šterc. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeniški napad s hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečke ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikom ter čelado zavarovanega mladeniča, ki mora biti po zunanjosti in posebno po obrazu sojeno, kak plemič, ki se je zgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moško punto. == VII. Poglavje. == Zmagovalci so dobro znali, da je jedro kmečke vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da še bodo imeli precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, udušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Koj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaško do konečne zmage. Ujetnike je prevzel celjski okrožni načelnik Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili proti iztrebljenju zadnjega kmečkega punta z ognjem ter mečem od strani plemstva. Schrattenbachu je bilo predvsem za oba ujetnika v vprav viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preveč ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, je bil globoko nezavesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajši ni bil ranjen, ni pa maral dati na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo opasno stanje. Dne 8. februarja zjutraj je zapustil Schrattenbachov oddelek Št. Peter z uklenjenimi ujetniki, z na voz naloženim težkoranjencem in se pomikal naglo preko Podčetrtka ter Šmarja proti Celju. Pogled na razcapane kmete v verigah je podučil ubogo ljudstvo ob cesti, kako je s kmečko punto in kaj čaka celi kmečki stan od strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pometali v mestne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, odkazana mu je bila bolniška postelj ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje radoveden, kdo je ta kmetavzarski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili par dni v miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati niti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so na pomoč natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, akoravno so mu pokali členki in je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko muko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga pičila kača, ko je razgalil mladeniču prsa. Po prestrašenem odskoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku na odkritje. Domnevani plemič je bila v moškega preoblečena ženska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach je bil ves iz sebe, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je zamislil, nato pa ukazal preiskovalnemu sodniku, naj skuša uganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu ali drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila potrebna raba mučilnega orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla Šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nikdo ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostljivim jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kmetov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska čisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki ne zna za jetnico, bodo razbrali, kaj da se skriva za puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno na delu celjski pader Florijan, ki je lečil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Pridržanih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je našuntal. Predno se je izvršila prepeljava, so morali poskrbeti jetnikom za obleko ter čevlje. Še do danes je ostalo zabeleženo v starih zapisnikih, da sta izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Noykher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojača Jurij Šlišnek in Mihael Wolgemut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, ključavničar Ivan Winkler je napravil 41 železnih obročev, katere je pritrdil krog vratov puntarjev, in Pavel Šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odpremljeni seve peš v Gradec in na Dunaj. Predstava Pištelakove Eme kapitanu Pavlu Štercu nikakor ni rodila zaželjenega uspeha. Oba sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obrazu čitati, da sta po srcu eno. Sodniki so se čudili tej izredni trmi in preiskusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju je do ujete upornice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končal upor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zaslišanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s čemur so mu ogrenili plemiški trinogi še zadnje trenutke življenja. Poslali so mu v ječo pismo, v katerem je stalo črno na belem, da se je rešil iz šentpeterske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekel po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem se je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivaničem so ga vjeli krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj na odgovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je mrtvih 5000 kmetov. Ujetnike so obešali na hiše ter drevesa; na eni hruški ob glavni cesti je viselo 16 nesrečnih kmetov. Od kolovodij je obležal na bojnem polju Mogaič; Gubec in Pasanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Pasaneca najprej po mukah in pred Gubčevimi očmi ubili. Gubcu so trgali z žarečimi kleščami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbeljeni železni prestol, mu pritisnili na glavo razbeljeno železno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetvorili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj«. Ko je prečital pismo, kojega grozno vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta slednji prizor je bil preveč tudi za na zunaj liki jeklo trdo kapitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodoželjne sodnike in Schrattenbacha, da ga ni ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno grozno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, nego za Gubca žareče kronanje in razčetvorenje. Šele po zavesti popolnega propada kmečkega punta in po prikazanju več nego živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili kar v ječi, da ni zvedel nikdo na višjem mestu: Zakaj in kako je moral skloniti glavo pod meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. == VIII. Poglavje. == Zmagovalci nad kmečko vojsko pri Št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca. Bojno polje od vasi Št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Sotli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokolj se je bil doigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile vsled smradu kužne bolezni. Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preplašeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke podivjanosti. Grad Kunšperg, ki je zrl liki orel s svojega zvišenega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kunšperške okolice po večini niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad njihovimi hrbti in jih ni preoblagal s tlako ter desetino. Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. februarja v rokah kmečkih puntarjev, ki so bili kmalu po izbruhu pobune obglavili oskrbnika. Štajersko in hrvaško območje s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja je bilo brez prave bližnje oblasti. Št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštajnsko materino faro. Zadnji šentpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni prošt Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkvene oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plačevati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu bili zarubili. Ne samo to, da ni sam odrajtoval, kar bi bil moral, še kmete je šuntal proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred izbruhom kmečke vstaje. Odslovljenega Feistricerja, ki se je bil zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi bil poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vrane ter krokarji so opravljali skozi dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med Št. Petrom ter Sotlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnjenim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo razločiti kdo je bil puntar in kdo od graščakov plačani Kajn stare pravde. Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko rajo. Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nikdo. Cesargrad je bil pozidan na dobro zavarovani višini ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala baš na tej naravno utrjeni točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri Št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargrajski oskrbnik. Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba preorati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šentpeterski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje krog podružne cerkve sv. Jakoba v Kunšpergu. Pod gradom Kunšperg je bil v dobi naše povesti na ravni nekak trg istega imena. Na sredi naselbine je stala z obzidjem obdana cerkev sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče. Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha. Njive ob Sotli so preorali, jih obsejali in zastonj prelita kmečka kri je pognojila le poljske pridelke. <center> '''― ― ―''' </center> Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto obglavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti bi jej ne bili izpili zadnjih moči! Korobač gosposkih grozovitosti, ki je tepel v zadnjem času tako kruto njo ter Pavla, ta je strl popolnoma kmečko junakinjo, da so jej odpovedale brez tuje pomoči noge in se je globoko onesvestila. Še beriškim grčam je odtalila srce ženska onemoglost. Kaj sta hotela? Do pičice natanko sta morala izpolniti povelje gospoda okrožnega poveljnika, ki jima je bil zaukazal: »Če ne bo mogla kmečka psica od mosta sama dalje, naj pogine kje ob cesti!« Teharski kmet Farčnik, ki je vozil istega dopoldne za grajske pristave pri Bežigradu drva, se je vračal v noči z vprego preko voglajnskega mosta proti domu. V mesečni noči je zagledal človeka vznak in je presodil na prvi pogled, da gre za potepuškega pijanca ali za zločin. Stopil je z voza in se prestrašil, ko je uzrl do nezavesti zbito žensko, ki je jedva še prav na rahlo dihala. Prešinila ga je misel, da si je privoščil nečloveški čin maščevanja kak grajski pohotnež. Krščansko vzgojena vest mu je narekovala, da je treba nujne pomoči človeškemu bitju. Prav nič ni pomišljal, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Prav pošteno se je spotil pri nalaganju, a se ni zavedla, dasi so bili prijemi ter dvigi usmiljenega Samarijana prej vse drugo nego nežni. Doma pri Farčnikovih neznani nesrečnici niso vrgli slame kje v hlevu, postlali so jej v hiši svežo postelj in dolgo ugibali: Odkod je? Kdo in zakaj jo je zbil do krvi in na nekaterih mestih celo do kosti In jo prepustil usodi kar ob cesti? Pištelakova Ema je odprla oči šele naslednji dan krog poldne. Izpila je lonec ohlajenega mleka in spala celo noč. Tretje jutro se jej jo vrnil spomin, da je lahko izpovedala bolestno: Čegava je, kdo in zakaj jo je potopil v morje gorja in krivice. Farčnikovi so sicer znali o ponesrečeni kmečki vstaji, a le toliko, kolikor so bili slišali v Celju od onih, ki so videli na lastne oči ujete puntarje. Ko so zaznali dobri ljudje, koga je pobral hišni gospodar ob cesti, so stregli Emi kakor domači hčerki ter so oskrbeli iz mesta še zdravila za rane ter skeleče črne podplutbe. Za zamudo časa in za izdatke postrežbe se je oddolžila Ema z nad vse zanimivim pripovedovanjem dogodkov od prvih početkov upravičene pobune do njenega krvavega zaključka na šentpeterski ravni ob Sotli in v groznih celjskih ječah. Farčnikova hiša je postala kmalu zbirališče vseh za svobodo vnetih Teharčanov, ki bi se bili sigurno pridružili borbi za staro pravdo, ako bi bila korakala puntarska vojska mimo njih in jih pozvala na okrepitev kmečke bojne sile. Farčnikovi in z njimi vred cela teharska župnija ni pustila iz svoje srede s časom si opomogle kmečke junakinje, dokler ni prisijala in prižvrgolela pomlad s cvetjem ter ptičjim petjem. Šele bolj pozno na spomlad leta 1573 je zagledala Ema v varnem spremstvu teharskih dobrotnikov grada Hartenštajn in Pilštajn, čuvarja tedaj tolikanj razsežne župnije sv. Mihaela na Pilštajnu. Celjski okrožni načelnik Schrattenbach ni zvedel nikdar, kdo je pobral od njega kot psico opsovano junakinjo in jo ohranil slovenskemu narodu. Gospoda tedaj niti časa ni imela, da bi bila stikala še nadalje za krivci kmečke vstaje, dajali so jej preveč opravka neprestani turški vpadi, ki niso ogrožali le kmeta, ampak tudi z jarki in z obzidjem zavarovanega gospoda. Pilštajn, bi je objokaval že tedne glavnega junaka kmečke vojske z zaročenko domačinko, je ostrmel, ko se je pojavila v trgu kakor iz groba priklicana Ema. Šele po prepričanju, da ne gledajo v prikazen, ampak vidijo sorojakinjo — dušo zadnje kmečke vojske, so jej začeli domačini poljubljati roke kakor grajski gospodarici. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dunaj. Kdo bi naj zadostil s par stavki toliki radovednosti? Ema je namignila nestrpnežem na dom v očetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spremljevalci Teharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvedeti poprej ona, kaj se je odigralo v njeni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križev sneti Emi je bilo zaupano takoj po povratu, da so pokopali njenega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga je majka smrt iz žalosti po njej, o kateri ni bilo niti najmanjšega sporočila, da je še sploh živa. Vesti o njej so zatonile za celjskim mestnim obzidjem, ki navadno ne prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapustil blagopokojni cerkvi, nepremičnine bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove hiše za Emo ni bil vhod v svetišče zaželjenega svidenja z edinim še dragim bitjem na svetu, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako ljubil, da je umrl iz neutolažljivega hrepenenja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo mu je razodel, da ima pred seboj žensko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nekaj več nego je izguba očeta! Teharčani so se pomudili nekaj dni na Pilštajnu in zaupali tržanom še mnogo več o prebridki Emini usodi, nego bi to bila ona v dekliški skromnosti. Raj starostne sreče je otvoril Emin nenadni pojav enookemu Belakovemu Andreju, ki je bil že do dobra prepričan, da mu je usojena le še beraška palica in na večer mrzli listnjak kot prenočišče. Po zlomu kmečkega punta so kazali Pilštajnčani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti. S preobilno pijačo je bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, če sta bila suhi kruh in streha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo predpoldne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma. Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetimi puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorklanja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. <center> '''― ― ―''' </center> Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo ob shodih pri vseh številnih pilštajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin. Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili ter jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki krški škofje kažejo razumevanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil niti eden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in tudi po nesrečni bitki pri Št. Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vijaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obsotelske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Če že ne šeta tlačan po izobilju, vsaj glede osebne svobode ni vkovan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mnenj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bi videl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kri. V celi kmečki pobuni pa se je našla le ena, kapitana Pavla vredna zaročenka — pilštajnska Ema. Ni mu stala le ob strani v veri ter prepričanju na zmago stare pravde, borila se je z mečem v roki za seljaško svobodo in je bila bičana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo liki boginjo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. Šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na Pilštajnu pozno v noč v znamenju najožje bratske vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več nego skromne domove v zavesti, da bo posinila tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na večer šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal na sredi trga sam s seboj in robantil v noč, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. <center> '''― ― ―''' </center> Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na punt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej časa. Odšli in razkropili so se vsi pomočniki in delavci domačini. Nekateri so se bali morebitne zmage pijane kmečke osvete, drugi so se bili udeležili vstaje in so padli kot najbolj razboriti bojevniki na obsotelski ravni pri Št. Petru. Lesičke kovačnice so bile za dolgo dobo let v zakupu celjskih grofov. Njih vrhovni gospodar je bil celjski okrožni poveljnik Schrattenbach. Ko je zvedel, kako mu je bil zaigral Pavel Šterc, je sklenil, da bo ubral za prihodnost glede mojstrov, pomočnikov in strokovnih delavcev povse drugačne strune. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamošnjim domačinom tujci po jeziku. Ako kmet ne bo razumel kovača in ta ne njega, bosta navezana drug na drugega le glede neobhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dne v Lesično trije trdo nemški delovodje in nad 20 ključavničarjev ter kovačev tudi Nemcev. Delovodje so bili bratje Štadler, izborni orožarji, in bivajo še danes njihovi potomci v okolici Št. Petra pod Sv. gorami. Nobeden od novodošlih ni bil luteran. Že prvo nedeljo po prihodu so bili vsi pri službi božji v pobožni molitvi in za vse vprav vzglednega obnašanja. Z vsemi domačini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izven delavnih ur. Delo v kovačnici je izredno oživelo. Celjska gospoda je prihajala z vedno novimi ter večjimi naročili, da bi napolnila skladišča orožja, ki je moralo biti pripravljeno za odbijanje neprestanih turških manjših in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesični je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobratimij s Pilštajnčani. Bili so bolj ponosni. Če se je kateri zmotil v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nemec je ostal tujec in to je bilo po volji celjski gospodi. <center> '''― ― ―''' </center> Ko je odrinil kapitan Pavel Šterc 3. februarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oboroženih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvorila kapitanovo osebno stražo. Od teh spremljevalcev so padli štirje pri Št. Petru, ujet je bil kapitanov trobentač Matija Toplišek iz Dobležič. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresal z več drugimi neuklenjenih rok na Dunaj. Na obeh najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove in poklati nedolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli in obuli in so jih celo vodili posebni vodniki okrog po cesarskem mestu. Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel. Tako je razkladal pilštajnskim tržanom Matija Toplišek, ki je ostal živ v bitki pri Št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gradec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ter pešhoje, sploh postaran na duši in telesu se je povrnil v svoje ljube Dobležiče. Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavospeve si je vtisnil spominu posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega junaka in junakinje. <center> '''― ― ―''' </center> Tak je bil položaj po z mečem vkročenem ter zatrtem zadnjem kmečkem puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba najbolj slabih letin, povodenj, sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih bolezni. == IX. Poglavje. == V srednjem veku, ki je bil res tema za slovenske kraje, ni le požigal kmetu doma in ga gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in desetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče, skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja. Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hleb kruha. Bolj ko je vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Običajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je posedal kdo le količkaj skrbno skritega živeža, ga je vžival skrivoma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje. Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja. Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapelica je precej obsežna. V kapelici so kipi, največ pa slike: sv. križa, sv. Roka, Boštjana, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši so le bolj nerodno kmečko delo. Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja. Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadeni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva. Priprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta način, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na tešče lastno vodo. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so napravljali iz teh ostudnih žab obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali. Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so klicali ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi njih podobe. Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih zvezd repatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljenim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnice v prepričanju, da je to strašno zlo posledica čarovnij. Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njene brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvažnejše točke iz kugopobijajočega zakona so te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali umrje. 2. Vsi oni, ki so bili v dotiki z okuženimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje in njih same pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okuženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi še razven teh obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj strogih odredb jo razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Onemogočala je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so smatrali za raznašalca kuge zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišča daleč na okrog. Našteta zla, ki so sprejeta že od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanije vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onstran Sotle. <center> '''― ― ―''' </center> Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko vsakojake divjačine, da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje so ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki posesti škodo. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] 47ea53u6it0h1k811q4aecvdcmm1x5z 207771 207756 2022-08-22T17:27:55Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|4}}, {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|5}}, {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|6}}, {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|7}}, {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|8}}, {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|9}}, {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|10}}, {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|11}}, {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|12}}, {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|13}}, {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|14}}, {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|15}}, {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|44}}, {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|45}}, {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|46}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! == II. Poglavje. == V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje. Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg. Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za tedanje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pranger nad rotovžem. Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmarji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal,imel opravka s trškimi beriči in nočil v občinskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč radi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo. Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležičah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dobležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrunstvu lutrovstva! <center> ''' — ''' </center> Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja. Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega gneva, ko se je starec zravnal in povedal prosečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!« Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec Heningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach—Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564. vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospodstvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. In tako so postali prepiri med plemstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Tahi s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tlačanov ter iztirala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Tahovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Peter Erdedi, da kaznuje Uršulo z orožjem ter vrne Tahu Susedgrad, so zbrali njeni zetje z Ambrožem Gregorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1565 pod Susedgradom popolnoma bansko vojsko. Odpor Heningovcev je bil zaman, ker je bil Franc Tahi leta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada ter Stubice, drugo polovico pa je prevzela kraljeva oblast, dokler se ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začel Tahi neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike, a strašno zatirati tudi kmete, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebnega značaja se je vedno bolj širil. Bil je sprva omejen na Susedgrad ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladarstvo Tahovo nepostavno in je bilo kljub temu kruto ter nasilno; a kmalu se je razširil tudi na druga gospodstva. Ko je zmagal Tahi svoje plemiške protivnike, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v človeški podobi oskrunil celo naše najsvetejše — naše družinsko življenje. Da je temu res tako, evo mene, oslepljenega Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki je zgubil vid na obe oči, ker se je obnesel za čast svoje edine hčerke. Kar s tlake so odgnali grajski pandurji ji mojega otroka na Susedgrad, od koder ga ni bilo več domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stari Tahi in njegovi sinovi so že poprej onečastili iz naše okolice 14 deklet in žen. Ker otroka le in le ni bilo na spregled, sem stopil sam na grad Sused in prosil grajsko služinčad, naj me pelje pred gospodarja. Starega ni bilo doma, prišel je sin Gabrijel in me koj nahrulil, kako sem se sploh drznil, prestopiti grajski prag, spadam vendar v hlev med živino! Pri tem zasmehovanju je zavrelo po meni, stisnil sem pesti in za vpil: »Vi spadate z očetom vred v svinjak, jaz sem danes tukaj, da zahtevam zadoščenje za onečaščenje otroka, ki ječi že dneve kot mučenica v ječi!« Fante se je stresel od jeze, pordečil, zgrabil za meč in se pognal proti meni, da bi me zabodel. Z roko sem mu iztrgal rezilo, ga prelomil na kolenu in za sabljo bi bilo tudi po mladem plemenitku, da me ni lopnil nekdo z nekaj trdim zadaj po glavi. Udarec je bil tako silen, da sem se zgrudil v nezavest. Zbudili so me z mrzlimi polivi in spoznal sem, da sem zvezan na rokah in nogah. V obraz se mi je zarežal s peklensko zlobo, Bog mi grehe odpusti, plemiški vrag Gabrijel. Zabrusil mi je na glas, da mi ne vrne otroka, še bo z njo plašljivo golobico mnogo zabave, predno bo pomnila celo življenje, kaj znajo Tahi. Gledal me je po tem objasnilu škodoželjno in se divil nad mojo onemoglostjo, sem mu pač pljunil v obraz. Z ostankom zlomljenega meča se je zakadil v mene na tleh ležečega in začel suvati v mene z rezilom, kamor je pač zadel in med mesarjenjem je preklinjal nebo in zemljo in prisegel, da ne bom videl nikdar več vlačuge, kateri sem oče! Kaj se je godilo nadalje z menoj na gradu, ne vem, zavedel sem se šele po preteku nekaj dni na svojem domu, kjer so mi povedali, da mi je izkljuval grajski jastreb oči, me razsekal po obrazu ter telesu, otroka pa drži še sedaj v svojih vražjih krempljih! Ko sem stopil po mesecih zopet na noge, sem vzel v roke palico in naprosil soseda Peretičevega Ivico, da me vodi za roko iz kraja v kraj po celi Sloveniji do Gradca, kjer bom tožil Tahe za oskrumbo edine hčerke in radi meni prizadete najtežje telesne poškodbe. Gospoda bo sodila Tahe na papirju in to pravo zahtevam od kralja kot zadoščenje za ugrabljenje časti hčere in za iztaknjene oči. Krvavi in že dolgo zasluženi obračun bodo napravili s Tahi in njegovo družbo moji rojaki Zagorci in bratje Slovenci, ki vam je ženska čast svetost in vem, da je v vaših zdravih očeh mučenik oče, ki je moral plačati plemenitemu lopovu oskrumbo otroka z vedno izgubo — vida! Pri nobeni pridigi še niso ihteli moški Pilštajnčani tako na glas, ko ob tokratni razlagi, zakaj je že prišlo na Hrvaškem do krvave zahteve izročitve stare pravde in zakaj da mora priti prej ali slej do tega koraka tudi med štajerskemi kmeti. Ko se je poslavljal slepec od njih, da bi nadaljeval pot proti Planini in Celju, so mu do solz ginjeni in hvaležni poljubljali palico in roke. Vsak se je hotel vsaj dotakniti mučenika očeta, katerega je vražja gospoda oslepila, ko mu je že poprej ugrabila ter onečastila otroka! Še tako živ ter natančen opis Tahovih trinoštev bi ne bil tako podžgal priprostih tlačanov, kakor jih je resnica ter očividen rop oči ter ženske časti. Uporna iskra, ki je že dolgo tlela, je povest hrvaškega brata razpihala, bilo bi treba samo zaklicati: Nad brezsrčno gospodo! in cela tolikanj miroljubna Bistriška dolina bi se bila dvignila, da maščuje z ognjem in pobojem najbolj enostavne in najsvetejše človeške pravice! <center> '''* * *''' </center> == III. Poglavje. == Povest oslepljenega Pavla Jurkoviča je zapustisla splošno najglobokejši utis. Iz orisa razmer po drugod so uvideli Pilštajnčani, da so pri njih prav za prav nebesa v primeri s Tahijevim kraljestvom po hrvaškem Zagorju. Vsak je bil prepričan v dno duše, da jim je slikal grajski kovač pekel kmečkega tlačanstva mnogo znosneje, nego je bil v resnici. Grajska kovačnica v Lesičnem je oživela koj po odhodu nesrečnega Jurkoviča in Pavel je postal čez noč ognjišče, ob katerem so se ogrevali ter navduševali tlačani iz Bistriške doline na boj za staro pravdo. Vsi so govorili: Ako slačijo danes pri živih telesih graščaki kožo Hrvatom, bodo jutri tudi nam. Pomagati moramo eden drugemu. Tahijeva tlaka je hujša od turškega suženjstva. Oh, je imel Belakov Andrej zopet dobre čase ter pijače mesece naprej, ko je raznašal puntarske novice iz kovačnice po pilštajnskem trgu. Sedaj, ko je videl ter slišal slepega Jurkoviča, je slikal tudi lastno enooko slepoto kot posledico grajske brezsrčnosti in si priboril med domačimi mesto mučenika, v zahtevi po uresničenju klica: Za staro pravdo! Le nekdo ni bil nič kaj vesel, da se je tako naenkrat ter iznenada poživila kmečka politika krog delavnic v Lesičnem. Ta nekdo je bila Pištelakova Ema, edinka najboljšega in glede premoženja najbolj trdnega tržana. Ni bila na zunaj krasotica, ker je bila izredno velike ter močne postave, pač pa res prava Emica po srcu in mehko milem pogledu. Njena zunanjost je razodevala žensko moč ter nevstrašenost, njena beseda, oči in dekliški smehljaj so oznanjali, da še spavajo v njej vrline, dobrote ter globokosti materinega srca. Bili so tedaj trdi časi, ko je bila telesna moč v veljavi ter spoštovanju. Kdor je bil količkaj premožen in še na zunaj krepke postave, je nekaj pomenil. Pištelakova Ema je bila daleč na okrog na glasu, da njej ni najti para glede telesne moči in srčnih čednosti. Znano je bilo, da kot mladenka prelomi vsako konjsko podkev brez posebnega napora. Ako je izbruhnil prepir med vinjenimi gosti, je zadostoval njen glas ali žuganje s prstom, da so se prepirljivci pomirili v bojazni, da bi jih ne posadila na hladno in kot igračo dekliška roka. Domača in tuja grajska gospoda se je čudila njeni moči. Plemiči od daleč so jo vabili v grad, kjer je radevolje pokazala, da jej je podkev igrača in najtežji meč pero v roki. Ema je bila doma tudi na konju. Izurjenosti v sukanju na konju so jo zlahka navadili grajski orožarji, ki so pripovedovali gospodi bajne čine o orjaški Pilštajnčanki, kateri je vsak vitez v najtežji opremi lutka. Moči njenih rok se no more ustavljati še tako v rabi konja izvežban borec. Veliko stav je bilo dobljenih, ker mladostni tuji plemiči niso verjeli pravljici o goljatski trški deklici, dokler ni bil širokoustnež ob denarno stavo in se je še skotalil s konja po izmenjavi prvih sunkov z orjakinjo. Že par let pred prihodom Šterca v Lesično so bile vsakoletne viteške igre — takozvani turnirji na Pilštajnu dobro obiskani od tujega plemstva in največ radi radovednosti srečanja s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gledalcev zmagoval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi s spretnostjo v ježi in radi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradih junakinja in pogostokrat povabljena ob priliki obiskov ter viteških iger. Nikdo se je ni upal žaliti, ali se dotakniti njene dekliške časti že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla liki mačka miško in ga pozvala dejansko k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na Pilštajnu in radi tega ljubjenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ji še ni bilo dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača baš na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem mladostnem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal jej je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se jej je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v blesteči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta že prav za prav čakala eden na drugega, da sta ter ostaneta za bodočnost življenja eno. Bile so to za Emo ure rajskega duhanja cvetja prve ljubezni, ki je obetala tudi življensko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je zrla s ponosom v to ljubezen, jo odobravala ter stavila drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Mu je pač tudi prijalo, da si ga je zopet izbral priprosti ter tlačeni človek za vodjo ter odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo po ženski navadi precej samopašnosti in je hotela imeti Pavla le zase in ne da so se ogrevali ob njem še nešteti drugi. Morila jo je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi celo življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačansko kmečko dekle; navduševanje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj jej je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je uslužben tako dobro, nego s kmeti, ki so vsi uboge ter bojazljive pare, ki tudi vlečejo in se uravnavajo po trenutnem vetru splošnih govoric ter hujskarij. Kratko in malo: Ema je bila urezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela isto tudi od preljubega ljudskega junaka Pavla. Ravnokar omenjene očitke mu je povedala večkrat očito in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Taha na Stattenbergu. Preljubi je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam priprostega človeka, še bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pravic slepčev vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkaga gibanja Ivica v podrobnosti punta, njega organizacije in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega upornega gibanja v Bistriški dolini med drugim tudi tole: Hrvaški uporni kmetje so si že izvolili v Stubici vrhovno vlado treh mož. Načelnik je Matija Gubec, imenovan beg, poleg njega še Pasanec in Ivan Mogaič. Vlada se sestaja z drugimi kmečkimi voditelji na posvete pod lipo pri cerkvi v Gornji Stubici, kjer izdaja ukaze in razglaša javne sodbe. Razen vlade je že urejena tudi vojska. Za vrhovnega poveljnika ali vojvodo je proglašen Ilija Gregorič, katerega sluša enajst kapitanov. Vojvoda Ilija je ustvarjen za vodjo kmečke vojske. Rodom je iz Ribnikov blizu Metlike na Kranjskem, s posestva grofa Štefana Frankopana. Ob priliki turškega navala na Kranjsko (1557) je bil ujet in odveden v robstvo. Ko je ušel Turčinom, se je nastanil v Brdovcu na Tahovi posesti. L. 1568 je bil drugič zajet od Turkov in odpeljan v Carigrad. Rešil se je tudi tokrat srečno jetništva in se vrnil nazaj v Brdovec. Radi pobega iz turškega suženjstva ga imenujejo splošno »Prebeg«. Ilija je seve izurjen vojak, služil je mnogo let v hrvaški krajini in pod vrhovnim poveljnikom Francem Lenkovičem in Semeničem. Kmetje so mu obljubili vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se pridruži njihovi zvezi. To je storil tem raje, ker ima veliko jezo na Taha, ki mu je ugrabil ves imetek, v vrednosti 200 cekinov. Namen kmečke zveze je: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode in radi tega jo imenujejo »moško punto ali puntarijo«. Zunanje znamenje upornikov je zimzelen ali bršljan, ki ga nosijo za klobukom. Kadar poziva »moška punta« občine (župe), da se jim pridružijo, jim pošljejo petelinovo pero, znamenje bojevitosti. Sprejem v »punto« je slovesen. Ako kdo prijavi pristop, mora stopiti v na tla začrtani krog, vzdigniti desno roko in priseči slovesno zvestobo in pokorščino poveljnikom. Punta bo gotovo dosegla, da bodo rešeni s časom vsi hrvaški in slovenski kmetje iz oblasti gospode. Odpravila bo vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade, vse mitnice ter carinske postaje, da bo odprta trgovina in svoboden promet do morja. Ako bo boj uspešen in to mora biti, bodo osnovali kmetje skupno v Zagrebu cesarska vlado za vse hrvatsko-slovenske pokrajine. Pobirali bodo sami vse davke in naklade ter skrbeli za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni bodo le kralju in nadvojvodi, drugemu nikomur. To so bili nauki, načrti ter zahteve, katere je razlagal na dolgo ter široko puntar Ivica Peretič grajskemu kovaču in mu jih zasadil tako globoko v srce, da ni mogel odnehati — niti popustiti glede započete puntarije, ko ga je prosilo za to najljubše bitje na svetu — krepostna in že v dekliški mladosti dalekovidna Ema. Sicer jo je zagotavljal, da bo že zahajal večkrat v trg, a sedaj je preveč naročil v delavnici in pri izdelavi finejšega orožja in dragocenih oprem mora pač biti sam navzoč in prijeti za delo; v resnici pa je razmišljal ob količkaj prostem času o ustroju nove kmečke organizacije po Hrvaškem, ki ima tudi za cilj: odrešenje Slovencev. Pavel je bil že preveč v moških letih in mu ni bila dovolj le ljubezen do nedolžnega dekleta, njegov duh je silil tudi ven v javnost, med toliko stoletij od tujcev zatirani ter neusmiljeno izžemani kmečki narod. Čutil in videl je na lastne oči, da ga tukajšnji kmetje hočejo ter morajo imeti, da bo dosežen cilj zedinjenja s Hrvati, skupne osvoboditve ter tolikanj zaželjene samostojnosti. Vest mu ni le šepetala, ampak mu naravnost kričala, da je boj za svobodo, za staro pravdo in za kmečko pravično vlado več, nego neprestano ljubimkanje. Mož sicer rabi milino ženskega srca, narod in domovina tirjata in zahtevata od pravega moža tudi svoje! Nikakor ne smemo misliti, da bi se bilo razmerje med Pavlom in Emo radi udejstvovanja pri kmečkem gibanju ohladilo. Ravno nasprotno! Ema je začela s časom se bolj poglabljati v priprosto kmečko dušo in razumevati njene sto- in stoletne klice po odrešenju. Pavlov poduk o podrobnostih punta jej je odprl v marsičem oči, da se jej je začel prikupljati njen ljubi bolj kot kmečki kapitan, nego kot grajski vitez. Neznosne tlačanske razmere se morajo tako ali tako spremeniti in za slučaj prevrata bo kmet itak obračunal s plemstvom za vselej. Ob posinu kmečke svobode bode tudi njen ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamenitem pilštajnskem hribu. Baš ono, na kar je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzraslo veliko, lepo, oboževano in zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja! == IV. Poglavje. == Da ples z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili puntu tudi štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovač v Lesičnem je zvedel od tamošnjih somišljenikov in enooki Belak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je bilo doigralo pred kratkim na Tahovem štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že znal glavne obrise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili statenberški podložniki radi Tahovega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tem slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jo preostalo kmetom drugega nego samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili neznosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile večji uspeh, nogo so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Stattenbergu niso posluževali niti sile, ampak so so polastili gradu prav na lahek način z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanah je bil skraja ključar, potom sodnik in naposled deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in srebrnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le želeli, rešiti se krutega tlačanstva, ne pa ropati tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.« Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečko slovensko-hrvaška vojska se bo začela zbirati in oboroževati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistriško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčane in Pišečane je sprejel čast kapitana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške doline in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od Cesargrada do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirala preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potom si bo pridruževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samoboru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija Gregorič, vojvoda. Ko je prečital Pavel Gregoričev bojni načrt ter navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je pa Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cepljenje moči, predno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno poraziti in nato še poiskati posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red kmečke vojske. Ako se bodo puntarji že koj začetkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo južino. Nadalje bi še bila najnujnejša potreba zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja. Kaj sta cepec, kosa, kij ali vile proti oklepu, sablji, sulici tor krogli! Po slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca se je vršilo zbiranje puntarjev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo čisto očito. Po nedeljah so se vršili v Lesičnem pravi tabori kmečkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke bršljan, stopali v puntarski krog ter dvigali desnice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očigled zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn in ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, je bil s posestjo vred precej v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajnski »pfleger« je imel na razpolago le par beričev in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Helfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči že znali, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmečke punte dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja. Kmetje iz Bistriške dolino so vreli kar trumoma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušen vojnik. Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečke pare so bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešneje branili proti Turkom in si pomogli v gospodarskem oziru. Treba namreč pomisliti, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popolnoma požgali ter uničili Spodnje Štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli ljudstvo v sužnost. Leta 1476 je udrlo 20.000 Turkov preko Save pri Krškem na Štajersko. Na dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lemberga na Rogatec. Od tamkaj so vpadli na Hrvaško ter oplenili kraje okrog Krapine in Zagreba. Iz hrvaškega Zagorja so divjali zopet na Spodnji Štajer preko Kunšperga, Kozjega, Pilštajna na Sevnico, kjer so so združili preko Save s po Kranjskem požigajočimi turškimi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z neizmernim plenom in tisočerimi sužnji preko Št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško in v svoja bosanska zatočišča. Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo leta 1494. Takrat so privreli Turki izpred Mokrič in Zagreba ter drveli pred Leskovec in samostan Pleterje, pred Studenice, na Pilštajn in Žusem, opustošili današnjo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v Žičah. Na Šmihelovo so polovili in pobili posebno veliko ljudi na Pilštajnu, kjer so obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje. Razven teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno manjših, da si kmet, ki ni tičal za utrjenim gradom, sploh nikakor ni mogel odpomoči. Česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graščak, ki se je skrival ob času turške nevarnosti za debelim grajskim zidom na strmem hribu. Turški roparski oddelki na konjih se sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, ker so imeli veliko lažji posel z nezavarovanim kmetom in njegovim imetjem. Poleg turškega in grajskega biča je tirala v obup v tedanjih časih priprosti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino. Ako preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubogega slovenskega in hrvaškega tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki, si lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega položaja edinole v oboroženem puntu proti vsemu, kar je bilo nad njim in večji del krivo obče tedanje bede. Grajski kovač Pavel Šterc je bil oboževan kapitan navdušene kmečke vojske iz cele Bistriške doline ter še daleč preko. Moška punta je prisegala v njegovo zmago in zboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko je gledal to opasno taborenje in vrvenje kmetskih ljudi, jim je omenil upor kmetov v Nemčiji. Nemški kmečki punt so zatrli plemiči z ognjem ter mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne grude v tujino in njih premoženje je bilo zapljenjeno. Povdaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi slovensko-hrvaškemu puntu. Radi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razljuteni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo, v kateri je prebival luteran, ki si je otel komaj in komaj golo življenje, ker je spal, ko je izbruhnil podtaknjen požar. Iz strahu pred ljudsko nevoljo je moral pobegniti za vselej iz teh krajev, ki so bili odločno za staro vero in stare pravice. == V. Poglavje. == Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bistriški dolini do izliva Bistrice v Sotlo pri Št. Petru pod Sv. gorami, v Pišecah ter po Bizeljskem do Brežic. Kapitan Pavel Šterc je obhodil vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in prisostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojni pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurni zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazen, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavlom vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in robstvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vendar le za srce, ko jej je raztolmačil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriča in da bo moral odriniti na vojni posvet na Videm. Koj mu je padla krog vratu in ga prosila, če sme z njim. Kar po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže orožje pravico. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike ter poveljnike moške punte bo itak lahko napasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečke vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi mu ne delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na zaukazanem mestu. Poslovil se je za teh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rahločutnosti vpričo spremstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dni in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Gubenšek Joža, Amon Martin, Kovačič Anton, Zakošek Miha in Toplišek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prvič v Podsredi. Podsredčani tržani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži še danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in čaka le še na znamenje za odhod ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Podsredčanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. On kapitan Pavel Šterc jih danes ne prosi, pač pa zapoveduje, da morajo biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Podsredo čez par dni. Ako se no bodo pokorili, bo zapel celemu trgu rdeči petelin! Pavel je še zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni,« se je zavihtel na konja, Toplišek je zatrobil v pokrepitev kapitanovih besed in šlo je naprej proti Koprivnici. Koprivničani in istotako Rajhenburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo na poziv kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm, so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punte, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pilštajnčani prvi. Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet osebni in blagovni se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s pomočjo broda, ki je prepeljeval iz Štajerske na Krško polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pregledal kot izurjen borec krajevni položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak ozki štajerski strani. Gotovo je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigurnejša nego ob desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opazovanjem kapitanu neznanih krajev je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežice, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ilijeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškega reda, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko. Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro 5. februarja bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000 bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter splavih na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti, se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. od Krškega do Rajhenburga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, ako se bo zakadila vanje dobro izurjena plemiška konjenica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih upora in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vreči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabraniti širjenje punta. Ako bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je še odpočivalo na Vidmu, da se pripeljejo v jutri 5. februarja na desni breg Save v Krško in začne pohod preko Krškega polja. == VI. Poglavje. == Ko se je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamošnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhenburga so še marširali puntarji v noči v Sevnico, ki se jim je podala brez odpora. Tukaj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila povabljena od gospe Klobner na posest Ruda, kjer so ju gostili dne 5. februarja vprav po knežje. Iz najbolj veselega razpoloženja ju je vzdramil na konju pridrveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske pri Krškem. Uskoški poveljnik Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čete, ki so se bile baš prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji pohod pa Krškem polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drveče nasprotnike, so se zmajale njih vrste, se zagnale v beg in zatekle v Krško. Po prihodu Thurnovih pešcev je prodrla pehota z gornje strani v mesto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Pričelo se je nepopisno strašno klanje, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsi drugi so bežali ter se razkropili na vse strani. Po zmagi je uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo ter požigalo. Sporočilo o tako naglem ter nepričakovanem porazu je tako presenetilo vojvodo, da se je zjokal kakor od Staršev tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je dvakrat prerokoval kapitan Šterc. Pogreška glede cepljenja bojnih čet se ne bo dala več popraviti. Sedaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnje prodiranje, treba je le še rešiti, kolikor je še sploh bilo mogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smela zvedeti o porazu, sicer se je polasti malodušnost in kmetje se bodo razleteli, predno so sploh videli nasprotnika. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevnice na Planino in po Bistriški dolini do Št. Petra. Med potjo se mu bodo pridružili Štercovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekoračil na ta način ojačen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Cesargrad, kjer bo privoščil pod zaščito dobro utrjene točke ljudem par dni počitka in odbrzel proti Dolnji Stubici, da ne doleti Matijo Gubca ista usoda, kakor je je postal deležen kapitan Kupinič. Že na Planini so zvedela Gregoričeva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškem, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kerestincu in Mokricah. Plemiški vojski je tu načeloval banov namestnik Gašper Alapič, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil. Pri Kerestincu in Mokricah je pobil Alapič s konjiki grofa Zrinjskega in drugimi četami 1000 kmetov. Po porazu so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov ter oplenili kmečke domove vsega imetka in živine. Kdo je bil raznesel ti strašni novici po kmečkem taboru od moža do moža, se danes ne da dognati. Posledica teh poročil je bila malodušnost, izguba zaupanja v vodstvo punta in kmetje so se pričeli razbegavati na vse strani in raznašati vesti, da je že konec kmečkega punta in sedaj bo sledila krvava »rihta« iz rok plemstva. S Planine se je pomaknila kmečka vojska proti Pilštajnu, kjer se je utaborila v Bistriški dolini in predvsem v Lesičnem. Ema je že pričakala Pavla pri kovačnicah, ga obsula z vprašanji in tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z njim, naj to dovoli ali ne. Kapitan Šterc jo bil edini od vodij, ki še ni zgubil upanja v konečni uspeh. Računal je na priključitev k ostankom vojvodove vojske novih tisočev svežih puntarjev iz Št. Petra, Bizeljskega ter Pišec. Še vedno je bil mogoč pobeg preko Sotle in okrepitev glavnih kmečkih bojnih sil pri Dolnji Stubici. Emi je prikril dosedanje, po krivdi vodstva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarjal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Bistriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo nočila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregorič in Šterc sigurno zanesljivo obvestilo, da čakajo kmečko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s preizkušenim in zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Buče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kmečke bojevnike na noge troblje, so zasvetili na vseh hribih kresovi in zazvonili po cerkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objel kmečki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjem in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo prekane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarje; vse je trdno verjelo, da je zadela obupanega kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od Pilštajna do Št. Petra se ni pridružil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je čakalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntarjev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Bolj malodušna nega sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta se, da je številčno od plemiške mnogo močnejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti umika zašla baš v tem obsotelskem kotu v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle in umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-ogrski vojaki. Spopad na življenje in smrt je bil neizogiben. Ako se bo posrečilo upornikom izvojevati prehod preko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glavnemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem slučaju jih bo objela majka smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1573. je bil odločilen za celotni nadaljnji zaključek kmečkega upora. Že zgodaj predpoldne je bila razvrščena kmečka vojska v bojne vrste, katere je urejeval in navduševal kapitan Šterc na konju in v blesteči viteški opremi. Tisoč mož broječa rezerva je čakala pripravljena pred Št. Petrom za slučaj, da bi res nameravala napasti plemiška konjenica umikajočo se kmečko vojsko od zadaj, in ki je morala biti vsak čas tukaj iz Podsrede. Rezervi je zapovedoval vojvoda Gregorič. Ako si bo izvojevalo Šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebernik, pod katerim se vije Bistrica na šentpeterski strani v Sotlo, med Št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak trikot, preko katerega je zapovedal kapitan Šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zemlja je odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdneje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pričelo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob Sotli na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kmečki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrščal na levo ter desno ob Sotli. Šterčeva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko zadeta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta nastop presenetil in da mu grozi nevarnost obkolitve na levem in desnem krilu. Ker se je spustila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili na kmečke vrste nekoliko dalje proč od Sotle. Kapitan Šterc je skotalil z mogočnim zamahom s sabljo prvega jezdeca s konja in se zagozdil v gnječo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je že tudi udrihal po konjenikih, kojih prvi in glavni naskok jo bil zaustavljen in predor kmečkih vrst že pri prvem srečanju onemogočen. Tudi ob levem in desnem krilu kmečke vojske jo bil odbit prvi konjeniški naval. Kapitan Šterc je imel srečo, da je izsekal z izurjenimi udarci s sabljo predor skozi sovražno konjenico, sledili so mu pešci in ogrožali s popolnim razcepom sovražnih sil, ki bodo prisiljene se umakniti v dveh polkrogih v Sotlo, saj drugega izhoda čez nekaj časa nikakor ne bo. Sigurna kmečka zmaga in popolen poraz plemiške konjenice se jo bližal z vso neizbežnostjo, ko so je razlegel topot konjskih kopit od Št. Petra. Liki jata jastrebov so frčali Alapičevi in Zrinjskega jezdeci, ki so že bili pomandrali kmečko rezervo na polju pred Št. Petrom, kmečki z neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrbet. Popolno uničenje tako srečno se vojskujoče kmečke vojske je bilo neizbežno dejstvo, kakor hitro se je prikazal sovražnik še od zadaj. Ko so kmečke vrste zapazile, v kaki pasti da so, je pognal vsak orožje in si skušal oteti življenje s pobegom, ki je končal za večino kmečkih pešcev s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je bila borba kratka, vpitje splošne zmede pretresljivo, po polju so se podili jezdeci za pešci, ki so stegovali zastonj roke in prosili milosti. Razljuteni plemiški divjaki so poznali le smrtonosne zamahljaje z meči, ki so bili itak boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih konjenikov s hrvaške in štajerske strani po kratkem, a grozno krvavem boju s častitkami zmage v roke, je krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tisoče pobitih kmetov, več sto jih je bilo ujetih in med njimi tudi ranjeni kapitan Pavel Šterc. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeniški napad s hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečke ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikom ter čelado zavarovanega mladeniča, ki mora biti po zunanjosti in posebno po obrazu sojeno, kak plemič, ki se je zgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moško punto. == VII. Poglavje. == Zmagovalci so dobro znali, da je jedro kmečke vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da še bodo imeli precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, udušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Koj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaško do konečne zmage. Ujetnike je prevzel celjski okrožni načelnik Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili proti iztrebljenju zadnjega kmečkega punta z ognjem ter mečem od strani plemstva. Schrattenbachu je bilo predvsem za oba ujetnika v vprav viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preveč ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, je bil globoko nezavesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajši ni bil ranjen, ni pa maral dati na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo opasno stanje. Dne 8. februarja zjutraj je zapustil Schrattenbachov oddelek Št. Peter z uklenjenimi ujetniki, z na voz naloženim težkoranjencem in se pomikal naglo preko Podčetrtka ter Šmarja proti Celju. Pogled na razcapane kmete v verigah je podučil ubogo ljudstvo ob cesti, kako je s kmečko punto in kaj čaka celi kmečki stan od strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pometali v mestne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, odkazana mu je bila bolniška postelj ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje radoveden, kdo je ta kmetavzarski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili par dni v miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati niti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so na pomoč natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, akoravno so mu pokali členki in je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko muko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga pičila kača, ko je razgalil mladeniču prsa. Po prestrašenem odskoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku na odkritje. Domnevani plemič je bila v moškega preoblečena ženska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach je bil ves iz sebe, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je zamislil, nato pa ukazal preiskovalnemu sodniku, naj skuša uganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu ali drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila potrebna raba mučilnega orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla Šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nikdo ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostljivim jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kmetov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska čisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki ne zna za jetnico, bodo razbrali, kaj da se skriva za puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno na delu celjski pader Florijan, ki je lečil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Pridržanih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je našuntal. Predno se je izvršila prepeljava, so morali poskrbeti jetnikom za obleko ter čevlje. Še do danes je ostalo zabeleženo v starih zapisnikih, da sta izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Noykher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojača Jurij Šlišnek in Mihael Wolgemut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, ključavničar Ivan Winkler je napravil 41 železnih obročev, katere je pritrdil krog vratov puntarjev, in Pavel Šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odpremljeni seve peš v Gradec in na Dunaj. Predstava Pištelakove Eme kapitanu Pavlu Štercu nikakor ni rodila zaželjenega uspeha. Oba sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obrazu čitati, da sta po srcu eno. Sodniki so se čudili tej izredni trmi in preiskusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju je do ujete upornice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končal upor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zaslišanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s čemur so mu ogrenili plemiški trinogi še zadnje trenutke življenja. Poslali so mu v ječo pismo, v katerem je stalo črno na belem, da se je rešil iz šentpeterske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekel po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem se je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivaničem so ga vjeli krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj na odgovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je mrtvih 5000 kmetov. Ujetnike so obešali na hiše ter drevesa; na eni hruški ob glavni cesti je viselo 16 nesrečnih kmetov. Od kolovodij je obležal na bojnem polju Mogaič; Gubec in Pasanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Pasaneca najprej po mukah in pred Gubčevimi očmi ubili. Gubcu so trgali z žarečimi kleščami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbeljeni železni prestol, mu pritisnili na glavo razbeljeno železno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetvorili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj«. Ko je prečital pismo, kojega grozno vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta slednji prizor je bil preveč tudi za na zunaj liki jeklo trdo kapitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodoželjne sodnike in Schrattenbacha, da ga ni ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno grozno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, nego za Gubca žareče kronanje in razčetvorenje. Šele po zavesti popolnega propada kmečkega punta in po prikazanju več nego živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili kar v ječi, da ni zvedel nikdo na višjem mestu: Zakaj in kako je moral skloniti glavo pod meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. == VIII. Poglavje. == Zmagovalci nad kmečko vojsko pri Št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca. Bojno polje od vasi Št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Sotli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokolj se je bil doigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile vsled smradu kužne bolezni. Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preplašeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke podivjanosti. Grad Kunšperg, ki je zrl liki orel s svojega zvišenega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kunšperške okolice po večini niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad njihovimi hrbti in jih ni preoblagal s tlako ter desetino. Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. februarja v rokah kmečkih puntarjev, ki so bili kmalu po izbruhu pobune obglavili oskrbnika. Štajersko in hrvaško območje s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja je bilo brez prave bližnje oblasti. Št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštajnsko materino faro. Zadnji šentpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni prošt Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkvene oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plačevati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu bili zarubili. Ne samo to, da ni sam odrajtoval, kar bi bil moral, še kmete je šuntal proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred izbruhom kmečke vstaje. Odslovljenega Feistricerja, ki se je bil zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi bil poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vrane ter krokarji so opravljali skozi dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med Št. Petrom ter Sotlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnjenim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo razločiti kdo je bil puntar in kdo od graščakov plačani Kajn stare pravde. Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko rajo. Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nikdo. Cesargrad je bil pozidan na dobro zavarovani višini ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala baš na tej naravno utrjeni točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri Št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargrajski oskrbnik. Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba preorati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šentpeterski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje krog podružne cerkve sv. Jakoba v Kunšpergu. Pod gradom Kunšperg je bil v dobi naše povesti na ravni nekak trg istega imena. Na sredi naselbine je stala z obzidjem obdana cerkev sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče. Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha. Njive ob Sotli so preorali, jih obsejali in zastonj prelita kmečka kri je pognojila le poljske pridelke. <center> '''― ― ―''' </center> Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto obglavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti bi jej ne bili izpili zadnjih moči! Korobač gosposkih grozovitosti, ki je tepel v zadnjem času tako kruto njo ter Pavla, ta je strl popolnoma kmečko junakinjo, da so jej odpovedale brez tuje pomoči noge in se je globoko onesvestila. Še beriškim grčam je odtalila srce ženska onemoglost. Kaj sta hotela? Do pičice natanko sta morala izpolniti povelje gospoda okrožnega poveljnika, ki jima je bil zaukazal: »Če ne bo mogla kmečka psica od mosta sama dalje, naj pogine kje ob cesti!« Teharski kmet Farčnik, ki je vozil istega dopoldne za grajske pristave pri Bežigradu drva, se je vračal v noči z vprego preko voglajnskega mosta proti domu. V mesečni noči je zagledal človeka vznak in je presodil na prvi pogled, da gre za potepuškega pijanca ali za zločin. Stopil je z voza in se prestrašil, ko je uzrl do nezavesti zbito žensko, ki je jedva še prav na rahlo dihala. Prešinila ga je misel, da si je privoščil nečloveški čin maščevanja kak grajski pohotnež. Krščansko vzgojena vest mu je narekovala, da je treba nujne pomoči človeškemu bitju. Prav nič ni pomišljal, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Prav pošteno se je spotil pri nalaganju, a se ni zavedla, dasi so bili prijemi ter dvigi usmiljenega Samarijana prej vse drugo nego nežni. Doma pri Farčnikovih neznani nesrečnici niso vrgli slame kje v hlevu, postlali so jej v hiši svežo postelj in dolgo ugibali: Odkod je? Kdo in zakaj jo je zbil do krvi in na nekaterih mestih celo do kosti In jo prepustil usodi kar ob cesti? Pištelakova Ema je odprla oči šele naslednji dan krog poldne. Izpila je lonec ohlajenega mleka in spala celo noč. Tretje jutro se jej jo vrnil spomin, da je lahko izpovedala bolestno: Čegava je, kdo in zakaj jo je potopil v morje gorja in krivice. Farčnikovi so sicer znali o ponesrečeni kmečki vstaji, a le toliko, kolikor so bili slišali v Celju od onih, ki so videli na lastne oči ujete puntarje. Ko so zaznali dobri ljudje, koga je pobral hišni gospodar ob cesti, so stregli Emi kakor domači hčerki ter so oskrbeli iz mesta še zdravila za rane ter skeleče črne podplutbe. Za zamudo časa in za izdatke postrežbe se je oddolžila Ema z nad vse zanimivim pripovedovanjem dogodkov od prvih početkov upravičene pobune do njenega krvavega zaključka na šentpeterski ravni ob Sotli in v groznih celjskih ječah. Farčnikova hiša je postala kmalu zbirališče vseh za svobodo vnetih Teharčanov, ki bi se bili sigurno pridružili borbi za staro pravdo, ako bi bila korakala puntarska vojska mimo njih in jih pozvala na okrepitev kmečke bojne sile. Farčnikovi in z njimi vred cela teharska župnija ni pustila iz svoje srede s časom si opomogle kmečke junakinje, dokler ni prisijala in prižvrgolela pomlad s cvetjem ter ptičjim petjem. Šele bolj pozno na spomlad leta 1573 je zagledala Ema v varnem spremstvu teharskih dobrotnikov grada Hartenštajn in Pilštajn, čuvarja tedaj tolikanj razsežne župnije sv. Mihaela na Pilštajnu. Celjski okrožni načelnik Schrattenbach ni zvedel nikdar, kdo je pobral od njega kot psico opsovano junakinjo in jo ohranil slovenskemu narodu. Gospoda tedaj niti časa ni imela, da bi bila stikala še nadalje za krivci kmečke vstaje, dajali so jej preveč opravka neprestani turški vpadi, ki niso ogrožali le kmeta, ampak tudi z jarki in z obzidjem zavarovanega gospoda. Pilštajn, bi je objokaval že tedne glavnega junaka kmečke vojske z zaročenko domačinko, je ostrmel, ko se je pojavila v trgu kakor iz groba priklicana Ema. Šele po prepričanju, da ne gledajo v prikazen, ampak vidijo sorojakinjo — dušo zadnje kmečke vojske, so jej začeli domačini poljubljati roke kakor grajski gospodarici. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dunaj. Kdo bi naj zadostil s par stavki toliki radovednosti? Ema je namignila nestrpnežem na dom v očetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spremljevalci Teharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvedeti poprej ona, kaj se je odigralo v njeni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križev sneti Emi je bilo zaupano takoj po povratu, da so pokopali njenega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga je majka smrt iz žalosti po njej, o kateri ni bilo niti najmanjšega sporočila, da je še sploh živa. Vesti o njej so zatonile za celjskim mestnim obzidjem, ki navadno ne prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapustil blagopokojni cerkvi, nepremičnine bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove hiše za Emo ni bil vhod v svetišče zaželjenega svidenja z edinim še dragim bitjem na svetu, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako ljubil, da je umrl iz neutolažljivega hrepenenja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo mu je razodel, da ima pred seboj žensko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nekaj več nego je izguba očeta! Teharčani so se pomudili nekaj dni na Pilštajnu in zaupali tržanom še mnogo več o prebridki Emini usodi, nego bi to bila ona v dekliški skromnosti. Raj starostne sreče je otvoril Emin nenadni pojav enookemu Belakovemu Andreju, ki je bil že do dobra prepričan, da mu je usojena le še beraška palica in na večer mrzli listnjak kot prenočišče. Po zlomu kmečkega punta so kazali Pilštajnčani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti. S preobilno pijačo je bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, če sta bila suhi kruh in streha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo predpoldne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma. Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetimi puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorklanja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. <center> '''― ― ―''' </center> Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo ob shodih pri vseh številnih pilštajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin. Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili ter jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki krški škofje kažejo razumevanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil niti eden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in tudi po nesrečni bitki pri Št. Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vijaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obsotelske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Če že ne šeta tlačan po izobilju, vsaj glede osebne svobode ni vkovan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mnenj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bi videl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kri. V celi kmečki pobuni pa se je našla le ena, kapitana Pavla vredna zaročenka — pilštajnska Ema. Ni mu stala le ob strani v veri ter prepričanju na zmago stare pravde, borila se je z mečem v roki za seljaško svobodo in je bila bičana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo liki boginjo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. Šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na Pilštajnu pozno v noč v znamenju najožje bratske vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več nego skromne domove v zavesti, da bo posinila tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na večer šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal na sredi trga sam s seboj in robantil v noč, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. <center> '''― ― ―''' </center> Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na punt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej časa. Odšli in razkropili so se vsi pomočniki in delavci domačini. Nekateri so se bali morebitne zmage pijane kmečke osvete, drugi so se bili udeležili vstaje in so padli kot najbolj razboriti bojevniki na obsotelski ravni pri Št. Petru. Lesičke kovačnice so bile za dolgo dobo let v zakupu celjskih grofov. Njih vrhovni gospodar je bil celjski okrožni poveljnik Schrattenbach. Ko je zvedel, kako mu je bil zaigral Pavel Šterc, je sklenil, da bo ubral za prihodnost glede mojstrov, pomočnikov in strokovnih delavcev povse drugačne strune. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamošnjim domačinom tujci po jeziku. Ako kmet ne bo razumel kovača in ta ne njega, bosta navezana drug na drugega le glede neobhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dne v Lesično trije trdo nemški delovodje in nad 20 ključavničarjev ter kovačev tudi Nemcev. Delovodje so bili bratje Štadler, izborni orožarji, in bivajo še danes njihovi potomci v okolici Št. Petra pod Sv. gorami. Nobeden od novodošlih ni bil luteran. Že prvo nedeljo po prihodu so bili vsi pri službi božji v pobožni molitvi in za vse vprav vzglednega obnašanja. Z vsemi domačini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izven delavnih ur. Delo v kovačnici je izredno oživelo. Celjska gospoda je prihajala z vedno novimi ter večjimi naročili, da bi napolnila skladišča orožja, ki je moralo biti pripravljeno za odbijanje neprestanih turških manjših in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesični je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobratimij s Pilštajnčani. Bili so bolj ponosni. Če se je kateri zmotil v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nemec je ostal tujec in to je bilo po volji celjski gospodi. <center> '''― ― ―''' </center> Ko je odrinil kapitan Pavel Šterc 3. februarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oboroženih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvorila kapitanovo osebno stražo. Od teh spremljevalcev so padli štirje pri Št. Petru, ujet je bil kapitanov trobentač Matija Toplišek iz Dobležič. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresal z več drugimi neuklenjenih rok na Dunaj. Na obeh najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove in poklati nedolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli in obuli in so jih celo vodili posebni vodniki okrog po cesarskem mestu. Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel. Tako je razkladal pilštajnskim tržanom Matija Toplišek, ki je ostal živ v bitki pri Št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gradec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ter pešhoje, sploh postaran na duši in telesu se je povrnil v svoje ljube Dobležiče. Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavospeve si je vtisnil spominu posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega junaka in junakinje. <center> '''― ― ―''' </center> Tak je bil položaj po z mečem vkročenem ter zatrtem zadnjem kmečkem puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba najbolj slabih letin, povodenj, sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih bolezni. == IX. Poglavje. == V srednjem veku, ki je bil res tema za slovenske kraje, ni le požigal kmetu doma in ga gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in desetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče, skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja. Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hleb kruha. Bolj ko je vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Običajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je posedal kdo le količkaj skrbno skritega živeža, ga je vžival skrivoma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje. Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja. Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapelica je precej obsežna. V kapelici so kipi, največ pa slike: sv. križa, sv. Roka, Boštjana, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši so le bolj nerodno kmečko delo. Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja. Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadeni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva. Priprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta način, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na tešče lastno vodo. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so napravljali iz teh ostudnih žab obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali. Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so klicali ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi njih podobe. Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih zvezd repatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljenim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnice v prepričanju, da je to strašno zlo posledica čarovnij. Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njene brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvažnejše točke iz kugopobijajočega zakona so te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali umrje. 2. Vsi oni, ki so bili v dotiki z okuženimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje in njih same pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okuženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi še razven teh obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj strogih odredb jo razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Onemogočala je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so smatrali za raznašalca kuge zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišča daleč na okrog. Našteta zla, ki so sprejeta že od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanije vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onstran Sotle. <center> '''― ― ―''' </center> Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko vsakojake divjačine, da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje so ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki posesti škodo. Nič manj drzni niso bili jeleni, srne ter zajčja zalega. Kmetom je bilo sicer dovoljeno, da so slobodno pobijali škodljivce, vendar je dohitela smrt le tu in tam kak posamezni komad in kaj je to zaleglo pri toliki nadlogi! Preplavljenje z divjačino so razlagali podeželski preroki kot nič kaj dobrega obetajoče znamenje. Napovedano je bilo, da bodo sledile divjim požeruhom še druge in občutnejše šibe božje. Zver je prvo oznanilo, da bodo obiskali kraje hudi časi. Glede divjačine ni kazalo drugega, nego da so začele prirejati graščine s pomočjo kmetov love v velikem obsegu. Ob takih prilikah so pobili ob robih gozdov vse, kar je priteklo lovcem pod strel iz puške ali loka, pred sulico ali pod meč. Posebno številno obiskan lov je bil organiziran ob priliki, ko je prišel nadzirat z novimi delovnimi močmi zasedene kovačnice ter orožarno v Lesični celjski okrožni načelnik gospod Schrattenbach. Visoki gospod je pripeljal že seboj številno spremstvo izbranih plemičev iz Savinjske doline. Na Pilštajnu so ga čakali obsotelski imenitniki. Določen je bil pogon za divjimi prašiči in jeleni od Lesične po takratnih pragozdih do Planine. Med strelce in lovce je bila uvrščena samo gospoda, le za voditelje psov, trobentače in gonjače so izbrali tudi bolj imovite kmete. Lovska družba je bila na konjih in peš, v lahkih oblekah, oborožena s težko nerodnimi puškami in loki. Najvišji gospodje so imeli le sulice in nože za posebno velike merjasce. Bistriška dolinica pod Pilštajnom in Hartenštajnom je odmevala od nemirnega pasjega laježa, dokler ni bilo gonjačem dano povelje na odhod za prvi pogon. Baš tedaj, ko so pričeli obkoljevati gonjači gozd nad Lesično, se je pojavila pri kovačnicah Pištelakova Ema. Njeni konji so potrebovali nove podkove, prišla je osebno pogledat, če je delo gotovo, da bi ga takoj plačala natančnim Nemcem. Vitezi lovci so že bili deloma na konjih poleg g. Schrattenbacha, ki se je motal jezde krog velikih kladiv na vodni pogon. Gospoda se je čudila lepo oblečeni, visoki ter krepki deklini, ki je kazala že na zunaj gosposko dostojanstvo. Lovci so jej napravili špalir, ko je stopila na rahlo smehljaje proti podkovni kovačnici. Tukaj so se trudili in mučili na vse mogoče načine, da bi prvič pribili železno obutev še na obe zadnji nogi lepe, močne in iskre žrebice. Oba hlapca držača sta bila prešibka, žival ju je odbrcnila vsikdar z izredno spretnostjo, ne da bi bila katerega kaj poškodovala. Niti zafajfanje gobca ni ukrotilo konjske živahnosti. Kovači so delali priprave, da bi položili žival na tla in jej dokazali na ta način, da je človeški razum nad živalsko močjo. Ravno tedaj se je prikazala pred kovačnico gospodarica Ema. Z roko je porinila na stran hlapca, potrepljala žrebico po zadnjem stegnu in že je tičala konjska noga v njenih železnih pesteh, oprta ob koleno. Ko je začutila razposajenka, da jej je mojster nova moč, ni niti poskusila več s kakimi brcami ali otresljaji. Kovaški pomočnik je neovirano pristopil in pomeril na rog še vročo podkev. Zbrana grajska gospoda je kar ostrmela pri pogledu na orjaško žensko moč in še celo v tako skriti grabi! Vse je Emi zaploskalo, vsak je skušal biti prav od blizu priča očividec, kako je zmogla deklina žrebico pri prvem podkovanju. Za podkovo na eni zadnji nogi je prišla brez odpora na vrsto še druga. Tudi sam velmožni g. Schrattenbach še ni bil videl kaj podobnega, da bi bila ena ženska močnejša nego dva hlapca in sploh cela podkovalna kovačnica. Ko je odvezovala Ema sveže in prvič podkovano žrebico, se jej je prikradel g. poveljnik na konju od zadaj, jo objel krog vratu, hotel jo je potegniti k sebi in se je že bil sklonil, da bi jej bil ukradel iznenada poljub. Dekle je spustila povodec, se obrnila, izvila iz objema in premerila na hrbtu prekrižanih rok od pet do glave gosposkega drzneža. Plemenitnik se je nasmehnil poredno in stegnil desnico, da bi uščipnil na rahlo plašljivo srno v rdeče lice. Presneto, se je tokrat urezal, kakor sigurno nikdar poprej in ne pozneje. Z bliskavico ga je popadla ena Emina roka pod vrat, druga za nogo, en dvig v polukrogu in trebušasti gospod je bil prestavljen od ženskih rok s konjskega hrbta na tla, da bi si bil skoraj odgriznil jezik od presenečenja. Lovska družba je prasnila v smeh, osmešeni žlahtnik je nameril kopje proti sramotilki. Ni utegnil niti suniti v silovitem vzvalovanju jeze, že je bila njegova sulica v Eminih rokah, ob njenem kolenu in sta odfrčala dva konca po zraku proti Bistrici. Pravkar opisani tri prizori so bili za plemenitaše več nego sto in sto viteških borb ter iger po gradovih in najbolj znamenitih mestih. Eni so ploskali, drugi strmeli, tretji so se krohotali, le g. Schrattenbach je obstal onemel na mestu, kamor ga je bila zapičila orjakinja. Oplazovali so ga čisto resni dvomi: Ali se je znosila nad njim nesmrtno sramotno navadna ženska, ali pa je razlilo nanj izredno moč kako nadnaravno bitje? Iz omotice začudenja ga je vzdramila Ema, ki je bila med tem pobrala na tleh staro podkev, prijela vsak konec z eno roko, jo prelomila brez posebnega truda na dvoje in pobrundala z vsakim kosom gospodu pod nosom. Razlom konjske podkve od ženskih rok in še povrh v lesički grabi je izzval ponovno ploskanje viteštva, navdušeno krikanje in strmenje. Nikdo ni bil prav opazil, kedaj in kako se je bil izmuzal pred tolikimi osramočeni Schrattenbach, zavil na konju proti gozdu, odkoder je zatrobil njegov spremljevalec na odhod na stojišča. Lovci so se razšli na večkratni klic troblje. Niti eden se ni drznil, da bi se bil dotaknil dekline, ki je obranila z goljatsko močjo, neustrašenostjo ter samozavestjo vpričo najbolj imenitne družbe žensko čast! Vitezi so jo le pozdravljali iz polnih grl, se ji klanjali in jej klicali na skorajšnje svidenje! Pištelakova Ema pa je znala dobro, komu se je bila osvetila za poraz v šentpeterski bitki, Pavlovo glavo in za sramotne udarce na lastnem telesu. Z najtoplejšim vzdihom se je zahvalila svoji grofovski patroni in sv. Mihaelu, da sta jo trenutno opogumila za nesurovo, a za v celem celjskem okrožju najvišjega gospoda bolj občutno maščevanje, kakor če bi ga bil kdo premagal z mečem, ali mu odrobil glavo! Dedec gosposki je prejel dovolj za celo življenje, a ne od viteške ― od ženske roke! Taisti dan ni prisostvoval g. okrožni poveljnik niti celemu prvemu pogonu. Po enem od spremljevalcev se je opravičil družbi in odjezdil z neznatnim spremstvom nazaj v Celje. Kako daleč se je bila raznesla vest o njegovem osramočenju od kmečko-ženske roke, ne beležijo zgodovinski zapiski. Dejstvo je, da ga ni bilo pri vsej radovednosti in gospodarski natančnosti nikoli več v Lesično. Več vitezom iz že omenjene celjske lovske družbe je dokazala Ema ob drugi priliki pogona za jeleni, da je pravo čudo tudi v rabi loka in pušice. Na več nego 70 korakov je pogodila jelena, da je takoj skleknil in obležal. Sicer ni pohajala po loviščih, a je le pokazala gospodi v Lesičnem na žrebici, Schrattenbachu, prelomljeni sulici in podkvi ter na tako daleč zadetem jelenu, da se veseli po pravici in zasluženju naziva: kmečka junakinja in kapitanova nevesta! Leta 1573 je povzročila preštevilna zverjad mnogo škode po poljih in nasadih, a zamaha s prerokovano šibo božjo še ni bilo istega leta. Leta 1574 so pričele že v zgodnji spomladi nevihte z nalivi in udari strele. Strele so pobijale ljudi na polju, živino na pašnikih in po travnikih, pogorelo je mnogo od strele užganih domačij. Komaj se je prikazal na nebu kak oblačec, že je treskalo ter grmelo, kakor bi se hotelo razliti po zemlji gorje iz jasnega. Kljub nevihtam in pogubonosnim švigom strele je bila dobra vinska in poljska letina. Vasi ob Bistrici so se veselile izbornega obroda, ker tamkaj ni palila suša in tudi nalivi so se odtekli vsikdar naglo brez posebne škode za poljske pridelke. Ljudje so pozabili v tem letu pri obilnem kruhu in pijači na prerokovanje o slabem pomenu preobilnega pojava divjačine. Leta 1575 so se pojavile radi premile zime po poljih miši, da je kar vse mrgolelo in si niso znali ljudje po nižavah nobene pomoči. Pa golazen je ugonobila le najbolj zgodnje pridelke in izginila nenadoma bogznaj kam. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] oeb025gc7ejsi9ulj1lmp3e4fxhhvd1 0 39553 207775 207375 2022-08-22T19:21:32Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= Pomlad v pregnanstvu | naslednji= | naslov= Pomlad (Na leski) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Pomlad (Na leski), ''Nova obzorja'', 1952, let. 5, št. 1 (?), str. 17. }} <poem>Na leski prvo popje je vzbrstelo, pod njo je komaj zadnji sneg skopnel, nabrala v mahu sem, med travo velo, mlad teloh, ki se ni še razcvetel. Hodila sem po vlažni gozdni poti, prek suhih vej in zrumenelih trav, pomlad mi je prihajala naproti v omami prvih marčevih vonjav. Prevzela vso me je, prav kakor lani, to vekovito čud rasti poznam … Vendar ta cvet, ki mi zvenel je v dlani, kam naj ponesem, komu naj ga dam? </poem> ==Opombe urednice== #Tiskano brez presledkov med tremi štirivrstičnimi kiticami, ki so v tipkopisu. #Vera Albreht, Pomlad v pregnanstvu, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, rokopis, IN = 6800. #Vera Albreht, Pomlad, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6801. Tipkopis s presledki med tremi štirivrstičnimi kiticami. [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]] 3an7i4jk4ku8ggx38vjswhwoqo7mr7f 0 39574 207773 207715 2022-08-22T19:08:58Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Korošicam umrlim v Ravensbrücku | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrehtova, Korošicam umrlim v Ravensbrücku, ''Naša žena'', 1947, št. 4, str. 115. }} <poem>Skozi zamrzla okna barake je policajka zakričala: «Transport s Koroške! Sto dvajset žená!« Začule lesenih cokel smo korake po skorji zledenelega snega. Našemljene v cunje, na pol nagé, so stopale v vrstah sključene, pešačile so že teden dni do smrti izmučene ... Takrat je planila kot blisk Tomazinka, začutila domačo je kri: »Z Borovelj, Železne Kaple, Kotmare vesi, joj, kaj se pri nas doma godi?« Na mah se ji je zjasnil obraz, vsa žalost je z njega splahnela, zdaj njeni zemlji prišel je čas, ki si ga je že davno želela. Že tretjo zimo za strojem stoji, ne moti ropot je neznanski, le k sinu na Peci ji misel hiti, kjer bil je odred partizanski. Kot snopje so padale naše žené s Koroške, druga za drugo, prenesle niso tuje zemljé, odete v žalost in tugo. A ko je četrta zima prišla, skopnela kakor snežinka v kotu vsa bela utrujena z Borovelj je Tomazinka. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Spet padajo na zemljo snežinke, na tisoč mladih grobov ob Dravi in Zili, na neizkopan grob Tomazinke, na zemljo sovražno, ki so jo s pepelom koroških žená pognojili. Spet bije se boj za Borovlje, Železno Kaplo, Gosposvetsko poljé, spet barantajo za dom, od koder so vas spodili, a ne bodo izbrisali krvave zemljé, v katero ste svojih src mejnike zabili! </poem> ==Opombe urednice== Besedilo je nastalo deloma leta 1944 v taborišču Ravensbrück, deloma pa po osvoboditvi v domovini. Zapisano je na nemške formularje. Pesem je v ''Ravensbriških pesmih'' (1977) objavljena z naslovom Transport, 1977, str. 19-20. S tem naslovom je bila objavljena v ''Slovensko pesništvo upora 1941-1945'', izbral in uredil Boris Paternu, knj. 4.: zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot, sodelovala Irena Novak-Popov, Novo mesto, Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997, str. 335. [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] szucpfxy51bhvfh9um95upfzmgd4kr2 0 39583 207788 207730 2022-08-23T09:10:22Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Dopis z Ravensbrücku | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Dopis z Ravensbrücku, prevod Neodposlano pismo, v češčino prevedel Vilem Zavada, ''Rudé právo'', 21.6.1945, Praga<ref>Vera Albreht se je po osvoboditvi koncentracijskega taborišča Ravensbrück vračala skozi Prago, ker je bil repatriacijski center za Jugoslovane.</ref>. }} <poem> </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] Main title: Rudé právo Publisher: Komunistická strana Československa Published in: 1921 - 1990 Periodical item's number: 39 Periodical item date: 21.6.1945 ISSN identifier: 0032-6569 Pages: [1], 2, 3, 4 f1fe1k4kscat409wc15i60hkry5irqg 207789 207788 2022-08-23T09:14:23Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Dopis z Ravensbrücku | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Dopis z Ravensbrücku, prevod Neodposlano pismo, v češčino prevedel Vilem Zavada, ''Rudé právo'', 21.6.1945, Praga<ref>Vera Albreht se je po osvoboditvi koncentracijskega taborišča Ravensbrück vračala skozi Prago, ker je bil repatriacijski center za Jugoslovane. </ref>. }} <poem> </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] g7d5kfpyh4pkwyqmfdpgrdpf5iuzmfc 0 39585 207757 207754 2022-08-22T15:28:14Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. <center> ––– </center> '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. <center> ––– </center> '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." <center> ––– </center> '''V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor''' <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. <center> ––– </center> '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... <center> ––– </center> '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. <center> ––– </center> '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: <center> ––– </center> "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. <center> ––– </center> '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. <center> ––– </center> '''Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi''' <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznaila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da se snide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčen in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. <center> ––– </center> '''Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode''' <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini Je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči!Intersantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. <center> ––– </center> '''Razmere in vtisi v splošnem. Zaostalost na deželi. Na vrhu in spodaj. Ljudje se klanjajo in godrnjajo''' <center> ––– </center> Velika razlika, ki te kmalu sune v oči, ko se malo razgledaš po Jugoslaviji, je med življenjem v mestih in na deželi. Mislim večja mesta kot sta Ljubljana in Zagreb. Mala mesta so večje vasi. V mestih dobiš vse kar zahteva moderno življenje. Na primer v Ljubljani se lahko tudi vsega razvajeni Američan počuti kakor doma. Ničesar ne pogreša – razen malo večje požurjenosti. Ameriški hrup in direndaj je lahko pogrešati. Življenje v Ljubljani je v glavnih aspektih zapadnoevropsko. Ljudje se nosijo moderno; ženske so tako oblečene in ostrižene kaor v Ameriki, tudi delavke; izjemo delajo le nekatere stare mamice. To velja za vsa večja evropska mesta, ki sem jih obiskal. Ni pa to življenje še doseglo vasi in malih mest – razen malih izjem – in razlika je ostro začrtana, ko opazuješ obe plasti prebivalstva, ki ki se vsak dan meša v mestih. Kmet je ostal zanemarjen. Morda je danes manj nepismenosti in kmet več čita, toda kaj čita? Poduka, ki bi ga pripravili do tega, da bi se zavedal, kako velike važnosti je sanitarnost, ni še dobil – ali pa ga noče. V tem oziru so vasi še vedno na spodnejm klinu srednjeveške primitivnosti. Nesnaga in smrad. Kmet si najbrž ne more pomagati, če mu občina ali višja oblast noče oskrbeti boljših cest in vaških kozjih poti, lahko pa bi si pomagal, da bi mu ne stal kup gnoja prav pred vratmi hiše. okoli hiše ameriškega farmarja je čisto kakor okro mestne vile – izjeme, slabe in dobre so povsod – tu pa je gnojišče poleg {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Naš kmet nima nobenega pojma, niti ne verjame, da so muhe raznašalke bolezni, posebno otroških. Oblasti se vsekakor nič ne brigajo, da bi izboljšale zdravstvene, higieniške razmere ljudstva na deželi. Neki zdravnik mi je pravil, da petdeset odstotkov umrljivosti na Hrvaškem zakrivi tuberkuloza. Saj ni čudno. Zrak v bivališčih je okužen. Ne brigajo se tudi za uničenje kožnega mrčesa. Zatiranje "narodnih živali" (kakor jih imenuje br. Šular iz Kansasa) bi moralo biti energična akcija oblasti. Mislite si ponižanje, ki so ga doživeli naši izletniki, ko jim je agent Cunard linije v Ljubljani naznanil, da morajo šest dni pred vkrcanjem na parnik zapustiti Jugoslavijo, da se prej "očistijo", kajti Jugoslavija je v "ušivem pasu" z ostalim Balkanom, Ogrsko, Poljsko in Rusijo vred! To velja za potnike 3. razreda na ladji. Potniki drugega razreda so izvzeti, čeprav lahko prinesejo tono uši na parnik! <center> * </center> Na oficialnem papirju je Jugoslavija danes transformirana dežela: politike ni več, razrednega boja ni več in Slovencev, Hrvatov in Srbov ni več. Tako je na vrhu, na koži. Spodaj pod kožo, v resničnem življenju je pa vse kot je bilo: politika je, razredni boj je in Slovenci, Hrvatje in Srbi so, gospodje so in siromaki so. Stare politične struje se kavsajo pod drugimi imeni in v drugačnih formah, delavci in podjetniki so v konfliktu, a to se drugače pove! Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udejstvujejo v kulturnem delu itd. Tisk in javna beseda je svobodna, če ti govornik zaupa. Kar se javno ne sme govoriti, se govori toliko več privatno v ožjih krogih: v kavarni. gostilni, parku, pisarni, povsod. "Klanjam se" je običajen sprejem in poslovitev. Po vsej Jugoslaviji se klanjajo kakor avtomatje. Besedi gresta avtomatično. "Klanjam se!" tudi takrat, ko {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Klanjam se! – <center> ––– </center> '''Koliko svobode so imeli izletniki SNPJ v Jugoslaviji? Samo v par slučajih so bili nadlegovani od policije. Dolarji so izvabili mnogo koncesij''' <center> ––– </center> V Jugoslaviji je že poldrugo leto diktatura, ki je drastično omejila svobodo govora, zborovanja in tiska. Pravzaprav ni bilo tam nikoli te svobode. Cenzura je bila vedno kakor prej v Avstriji in pod diktaturo je še povečana in poostrena. Za vsako zborovanje in javen govor je treba dovoljenja od policije – in od razpoloženja lokalne policije je odvisno, kako daleč sega dovoljenje. V tem oziru je ljubljanska policija še najbolj razpoložena in popustljiva, veliko manj pa je zagrebška in belgradska. Izletniki SNPJ nismo šli v Jugoslavijo, da bi tam odprto agitirali ali demonstrirali, toda jezikov si tudi nismo pustili zavezat, če je prišla prilika, da kdo kaj reče kar morda ni ugajalo vladajočim silam. Marsikateri izletnik je na glas povedal svoje mnenje – in nekatere sem že omenil z imenom – če mu ni bilo kaj prav, pa ga ni nihče nič motil. Zdi se, da je višja oblast nalašč zatisnila oči in ušesa ter pustila izletnike, naj se vedejo "po ameriško" in se svobodno izražajo kolikor hočejo. To je bilo najbolj očitno na ameriški dan v Ljubljani, ko je bila izletnikom in gostom dovoljena velika veselica na prostem v parku Tivoli in zvečer banket z obširnim govorniškim programom. Dekreti zahtevajo, da se vsi govori ob takih prilikah prej predlože spisani policiji, toda na našem banketu ni tega storila niti polovica govornikov. V govorih je padlo precej ostrih besed, ki bi bile gotovo izzvale zaplembo časopisja, če bi bile objavljene, toda policijski komisar, ki je sedel pri mizi, je vse preslišal. Naravno so začeli Amerikanci – nato so se še domači okorajžili in izrekli nekaj zelo pikrih in vse je bilo dobro. Omenil sem že v svojem poročilu iz Ljubljane incident pri pogrebu Toneta Kristana, ki ga je ljubljansko časopisje popolnoma zamolčalo. Policija je zaprla pokopališče pogrebcem in le sorodniki ter zastopniki organizacij so smeli k odprti gomili pokojnika. Amerikanci smo zahtevali vstop in policijski načelnik nam je takoj dovolil, mi pa smo vzeli s seboj ducat domačinov, ki drugače ne bi bili smeli blizu. Dejstvo je, da so izletniki, kjerkoli in kadarkoli so šli skupaj v grupah, imeli vso svobodo, ki so jo hoteli imeti. Izjeme so bile s posamezniki. Absurdno izjemo je naredila hrvaška policija, ki je aretirala nekega izletnika pod politično pretvezo in mu požrla en dan z izpraševanjem, nakar ga je izpustila brez oproščenja. V nekem drugem slučaju na Gorenjskem je ignoranten žandar pestil izletnika, ki se ni mogel brž legitimirati. Mene je ustavil uniformec na glavnem kolodvoru v Ljubljani in hotel je po vsej sili vedeti kaj imam v kovčegu. Pomolil sem mu potni list in brž me je pustil. To so posamezni incidenti, ki so sicer neprijetni, a končno jih lahko pribijemo na rovaš policijske ignorance. Na drug strani ne bi bila policija v nobenem ameriškem mestu dala tujcem toliko svobode, kolikor so je imeli izletniki na primer v Sarajevu. Koncesije, ki so jih dobili izletniki, so stežka že imeli kateri drugi turisti v Jugoslaviji. Bili so prosti glavarine in carinske preiskave; dobili so železniške vozove drugega razreda za četrtinsko ceno in polovično voznino za deset dni pri posameznih vožnjah. Železniška direkcija je imela z nami izgubo. V nobeni deželi na svetu ne bi bil redni vlak čakal petnajst minut na enega samega potnika kakor je vlak z našimi vozovi v Dubrovniku. Razume se, da so računali z našimi dolarji, ki smo jih zapravili tamkaj. Domnevam po konservativnem računu, da so izletniki SNPJ pustili v Evropi skupaj najmanj $75.000 in večina te vsote je ostala v Jugoslaviji. To je pomagalo, da so v Belgradu {{nejasno|?}}. <center> ––– </center> '''Avstrijski polni lonci, katerih ni bilo. Ameriški in angleški paradiž! – Bivši Amerikanci, taki in taki. Iz dneva v dan''' <center> ––– </center> Slovenski in hrvaški kmet se joka po "dobrih starih časih" in čaka, da mu nekaj dobrega pade v naročje iz neba ali vsaj od nekod daleč. V svojo lastno silo, svojo okolico in domače razmere nima več vere niti upanja. To je kmet, ki je šel skozi vojno in ki je poznal predvojne čase. Nova generacija misli drugače, če sploh kaj misli. Ko sem čul prvega, ki je vzdihoval po prejšnji Avstriji in takratnih "dobrih časih", ko ni bilo takih davkov in ko je bil denar nekaj vreden, sem mislil, da je to osamljen slučaj – začudil pa sem se, ko je to rekel drugi, tretji, četrti in mnogo drugih. Siromaki se ne zavedajo, da bi ne bilo nič bolje, če bi bila Avstrija ostala; tudi v zmagovitih deželah so veliki davki in denarne krize. Vera v rešitev iz Amerike je silna in splošna. Če bi bilo naseljevanje svobodno kot je bilo pred vojno, polovica Slovencev in dve tretjini Hrvatov bi zbežalo v Ameriko. Zaman sem jim skušal pojasniti razliko med njihovo bajno Ameriko in ono, kakršna je danes v resnici. "Zakaj ne ostaneš tu, zakaj greš nazaj?" so mi zabrusili. Amerikomanija je grozna. Krivi so Amerikanci sami, bivši in sedanji, ki se širokoustijo. Vsakdo ima koga v Ameriki, ki se rad pobaha v pismih ali pa pozabi na stari kraj, ker mu je "dobro". V vsakem kraju so me ljudje nadlegovali z vprašanji, kako je ta in kako oni, kakor da bi osebno poznal vse ameriške Slovence. O ameriških razdaljah nima nihče pojma. Bivši Amerikanci vedo ali vsaj bi morali vedeti kaj je na stvari, a baš med temi je največ pretiralcev. Samo dva bivša Amerikanca sem srečal, ki sta rekla, da ne marata več za Ameriko. {{nejasno|?}} teh živi zelo udobno od ameriških prihrankov (nak, ni bil butlegar!), drugi pa dela trdo na polju – in rajši doma na polju kakor pri ameriških plavžih, pravi on. Med ostalimi bivšimi Amerikanci, ki sem jih obiskal, je tudi g. Frank Medica, prvi gl. tajnik in soustanovitelj SNPJ. Našel sem ga – že napol osivelega, dasi še krepkega – pri delu v neki trgovini v Ljubljani. Medica se rad spominja svojih ameriških časov in prijateljev v Pueblu in Chicagu, veseli ga napredek naše jednote, toda Amerika v splošnem ga ne zanima več. Saj je tudi ne bi poznal več! Ko se poglobiš v konfuzno mentalnost ljudstva, te ne preseneti nobena stvar. Vse živi iz dneva v dan in prepušča nekomu drugemu, naj dela načrte za bodočnost in skrbi za senzacije. V neki družbi inteligentnih ljudi sem slišal, da bi bilo še najbolje, če bi bila Slovenija – kolonija Velike Britanije. Angleži bi dobro gospodarili – morda ne tako kot v Indiji ali Hongkongu – in dežela bi se kmalu dvignila ... Večina pa prepušča vso skrb za bodočnost Bogu očetu. Vera v boljšo skrb, božjo nagrado in božjo kazen je še močna. Dokaz temu so cerkve in cerkvice, ki čepe na vsaki krtini – kakor se je izrazil prijatelj Mile – in katere vedno nanovo malajo, belijo in pokrivajo. To je edina industrija, ki najbolj nese. Stari ljudje še vedno verjamejo, da Bog intervenira bodisi z jezo ali božanje. Postajenačelnik v Rosalnicah je potnikom, ki so čakali na vlak, resno pripovedoval, da po svetu hodi dvajset milijonov hudičev! Dalje je rekel, da je Mussolini hotel napovedati vojno Jugoslaviji, toda Bog ga je udaril s potresom in vojna je preprečena! – Malo čudna božja intervencija je bila tiste dni v Kranju. Ciklon je odkril mnogo hiš in obenem je odnesel streho cerkvenega zvonika, ki je potem stal brez "špice" ... Ljudje pa se ne vprašajo zakaj je Bog odžagal "špico" svoji hiši. Ljudje več čitajo in mladina obeta, da bo naprednejša. Naj so {{nejasno|?}} razmere še tako slabe in brezupne in naj pride karkoli, jaz imam močno vero v novo generacijo. Tudi iz majhnih razmer in ljudi lahko zraste kaj velikega. "Tudi iz malega grma lahko skoči velik zajec", je rekla Rozi Stegovčeva. <center> ––– </center> '''Delavsko življenje. Gostilne so dobro obiskane. Delavke v tiskarni. Česa ne primanjkuje. Ljubljanski reporterji''' <center> ––– </center> Vsi izletniki se stoodstotno strinjajo v enem: vse gostilne v stari domovini so polne v mestih in na deželi kljub vsem tožbam o revščini! In koliko jih je! Imel sem priliko prenočiti v treh malomestnih gostilnah in povsod so goste podili domov, ko je prišla policijska ura. Na Gorenjskem, kjer so industrije, imajo gostilničarji dober business. Iz ameriške prohibicije se vsi norca delajo – in prav imajo. (To ne bo prijalo prijateljem suhačem v Ljubljani, a tudi oni še najdejo trdna tla.) S tem ni rečeno, da so ljudje pijanci in zapravljivci. Večjidel pijejo pivo in lahka domača vina, ki so poceni. Žganja nisem videl dosti na mizi. Tudi Gorenjci so se navadili na vino in ne marajo več toliko za žganje kot so nekoč. Vino na deželi, posebno v vinorodnih krajih kot v Beli Krajini, je po kovaču (10 dinarjev) i 12 dinarjev dražje. Jugoslavija pridela dosti vina in ga tudi sama popije, ker se ga ne izplača prodajati. Cena na debelo v Beli Krajini je po šest dinarjev na liter, kar je toliko kot nič. (Dinar je približno dva ameriška centa.) Tako je brez malega z vsem pridelkom. V Črnomlju sem srečal dekle, ki je ves dan nabirala maline v hribih, da je nabrala poln čeber. Rekla je, da bo srečna, če dobi štiri dinarčke za kilo. Delavci zaslužijo malo, zato morajo biti skromni s hrano in pijačo. V ljubljanski delavski zbornici je restavracija, v kateri postrežejo s kosilom za osem dinarjev; ni najboljše, dovolj pa je, da se nasitiš. So še drugi ceneni lokali za delavce in uradniške proletarce, v katerih dobiš dober golaž, juho in kruh za male cente. V Ameriki je vsaka hrana dražja. Stanarina za najcenejšo sobo je 300 dinarjev mesečno. Obleka je dražja, zato si mora delavec privoščiti le najpotrebnejše in ne more biti sijajno opravljen. Cene oblačilnemu blagu so v dinarjih na enaki višini kakor v Ameriki v dolarjih. Vožnja po železnici je poceni; v busih in taksijih takisto. Ljubljanski delavci se v velikem številu poslužujejo koles. Moški in ženske vozarijo zjutraj na delo in zvečer domov. O brezposelnosti ni pritožb. Kdor nima dela doma, ga odide iskat v Zagreb, Srbijo, Bosno, kamorkoli. Ženske tudi. Dekleta s kmetov odhajajo v mesta blizu in daleč. Ženske tekmujejo z moškimi v industrijah. Obiskal sem jugoslovansko tiskarno v Ljubljani, o kateri pravijo, da je najboljša v Jugoslaviji. Tam se tiska "Slovenec" in vse ostale klerikalne publikacije. Urednik mesečnika "Ilustracije", mlad in prijazen gentleman, mi je pokazal vse oddelke. V tiskarni je uposlenih veliko število deklet in plačane so zelo slabo. (Nad vratmi vsakega oddelka tiskarne je kip kakega svetnika ali svetnice in moj vodja mi je omenil, da kipi niso tam radi tega, ker so delavci in delavke pobožne, temveč zato, ker je tiskarna pobožna!) Največji reveži so javni nameščenci, ki so zelo slabo plačani. Ti reveži delajo samo za obleko, da so dostojno oblečeni, kar pristradajo na hrani in stanovanju. Potikajo se po cenenih gostilnah in kavarnah, kjer pobirajo prah, prežvekujejo časopise in vodijo ustmeno politiko in kritiko. Glede ene stvari se ljubljanski pisarniški delavci, javni in zasebni, ne morejo pritožiti: ure jim ni treba "punčat". Časa jim ne manjka! Popoldne se vračajo šele ob dveh ali treh na delo. Vse gre počasi, in kar ni danes, bo jutri. Časnikarjev sploh ne najdeš v uredništvih. Uredniki in reporterji pišejo več v kavarnah kakor v pisarnah. Reporterji ljubljanskih dnevnikov so zanimivi ljudje. "Slovenec" je star klerikalni list, glasilo škofa, njegov reporter, s katerim sem se kmalu sešel v kavarni, mi pa je dal razumeti, da ni klerikalec. Pisal ne bo nič o {{nejasno|?}} SNPJ, ker ne sme! Drugače bi. {{nejasno|? (En stavek je nejasen)}}. Reporterji smatrajo svoje službe kot tovarniško delo, ki ne ovira njihovega prepričanja! h624ji65boebhkkbyxhnprh78yjwhid 207760 207757 2022-08-22T15:44:27Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. <center> ––– </center> '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. <center> ––– </center> '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." <center> ––– </center> '''V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor''' <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. <center> ––– </center> '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... <center> ––– </center> '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. <center> ––– </center> '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: <center> ––– </center> "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. <center> ––– </center> '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. <center> ––– </center> '''Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi''' <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznaila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da se snide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčen in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. <center> ––– </center> '''Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode''' <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini Je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči!Intersantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. <center> ––– </center> '''Razmere in vtisi v splošnem. Zaostalost na deželi. Na vrhu in spodaj. Ljudje se klanjajo in godrnjajo''' <center> ––– </center> Velika razlika, ki te kmalu sune v oči, ko se malo razgledaš po Jugoslaviji, je med življenjem v mestih in na deželi. Mislim večja mesta kot sta Ljubljana in Zagreb. Mala mesta so večje vasi. V mestih dobiš vse kar zahteva moderno življenje. Na primer v Ljubljani se lahko tudi vsega razvajeni Američan počuti kakor doma. Ničesar ne pogreša – razen malo večje požurjenosti. Ameriški hrup in direndaj je lahko pogrešati. Življenje v Ljubljani je v glavnih aspektih zapadnoevropsko. Ljudje se nosijo moderno; ženske so tako oblečene in ostrižene kaor v Ameriki, tudi delavke; izjemo delajo le nekatere stare mamice. To velja za vsa večja evropska mesta, ki sem jih obiskal. Ni pa to življenje še doseglo vasi in malih mest – razen malih izjem – in razlika je ostro začrtana, ko opazuješ obe plasti prebivalstva, ki ki se vsak dan meša v mestih. Kmet je ostal zanemarjen. Morda je danes manj nepismenosti in kmet več čita, toda kaj čita? Poduka, ki bi ga pripravili do tega, da bi se zavedal, kako velike važnosti je sanitarnost, ni še dobil – ali pa ga noče. V tem oziru so vasi še vedno na spodnejm klinu srednjeveške primitivnosti. Nesnaga in smrad. Kmet si najbrž ne more pomagati, če mu občina ali višja oblast noče oskrbeti boljših cest in vaških kozjih poti, lahko pa bi si pomagal, da bi mu ne stal kup gnoja prav pred vratmi hiše. okoli hiše ameriškega farmarja je čisto kakor okro mestne vile – izjeme, slabe in dobre so povsod – tu pa je gnojišče poleg {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Naš kmet nima nobenega pojma, niti ne verjame, da so muhe raznašalke bolezni, posebno otroških. Oblasti se vsekakor nič ne brigajo, da bi izboljšale zdravstvene, higieniške razmere ljudstva na deželi. Neki zdravnik mi je pravil, da petdeset odstotkov umrljivosti na Hrvaškem zakrivi tuberkuloza. Saj ni čudno. Zrak v bivališčih je okužen. Ne brigajo se tudi za uničenje kožnega mrčesa. Zatiranje "narodnih živali" (kakor jih imenuje br. Šular iz Kansasa) bi moralo biti energična akcija oblasti. Mislite si ponižanje, ki so ga doživeli naši izletniki, ko jim je agent Cunard linije v Ljubljani naznanil, da morajo šest dni pred vkrcanjem na parnik zapustiti Jugoslavijo, da se prej "očistijo", kajti Jugoslavija je v "ušivem pasu" z ostalim Balkanom, Ogrsko, Poljsko in Rusijo vred! To velja za potnike 3. razreda na ladji. Potniki drugega razreda so izvzeti, čeprav lahko prinesejo tono uši na parnik! <center> * </center> Na oficialnem papirju je Jugoslavija danes transformirana dežela: politike ni več, razrednega boja ni več in Slovencev, Hrvatov in Srbov ni več. Tako je na vrhu, na koži. Spodaj pod kožo, v resničnem življenju je pa vse kot je bilo: politika je, razredni boj je in Slovenci, Hrvatje in Srbi so, gospodje so in siromaki so. Stare politične struje se kavsajo pod drugimi imeni in v drugačnih formah, delavci in podjetniki so v konfliktu, a to se drugače pove! Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udejstvujejo v kulturnem delu itd. Tisk in javna beseda je svobodna, če ti govornik zaupa. Kar se javno ne sme govoriti, se govori toliko več privatno v ožjih krogih: v kavarni. gostilni, parku, pisarni, povsod. "Klanjam se" je običajen sprejem in poslovitev. Po vsej Jugoslaviji se klanjajo kakor avtomatje. Besedi gresta avtomatično. "Klanjam se!" tudi takrat, ko {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Klanjam se! – <center> ––– </center> '''Koliko svobode so imeli izletniki SNPJ v Jugoslaviji? Samo v par slučajih so bili nadlegovani od policije. Dolarji so izvabili mnogo koncesij''' <center> ––– </center> V Jugoslaviji je že poldrugo leto diktatura, ki je drastično omejila svobodo govora, zborovanja in tiska. Pravzaprav ni bilo tam nikoli te svobode. Cenzura je bila vedno kakor prej v Avstriji in pod diktaturo je še povečana in poostrena. Za vsako zborovanje in javen govor je treba dovoljenja od policije – in od razpoloženja lokalne policije je odvisno, kako daleč sega dovoljenje. V tem oziru je ljubljanska policija še najbolj razpoložena in popustljiva, veliko manj pa je zagrebška in belgradska. Izletniki SNPJ nismo šli v Jugoslavijo, da bi tam odprto agitirali ali demonstrirali, toda jezikov si tudi nismo pustili zavezat, če je prišla prilika, da kdo kaj reče kar morda ni ugajalo vladajočim silam. Marsikateri izletnik je na glas povedal svoje mnenje – in nekatere sem že omenil z imenom – če mu ni bilo kaj prav, pa ga ni nihče nič motil. Zdi se, da je višja oblast nalašč zatisnila oči in ušesa ter pustila izletnike, naj se vedejo "po ameriško" in se svobodno izražajo kolikor hočejo. To je bilo najbolj očitno na ameriški dan v Ljubljani, ko je bila izletnikom in gostom dovoljena velika veselica na prostem v parku Tivoli in zvečer banket z obširnim govorniškim programom. Dekreti zahtevajo, da se vsi govori ob takih prilikah prej predlože spisani policiji, toda na našem banketu ni tega storila niti polovica govornikov. V govorih je padlo precej ostrih besed, ki bi bile gotovo izzvale zaplembo časopisja, če bi bile objavljene, toda policijski komisar, ki je sedel pri mizi, je vse preslišal. Naravno so začeli Amerikanci – nato so se še domači okorajžili in izrekli nekaj zelo pikrih in vse je bilo dobro. Omenil sem že v svojem poročilu iz Ljubljane incident pri pogrebu Toneta Kristana, ki ga je ljubljansko časopisje popolnoma zamolčalo. Policija je zaprla pokopališče pogrebcem in le sorodniki ter zastopniki organizacij so smeli k odprti gomili pokojnika. Amerikanci smo zahtevali vstop in policijski načelnik nam je takoj dovolil, mi pa smo vzeli s seboj ducat domačinov, ki drugače ne bi bili smeli blizu. Dejstvo je, da so izletniki, kjerkoli in kadarkoli so šli skupaj v grupah, imeli vso svobodo, ki so jo hoteli imeti. Izjeme so bile s posamezniki. Absurdno izjemo je naredila hrvaška policija, ki je aretirala nekega izletnika pod politično pretvezo in mu požrla en dan z izpraševanjem, nakar ga je izpustila brez oproščenja. V nekem drugem slučaju na Gorenjskem je ignoranten žandar pestil izletnika, ki se ni mogel brž legitimirati. Mene je ustavil uniformec na glavnem kolodvoru v Ljubljani in hotel je po vsej sili vedeti kaj imam v kovčegu. Pomolil sem mu potni list in brž me je pustil. To so posamezni incidenti, ki so sicer neprijetni, a končno jih lahko pribijemo na rovaš policijske ignorance. Na drug strani ne bi bila policija v nobenem ameriškem mestu dala tujcem toliko svobode, kolikor so je imeli izletniki na primer v Sarajevu. Koncesije, ki so jih dobili izletniki, so stežka že imeli kateri drugi turisti v Jugoslaviji. Bili so prosti glavarine in carinske preiskave; dobili so železniške vozove drugega razreda za četrtinsko ceno in polovično voznino za deset dni pri posameznih vožnjah. Železniška direkcija je imela z nami izgubo. V nobeni deželi na svetu ne bi bil redni vlak čakal petnajst minut na enega samega potnika kakor je vlak z našimi vozovi v Dubrovniku. Razume se, da so računali z našimi dolarji, ki smo jih zapravili tamkaj. Domnevam po konservativnem računu, da so izletniki SNPJ pustili v Evropi skupaj najmanj $75.000 in večina te vsote je ostala v Jugoslaviji. To je pomagalo, da so v Belgradu {{nejasno|?}}. <center> ––– </center> '''Avstrijski polni lonci, katerih ni bilo. Ameriški in angleški paradiž! – Bivši Amerikanci, taki in taki. Iz dneva v dan''' <center> ––– </center> Slovenski in hrvaški kmet se joka po "dobrih starih časih" in čaka, da mu nekaj dobrega pade v naročje iz neba ali vsaj od nekod daleč. V svojo lastno silo, svojo okolico in domače razmere nima več vere niti upanja. To je kmet, ki je šel skozi vojno in ki je poznal predvojne čase. Nova generacija misli drugače, če sploh kaj misli. Ko sem čul prvega, ki je vzdihoval po prejšnji Avstriji in takratnih "dobrih časih", ko ni bilo takih davkov in ko je bil denar nekaj vreden, sem mislil, da je to osamljen slučaj – začudil pa sem se, ko je to rekel drugi, tretji, četrti in mnogo drugih. Siromaki se ne zavedajo, da bi ne bilo nič bolje, če bi bila Avstrija ostala; tudi v zmagovitih deželah so veliki davki in denarne krize. Vera v rešitev iz Amerike je silna in splošna. Če bi bilo naseljevanje svobodno kot je bilo pred vojno, polovica Slovencev in dve tretjini Hrvatov bi zbežalo v Ameriko. Zaman sem jim skušal pojasniti razliko med njihovo bajno Ameriko in ono, kakršna je danes v resnici. "Zakaj ne ostaneš tu, zakaj greš nazaj?" so mi zabrusili. Amerikomanija je grozna. Krivi so Amerikanci sami, bivši in sedanji, ki se širokoustijo. Vsakdo ima koga v Ameriki, ki se rad pobaha v pismih ali pa pozabi na stari kraj, ker mu je "dobro". V vsakem kraju so me ljudje nadlegovali z vprašanji, kako je ta in kako oni, kakor da bi osebno poznal vse ameriške Slovence. O ameriških razdaljah nima nihče pojma. Bivši Amerikanci vedo ali vsaj bi morali vedeti kaj je na stvari, a baš med temi je največ pretiralcev. Samo dva bivša Amerikanca sem srečal, ki sta rekla, da ne marata več za Ameriko. {{nejasno|?}} teh živi zelo udobno od ameriških prihrankov (nak, ni bil butlegar!), drugi pa dela trdo na polju – in rajši doma na polju kakor pri ameriških plavžih, pravi on. Med ostalimi bivšimi Amerikanci, ki sem jih obiskal, je tudi g. Frank Medica, prvi gl. tajnik in soustanovitelj SNPJ. Našel sem ga – že napol osivelega, dasi še krepkega – pri delu v neki trgovini v Ljubljani. Medica se rad spominja svojih ameriških časov in prijateljev v Pueblu in Chicagu, veseli ga napredek naše jednote, toda Amerika v splošnem ga ne zanima več. Saj je tudi ne bi poznal več! Ko se poglobiš v konfuzno mentalnost ljudstva, te ne preseneti nobena stvar. Vse živi iz dneva v dan in prepušča nekomu drugemu, naj dela načrte za bodočnost in skrbi za senzacije. V neki družbi inteligentnih ljudi sem slišal, da bi bilo še najbolje, če bi bila Slovenija – kolonija Velike Britanije. Angleži bi dobro gospodarili – morda ne tako kot v Indiji ali Hongkongu – in dežela bi se kmalu dvignila ... Večina pa prepušča vso skrb za bodočnost Bogu očetu. Vera v boljšo skrb, božjo nagrado in božjo kazen je še močna. Dokaz temu so cerkve in cerkvice, ki čepe na vsaki krtini – kakor se je izrazil prijatelj Mile – in katere vedno nanovo malajo, belijo in pokrivajo. To je edina industrija, ki najbolj nese. Stari ljudje še vedno verjamejo, da Bog intervenira bodisi z jezo ali božanje. Postajenačelnik v Rosalnicah je potnikom, ki so čakali na vlak, resno pripovedoval, da po svetu hodi dvajset milijonov hudičev! Dalje je rekel, da je Mussolini hotel napovedati vojno Jugoslaviji, toda Bog ga je udaril s potresom in vojna je preprečena! – Malo čudna božja intervencija je bila tiste dni v Kranju. Ciklon je odkril mnogo hiš in obenem je odnesel streho cerkvenega zvonika, ki je potem stal brez "špice" ... Ljudje pa se ne vprašajo zakaj je Bog odžagal "špico" svoji hiši. Ljudje več čitajo in mladina obeta, da bo naprednejša. Naj so {{nejasno|?}} razmere še tako slabe in brezupne in naj pride karkoli, jaz imam močno vero v novo generacijo. Tudi iz majhnih razmer in ljudi lahko zraste kaj velikega. "Tudi iz malega grma lahko skoči velik zajec", je rekla Rozi Stegovčeva. <center> ––– </center> '''Delavsko življenje. Gostilne so dobro obiskane. Delavke v tiskarni. Česa ne primanjkuje. Ljubljanski reporterji''' <center> ––– </center> Vsi izletniki se stoodstotno strinjajo v enem: vse gostilne v stari domovini so polne v mestih in na deželi kljub vsem tožbam o revščini! In koliko jih je! Imel sem priliko prenočiti v treh malomestnih gostilnah in povsod so goste podili domov, ko je prišla policijska ura. Na Gorenjskem, kjer so industrije, imajo gostilničarji dober business. Iz ameriške prohibicije se vsi norca delajo – in prav imajo. (To ne bo prijalo prijateljem suhačem v Ljubljani, a tudi oni še najdejo trdna tla.) S tem ni rečeno, da so ljudje pijanci in zapravljivci. Večjidel pijejo pivo in lahka domača vina, ki so poceni. Žganja nisem videl dosti na mizi. Tudi Gorenjci so se navadili na vino in ne marajo več toliko za žganje kot so nekoč. Vino na deželi, posebno v vinorodnih krajih kot v Beli Krajini, je po kovaču (10 dinarjev) i 12 dinarjev dražje. Jugoslavija pridela dosti vina in ga tudi sama popije, ker se ga ne izplača prodajati. Cena na debelo v Beli Krajini je po šest dinarjev na liter, kar je toliko kot nič. (Dinar je približno dva ameriška centa.) Tako je brez malega z vsem pridelkom. V Črnomlju sem srečal dekle, ki je ves dan nabirala maline v hribih, da je nabrala poln čeber. Rekla je, da bo srečna, če dobi štiri dinarčke za kilo. Delavci zaslužijo malo, zato morajo biti skromni s hrano in pijačo. V ljubljanski delavski zbornici je restavracija, v kateri postrežejo s kosilom za osem dinarjev; ni najboljše, dovolj pa je, da se nasitiš. So še drugi ceneni lokali za delavce in uradniške proletarce, v katerih dobiš dober golaž, juho in kruh za male cente. V Ameriki je vsaka hrana dražja. Stanarina za najcenejšo sobo je 300 dinarjev mesečno. Obleka je dražja, zato si mora delavec privoščiti le najpotrebnejše in ne more biti sijajno opravljen. Cene oblačilnemu blagu so v dinarjih na enaki višini kakor v Ameriki v dolarjih. Vožnja po železnici je poceni; v busih in taksijih takisto. Ljubljanski delavci se v velikem številu poslužujejo koles. Moški in ženske vozarijo zjutraj na delo in zvečer domov. O brezposelnosti ni pritožb. Kdor nima dela doma, ga odide iskat v Zagreb, Srbijo, Bosno, kamorkoli. Ženske tudi. Dekleta s kmetov odhajajo v mesta blizu in daleč. Ženske tekmujejo z moškimi v industrijah. Obiskal sem jugoslovansko tiskarno v Ljubljani, o kateri pravijo, da je najboljša v Jugoslaviji. Tam se tiska "Slovenec" in vse ostale klerikalne publikacije. Urednik mesečnika "Ilustracije", mlad in prijazen gentleman, mi je pokazal vse oddelke. V tiskarni je uposlenih veliko število deklet in plačane so zelo slabo. (Nad vratmi vsakega oddelka tiskarne je kip kakega svetnika ali svetnice in moj vodja mi je omenil, da kipi niso tam radi tega, ker so delavci in delavke pobožne, temveč zato, ker je tiskarna pobožna!) Največji reveži so javni nameščenci, ki so zelo slabo plačani. Ti reveži delajo samo za obleko, da so dostojno oblečeni, kar pristradajo na hrani in stanovanju. Potikajo se po cenenih gostilnah in kavarnah, kjer pobirajo prah, prežvekujejo časopise in vodijo ustmeno politiko in kritiko. Glede ene stvari se ljubljanski pisarniški delavci, javni in zasebni, ne morejo pritožiti: ure jim ni treba "punčat". Časa jim ne manjka! Popoldne se vračajo šele ob dveh ali treh na delo. Vse gre počasi, in kar ni danes, bo jutri. Časnikarjev sploh ne najdeš v uredništvih. Uredniki in reporterji pišejo več v kavarnah kakor v pisarnah. Reporterji ljubljanskih dnevnikov so zanimivi ljudje. "Slovenec" je star klerikalni list, glasilo škofa, njegov reporter, s katerim sem se kmalu sešel v kavarni, mi pa je dal razumeti, da ni klerikalec. Pisal ne bo nič o {{nejasno|?}} SNPJ, ker ne sme! Drugače bi. {{nejasno|? (En stavek je nejasen)}}. Reporterji smatrajo svoje službe kot tovarniško delo, ki ne ovira njihovega prepričanja! <center> ––– </center> '''Aktivnosti socialističnih delavcev. Časopisje je šibko. Gospodarsko in kulturno udejstvovanje''' <center> ––– </center> Socialistična stranka v Jugoslaviji je po šestem januarju prenehala živeti, toda socialisti še žive kakor žive klerikalci, demokratje, kmetijci, komunisti in drugi. Kaj delajo? Vse, kar je v abnormalnih razmerah mogoče. Skušajo ohraniti skelete svojih organizacij, iz katerih enkrat vzklije novo življenje. Medtem pa so pridno na delu v gospodarskih zadrugah in na kulturnem polju. Delavsko časopisje je danes šibko. "Delavska politika" izhaja dvakrat v tednu v Mariboru, strokovno glasilo "Delavec" izhaja v Ljubljani dvakrat na mesec in mesečnik "Svoboda", ki ga izdaja kulturna organizacija Svoboda; dalje je "Konzument", glasilo zadružnikov. Revija "Domači prijatelj" je naklonjena delavstvu. Mariborski socialisti izdajajo tudi nemški list "Volksstime", žal mi je, da nisem mogel posetiti Maribora, kjer so naši delavci precej aktivni, vendar sem se seznanil z ondotnimi vodilnimi sodrugi — Eržen, Ošlak, Petejan id. – ko so prišli v Ljubljano h Kristanovemu pogrebu. Kulturna organizacija Svoboda goji dramatiko, petje, recitacije in znanstvena predavanja. Pri tem delu so najaktivnejši mladi sodrugi in intelektualci: Bratko Kreft, Mile Klopčič, Tone Seliškar, Angelo Cerkvenik, profesor Talpa, Ivan Vuk in mnogo drugih. Ti imajo tudi svoj klub proletarskih književnikov. Socialisti imajo tudi organizacijo "Prijatelji prirode", ki prireja izlete v prosto naravo. Ta jim vsaj deloma nadomestuje telovadna društva, ki jih je režim razpustil. Ustanovili so tudi Cankarjevo družbo, ki letos izda že drugič štiri knjige in ki se dobro razširja. Delavci imajo strokovne komisije in zbornice, ki so priznane po zakonu in deloma javne institucije. Te zbornice so nekake centrale in shajališča. Ljubljanska delavska zbornica je lepo poslopje v Miklošičevi ulici, nedaleč od Zadružne banke. Tam so razna tajništva, pisarna Cankarjeve družbe, čitalnica, knjižnica in dvorana z odrom. Tam vedno najdeš delavske zaupnike, ki prihajajo z dežele na posvetovanje, najdeš Vuka, knjižničarja Cirila Štuklja, ki je neprekosljiv, če je treba koga s sarkazmom dobro oščipati, najdeš druge in končno najdeš sodružice, ki pridno tipkajo in opravljajo druga dela. Čitalnica je zmirom dobro obiskana. Yes, delavska zbornica je dobro namazan in idoč aparat. V bližini je Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Cvetko Kristan, najstarejši sin pokojnega Toneta, ki je tudi zelo aktiven, je poskrbel, da sem pogledal tudi v dvoje zadružnih podjetij v Ljubljani: Projo in Jugometalijo. Prva je tovarna za praženje kave in v drugi izdelujejo razno namizno posodje iz bakrene pločevine ter okraske. Starejših sodrugov, ki so bili na čelu gibanja pred vojno, ni več dosti. Umikajo se v grob ali v pokoj. Čobala sem že omenil. Dr. Henrik Tuma, ki je bil pred vojno v Gorici, ima odvetniško pisarno v poslopju Zadružne banke. Rad se pokaže na kakem sestanku ali pri prireditvi, če je treba kaj povedati – na naš ameriški dan je predsedoval banketu v Tivoliju – toda s peresom ni več tako delaven kot je bil včasi. Nace Mihevc, ki se še dobro spominja onih let, ko sta z Jožetom Zavertnikom skupaj agitirala, še kaj napiše in še rajši pove. Za družbo je zelo zabaven in najmanj škodljiv. Najaktivnejši med vsemi "old timerji" je menda še Ivan Mlinar, čeprav pride njegovo ime malokdaj v javnost. Službo ima v Okrožnem uradu, proste ure pa porabi v kavarni, kjer piše članke in vesti za " Delavsko politiko". Mirna, dobra duša je Mlinar. Da bi še dolgo let dobričil in pisal! laynyz16ekb4dyvbyjkcdv3euqoifze 207761 207760 2022-08-22T16:01:07Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. <center> ––– </center> '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. <center> ––– </center> '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." <center> ––– </center> '''V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor''' <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. <center> ––– </center> '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... <center> ––– </center> '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. <center> ––– </center> '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: <center> ––– </center> "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. <center> ––– </center> '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. <center> ––– </center> '''Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi''' <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznaila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da se snide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčen in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. <center> ––– </center> '''Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode''' <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini Je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči!Intersantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. <center> ––– </center> '''Razmere in vtisi v splošnem. Zaostalost na deželi. Na vrhu in spodaj. Ljudje se klanjajo in godrnjajo''' <center> ––– </center> Velika razlika, ki te kmalu sune v oči, ko se malo razgledaš po Jugoslaviji, je med življenjem v mestih in na deželi. Mislim večja mesta kot sta Ljubljana in Zagreb. Mala mesta so večje vasi. V mestih dobiš vse kar zahteva moderno življenje. Na primer v Ljubljani se lahko tudi vsega razvajeni Američan počuti kakor doma. Ničesar ne pogreša – razen malo večje požurjenosti. Ameriški hrup in direndaj je lahko pogrešati. Življenje v Ljubljani je v glavnih aspektih zapadnoevropsko. Ljudje se nosijo moderno; ženske so tako oblečene in ostrižene kaor v Ameriki, tudi delavke; izjemo delajo le nekatere stare mamice. To velja za vsa večja evropska mesta, ki sem jih obiskal. Ni pa to življenje še doseglo vasi in malih mest – razen malih izjem – in razlika je ostro začrtana, ko opazuješ obe plasti prebivalstva, ki ki se vsak dan meša v mestih. Kmet je ostal zanemarjen. Morda je danes manj nepismenosti in kmet več čita, toda kaj čita? Poduka, ki bi ga pripravili do tega, da bi se zavedal, kako velike važnosti je sanitarnost, ni še dobil – ali pa ga noče. V tem oziru so vasi še vedno na spodnejm klinu srednjeveške primitivnosti. Nesnaga in smrad. Kmet si najbrž ne more pomagati, če mu občina ali višja oblast noče oskrbeti boljših cest in vaških kozjih poti, lahko pa bi si pomagal, da bi mu ne stal kup gnoja prav pred vratmi hiše. okoli hiše ameriškega farmarja je čisto kakor okro mestne vile – izjeme, slabe in dobre so povsod – tu pa je gnojišče poleg {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Naš kmet nima nobenega pojma, niti ne verjame, da so muhe raznašalke bolezni, posebno otroških. Oblasti se vsekakor nič ne brigajo, da bi izboljšale zdravstvene, higieniške razmere ljudstva na deželi. Neki zdravnik mi je pravil, da petdeset odstotkov umrljivosti na Hrvaškem zakrivi tuberkuloza. Saj ni čudno. Zrak v bivališčih je okužen. Ne brigajo se tudi za uničenje kožnega mrčesa. Zatiranje "narodnih živali" (kakor jih imenuje br. Šular iz Kansasa) bi moralo biti energična akcija oblasti. Mislite si ponižanje, ki so ga doživeli naši izletniki, ko jim je agent Cunard linije v Ljubljani naznanil, da morajo šest dni pred vkrcanjem na parnik zapustiti Jugoslavijo, da se prej "očistijo", kajti Jugoslavija je v "ušivem pasu" z ostalim Balkanom, Ogrsko, Poljsko in Rusijo vred! To velja za potnike 3. razreda na ladji. Potniki drugega razreda so izvzeti, čeprav lahko prinesejo tono uši na parnik! <center> * </center> Na oficialnem papirju je Jugoslavija danes transformirana dežela: politike ni več, razrednega boja ni več in Slovencev, Hrvatov in Srbov ni več. Tako je na vrhu, na koži. Spodaj pod kožo, v resničnem življenju je pa vse kot je bilo: politika je, razredni boj je in Slovenci, Hrvatje in Srbi so, gospodje so in siromaki so. Stare politične struje se kavsajo pod drugimi imeni in v drugačnih formah, delavci in podjetniki so v konfliktu, a to se drugače pove! Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udejstvujejo v kulturnem delu itd. Tisk in javna beseda je svobodna, če ti govornik zaupa. Kar se javno ne sme govoriti, se govori toliko več privatno v ožjih krogih: v kavarni. gostilni, parku, pisarni, povsod. "Klanjam se" je običajen sprejem in poslovitev. Po vsej Jugoslaviji se klanjajo kakor avtomatje. Besedi gresta avtomatično. "Klanjam se!" tudi takrat, ko {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Klanjam se! – <center> ––– </center> '''Koliko svobode so imeli izletniki SNPJ v Jugoslaviji? Samo v par slučajih so bili nadlegovani od policije. Dolarji so izvabili mnogo koncesij''' <center> ––– </center> V Jugoslaviji je že poldrugo leto diktatura, ki je drastično omejila svobodo govora, zborovanja in tiska. Pravzaprav ni bilo tam nikoli te svobode. Cenzura je bila vedno kakor prej v Avstriji in pod diktaturo je še povečana in poostrena. Za vsako zborovanje in javen govor je treba dovoljenja od policije – in od razpoloženja lokalne policije je odvisno, kako daleč sega dovoljenje. V tem oziru je ljubljanska policija še najbolj razpoložena in popustljiva, veliko manj pa je zagrebška in belgradska. Izletniki SNPJ nismo šli v Jugoslavijo, da bi tam odprto agitirali ali demonstrirali, toda jezikov si tudi nismo pustili zavezat, če je prišla prilika, da kdo kaj reče kar morda ni ugajalo vladajočim silam. Marsikateri izletnik je na glas povedal svoje mnenje – in nekatere sem že omenil z imenom – če mu ni bilo kaj prav, pa ga ni nihče nič motil. Zdi se, da je višja oblast nalašč zatisnila oči in ušesa ter pustila izletnike, naj se vedejo "po ameriško" in se svobodno izražajo kolikor hočejo. To je bilo najbolj očitno na ameriški dan v Ljubljani, ko je bila izletnikom in gostom dovoljena velika veselica na prostem v parku Tivoli in zvečer banket z obširnim govorniškim programom. Dekreti zahtevajo, da se vsi govori ob takih prilikah prej predlože spisani policiji, toda na našem banketu ni tega storila niti polovica govornikov. V govorih je padlo precej ostrih besed, ki bi bile gotovo izzvale zaplembo časopisja, če bi bile objavljene, toda policijski komisar, ki je sedel pri mizi, je vse preslišal. Naravno so začeli Amerikanci – nato so se še domači okorajžili in izrekli nekaj zelo pikrih in vse je bilo dobro. Omenil sem že v svojem poročilu iz Ljubljane incident pri pogrebu Toneta Kristana, ki ga je ljubljansko časopisje popolnoma zamolčalo. Policija je zaprla pokopališče pogrebcem in le sorodniki ter zastopniki organizacij so smeli k odprti gomili pokojnika. Amerikanci smo zahtevali vstop in policijski načelnik nam je takoj dovolil, mi pa smo vzeli s seboj ducat domačinov, ki drugače ne bi bili smeli blizu. Dejstvo je, da so izletniki, kjerkoli in kadarkoli so šli skupaj v grupah, imeli vso svobodo, ki so jo hoteli imeti. Izjeme so bile s posamezniki. Absurdno izjemo je naredila hrvaška policija, ki je aretirala nekega izletnika pod politično pretvezo in mu požrla en dan z izpraševanjem, nakar ga je izpustila brez oproščenja. V nekem drugem slučaju na Gorenjskem je ignoranten žandar pestil izletnika, ki se ni mogel brž legitimirati. Mene je ustavil uniformec na glavnem kolodvoru v Ljubljani in hotel je po vsej sili vedeti kaj imam v kovčegu. Pomolil sem mu potni list in brž me je pustil. To so posamezni incidenti, ki so sicer neprijetni, a končno jih lahko pribijemo na rovaš policijske ignorance. Na drug strani ne bi bila policija v nobenem ameriškem mestu dala tujcem toliko svobode, kolikor so je imeli izletniki na primer v Sarajevu. Koncesije, ki so jih dobili izletniki, so stežka že imeli kateri drugi turisti v Jugoslaviji. Bili so prosti glavarine in carinske preiskave; dobili so železniške vozove drugega razreda za četrtinsko ceno in polovično voznino za deset dni pri posameznih vožnjah. Železniška direkcija je imela z nami izgubo. V nobeni deželi na svetu ne bi bil redni vlak čakal petnajst minut na enega samega potnika kakor je vlak z našimi vozovi v Dubrovniku. Razume se, da so računali z našimi dolarji, ki smo jih zapravili tamkaj. Domnevam po konservativnem računu, da so izletniki SNPJ pustili v Evropi skupaj najmanj $75.000 in večina te vsote je ostala v Jugoslaviji. To je pomagalo, da so v Belgradu {{nejasno|?}}. <center> ––– </center> '''Avstrijski polni lonci, katerih ni bilo. Ameriški in angleški paradiž! – Bivši Amerikanci, taki in taki. Iz dneva v dan''' <center> ––– </center> Slovenski in hrvaški kmet se joka po "dobrih starih časih" in čaka, da mu nekaj dobrega pade v naročje iz neba ali vsaj od nekod daleč. V svojo lastno silo, svojo okolico in domače razmere nima več vere niti upanja. To je kmet, ki je šel skozi vojno in ki je poznal predvojne čase. Nova generacija misli drugače, če sploh kaj misli. Ko sem čul prvega, ki je vzdihoval po prejšnji Avstriji in takratnih "dobrih časih", ko ni bilo takih davkov in ko je bil denar nekaj vreden, sem mislil, da je to osamljen slučaj – začudil pa sem se, ko je to rekel drugi, tretji, četrti in mnogo drugih. Siromaki se ne zavedajo, da bi ne bilo nič bolje, če bi bila Avstrija ostala; tudi v zmagovitih deželah so veliki davki in denarne krize. Vera v rešitev iz Amerike je silna in splošna. Če bi bilo naseljevanje svobodno kot je bilo pred vojno, polovica Slovencev in dve tretjini Hrvatov bi zbežalo v Ameriko. Zaman sem jim skušal pojasniti razliko med njihovo bajno Ameriko in ono, kakršna je danes v resnici. "Zakaj ne ostaneš tu, zakaj greš nazaj?" so mi zabrusili. Amerikomanija je grozna. Krivi so Amerikanci sami, bivši in sedanji, ki se širokoustijo. Vsakdo ima koga v Ameriki, ki se rad pobaha v pismih ali pa pozabi na stari kraj, ker mu je "dobro". V vsakem kraju so me ljudje nadlegovali z vprašanji, kako je ta in kako oni, kakor da bi osebno poznal vse ameriške Slovence. O ameriških razdaljah nima nihče pojma. Bivši Amerikanci vedo ali vsaj bi morali vedeti kaj je na stvari, a baš med temi je največ pretiralcev. Samo dva bivša Amerikanca sem srečal, ki sta rekla, da ne marata več za Ameriko. {{nejasno|?}} teh živi zelo udobno od ameriških prihrankov (nak, ni bil butlegar!), drugi pa dela trdo na polju – in rajši doma na polju kakor pri ameriških plavžih, pravi on. Med ostalimi bivšimi Amerikanci, ki sem jih obiskal, je tudi g. Frank Medica, prvi gl. tajnik in soustanovitelj SNPJ. Našel sem ga – že napol osivelega, dasi še krepkega – pri delu v neki trgovini v Ljubljani. Medica se rad spominja svojih ameriških časov in prijateljev v Pueblu in Chicagu, veseli ga napredek naše jednote, toda Amerika v splošnem ga ne zanima več. Saj je tudi ne bi poznal več! Ko se poglobiš v konfuzno mentalnost ljudstva, te ne preseneti nobena stvar. Vse živi iz dneva v dan in prepušča nekomu drugemu, naj dela načrte za bodočnost in skrbi za senzacije. V neki družbi inteligentnih ljudi sem slišal, da bi bilo še najbolje, če bi bila Slovenija – kolonija Velike Britanije. Angleži bi dobro gospodarili – morda ne tako kot v Indiji ali Hongkongu – in dežela bi se kmalu dvignila ... Večina pa prepušča vso skrb za bodočnost Bogu očetu. Vera v boljšo skrb, božjo nagrado in božjo kazen je še močna. Dokaz temu so cerkve in cerkvice, ki čepe na vsaki krtini – kakor se je izrazil prijatelj Mile – in katere vedno nanovo malajo, belijo in pokrivajo. To je edina industrija, ki najbolj nese. Stari ljudje še vedno verjamejo, da Bog intervenira bodisi z jezo ali božanje. Postajenačelnik v Rosalnicah je potnikom, ki so čakali na vlak, resno pripovedoval, da po svetu hodi dvajset milijonov hudičev! Dalje je rekel, da je Mussolini hotel napovedati vojno Jugoslaviji, toda Bog ga je udaril s potresom in vojna je preprečena! – Malo čudna božja intervencija je bila tiste dni v Kranju. Ciklon je odkril mnogo hiš in obenem je odnesel streho cerkvenega zvonika, ki je potem stal brez "špice" ... Ljudje pa se ne vprašajo zakaj je Bog odžagal "špico" svoji hiši. Ljudje več čitajo in mladina obeta, da bo naprednejša. Naj so {{nejasno|?}} razmere še tako slabe in brezupne in naj pride karkoli, jaz imam močno vero v novo generacijo. Tudi iz majhnih razmer in ljudi lahko zraste kaj velikega. "Tudi iz malega grma lahko skoči velik zajec", je rekla Rozi Stegovčeva. <center> ––– </center> '''Delavsko življenje. Gostilne so dobro obiskane. Delavke v tiskarni. Česa ne primanjkuje. Ljubljanski reporterji''' <center> ––– </center> Vsi izletniki se stoodstotno strinjajo v enem: vse gostilne v stari domovini so polne v mestih in na deželi kljub vsem tožbam o revščini! In koliko jih je! Imel sem priliko prenočiti v treh malomestnih gostilnah in povsod so goste podili domov, ko je prišla policijska ura. Na Gorenjskem, kjer so industrije, imajo gostilničarji dober business. Iz ameriške prohibicije se vsi norca delajo – in prav imajo. (To ne bo prijalo prijateljem suhačem v Ljubljani, a tudi oni še najdejo trdna tla.) S tem ni rečeno, da so ljudje pijanci in zapravljivci. Večjidel pijejo pivo in lahka domača vina, ki so poceni. Žganja nisem videl dosti na mizi. Tudi Gorenjci so se navadili na vino in ne marajo več toliko za žganje kot so nekoč. Vino na deželi, posebno v vinorodnih krajih kot v Beli Krajini, je po kovaču (10 dinarjev) i 12 dinarjev dražje. Jugoslavija pridela dosti vina in ga tudi sama popije, ker se ga ne izplača prodajati. Cena na debelo v Beli Krajini je po šest dinarjev na liter, kar je toliko kot nič. (Dinar je približno dva ameriška centa.) Tako je brez malega z vsem pridelkom. V Črnomlju sem srečal dekle, ki je ves dan nabirala maline v hribih, da je nabrala poln čeber. Rekla je, da bo srečna, če dobi štiri dinarčke za kilo. Delavci zaslužijo malo, zato morajo biti skromni s hrano in pijačo. V ljubljanski delavski zbornici je restavracija, v kateri postrežejo s kosilom za osem dinarjev; ni najboljše, dovolj pa je, da se nasitiš. So še drugi ceneni lokali za delavce in uradniške proletarce, v katerih dobiš dober golaž, juho in kruh za male cente. V Ameriki je vsaka hrana dražja. Stanarina za najcenejšo sobo je 300 dinarjev mesečno. Obleka je dražja, zato si mora delavec privoščiti le najpotrebnejše in ne more biti sijajno opravljen. Cene oblačilnemu blagu so v dinarjih na enaki višini kakor v Ameriki v dolarjih. Vožnja po železnici je poceni; v busih in taksijih takisto. Ljubljanski delavci se v velikem številu poslužujejo koles. Moški in ženske vozarijo zjutraj na delo in zvečer domov. O brezposelnosti ni pritožb. Kdor nima dela doma, ga odide iskat v Zagreb, Srbijo, Bosno, kamorkoli. Ženske tudi. Dekleta s kmetov odhajajo v mesta blizu in daleč. Ženske tekmujejo z moškimi v industrijah. Obiskal sem jugoslovansko tiskarno v Ljubljani, o kateri pravijo, da je najboljša v Jugoslaviji. Tam se tiska "Slovenec" in vse ostale klerikalne publikacije. Urednik mesečnika "Ilustracije", mlad in prijazen gentleman, mi je pokazal vse oddelke. V tiskarni je uposlenih veliko število deklet in plačane so zelo slabo. (Nad vratmi vsakega oddelka tiskarne je kip kakega svetnika ali svetnice in moj vodja mi je omenil, da kipi niso tam radi tega, ker so delavci in delavke pobožne, temveč zato, ker je tiskarna pobožna!) Največji reveži so javni nameščenci, ki so zelo slabo plačani. Ti reveži delajo samo za obleko, da so dostojno oblečeni, kar pristradajo na hrani in stanovanju. Potikajo se po cenenih gostilnah in kavarnah, kjer pobirajo prah, prežvekujejo časopise in vodijo ustmeno politiko in kritiko. Glede ene stvari se ljubljanski pisarniški delavci, javni in zasebni, ne morejo pritožiti: ure jim ni treba "punčat". Časa jim ne manjka! Popoldne se vračajo šele ob dveh ali treh na delo. Vse gre počasi, in kar ni danes, bo jutri. Časnikarjev sploh ne najdeš v uredništvih. Uredniki in reporterji pišejo več v kavarnah kakor v pisarnah. Reporterji ljubljanskih dnevnikov so zanimivi ljudje. "Slovenec" je star klerikalni list, glasilo škofa, njegov reporter, s katerim sem se kmalu sešel v kavarni, mi pa je dal razumeti, da ni klerikalec. Pisal ne bo nič o {{nejasno|?}} SNPJ, ker ne sme! Drugače bi. {{nejasno|? (En stavek je nejasen)}}. Reporterji smatrajo svoje službe kot tovarniško delo, ki ne ovira njihovega prepričanja! <center> ––– </center> '''Aktivnosti socialističnih delavcev. Časopisje je šibko. Gospodarsko in kulturno udejstvovanje''' <center> ––– </center> Socialistična stranka v Jugoslaviji je po šestem januarju prenehala živeti, toda socialisti še žive kakor žive klerikalci, demokratje, kmetijci, komunisti in drugi. Kaj delajo? Vse, kar je v abnormalnih razmerah mogoče. Skušajo ohraniti skelete svojih organizacij, iz katerih enkrat vzklije novo življenje. Medtem pa so pridno na delu v gospodarskih zadrugah in na kulturnem polju. Delavsko časopisje je danes šibko. "Delavska politika" izhaja dvakrat v tednu v Mariboru, strokovno glasilo "Delavec" izhaja v Ljubljani dvakrat na mesec in mesečnik "Svoboda", ki ga izdaja kulturna organizacija Svoboda; dalje je "Konzument", glasilo zadružnikov. Revija "Domači prijatelj" je naklonjena delavstvu. Mariborski socialisti izdajajo tudi nemški list "Volksstime", žal mi je, da nisem mogel posetiti Maribora, kjer so naši delavci precej aktivni, vendar sem se seznanil z ondotnimi vodilnimi sodrugi — Eržen, Ošlak, Petejan id. – ko so prišli v Ljubljano h Kristanovemu pogrebu. Kulturna organizacija Svoboda goji dramatiko, petje, recitacije in znanstvena predavanja. Pri tem delu so najaktivnejši mladi sodrugi in intelektualci: Bratko Kreft, Mile Klopčič, Tone Seliškar, Angelo Cerkvenik, profesor Talpa, Ivan Vuk in mnogo drugih. Ti imajo tudi svoj klub proletarskih književnikov. Socialisti imajo tudi organizacijo "Prijatelji prirode", ki prireja izlete v prosto naravo. Ta jim vsaj deloma nadomestuje telovadna društva, ki jih je režim razpustil. Ustanovili so tudi Cankarjevo družbo, ki letos izda že drugič štiri knjige in ki se dobro razširja. Delavci imajo strokovne komisije in zbornice, ki so priznane po zakonu in deloma javne institucije. Te zbornice so nekake centrale in shajališča. Ljubljanska delavska zbornica je lepo poslopje v Miklošičevi ulici, nedaleč od Zadružne banke. Tam so razna tajništva, pisarna Cankarjeve družbe, čitalnica, knjižnica in dvorana z odrom. Tam vedno najdeš delavske zaupnike, ki prihajajo z dežele na posvetovanje, najdeš Vuka, knjižničarja Cirila Štuklja, ki je neprekosljiv, če je treba koga s sarkazmom dobro oščipati, najdeš druge in končno najdeš sodružice, ki pridno tipkajo in opravljajo druga dela. Čitalnica je zmirom dobro obiskana. Yes, delavska zbornica je dobro namazan in idoč aparat. V bližini je Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Cvetko Kristan, najstarejši sin pokojnega Toneta, ki je tudi zelo aktiven, je poskrbel, da sem pogledal tudi v dvoje zadružnih podjetij v Ljubljani: Projo in Jugometalijo. Prva je tovarna za praženje kave in v drugi izdelujejo razno namizno posodje iz bakrene pločevine ter okraske. Starejših sodrugov, ki so bili na čelu gibanja pred vojno, ni več dosti. Umikajo se v grob ali v pokoj. Čobala sem že omenil. Dr. Henrik Tuma, ki je bil pred vojno v Gorici, ima odvetniško pisarno v poslopju Zadružne banke. Rad se pokaže na kakem sestanku ali pri prireditvi, če je treba kaj povedati – na naš ameriški dan je predsedoval banketu v Tivoliju – toda s peresom ni več tako delaven kot je bil včasi. Nace Mihevc, ki se še dobro spominja onih let, ko sta z Jožetom Zavertnikom skupaj agitirala, še kaj napiše in še rajši pove. Za družbo je zelo zabaven in najmanj škodljiv. Najaktivnejši med vsemi "old timerji" je menda še Ivan Mlinar, čeprav pride njegovo ime malokdaj v javnost. Službo ima v Okrožnem uradu, proste ure pa porabi v kavarni, kjer piše članke in vesti za " Delavsko politiko". Mirna, dobra duša je Mlinar. Da bi še dolgo let dobričil in pisal! <center> ––– </center> '''Stari in mladi v delavskem gibanju. Med delavstvo prihaja enotna fronta. – Plačilni natakarji''' <center> ––– </center> Posledice vojne se še opažajo povsod, tako tudi v delavskem gibanju. Rane, ki so jih vsekali spori in razkoli prva leta po vojni, še niso dokraja zaceljene, a celijo se dobro. Socialistična stranka na Slovenskem je bila sprva razcepljena na štiri ali pet kosov. Večina teh kosov je že prišla nazaj, le nekateri voditelji so ostali zunaj. Najhujši razkol je bil za časa komunističnega vala, ki je objel skoro vse mlade sodruge in pritegnil k sebi mnogo novincev iz dijaštva in drugih krogov. Starejši, izkušeni v bojih, se niso dali potegniti, toda ostali so v manjšini. Dogodki in polomi, ki so sledili, so streznili marsikoga, ki danes priznava, da so imeli starejši prav. Danes so komunisti razpršeni. Jaz nisem mogel priti z nobenim vodilnim komunistom v dotiko. V Trbovljah, ki je bila njihova najmočnejša postojanka, so izgubili brez malega vse pristaše, ki so se vrnili v socialistične vrste. Delavsko gibanje v Jugoslaviji, kolikor je naprednega, postaja vedno bolj enotno. Sedanja izjemna doba ga je združila. Klerikalci imajo svoje unije, a koliko imajo vpliva in kaj obetajo nisem mogel izvedeti nič pozitivnega. <center> . . . </center> Nekateri izletniki so se pritožili, da so morali plačevati visoke cene v hotelih in restavracijah in celo v njihovih domačih krajih so prežali na njihove dolarje. Če je to res, so bili izjeme. V največjih in prvovrstnih hotelih in gostilnah so visoke cene in kdor je šel tja, je moral računati s tem. Mene ni nihče odrl. Edini slučaj je bil v Sarajevu, kjer mi je neka banka dala precej manj dinarjev za dolarje kot pa je dajala na primer Zadružna banka v Ljubljani. Reči se mora, da je baš Zadružna banka zelo pošteno postopala z izletniki. Ako je potrebna kaka pritožba, velja čudnemu sistemu postrežbe, ki je v navadi tudi Avstriji in šele v Nemčiji ga zmanjka. Vse boljše gostilne in kavarne imajo natakarje, ki prinesejo stvar in še posebnega natakarja – kateremu pravijo plačilni natakar – ki samo denar pobira od gostov. Oba pričakujeta napitnico. Pravzaprav si jo plačilni natakar sam pripiše k računu, navadno deset odstotkov, dočim je treba na mizi pustiti še nekaj onemu, ki je prinesel in ki ima največ dela. Ker so natakarji zelo slabo plačani – ponekod celo nič – je gost moralno primoran dati napitnino pri vsaki stvari, tudi pri skodelčici črne kave. To dvojno opletanje gostov je jako neprijetno in povzroča zelo počasno postrežbo. Vse bolj praktično je v tem oziru v Ameriki. Pri mizi dobiš od natakarja plačilni listek in plačaš pri blagajni pri vratih, ko greš ven. Ni treba nič čakati in klicati: "Prosim, plačat!" <center> . . . </center> S tem so "Obiski v Jugoslaviji" zaključeni. Prihodnjo sredo pride na vrsto serija "Od Ljubljane do Londona", v kateri bom skušal povedati kaj je videla in doživela trinajsterica izletnikov v osmih dneh potovanja po centrali in zapadni Evropi. kly522awiljbsa5eikflbtuq7xsrup2 207765 207761 2022-08-22T16:23:07Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej ne vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. <center> ––– </center> '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. Ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. <center> ––– </center> '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopniki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radničke komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." <center> ––– </center> '''V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor''' <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob stari trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikom poklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. <center> ––– </center> '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... <center> ––– </center> '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod. Zelo pelo mesto. Muzeji in parki''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksimir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke ameriški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. <center> ––– </center> '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v inozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: <center> ––– </center> "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da se jugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – <center> ––– </center> '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadalje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katerem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> ––– </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. <center> ––– </center> '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. <center> ––– </center> '''Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi''' <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznanila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da se snide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčan in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. <center> ––– </center> '''Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode''' <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči! Interesantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. <center> ––– </center> '''Razmere in vtisi v splošnem. Zaostalost na deželi. Na vrhu in spodaj. Ljudje se klanjajo in godrnjajo''' <center> ––– </center> Velika razlika, ki te kmalu sune v oči, ko se malo razgledaš po Jugoslaviji, je med življenjem v mestih in na deželi. Mislim večja mesta kot sta Ljubljana in Zagreb. Mala mesta so večje vasi. V mestih dobiš vse kar zahteva moderno življenje. Na primer v Ljubljani se lahko tudi vsega razvajeni Američan počuti kakor doma. Ničesar ne pogreša – razen malo večje požurjenosti. Ameriški hrup in direndaj je lahko pogrešati. Življenje v Ljubljani je v glavnih aspektih zapadnoevropsko. Ljudje se nosijo moderno; ženske so tako oblečene in ostrižene kakor v Ameriki, tudi delavke; izjemo delajo le nekatere stare mamice. To velja za vsa večja evropska mesta, ki sem jih obiskal. Ni pa to življenje še doseglo vasi in malih mest – razen malih izjem – in razlika je ostro začrtana, ko opazuješ obe plasti prebivalstva, ki ki se vsak dan meša v mestih. Kmet je ostal zanemarjen. Morda je danes manj nepismenosti in kmet več čita, toda kaj čita? Poduka, ki bi ga pripravili do tega, da bi se zavedal, kako velike važnosti je sanitarnost, ni še dobil – ali pa ga noče. V tem oziru so vasi še vedno na spodnjem klinu srednjeveške primitivnosti. Nesnaga in smrad. Kmet si najbrž ne more pomagati, če mu občina ali višja oblast noče oskrbeti boljših cest in vaških kozjih poti, lahko pa bi si pomagal, da bi mu ne stal kup gnoja prav pred vratmi hiše. okoli hiše ameriškega farmarja je čisto kakor okro mestne vile – izjeme, slabe in dobre so povsod – tu pa je gnojišče poleg {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Naš kmet nima nobenega pojma, niti ne verjame, da so muhe raznašalke bolezni, posebno otroških. Oblasti se vsekakor nič ne brigajo, da bi izboljšale zdravstvene, higieniške razmere ljudstva na deželi. Neki zdravnik mi je pravil, da petdeset odstotkov umrljivosti na Hrvaškem zakrivi tuberkuloza. Saj ni čudno. Zrak v bivališčih je okužen. Ne brigajo se tudi za uničenje kožnega mrčesa. Zatiranje "narodnih živali" (kakor jih imenuje br. Šular iz Kansasa) bi moralo biti energična akcija oblasti. Mislite si ponižanje, ki so ga doživeli naši izletniki, ko jim je agent Cunard linije v Ljubljani naznanil, da morajo šest dni pred vkrcanjem na parnik zapustiti Jugoslavijo, da se prej "očistijo", kajti Jugoslavija je v "ušivem pasu" z ostalim Balkanom, Ogrsko, Poljsko in Rusijo vred! To velja za potnike 3. razreda na ladji. Potniki drugega razreda so izvzeti, čeprav lahko prinesejo tono uši na parnik! <center> ––– </center> Na oficialnem papirju je Jugoslavija danes transformirana dežela: politike ni več, razrednega boja ni več in Slovencev, Hrvatov in Srbov ni več. Tako je na vrhu, na koži. Spodaj pod kožo, v resničnem življenju je pa vse kot je bilo: politika je, razredni boj je in Slovenci, Hrvatje in Srbi so, gospodje so in siromaki so. Stare politične struje se kavsajo pod drugimi imeni in v drugačnih formah, delavci in podjetniki so v konfliktu, a to se drugače pove! Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udejstvujejo v kulturnem delu itd. Tisk in javna beseda je svobodna, če ti govornik zaupa. Kar se javno ne sme govoriti, se govori toliko več privatno v ožjih krogih: v kavarni. gostilni, parku, pisarni, povsod. "Klanjam se" je običajen sprejem in poslovitev. Po vsej Jugoslaviji se klanjajo kakor avtomatje. Besedi gresta avtomatično. "Klanjam se!" tudi takrat, ko {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Klanjam se! – <center> ––– </center> '''Koliko svobode so imeli izletniki SNPJ v Jugoslaviji? Samo v par slučajih so bili nadlegovani od policije. Dolarji so izvabili mnogo koncesij''' <center> ––– </center> V Jugoslaviji je že poldrugo leto diktatura, ki je drastično omejila svobodo govora, zborovanja in tiska. Pravzaprav ni bilo tam nikoli te svobode. Cenzura je bila vedno kakor prej v Avstriji in pod diktaturo je še povečana in poostrena. Za vsako zborovanje in javen govor je treba dovoljenja od policije – in od razpoloženja lokalne policije je odvisno, kako daleč sega dovoljenje. V tem oziru je ljubljanska policija še najbolj razpoložena in popustljiva, veliko manj pa je zagrebška in belgradska. Izletniki SNPJ nismo šli v Jugoslavijo, da bi tam odprto agitirali ali demonstrirali, toda jezikov si tudi nismo pustili zavezat, če je prišla prilika, da kdo kaj reče kar morda ni ugajalo vladajočim silam. Marsikateri izletnik je na glas povedal svoje mnenje – in nekatere sem že omenil z imenom – če mu ni bilo kaj prav, pa ga ni nihče nič motil. Zdi se, da je višja oblast nalašč zatisnila oči in ušesa ter pustila izletnike, naj se vedejo "po ameriško" in se svobodno izražajo kolikor hočejo. To je bilo najbolj očitno na ameriški dan v Ljubljani, ko je bila izletnikom in gostom dovoljena velika veselica na prostem v parku Tivoli in zvečer banket z obširnim govorniškim programom. Dekreti zahtevajo, da se vsi govori ob takih prilikah prej predlože spisani policiji, toda na našem banketu ni tega storila niti polovica govornikov. V govorih je padlo precej ostrih besed, ki bi bile gotovo izzvale zaplembo časopisja, če bi bile objavljene, toda policijski komisar, ki je sedel pri mizi, je vse preslišal. Naravno so začeli Amerikanci – nato so se še domači okorajžili in izrekli nekaj zelo pikrih in vse je bilo dobro. Omenil sem že v svojem poročilu iz Ljubljane incident pri pogrebu Toneta Kristana, ki ga je ljubljansko časopisje popolnoma zamolčalo. Policija je zaprla pokopališče pogrebcem in le sorodniki ter zastopniki organizacij so smeli k odprti gomili pokojnika. Amerikanci smo zahtevali vstop in policijski načelnik nam je takoj dovolil, mi pa smo vzeli s seboj ducat domačinov, ki drugače ne bi bili smeli blizu. Dejstvo je, da so izletniki, kjerkoli in kadarkoli so šli skupaj v grupah, imeli vso svobodo, ki so jo hoteli imeti. Izjeme so bile s posamezniki. Absurdno izjemo je naredila hrvaška policija, ki je aretirala nekega izletnika pod politično pretvezo in mu požrla en dan z izpraševanjem, nakar ga je izpustila brez oproščenja. V nekem drugem slučaju na Gorenjskem je ignoranten žandar pestil izletnika, ki se ni mogel brž legitimirati. Mene je ustavil uniformec na glavnem kolodvoru v Ljubljani in hotel je po vsej sili vedeti kaj imam v kovčeku. Pomolil sem mu potni list in brž me je pustil. To so posamezni incidenti, ki so sicer neprijetni, a končno jih lahko pribijemo na rovaš policijske ignorance. Na drug strani ne bi bila policija v nobenem ameriškem mestu dala tujcem toliko svobode, kolikor so je imeli izletniki na primer v Sarajevu. Koncesije, ki so jih dobili izletniki, so stežka že imeli kateri drugi turisti v Jugoslaviji. Bili so prosti glavarine in carinske preiskave; dobili so železniške vozove drugega razreda za četrtinsko ceno in polovično voznino za deset dni pri posameznih vožnjah. Železniška direkcija je imela z nami izgubo. V nobeni deželi na svetu ne bi bil redni vlak čakal petnajst minut na enega samega potnika kakor je vlak z našimi vozovi v Dubrovniku. Razume se, da so računali z našimi dolarji, ki smo jih zapravili tamkaj. Domnevam po konservativnem računu, da so izletniki SNPJ pustili v Evropi skupaj najmanj $75.000 in večina te vsote je ostala v Jugoslaviji. To je pomagalo, da so v Belgradu {{nejasno|?}}. <center> ––– </center> '''Avstrijski polni lonci, katerih ni bilo. Ameriški in angleški paradiž! – Bivši Amerikanci, taki in taki. Iz dneva v dan''' <center> ––– </center> Slovenski in hrvaški kmet se joka po "dobrih starih časih" in čaka, da mu nekaj dobrega pade v naročje iz neba ali vsaj od nekod daleč. V svojo lastno silo, svojo okolico in domače razmere nima več vere niti upanja. To je kmet, ki je šel skozi vojno in ki je poznal predvojne čase. Nova generacija misli drugače, če sploh kaj misli. Ko sem čul prvega, ki je vzdihoval po prejšnji Avstriji in takratnih "dobrih časih", ko ni bilo takih davkov in ko je bil denar nekaj vreden, sem mislil, da je to osamljen slučaj – začudil pa sem se, ko je to rekel drugi, tretji, četrti in mnogo drugih. Siromaki se ne zavedajo, da bi ne bilo nič bolje, če bi bila Avstrija ostala; tudi v zmagovitih deželah so veliki davki in denarne krize. Vera v rešitev iz Amerike je silna in splošna. Če bi bilo naseljevanje svobodno kot je bilo pred vojno, polovica Slovencev in dve tretjini Hrvatov bi zbežalo v Ameriko. Zaman sem jim skušal pojasniti razliko med njihovo bajno Ameriko in ono, kakršna je danes v resnici. "Zakaj ne ostaneš tu, zakaj greš nazaj?" so mi zabrusili. Amerikomanija je grozna. Krivi so Amerikanci sami, bivši in sedanji, ki se širokoustijo. Vsakdo ima koga v Ameriki, ki se rad pobaha v pismih ali pa pozabi na stari kraj, ker mu je "dobro". V vsakem kraju so me ljudje nadlegovali z vprašanji, kako je ta in kako oni, kakor da bi osebno poznal vse ameriške Slovence. O ameriških razdaljah nima nihče pojma. Bivši Amerikanci vedo ali vsaj bi morali vedeti kaj je na stvari, a baš med temi je največ pretiralcev. Samo dva bivša Amerikanca sem srečal, ki sta rekla, da ne marata več za Ameriko. {{nejasno|?}} teh živi zelo udobno od ameriških prihrankov (nak, ni bil butlegar!), drugi pa dela trdo na polju – in rajši doma na polju kakor pri ameriških plavžih, pravi on. Med ostalimi bivšimi Amerikanci, ki sem jih obiskal, je tudi g. Frank Medica, prvi gl. tajnik in soustanovitelj SNPJ. Našel sem ga – že napol osivelega, dasi še krepkega – pri delu v neki trgovini v Ljubljani. Medica se rad spominja svojih ameriških časov in prijateljev v Pueblu in Chicagu, veseli ga napredek naše jednote, toda Amerika v splošnem ga ne zanima več. Saj je tudi ne bi poznal več! Ko se poglobiš v konfuzno mentalnost ljudstva, te ne preseneti nobena stvar. Vse živi iz dneva v dan in prepušča nekomu drugemu, naj dela načrte za bodočnost in skrbi za senzacije. V neki družbi inteligentnih ljudi sem slišal, da bi bilo še najbolje, če bi bila Slovenija – kolonija Velike Britanije. Angleži bi dobro gospodarili – morda ne tako kot v Indiji ali Hongkongu – in dežela bi se kmalu dvignila ... Večina pa prepušča vso skrb za bodočnost Bogu očetu. Vera v boljšo skrb, božjo nagrado in božjo kazen je še močna. Dokaz temu so cerkve in cerkvice, ki čepe na vsaki krtini – kakor se je izrazil prijatelj Mile – in katere vedno nanovo malajo, belijo in pokrivajo. To je edina industrija, ki najbolj nese. Stari ljudje še vedno verjamejo, da Bog intervenira bodisi z jezo ali božanje. Postajenačelnik v Rosalnicah je potnikom, ki so čakali na vlak, resno pripovedoval, da po svetu hodi dvajset milijonov hudičev! Dalje je rekel, da je Mussolini hotel napovedati vojno Jugoslaviji, toda Bog ga je udaril s potresom in vojna je preprečena! – Malo čudna božja intervencija je bila tiste dni v Kranju. Ciklon je odkril mnogo hiš in obenem je odnesel streho cerkvenega zvonika, ki je potem stal brez "špice" ... Ljudje pa se ne vprašajo zakaj je Bog odžagal "špico" svoji hiši. Ljudje več čitajo in mladina obeta, da bo naprednejša. Naj so {{nejasno|?}} razmere še tako slabe in brezupne in naj pride karkoli, jaz imam močno vero v novo generacijo. Tudi iz majhnih razmer in ljudi lahko zraste kaj velikega. "Tudi iz malega grma lahko skoči velik zajec", je rekla Rozi Stegovčeva. <center> ––– </center> '''Delavsko življenje. Gostilne so dobro obiskane. Delavke v tiskarni. Česa ne primanjkuje. Ljubljanski reporterji''' <center> ––– </center> Vsi izletniki se stoodstotno strinjajo v enem: vse gostilne v stari domovini so polne v mestih in na deželi kljub vsem tožbam o revščini! In koliko jih je! Imel sem priliko prenočiti v treh malomestnih gostilnah in povsod so goste podili domov, ko je prišla policijska ura. Na Gorenjskem, kjer so industrije, imajo gostilničarji dober business. Iz ameriške prohibicije se vsi norca delajo – in prav imajo. (To ne bo prijalo prijateljem suhačem v Ljubljani, a tudi oni še najdejo trdna tla.) S tem ni rečeno, da so ljudje pijanci in zapravljivci. Večjidel pijejo pivo in lahka domača vina, ki so poceni. Žganja nisem videl dosti na mizi. Tudi Gorenjci so se navadili na vino in ne marajo več toliko za žganje kot so nekoč. Vino na deželi, posebno v vinorodnih krajih kot v Beli Krajini, je po kovaču (10 dinarjev) in 12 dinarjev dražje. Jugoslavija pridela dosti vina in ga tudi sama popije, ker se ga ne izplača prodajati. Cena na debelo v Beli Krajini je po šest dinarjev na liter, kar je toliko kot nič. (Dinar je približno dva ameriška centa.) Tako je brez malega z vsem pridelkom. V Črnomlju sem srečal dekle, ki je ves dan nabirala maline v hribih, da je nabrala poln čeber. Rekla je, da bo srečna, če dobi štiri dinarčke za kilo. Delavci zaslužijo malo, zato morajo biti skromni s hrano in pijačo. V ljubljanski delavski zbornici je restavracija, v kateri postrežejo s kosilom za osem dinarjev; ni najboljše, dovolj pa je, da se nasitiš. So še drugi ceneni lokali za delavce in uradniške proletarce, v katerih dobiš dober golaž, juho in kruh za male cente. V Ameriki je vsaka hrana dražja. Stanarina za najcenejšo sobo je 300 dinarjev mesečno. Obleka je dražja, zato si mora delavec privoščiti le najpotrebnejše in ne more biti sijajno opravljen. Cene oblačilnemu blagu so v dinarjih na enaki višini kakor v Ameriki v dolarjih. Vožnja po železnici je poceni; v busih in taksijih takisto. Ljubljanski delavci se v velikem številu poslužujejo koles. Moški in ženske vozarijo zjutraj na delo in zvečer domov. O brezposelnosti ni pritožb. Kdor nima dela doma, ga odide iskat v Zagreb, Srbijo, Bosno, kamorkoli. Ženske tudi. Dekleta s kmetov odhajajo v mesta blizu in daleč. Ženske tekmujejo z moškimi v industrijah. Obiskal sem jugoslovansko tiskarno v Ljubljani, o kateri pravijo, da je najboljša v Jugoslaviji. Tam se tiska "Slovenec" in vse ostale klerikalne publikacije. Urednik mesečnika "Ilustracije", mlad in prijazen gentleman, mi je pokazal vse oddelke. V tiskarni je uposlenih veliko število deklet in plačane so zelo slabo. (Nad vratmi vsakega oddelka tiskarne je kip kakega svetnika ali svetnice in moj vodja mi je omenil, da kipi niso tam radi tega, ker so delavci in delavke pobožne, temveč zato, ker je tiskarna pobožna!) Največji reveži so javni nameščenci, ki so zelo slabo plačani. Ti reveži delajo samo za obleko, da so dostojno oblečeni, kar pristradajo na hrani in stanovanju. Potikajo se po cenenih gostilnah in kavarnah, kjer pobirajo prah, prežvekujejo časopise in vodijo ustmeno politiko in kritiko. Glede ene stvari se ljubljanski pisarniški delavci, javni in zasebni, ne morejo pritožiti: ure jim ni treba "punčat". Časa jim ne manjka! Popoldne se vračajo šele ob dveh ali treh na delo. Vse gre počasi, in kar ni danes, bo jutri. Časnikarjev sploh ne najdeš v uredništvih. Uredniki in reporterji pišejo več v kavarnah kakor v pisarnah. Reporterji ljubljanskih dnevnikov so zanimivi ljudje. "Slovenec" je star klerikalni list, glasilo škofa, njegov reporter, s katerim sem se kmalu sešel v kavarni, mi pa je dal razumeti, da ni klerikalec. Pisal ne bo nič o {{nejasno|?}} SNPJ, ker ne sme! Drugače bi. {{nejasno|? (En stavek je nejasen)}}. Reporterji smatrajo svoje službe kot tovarniško delo, ki ne ovira njihovega prepričanja! <center> ––– </center> '''Aktivnosti socialističnih delavcev. Časopisje je šibko. Gospodarsko in kulturno udejstvovanje''' <center> ––– </center> Socialistična stranka v Jugoslaviji je po šestem januarju prenehala živeti, toda socialisti še žive kakor žive klerikalci, demokratje, kmetijci, komunisti in drugi. Kaj delajo? Vse, kar je v abnormalnih razmerah mogoče. Skušajo ohraniti skelete svojih organizacij, iz katerih enkrat vzklije novo življenje. Medtem pa so pridno na delu v gospodarskih zadrugah in na kulturnem polju. Delavsko časopisje je danes šibko. "Delavska politika" izhaja dvakrat v tednu v Mariboru, strokovno glasilo "Delavec" izhaja v Ljubljani dvakrat na mesec in mesečnik "Svoboda", ki ga izdaja kulturna organizacija Svoboda; dalje je "Konzument", glasilo zadružnikov. Revija "Domači prijatelj" je naklonjena delavstvu. Mariborski socialisti izdajajo tudi nemški list "Volksstime", žal mi je, da nisem mogel posetiti Maribora, kjer so naši delavci precej aktivni, vendar sem se seznanil z ondotnimi vodilnimi sodrugi — Eržen, Ošlak, Petejan id. – ko so prišli v Ljubljano h Kristanovemu pogrebu. Kulturna organizacija Svoboda goji dramatiko, petje, recitacije in znanstvena predavanja. Pri tem delu so najaktivnejši mladi sodrugi in intelektualci: Bratko Kreft, Mile Klopčič, Tone Seliškar, Angelo Cerkvenik, profesor Talpa, Ivan Vuk in mnogo drugih. Ti imajo tudi svoj klub proletarskih književnikov. Socialisti imajo tudi organizacijo "Prijatelji prirode", ki prireja izlete v prosto naravo. Ta jim vsaj deloma nadomestuje telovadna društva, ki jih je režim razpustil. Ustanovili so tudi Cankarjevo družbo, ki letos izda že drugič štiri knjige in ki se dobro razširja. Delavci imajo strokovne komisije in zbornice, ki so priznane po zakonu in deloma javne institucije. Te zbornice so nekake centrale in shajališča. Ljubljanska delavska zbornica je lepo poslopje v Miklošičevi ulici, nedaleč od Zadružne banke. Tam so razna tajništva, pisarna Cankarjeve družbe, čitalnica, knjižnica in dvorana z odrom. Tam vedno najdeš delavske zaupnike, ki prihajajo z dežele na posvetovanje, najdeš Vuka, knjižničarja Cirila Štuklja, ki je neprekosljiv, če je treba koga s sarkazmom dobro oščipati, najdeš druge in končno najdeš sodružice, ki pridno tipkajo in opravljajo druga dela. Čitalnica je zmirom dobro obiskana. Yes, delavska zbornica je dobro namazan in idoč aparat. V bližini je Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Cvetko Kristan, najstarejši sin pokojnega Toneta, ki je tudi zelo aktiven, je poskrbel, da sem pogledal tudi v dvoje zadružnih podjetij v Ljubljani: Projo in Jugometalijo. Prva je tovarna za praženje kave in v drugi izdelujejo razno namizno posodje iz bakrene pločevine ter okraske. Starejših sodrugov, ki so bili na čelu gibanja pred vojno, ni več dosti. Umikajo se v grob ali v pokoj. Čobala sem že omenil. Dr. Henrik Tuma, ki je bil pred vojno v Gorici, ima odvetniško pisarno v poslopju Zadružne banke. Rad se pokaže na kakem sestanku ali pri prireditvi, če je treba kaj povedati – na naš ameriški dan je predsedoval banketu v Tivoliju – toda s peresom ni več tako delaven kot je bil včasi. Nace Mihevc, ki se še dobro spominja onih let, ko sta z Jožetom Zavertnikom skupaj agitirala, še kaj napiše in še rajši pove. Za družbo je zelo zabaven in najmanj škodljiv. Najaktivnejši med vsemi "old timerji" je menda še Ivan Mlinar, čeprav pride njegovo ime malokdaj v javnost. Službo ima v Okrožnem uradu, proste ure pa porabi v kavarni, kjer piše članke in vesti za " Delavsko politiko". Mirna, dobra duša je Mlinar. Da bi še dolgo let dobričil in pisal! <center> ––– </center> '''Stari in mladi v delavskem gibanju. Med delavstvo prihaja enotna fronta. – Plačilni natakarji''' <center> ––– </center> Posledice vojne se še opažajo povsod, tako tudi v delavskem gibanju. Rane, ki so jih vsekali spori in razkoli prva leta po vojni, še niso dokraja zaceljene, a celijo se dobro. Socialistična stranka na Slovenskem je bila sprva razcepljena na štiri ali pet kosov. Večina teh kosov je že prišla nazaj, le nekateri voditelji so ostali zunaj. Najhujši razkol je bil za časa komunističnega vala, ki je objel skoro vse mlade sodruge in pritegnil k sebi mnogo novincev iz dijaštva in drugih krogov. Starejši, izkušeni v bojih, se niso dali potegniti, toda ostali so v manjšini. Dogodki in polomi, ki so sledili, so streznili marsikoga, ki danes priznava, da so imeli starejši prav. Danes so komunisti razpršeni. Jaz nisem mogel priti z nobenim vodilnim komunistom v dotiko. V Trbovljah, ki je bila njihova najmočnejša postojanka, so izgubili brez malega vse pristaše, ki so se vrnili v socialistične vrste. Delavsko gibanje v Jugoslaviji, kolikor je naprednega, postaja vedno bolj enotno. Sedanja izjemna doba ga je združila. Klerikalci imajo svoje unije, a koliko imajo vpliva in kaj obetajo nisem mogel izvedeti nič pozitivnega. <center> ––– </center> Nekateri izletniki so se pritožili, da so morali plačevati visoke cene v hotelih in restavracijah in celo v njihovih domačih krajih so prežali na njihove dolarje. Če je to res, so bili izjeme. V največjih in prvovrstnih hotelih in gostilnah so visoke cene in kdor je šel tja, je moral računati s tem. Mene ni nihče odrl. Edini slučaj je bil v Sarajevu, kjer mi je neka banka dala precej manj dinarjev za dolarje kot pa je dajala na primer Zadružna banka v Ljubljani. Reči se mora, da je baš Zadružna banka zelo pošteno postopala z izletniki. Ako je potrebna kaka pritožba, velja čudnemu sistemu postrežbe, ki je v navadi tudi Avstriji in šele v Nemčiji ga zmanjka. Vse boljše gostilne in kavarne imajo natakarje, ki prinesejo stvar in še posebnega natakarja – kateremu pravijo plačilni natakar – ki samo denar pobira od gostov. Oba pričakujeta napitnico. Pravzaprav si jo plačilni natakar sam pripiše k računu, navadno deset odstotkov, dočim je treba na mizi pustiti še nekaj onemu, ki je prinesel in ki ima največ dela. Ker so natakarji zelo slabo plačani – ponekod celo nič – je gost moralno primoran dati napitnino pri vsaki stvari, tudi pri skodelčici črne kave. To dvojno opletanje gostov je jako neprijetno in povzroča zelo počasno postrežbo. Vse bolj praktično je v tem oziru v Ameriki. Pri mizi dobiš od natakarja plačilni listek in plačaš pri blagajni pri vratih, ko greš ven. Ni treba nič čakati in klicati: "Prosim, plačat!" <center> ––– </center> S tem so "Obiski v Jugoslaviji" zaključeni. Prihodnjo sredo pride na vrsto serija "Od Ljubljane do Londona", v kateri bom skušal povedati kaj je videla in doživela trinajsterica izletnikov v osmih dneh potovanja po centrali in zapadni Evropi. 5hc90c9ihrs97ko9a89po74h9m86b1f 207767 207765 2022-08-22T16:37:52Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Obiski v Jugoslaviji | normaliziran naslov = | avtor = Ivan Molek | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 23/213-229; {{mp|leto|1930}} | vir = dLib {{fc|dlib|M9RT3I5C|s=4|213}}, {{fc|dlib|VKPD0DIK|s=2|214}}, {{fc|dlib|CWL75UU1|s=2|215}}, {{fc|dlib|SSAFZ7IN|s=2|216}}, {{fc|dlib|IQMSJIKP|s=2|217}}, {{fc|dlib|WVOP29HT|s=2|218}}, {{fc|dlib|LMN8DWWL|s=2|219}}, {{fc|dlib|MGCMSBLA|s=2|220}}, {{fc|dlib|SUR30GIC|s=2|221}}, {{fc|dlib|MSC5XRIH|s=2|222}}, {{fc|dlib|YFNWWP0G|s=2|223}}, {{fc|dlib|HHWS2N5N|s=2|224}}, {{fc|dlib|OP5KSWF6|s=2|225}}, {{fc|dlib|50OPHPCL|s=2|226}}, {{fc|dlib|Z2OUALCT|s=2|227}}, {{fc|dlib|NW0YCKRE|s=2|228}}, {{fc|dlib|CEP9BJKB|s=2|229}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej ne vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. <center> ––– </center> '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. Ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. <center> ––– </center> '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopniki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radničke komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." <center> ––– </center> '''V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor''' <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob stari trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikom poklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. <center> ––– </center> '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... <center> ––– </center> '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod. Zelo pelo mesto. Muzeji in parki''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksimir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke ameriški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. <center> ––– </center> '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v inozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: <center> ––– </center> "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da se jugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – <center> ––– </center> '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadalje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katerem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> ––– </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. <center> ––– </center> '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. <center> ––– </center> '''Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi''' <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznanila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da se snide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčan in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. <center> ––– </center> '''Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode''' <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči! Interesantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. <center> ––– </center> '''Razmere in vtisi v splošnem. Zaostalost na deželi. Na vrhu in spodaj. Ljudje se klanjajo in godrnjajo''' <center> ––– </center> Velika razlika, ki te kmalu sune v oči, ko se malo razgledaš po Jugoslaviji, je med življenjem v mestih in na deželi. Mislim večja mesta kot sta Ljubljana in Zagreb. Mala mesta so večje vasi. V mestih dobiš vse kar zahteva moderno življenje. Na primer v Ljubljani se lahko tudi vsega razvajeni Američan počuti kakor doma. Ničesar ne pogreša – razen malo večje požurjenosti. Ameriški hrup in direndaj je lahko pogrešati. Življenje v Ljubljani je v glavnih aspektih zapadnoevropsko. Ljudje se nosijo moderno; ženske so tako oblečene in ostrižene kakor v Ameriki, tudi delavke; izjemo delajo le nekatere stare mamice. To velja za vsa večja evropska mesta, ki sem jih obiskal. Ni pa to življenje še doseglo vasi in malih mest – razen malih izjem – in razlika je ostro začrtana, ko opazuješ obe plasti prebivalstva, ki ki se vsak dan meša v mestih. Kmet je ostal zanemarjen. Morda je danes manj nepismenosti in kmet več čita, toda kaj čita? Poduka, ki bi ga pripravili do tega, da bi se zavedal, kako velike važnosti je sanitarnost, ni še dobil – ali pa ga noče. V tem oziru so vasi še vedno na spodnjem klinu srednjeveške primitivnosti. Nesnaga in smrad. Kmet si najbrž ne more pomagati, če mu občina ali višja oblast noče oskrbeti boljših cest in vaških kozjih poti, lahko pa bi si pomagal, da bi mu ne stal kup gnoja prav pred vratmi hiše. okoli hiše ameriškega farmarja je čisto kakor okro mestne vile – izjeme, slabe in dobre so povsod – tu pa je gnojišče poleg {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Naš kmet nima nobenega pojma, niti ne verjame, da so muhe raznašalke bolezni, posebno otroških. Oblasti se vsekakor nič ne brigajo, da bi izboljšale zdravstvene, higieniške razmere ljudstva na deželi. Neki zdravnik mi je pravil, da petdeset odstotkov umrljivosti na Hrvaškem zakrivi tuberkuloza. Saj ni čudno. Zrak v bivališčih je okužen. Ne brigajo se tudi za uničenje kožnega mrčesa. Zatiranje "narodnih živali" (kakor jih imenuje br. Šular iz Kansasa) bi moralo biti energična akcija oblasti. Mislite si ponižanje, ki so ga doživeli naši izletniki, ko jim je agent Cunard linije v Ljubljani naznanil, da morajo šest dni pred vkrcanjem na parnik zapustiti Jugoslavijo, da se prej "očistijo", kajti Jugoslavija je v "ušivem pasu" z ostalim Balkanom, Ogrsko, Poljsko in Rusijo vred! To velja za potnike 3. razreda na ladji. Potniki drugega razreda so izvzeti, čeprav lahko prinesejo tono uši na parnik! <center> ––– </center> Na oficialnem papirju je Jugoslavija danes transformirana dežela: politike ni več, razrednega boja ni več in Slovencev, Hrvatov in Srbov ni več. Tako je na vrhu, na koži. Spodaj pod kožo, v resničnem življenju je pa vse kot je bilo: politika je, razredni boj je in Slovenci, Hrvatje in Srbi so, gospodje so in siromaki so. Stare politične struje se kavsajo pod drugimi imeni in v drugačnih formah, delavci in podjetniki so v konfliktu, a to se drugače pove! Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udejstvujejo v kulturnem delu itd. Tisk in javna beseda je svobodna, če ti govornik zaupa. Kar se javno ne sme govoriti, se govori toliko več privatno v ožjih krogih: v kavarni. gostilni, parku, pisarni, povsod. "Klanjam se" je običajen sprejem in poslovitev. Po vsej Jugoslaviji se klanjajo kakor avtomatje. Besedi gresta avtomatično. "Klanjam se!" tudi takrat, ko {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Klanjam se! – <center> ––– </center> '''Koliko svobode so imeli izletniki SNPJ v Jugoslaviji? Samo v par slučajih so bili nadlegovani od policije. Dolarji so izvabili mnogo koncesij''' <center> ––– </center> V Jugoslaviji je že poldrugo leto diktatura, ki je drastično omejila svobodo govora, zborovanja in tiska. Pravzaprav ni bilo tam nikoli te svobode. Cenzura je bila vedno kakor prej v Avstriji in pod diktaturo je še povečana in poostrena. Za vsako zborovanje in javen govor je treba dovoljenja od policije – in od razpoloženja lokalne policije je odvisno, kako daleč sega dovoljenje. V tem oziru je ljubljanska policija še najbolj razpoložena in popustljiva, veliko manj pa je zagrebška in belgradska. Izletniki SNPJ nismo šli v Jugoslavijo, da bi tam odprto agitirali ali demonstrirali, toda jezikov si tudi nismo pustili zavezat, če je prišla prilika, da kdo kaj reče kar morda ni ugajalo vladajočim silam. Marsikateri izletnik je na glas povedal svoje mnenje – in nekatere sem že omenil z imenom – če mu ni bilo kaj prav, pa ga ni nihče nič motil. Zdi se, da je višja oblast nalašč zatisnila oči in ušesa ter pustila izletnike, naj se vedejo "po ameriško" in se svobodno izražajo kolikor hočejo. To je bilo najbolj očitno na ameriški dan v Ljubljani, ko je bila izletnikom in gostom dovoljena velika veselica na prostem v parku Tivoli in zvečer banket z obširnim govorniškim programom. Dekreti zahtevajo, da se vsi govori ob takih prilikah prej predlože spisani policiji, toda na našem banketu ni tega storila niti polovica govornikov. V govorih je padlo precej ostrih besed, ki bi bile gotovo izzvale zaplembo časopisja, če bi bile objavljene, toda policijski komisar, ki je sedel pri mizi, je vse preslišal. Naravno so začeli Amerikanci – nato so se še domači okorajžili in izrekli nekaj zelo pikrih in vse je bilo dobro. Omenil sem že v svojem poročilu iz Ljubljane incident pri pogrebu Toneta Kristana, ki ga je ljubljansko časopisje popolnoma zamolčalo. Policija je zaprla pokopališče pogrebcem in le sorodniki ter zastopniki organizacij so smeli k odprti gomili pokojnika. Amerikanci smo zahtevali vstop in policijski načelnik nam je takoj dovolil, mi pa smo vzeli s seboj ducat domačinov, ki drugače ne bi bili smeli blizu. Dejstvo je, da so izletniki, kjerkoli in kadarkoli so šli skupaj v grupah, imeli vso svobodo, ki so jo hoteli imeti. Izjeme so bile s posamezniki. Absurdno izjemo je naredila hrvaška policija, ki je aretirala nekega izletnika pod politično pretvezo in mu požrla en dan z izpraševanjem, nakar ga je izpustila brez oproščenja. V nekem drugem slučaju na Gorenjskem je ignoranten žandar pestil izletnika, ki se ni mogel brž legitimirati. Mene je ustavil uniformec na glavnem kolodvoru v Ljubljani in hotel je po vsej sili vedeti kaj imam v kovčeku. Pomolil sem mu potni list in brž me je pustil. To so posamezni incidenti, ki so sicer neprijetni, a končno jih lahko pribijemo na rovaš policijske ignorance. Na drug strani ne bi bila policija v nobenem ameriškem mestu dala tujcem toliko svobode, kolikor so je imeli izletniki na primer v Sarajevu. Koncesije, ki so jih dobili izletniki, so stežka že imeli kateri drugi turisti v Jugoslaviji. Bili so prosti glavarine in carinske preiskave; dobili so železniške vozove drugega razreda za četrtinsko ceno in polovično voznino za deset dni pri posameznih vožnjah. Železniška direkcija je imela z nami izgubo. V nobeni deželi na svetu ne bi bil redni vlak čakal petnajst minut na enega samega potnika kakor je vlak z našimi vozovi v Dubrovniku. Razume se, da so računali z našimi dolarji, ki smo jih zapravili tamkaj. Domnevam po konservativnem računu, da so izletniki SNPJ pustili v Evropi skupaj najmanj $75.000 in večina te vsote je ostala v Jugoslaviji. To je pomagalo, da so v Belgradu {{nejasno|?}}. <center> ––– </center> '''Avstrijski polni lonci, katerih ni bilo. Ameriški in angleški paradiž! – Bivši Amerikanci, taki in taki. Iz dneva v dan''' <center> ––– </center> Slovenski in hrvaški kmet se joka po "dobrih starih časih" in čaka, da mu nekaj dobrega pade v naročje iz neba ali vsaj od nekod daleč. V svojo lastno silo, svojo okolico in domače razmere nima več vere niti upanja. To je kmet, ki je šel skozi vojno in ki je poznal predvojne čase. Nova generacija misli drugače, če sploh kaj misli. Ko sem čul prvega, ki je vzdihoval po prejšnji Avstriji in takratnih "dobrih časih", ko ni bilo takih davkov in ko je bil denar nekaj vreden, sem mislil, da je to osamljen slučaj – začudil pa sem se, ko je to rekel drugi, tretji, četrti in mnogo drugih. Siromaki se ne zavedajo, da bi ne bilo nič bolje, če bi bila Avstrija ostala; tudi v zmagovitih deželah so veliki davki in denarne krize. Vera v rešitev iz Amerike je silna in splošna. Če bi bilo naseljevanje svobodno kot je bilo pred vojno, polovica Slovencev in dve tretjini Hrvatov bi zbežalo v Ameriko. Zaman sem jim skušal pojasniti razliko med njihovo bajno Ameriko in ono, kakršna je danes v resnici. "Zakaj ne ostaneš tu, zakaj greš nazaj?" so mi zabrusili. Amerikomanija je grozna. Krivi so Amerikanci sami, bivši in sedanji, ki se širokoustijo. Vsakdo ima koga v Ameriki, ki se rad pobaha v pismih ali pa pozabi na stari kraj, ker mu je "dobro". V vsakem kraju so me ljudje nadlegovali z vprašanji, kako je ta in kako oni, kakor da bi osebno poznal vse ameriške Slovence. O ameriških razdaljah nima nihče pojma. Bivši Amerikanci vedo ali vsaj bi morali vedeti kaj je na stvari, a baš med temi je največ pretiralcev. Samo dva bivša Amerikanca sem srečal, ki sta rekla, da ne marata več za Ameriko. {{nejasno|?}} teh živi zelo udobno od ameriških prihrankov (nak, ni bil butlegar!), drugi pa dela trdo na polju – in rajši doma na polju kakor pri ameriških plavžih, pravi on. Med ostalimi bivšimi Amerikanci, ki sem jih obiskal, je tudi g. Frank Medica, prvi gl. tajnik in soustanovitelj SNPJ. Našel sem ga – že napol osivelega, dasi še krepkega – pri delu v neki trgovini v Ljubljani. Medica se rad spominja svojih ameriških časov in prijateljev v Pueblu in Chicagu, veseli ga napredek naše jednote, toda Amerika v splošnem ga ne zanima več. Saj je tudi ne bi poznal več! Ko se poglobiš v konfuzno mentalnost ljudstva, te ne preseneti nobena stvar. Vse živi iz dneva v dan in prepušča nekomu drugemu, naj dela načrte za bodočnost in skrbi za senzacije. V neki družbi inteligentnih ljudi sem slišal, da bi bilo še najbolje, če bi bila Slovenija – kolonija Velike Britanije. Angleži bi dobro gospodarili – morda ne tako kot v Indiji ali Hongkongu – in dežela bi se kmalu dvignila ... Večina pa prepušča vso skrb za bodočnost Bogu očetu. Vera v boljšo skrb, božjo nagrado in božjo kazen je še močna. Dokaz temu so cerkve in cerkvice, ki čepe na vsaki krtini – kakor se je izrazil prijatelj Mile – in katere vedno nanovo malajo, belijo in pokrivajo. To je edina industrija, ki najbolj nese. Stari ljudje še vedno verjamejo, da Bog intervenira bodisi z jezo ali božanje. Postajenačelnik v Rosalnicah je potnikom, ki so čakali na vlak, resno pripovedoval, da po svetu hodi dvajset milijonov hudičev! Dalje je rekel, da je Mussolini hotel napovedati vojno Jugoslaviji, toda Bog ga je udaril s potresom in vojna je preprečena! – Malo čudna božja intervencija je bila tiste dni v Kranju. Ciklon je odkril mnogo hiš in obenem je odnesel streho cerkvenega zvonika, ki je potem stal brez "špice" ... Ljudje pa se ne vprašajo zakaj je Bog odžagal "špico" svoji hiši. Ljudje več čitajo in mladina obeta, da bo naprednejša. Naj so {{nejasno|?}} razmere še tako slabe in brezupne in naj pride karkoli, jaz imam močno vero v novo generacijo. Tudi iz majhnih razmer in ljudi lahko zraste kaj velikega. "Tudi iz malega grma lahko skoči velik zajec", je rekla Rozi Stegovčeva. <center> ––– </center> '''Delavsko življenje. Gostilne so dobro obiskane. Delavke v tiskarni. Česa ne primanjkuje. Ljubljanski reporterji''' <center> ––– </center> Vsi izletniki se stoodstotno strinjajo v enem: vse gostilne v stari domovini so polne v mestih in na deželi kljub vsem tožbam o revščini! In koliko jih je! Imel sem priliko prenočiti v treh malomestnih gostilnah in povsod so goste podili domov, ko je prišla policijska ura. Na Gorenjskem, kjer so industrije, imajo gostilničarji dober business. Iz ameriške prohibicije se vsi norca delajo – in prav imajo. (To ne bo prijalo prijateljem suhačem v Ljubljani, a tudi oni še najdejo trdna tla.) S tem ni rečeno, da so ljudje pijanci in zapravljivci. Večjidel pijejo pivo in lahka domača vina, ki so poceni. Žganja nisem videl dosti na mizi. Tudi Gorenjci so se navadili na vino in ne marajo več toliko za žganje kot so nekoč. Vino na deželi, posebno v vinorodnih krajih kot v Beli Krajini, je po kovaču (10 dinarjev) in 12 dinarjev dražje. Jugoslavija pridela dosti vina in ga tudi sama popije, ker se ga ne izplača prodajati. Cena na debelo v Beli Krajini je po šest dinarjev na liter, kar je toliko kot nič. (Dinar je približno dva ameriška centa.) Tako je brez malega z vsem pridelkom. V Črnomlju sem srečal dekle, ki je ves dan nabirala maline v hribih, da je nabrala poln čeber. Rekla je, da bo srečna, če dobi štiri dinarčke za kilo. Delavci zaslužijo malo, zato morajo biti skromni s hrano in pijačo. V ljubljanski delavski zbornici je restavracija, v kateri postrežejo s kosilom za osem dinarjev; ni najboljše, dovolj pa je, da se nasitiš. So še drugi ceneni lokali za delavce in uradniške proletarce, v katerih dobiš dober golaž, juho in kruh za male cente. V Ameriki je vsaka hrana dražja. Stanarina za najcenejšo sobo je 300 dinarjev mesečno. Obleka je dražja, zato si mora delavec privoščiti le najpotrebnejše in ne more biti sijajno opravljen. Cene oblačilnemu blagu so v dinarjih na enaki višini kakor v Ameriki v dolarjih. Vožnja po železnici je poceni; v busih in taksijih takisto. Ljubljanski delavci se v velikem številu poslužujejo koles. Moški in ženske vozarijo zjutraj na delo in zvečer domov. O brezposelnosti ni pritožb. Kdor nima dela doma, ga odide iskat v Zagreb, Srbijo, Bosno, kamorkoli. Ženske tudi. Dekleta s kmetov odhajajo v mesta blizu in daleč. Ženske tekmujejo z moškimi v industrijah. Obiskal sem jugoslovansko tiskarno v Ljubljani, o kateri pravijo, da je najboljša v Jugoslaviji. Tam se tiska "Slovenec" in vse ostale klerikalne publikacije. Urednik mesečnika "Ilustracije", mlad in prijazen gentleman, mi je pokazal vse oddelke. V tiskarni je uposlenih veliko število deklet in plačane so zelo slabo. (Nad vratmi vsakega oddelka tiskarne je kip kakega svetnika ali svetnice in moj vodja mi je omenil, da kipi niso tam radi tega, ker so delavci in delavke pobožne, temveč zato, ker je tiskarna pobožna!) Največji reveži so javni nameščenci, ki so zelo slabo plačani. Ti reveži delajo samo za obleko, da so dostojno oblečeni, kar pristradajo na hrani in stanovanju. Potikajo se po cenenih gostilnah in kavarnah, kjer pobirajo prah, prežvekujejo časopise in vodijo ustmeno politiko in kritiko. Glede ene stvari se ljubljanski pisarniški delavci, javni in zasebni, ne morejo pritožiti: ure jim ni treba "punčat". Časa jim ne manjka! Popoldne se vračajo šele ob dveh ali treh na delo. Vse gre počasi, in kar ni danes, bo jutri. Časnikarjev sploh ne najdeš v uredništvih. Uredniki in reporterji pišejo več v kavarnah kakor v pisarnah. Reporterji ljubljanskih dnevnikov so zanimivi ljudje. "Slovenec" je star klerikalni list, glasilo škofa, njegov reporter, s katerim sem se kmalu sešel v kavarni, mi pa je dal razumeti, da ni klerikalec. Pisal ne bo nič o {{nejasno|?}} SNPJ, ker ne sme! Drugače bi. {{nejasno|? (En stavek je nejasen)}}. Reporterji smatrajo svoje službe kot tovarniško delo, ki ne ovira njihovega prepričanja! <center> ––– </center> '''Aktivnosti socialističnih delavcev. Časopisje je šibko. Gospodarsko in kulturno udejstvovanje''' <center> ––– </center> Socialistična stranka v Jugoslaviji je po šestem januarju prenehala živeti, toda socialisti še žive kakor žive klerikalci, demokratje, kmetijci, komunisti in drugi. Kaj delajo? Vse, kar je v abnormalnih razmerah mogoče. Skušajo ohraniti skelete svojih organizacij, iz katerih enkrat vzklije novo življenje. Medtem pa so pridno na delu v gospodarskih zadrugah in na kulturnem polju. Delavsko časopisje je danes šibko. "Delavska politika" izhaja dvakrat v tednu v Mariboru, strokovno glasilo "Delavec" izhaja v Ljubljani dvakrat na mesec in mesečnik "Svoboda", ki ga izdaja kulturna organizacija Svoboda; dalje je "Konzument", glasilo zadružnikov. Revija "Domači prijatelj" je naklonjena delavstvu. Mariborski socialisti izdajajo tudi nemški list "Volksstime", žal mi je, da nisem mogel posetiti Maribora, kjer so naši delavci precej aktivni, vendar sem se seznanil z ondotnimi vodilnimi sodrugi — Eržen, Ošlak, Petejan id. – ko so prišli v Ljubljano h Kristanovemu pogrebu. Kulturna organizacija Svoboda goji dramatiko, petje, recitacije in znanstvena predavanja. Pri tem delu so najaktivnejši mladi sodrugi in intelektualci: Bratko Kreft, Mile Klopčič, Tone Seliškar, Angelo Cerkvenik, profesor Talpa, Ivan Vuk in mnogo drugih. Ti imajo tudi svoj klub proletarskih književnikov. Socialisti imajo tudi organizacijo "Prijatelji prirode", ki prireja izlete v prosto naravo. Ta jim vsaj deloma nadomestuje telovadna društva, ki jih je režim razpustil. Ustanovili so tudi Cankarjevo družbo, ki letos izda že drugič štiri knjige in ki se dobro razširja. Delavci imajo strokovne komisije in zbornice, ki so priznane po zakonu in deloma javne institucije. Te zbornice so nekake centrale in shajališča. Ljubljanska delavska zbornica je lepo poslopje v Miklošičevi ulici, nedaleč od Zadružne banke. Tam so razna tajništva, pisarna Cankarjeve družbe, čitalnica, knjižnica in dvorana z odrom. Tam vedno najdeš delavske zaupnike, ki prihajajo z dežele na posvetovanje, najdeš Vuka, knjižničarja Cirila Štuklja, ki je neprekosljiv, če je treba koga s sarkazmom dobro oščipati, najdeš druge in končno najdeš sodružice, ki pridno tipkajo in opravljajo druga dela. Čitalnica je zmirom dobro obiskana. Yes, delavska zbornica je dobro namazan in idoč aparat. V bližini je Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Cvetko Kristan, najstarejši sin pokojnega Toneta, ki je tudi zelo aktiven, je poskrbel, da sem pogledal tudi v dvoje zadružnih podjetij v Ljubljani: Projo in Jugometalijo. Prva je tovarna za praženje kave in v drugi izdelujejo razno namizno posodje iz bakrene pločevine ter okraske. Starejših sodrugov, ki so bili na čelu gibanja pred vojno, ni več dosti. Umikajo se v grob ali v pokoj. Čobala sem že omenil. Dr. Henrik Tuma, ki je bil pred vojno v Gorici, ima odvetniško pisarno v poslopju Zadružne banke. Rad se pokaže na kakem sestanku ali pri prireditvi, če je treba kaj povedati – na naš ameriški dan je predsedoval banketu v Tivoliju – toda s peresom ni več tako delaven kot je bil včasi. Nace Mihevc, ki se še dobro spominja onih let, ko sta z Jožetom Zavertnikom skupaj agitirala, še kaj napiše in še rajši pove. Za družbo je zelo zabaven in najmanj škodljiv. Najaktivnejši med vsemi "old timerji" je menda še Ivan Mlinar, čeprav pride njegovo ime malokdaj v javnost. Službo ima v Okrožnem uradu, proste ure pa porabi v kavarni, kjer piše članke in vesti za " Delavsko politiko". Mirna, dobra duša je Mlinar. Da bi še dolgo let dobričil in pisal! <center> ––– </center> '''Stari in mladi v delavskem gibanju. Med delavstvo prihaja enotna fronta. – Plačilni natakarji''' <center> ––– </center> Posledice vojne se še opažajo povsod, tako tudi v delavskem gibanju. Rane, ki so jih vsekali spori in razkoli prva leta po vojni, še niso dokraja zaceljene, a celijo se dobro. Socialistična stranka na Slovenskem je bila sprva razcepljena na štiri ali pet kosov. Večina teh kosov je že prišla nazaj, le nekateri voditelji so ostali zunaj. Najhujši razkol je bil za časa komunističnega vala, ki je objel skoro vse mlade sodruge in pritegnil k sebi mnogo novincev iz dijaštva in drugih krogov. Starejši, izkušeni v bojih, se niso dali potegniti, toda ostali so v manjšini. Dogodki in polomi, ki so sledili, so streznili marsikoga, ki danes priznava, da so imeli starejši prav. Danes so komunisti razpršeni. Jaz nisem mogel priti z nobenim vodilnim komunistom v dotiko. V Trbovljah, ki je bila njihova najmočnejša postojanka, so izgubili brez malega vse pristaše, ki so se vrnili v socialistične vrste. Delavsko gibanje v Jugoslaviji, kolikor je naprednega, postaja vedno bolj enotno. Sedanja izjemna doba ga je združila. Klerikalci imajo svoje unije, a koliko imajo vpliva in kaj obetajo nisem mogel izvedeti nič pozitivnega. <center> ––– </center> Nekateri izletniki so se pritožili, da so morali plačevati visoke cene v hotelih in restavracijah in celo v njihovih domačih krajih so prežali na njihove dolarje. Če je to res, so bili izjeme. V največjih in prvovrstnih hotelih in gostilnah so visoke cene in kdor je šel tja, je moral računati s tem. Mene ni nihče odrl. Edini slučaj je bil v Sarajevu, kjer mi je neka banka dala precej manj dinarjev za dolarje kot pa je dajala na primer Zadružna banka v Ljubljani. Reči se mora, da je baš Zadružna banka zelo pošteno postopala z izletniki. Ako je potrebna kaka pritožba, velja čudnemu sistemu postrežbe, ki je v navadi tudi Avstriji in šele v Nemčiji ga zmanjka. Vse boljše gostilne in kavarne imajo natakarje, ki prinesejo stvar in še posebnega natakarja – kateremu pravijo plačilni natakar – ki samo denar pobira od gostov. Oba pričakujeta napitnico. Pravzaprav si jo plačilni natakar sam pripiše k računu, navadno deset odstotkov, dočim je treba na mizi pustiti še nekaj onemu, ki je prinesel in ki ima največ dela. Ker so natakarji zelo slabo plačani – ponekod celo nič – je gost moralno primoran dati napitnino pri vsaki stvari, tudi pri skodelčici črne kave. To dvojno opletanje gostov je jako neprijetno in povzroča zelo počasno postrežbo. Vse bolj praktično je v tem oziru v Ameriki. Pri mizi dobiš od natakarja plačilni listek in plačaš pri blagajni pri vratih, ko greš ven. Ni treba nič čakati in klicati: "Prosim, plačat!" <center> ––– </center> S tem so "Obiski v Jugoslaviji" zaključeni. Prihodnjo sredo pride na vrsto serija "Od Ljubljane do Londona", v kateri bom skušal povedati kaj je videla in doživela trinajsterica izletnikov v osmih dneh potovanja po centrali in zapadni Evropi. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1930]] [[Kategorija:Ivan Molek]] [[Kategorija:V slovenščini]] c8y1d0yrl3xwh5x4zmmoe2o4cio9432 0 39603 207764 207750 2022-08-22T16:19:36Z Veronika Špringer 8927 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Podoba izza mladosti | normaliziran naslov = Povest | avtor = Ivo Trošt | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 34/250-... in 35/1-5; {{mp|leto|1941}} | vir = dLib {{fc|dlib|ADC9T07R|s=5|250}}, {{fc|dlib|WNIY2JMX|s=5|251}} ... | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} == I. == Zabredovi Minki je komaj vzklila prva zavednost, pa ji je bilo že znano, da je lepša od drugih. Še tisto pomlad prej nego je namerila prvo stopnjo v domačo šolo, je poznala več tovarišic, ki so ji zavidale njeno lepoto in ji zato kakor v nameček očitale, da je Rezijanka. Neko pomladno jutro — kako bi ne pomnila krasote tega jutra? — je spremljala očeta in mater, vprežena v samotež voziček z rezijansko kramo po klancu proti bližnji vasi. Voz ni bil malo naložen in sredi klanca je bilo treba počivati. Pod cvetečim kostanjem v senci poleg ceste je sedel mlad mož, z valovito črno brado. Prav tako črno kakor kodri ob čelu Zabrekove Minke. Ni ga videla nikdar prej in nikdar več poslej. Tudi take brade ni več videla. Najrajša bi bila takoj ostala pri njem in se zatopila v njegovo modro, ljubeznivo oko in prijazno lice ter ga vprašala — kaj je jedel danes zjutraj, da gleda tako veselo. Toda oče je kmalu zadel zanjko zopet na ramo, pokimal materi: eh! in voziček se je pomikal dalje. »Ej, čujte, čujte, Žabreda!« zakliče tujec v lovski opravi izpod kostanja za odhajajočim Rezijanom, »lepo hčerko imate, ej!« Temu se ni Minka čudila, nimalo, marveč je čakala, da jo prijazni mož vzame k seboj. Gotovo ima doma lepo hišo, gosposke sobe, gospo in gosposke, lepo oblečene otroke. Tam bi ji bilo bolje nego doma pri starših, kjer preži od povsod nanjo beda, sovraštvo, jeza, kletvina in nezadovoljnost, celo očetu in materi je največkrat na poti. Kaj šele sosedom? Ko bi jo tujec maral s seboj, bi ne gledala več doma tistih neizmernih kupov cunj, kosti, lončene posode, črepinj in preraznovrstne šare, kjer gnezdijo podgane in miši. Te misli so ji hipoma vzrojile v mladi glavici, in ko je tujec vnovič zaklical: »Ej, Zabreda!« je pričakovala zagotovo, da bo vprašal zanjo; toda nič takšnega. »Ta se bo lahko možila, vam povem, Zabreda!« pristavi tujec in nekam porogljivo zategne ustnice. Tudi Zabredi se je zdela odveč ta opazka, pa je pljunil v stran in molče vlekel voziček. Minka je še ostala na prejšnjem mestu in motrila, kako prijazno jo pogleduje tujec izpod košatih trepalnic. Skoro sram je je bilo, ko je čutila, da ji sili kri v lice. Čemu bi se ga bala? Tudi materinega odgovora tujemu gospodu ni utegnila premišljevati. Mati je namreč odvrnila: »Ko bi imela Minka vašo doto, gospod, bi se laže, nego s tako lepoto.« »Hm!« potegne mož z doto skozi nos, vstane — kako je bil visok in vitek — vzame puško in odide s ceste preko travnikov pod goro. Deklici je bilo zelo žal, da se ni hotel nje oče dlje pomuditi s prijaznim tujcem; morda bi moža vendar še kdaj srečala in bi jo pozneje vzel s seboj. Toda mož je odkorakal po svojem potu mirno, dostojanstveno. Minki se je zdelo, da je tudi nekoliko užaljen. Zabredov voziček je pa počasi škripal po klancu navzgor. Nič hitreje se ni pomikal niti potem, ko je oče poklical Minko, da bi prišla potiskat odzadaj. Nič ni pomagala njena trditev, da potiska dobro in vztrajno. Solnce je prijazno gledalo z vedrega neba, po drevju so prepevali krilati pevci, v travi se je oglašal čriček, in v gozdu je kukala kukavica. Narava je dihala mlado življenje, polno cvetja, veselja in zabave. Na vrhu klanca se je ustavil voziček in Minka je morala nazaj domov, da počaka pri sosedovih pet ali šest dni. Prej se namreč ne vrneta oče in mati s kupčije — pijana in preklinjajoča ali pa sestradana in bleda, onemogla, gladna, izdelana in brez vozička, ko jima je vse pobrala — zla sreča. V takšnih trenotkih se je začenjalo novo življenje z novim stradanjem, kruto, dosledno in z vso strogostjo. Niti Minki, lastnemu otroku, nista dovolila drugega nego sam sok dvakrat na dan. A izpremenili so se časi staršem in Minki. Deklica je imela nedolžne oči, angelski obrazek in črne lase, sladek jezik in ljubezniv pogled. Ko je nekoliko dorasla, si je znala pridobiti pri sosedih, znankah in vrstnicah priboljškov tudi brez prošnje. Marsikdo bi morda zagodrnjal vpričo druge deklice, toda Minkina lepota mu je zaprla sapo. Kdo se ne klanja lepoti? Začela je hoditi v šolo. Sleherni dan se je širil krog njenih znank in znancev, da — tudi znancev. Spoznala je učitelja v sosednji vasi, duhovnika, štacunarja, kamor je hodila po svinčnike in bonbončke; spoznala je papane in mame najprej vseh otrok iz boljših hiš, pozneje tudi očete in matere kmetiških paglavcev, ki so jo dražili kar naravnost, da je Rezijanka — ciganka. Češče pa se je sedaj spominjala onega obraza s klanca tam nad rojstno hišo. Zdelo se ji je, da je za njo povsod, in da ga mora zares še nekje srečati na svetu. Upala je, da jo reši samo ta obraz vseh nadlog in težav. Ko je odrasla šoli, se je družila samo s svojimi prijateljicami, se šalila z zaupnimi, dobrosrčnimi mladeniči, ki je niso nikdar zmerjali s pritepenko ali celo Rezijanko — ciganko. Pomagala je staršem doma, potiskala voziček za njimi po svetu, se učila šivanja, pletla nogavice, kvečkala in vezla, plela na vrtu in pomagala sosedom na polju. Za zimo je nakupila krasnih veznih vzorcev v Trstu in izdelovala lepe vezenine, ki se jim je čudil vsak, kdor jih je videl. Spoznala je po svetu mnogo tujih ljudi, mnogo slovečih oseb, a tujca na klancu kakor nekdaj ni mogla pozabiti. Njegove lepe oči, zapeljive besede, ki jih je prav umevala šele sedaj, in valovita črna brada je bila začrtana globoko, globoko v njenem srcu. Vselej, ko je čula laskave besede iz ust zaljubljenega mladeniča o svoji lepo, je vzplamtelo v njenem srcu hrepenjenje, da bi še enkrat pogledala v one oči, vsaj enkrat še vprašala smehljajoče se ustnice, če so resnične besede o njeni telesni lepoti. O, tem ustnicam bi zaupala vse, vse! A tujca ni bilo več, njenih častilcev vrsta se je pa večala, kakor je z leti rastla njena lepota. Pismeno in po vseh pravilih uljudnosti jo je vprašal neki orožniški postajevodja, če bi hotela njemu nakloniti srce. Nikdo, niti Minka sama bi ne mogla trditi, da je napačen; njej je bil včasih celo všeč, toda spakovanju v pisavi in besedi se je morala smejati: »Pa Vi gospodje, also, seveda, also, govorite najrajši nemški, also ... jaz ne znam tega.« Odgovora na list ni prejel. Pozneje je ugajala šestnajstletna devojka nekemu pazniku finančne straže. Bil je silno pohlevna, ponižna duša. Ljudje, ki je navadno imel ž njimi opravila, so mu rekali »babica«, prijatelji pa celo »frajlica«. Prav sladko, slastno in po premnogih ovinkih, polnih ozirov in opravičb, jo je samo prosil dovoljenja, če ji sme pisati. Doznavši, da to ne more biti nikomur zabranjeno po dosedanjih državnih temeljnih zakonih in spodobnostnih mejah, bi bil še rad vedel, če prejme na svoje pismo odgovor in slednjič tudi, kakšen odgovor. »Gospod, vi hočete izvedeti od mene celo prihodnje reči! Kako naj vam odgovorim, ko mi ni znano vaše cenjeno vprašanje! To je zares preveč; kaj takšnega bi vam ne bilo treba pisati.« Pazniku se je zdela takšna pisava preučena, pa je rajši pustil vprašanje in dekle. Tisto jesen pozneje je prišel v sosednjo vas nov učitelj, mlad, lep, slok, ponosen, dober orglavec in pevec in tudi še samec. Bog vedi, kako da je med vsemi najbolj ugajala Zabredovi Minki poslednja lastnost brhkega mladeniča. Njene oči bi se najrajše mudile samo na njegovi postavi in njegov glas bi poslušala, ko bi križev pot v cerkvi začeli tudi štirikrat od kraja. Krasen zares je bil njegov pogled, prav takšen kot onega tujca v kostanjevi šumi; le škoda, da ni imel tudi tako mogočne črne brade. Nekaj časa se je tolažila Minka s tem, da si je mladi učitelj še lahko zaredi, pa bo vse dobro. V duhu je pripravila med prvimi nasveti nasvet, ko bo govoril ž njo in ji razkril svoje srčne tajnosti, da mora pustiti brado. Toda učitelj se je vedno bril vsako nedeljo in Minki se ni približal niti na sto korakov. To se ji je zdelo vendar čudno, saj ji je namenjeno, da bo nekoč gospodinjila v lepih gosposkih dvorih. Ali ni prav zaradi tega odklonila že marsikatere ponudbe? Pa ta učitelj se dela, kakor da je ne vidi. Kdo pa misli da je? Še brada mu ni zrastla. Neki večer je ležal oče Zabreda pijan zunaj pred hišo na pokošeni mrvi. Minka se je ob ognjišču pogovarjala z materjo o brezskrbnih mladostnih letih in mladostnih sanjah. Saj je najrajša razmišljala samo o tem in o ničem drugem si ni toliko belila mlade glavice. Zaupno se torej stisne tudi danes k materi in vpraša: »Kdo je bil tisti tujec z lepo črno brado? Ono leto smo ga videli tamle gori na klancu pod kostanjem v senci.« Zdelo se ji je, kakor bi bilo včeraj in pa, da njena mati tako dobro pomni tujca in tisto pomladno jutro kot ona sama. Mati se ni spominjala ničesar. Hčerko je to užalilo, da bi se bila razjokala. Na košati tepki je ubiral čuk svojo dolgočasno pesem, v sosednji vasi so vriskali vasujoči fantje, Minka je celo razločevala, čegav je ta in oni glas. Po skromni večerji sta šli z materjo počival, pustivši vrata odprta, da lahko prikrevsa za njima oče, ko mu ponočni hlad pomiri možgane in v njih razgrajajoče alkoholske duhove. Oče je smrčal pod tepko, le redkoma je pogodrnjal in kakor v sanjah zahteval žganja, žganja ... Zeblo ga je in žejalo od mraza, toda buditi se ga ni upala nobena, saj je nekoč nagnal celo sosedovega Petra, ki je krepak mladenič in se ne boji vsake smolike. Pijanec je nevaren. Drevesa so iztezala dolge sence v mesečini po travnikih za hišami, po vrtih in loki, večer je bil miren, sanjav, poetičen; le Minki je srce bilo močno, bilo, kakor da hoče prebiti prsni oklep in hiteti, da poišče lepega tujca, da mu potoži križe in težave. Nemirno se je obračala na ležišču, poizkusila je zaspati in sanjati najlepše sanje. Štela je dvakrat do sto v ta namen, zmolila vse tri dele rožnega venca, se priporočila celo dušam v vicah, kakor ji je nekoč priporočala soseda. »Uboga Minka!« jo je tešila in ji gladila črne kodre z vročega čela. »Ubogo dete moje! Ne moreš spati, sirota! Vem, vem. Hudo je to. Tudi jaz sem bila mlada in polna življenja kakor ti. Potrpi! Blažičev Peter je sedaj sicer v ječi zaradi poboja, pa nič ne de; mi ne moremo mnogo izbirati. V nekaj letih bo prost. Tedaj bo drugačen. Ni napačen fant Peter, veš. Pa močan! Lep ni, seveda, toda Blažičevi ne prevažajo na samotež-vozičku krame po svetu kakor jo moramo mi; saj veš: Blažičevi imajo konja in voz z lojternicami, in koleselj se lahko pritrdi nanj. Kakor gospa se boš vozila s Petrom po lonce, na kosteh v Trst in na porcelanu nazaj. Ne boj se, Minka! Peter te vzame gotovo. Sva že midve z Blažičevo toliko prijateljici, da te vzame. Potem ti ne bo več hudo ponoči.« Minka bi bila zarjovela kakor obstreljena zver, ko bi bila vedela, da bo kaj pomagalo. Obrnila se je na drugo stran in potegnila odejo čez glavo, da ne bo več slišala, kako poje čuk mrtvaško pesem njeni dozdevni sreči, kako nespametno golči mati o njeni bodočnosti, kako cvrče kobilice in vriskajo fantje na vasi. Tudi uvelo materino roko je odmeknila s čela in se popolnoma vdala lepšim mislim — o lepih očeh in črni bradi nepozabnega tujca v kostanjevi senci na klancu. Ali naj misli o Petru, ki jo je suval in tepel, ko je bila majhna? Ali o njegovi materi, ki jo je podila najčešče od hiše, ko je prosila hrane. Pa bi ne mislila o čem lepšem, prijetnejšem? Mora ga in mora dohiteti dragega neznanca. Zakaj je pa tako sladko govoril tisto pomladnje jutro? == II. == In prav tedaj je došel. Dva mlada Rezijana sta ogrevala utrujene kosti na mladem solncu pred hišo. Eden črn kot oglje, drugi rjav kot Iškarjot, obema se je poznalo, da sta zjutraj poravnala račune za snočnjo preobilno pijačo, ki je tekla dolgo, dolgo v noč. »Peter,« dé črnolasec tovarišu, »zapojva tisto, saj veš.« »Nič ne bom pel, če ne pride Minka.« »Poj, hudič, pa pride, boš videl. Ali ne poje tudi divji petelin, ko kliče svojo ljubico?« Blažičev Peter je spoznal, da bo utegnilo to biti res, pa je poizkusil s hripavim glasom, brat France mu je pomagal: Vzela jih bova vsak en par ... Pa pojdeva na te vrhe, kjer so ta lepe rožice. Vzela jih bova vsak en par ... Dejala jih bova za klobuk ... Ta lipa naji bo videla ... Narodna rezijanska pesem je zares privabila na vrata Minko. Sicer ni še nikdar videla domovine svojih staršev in niti marala ni biti Rezijanka, vendar jo je mikala pesem v jeziku, ki sta se v njem preklinjala oče in mati ... Preprosti napev ji je segal v srce in rodni jezik se ji ni zdel sama psovka, marveč v tej le priprosti pesmi kakor vzvišena molitev. Morala sta začeti od kraja. Peter, ki je željno pogledaval mlado devo na hišnih vratih, je zatezal poslej usta na stran, kakor bi imel tam obešenega vsaj pol kanona. Spoznal je, da Minki ugaja petje in s tem sodil, da ji ugaja tudi on. Pel je, vpil in rjovel, da je šlo skozi ušesa. Tedaj torej je došel — on. Rjav, svetel slamnik se pokaže na cesti izza ogla, pod slamnikom se zasveti dvoje velikih, modrih oči: drobni obraz pa senči mogočna črna brada. Minka se strese: »To je, je on, zares je on. Velik ni tako, toda močan, zajeten!« »Lenobe lene! Ali je zdaj čas popevanja? Moji cestarji se trudijo in pote na solncu, a vidva se pretezata tukaj?« Kakor komu kaže, gospod,« pojasni France in ne dvigne niti glave z ležišča. Midva sva se trudila in potila včeraj in prej ves teden.« »Mi smo šele pravi sužnji ne pa vaši cestarji, gospod,« pravi Peter in oči se mu zaiskre in zobje zaškrtajo za redkimi brkami. Kar zgrizel bi bil vsiljivega tujca, ki je vedel o njem, da ni drugi, kot novi cestni preglednik. Nikoli mu ne oprosti, da mu je danes skvaril petje in zabavo z Minko. Poslej je deklica namreč kar strmela v tujca, kakor da ni razen njega nikogar več na svetu. Opazila je Petrove osorne poglede in bi se bila tudi najrajša vrnila v hišo, ko bi ji srce ne trdilo, da je to on, on in nihče drugi, on, ki ga je pričakovala zaman že toliko let. Vedela sicer ni o njem še prav ničesar, a srce tudi ni vprašalo po tem. Ostala je torej kakor vzidana na pragu in zaupno je zrla tujcu v obraz. Tudi njemu je bilo dekle všeč. Ne glede na prejšnji pogovor, je vprašal mirno in sladko: »Čegav pa je tale angel?« »Moj primoj —, če še ne veste, gospod!« zarobanti Peter. A France pristavi mirneje: »Moja sestra je, gospod, oprostite, a midva sva Rezijana, ki si z ramo in rokama služiva košček kruha.« (dalje prihodnjič) 2chea6ij6lnd5sxruxg0hpl5a8enp4d 0 39604 207758 207755 2022-08-22T15:29:26Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] jcvjxfalcv3fg05lma2b6v70s3y45xm 207759 207758 2022-08-22T15:42:56Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 9poot3m0nlpe2dfm8c8wng24ghr5dmb 207762 207759 2022-08-22T16:05:06Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 1ebn2snqmo428o1rmxuhxwac2stu3p3 207763 207762 2022-08-22T16:18:04Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] rrojs25mxynquomalahntgf9jjzuui4 207766 207763 2022-08-22T16:30:25Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 8kac879govgga1xgzufznuidfcusoes 207770 207766 2022-08-22T16:48:39Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Podlušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani p,. tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] qgirlap55eao64jhl243gf06nrvhsvm 207783 207770 2022-08-23T08:37:42Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Podlušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani p,. tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 2gzz82vclradlikxagxyhxx15kythk4 207787 207783 2022-08-23T09:10:21Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 7ywxlsquu8x83e23fgbpjg6rms2exqa 207790 207787 2022-08-23T09:30:59Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] nu3p9nh33ilj24hjjsep6tr2e21m6qm 207794 207790 2022-08-23T09:47:44Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, {{fc|dlib|GYXRMF4S|s=4|156}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. Toda ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturini poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in še precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad … če ste znabiti v potrebi … nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako …" je govoril z zategnjenim glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pavletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobodneje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je ta nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno roko pogladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ste ljubeznivi, spoštovani gospod Venturini! V zadoščenje in veselje mi je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Žal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, iz dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav …" "Že prav, že prav," ga je prekinil Venturini, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko … Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem!" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; očividno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno stal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa je ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami … sicer pa upoštevam vaš položaj … Slišal sem nekaj, da moja hči … no, saj razumete, kaj bi! … Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil … Naravno, mislil sem povsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvestno nagnenje do vaše gospodične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to! Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati …?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Čujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da …? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade … takega otroka?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je očividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršil, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti morate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še …" To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Če se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel — nobenih neprijetnosti. Če pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki …" "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: Želim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Če ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Še enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. <center> '''IX.''' </center> Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Šele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] l78vlu26nga3c1em07mh2zprqpqutt2 207795 207794 2022-08-23T10:02:09Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, {{fc|dlib|GYXRMF4S|s=4|156}}, {{fc|dlib|2GJBF7AE|s=4|157}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. Toda ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturini poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in še precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad … če ste znabiti v potrebi … nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako …" je govoril z zategnjenim glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pavletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobodneje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je ta nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno roko pogladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ste ljubeznivi, spoštovani gospod Venturini! V zadoščenje in veselje mi je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Žal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, iz dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav …" "Že prav, že prav," ga je prekinil Venturini, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko … Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem!" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; očividno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno stal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa je ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami … sicer pa upoštevam vaš položaj … Slišal sem nekaj, da moja hči … no, saj razumete, kaj bi! … Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil … Naravno, mislil sem povsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvestno nagnenje do vaše gospodične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to! Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati …?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Čujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da …? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade … takega otroka?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je očividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršil, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti morate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še …" To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Če se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel — nobenih neprijetnosti. Če pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki …" "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: Želim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Če ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Še enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. <center> '''IX.''' </center> Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Šele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" "Pišem pismo." "Komu …" "Tega ti ne povem," mu je s strahom odgovorila Ada, mečkala napol popisani papir in ga tiščala v roki. "Ne poveš? No, že prav; sam sem si mislil, da ne boš povedala. Tvoje obnašanje v zadnjem času mi ni prav nič všeč, zlasti včeraj si se obnašala nedostojno," je okrenil pogovor. "Zakaj nedostojno?" "Zakaj, zakaj! Čemu sprašuješ, ko sama dobro veš, zakaj?! Mar misliš, da nisem videl, kako si se vedla napram Scalpiju? Kaj ti je napravil?" "Nič mi ni napravil, a vem, kaj hoče. Že davno vem, da je podel in potuhnjen, in sovražim ga! In končno: Čemu me siliš, da bi bila prijazna z njim, ko vendar vidiš, da mi je zopern?" "Zopern sem, zopern tja, za vedenje in oliko gre!" "O, ne gre le za oliko, čeprav tako praviš! Veš, dragi oče, spreten in dober trgovec si res, toda v nekaterih stvareh odpovedo principi tudi najboljšega trgovca. Mar misliš, da ne vem, zakaj vse to?! A povem ti, da je vse zastonj in da hočem v teh stvareh sama odločati; da, sama, popolnoma sama!" se je že razburila. "Kdo pa je o tem kaj govoril?!" je razdraženo zakričal Venturini. Ni pričakoval, da se bo hči tako naravnost dotaknila njegovih skritih namenov in ga že vnaprej razorožila. To ga je spravilo prav za prav v zadrego, celo sram ga je postalo za hip in prav to ga je še bolj razkačilo. "Kakšne budalosti pa govoriš! Kaj ti je tisti priliznjeni drvar res vso pamet zmešal?!" je kričal dalje in krilil z rokami. "Ne dovolim vam oče, da tako govorite o njem!" je kriknila Ada in v tem trenutku pobledela in zatrepetala po vsem telesu. "Ne dovolim, ne dovolim!" V očeh so ji zalesketale solze. Komaj je zadrževala jok. In že čisto tiho, z drhtečim glasom je naposled dodala: "Takoj zapustim vašo hišo." Brez oklevanja je odšla iz sobe. Venturini je obstal kakor vkopan. Hotel je pohiteti za njo, a se je še isti hip premislil, akoravno je bil popolnoma uverjen, da bo v resnici izvršila, kar je dejala, toliko jo je že poznal. V tem trenutku se je zavedel, da ni pravilno postopal in da je napravil nepopravljivo napako. Prositi jo, naj se vrne, pa je ni hotel, ker je vedel, da bi to ne imelo nobenega uspeha in da bi se docela zastonj poniževal pred njo. Doma bi jo lahko kolikor toliko nadzoroval in ji z delom preganjal misli na tistega zelenca, sedaj pa bo počela, karkoli se ji zljubi, je mislil sam pri sebi. Seveda bi jo lahko s silo privedel domov, a se je bal škandala. V pisarni pa se je nakupičilo toliko neodložljivega dela, na katero se je Ada najbolje razumela, da mu je ob tej misli postalo še bolj žal, da je ravnal tako neprevidno. Vsemu na kjub pa je sklenil, da ne bo z ničemer pokazal svojega obžalovanja. Ko bo videla, da mi ni nič radi tega, se morebiti sama vrne, je zvito upal Venturini. Za delo v pisarni pa nalašč najamem Scalpija; to jo gotovo razjezi in znabiti tudi najprej spravi domov. Ada se je še isti dan preselila k svoji teti, ki je imela večjo modno trgovini v isti ulici. Bila je to gospa Salvadorijeva, sestra Adine matere, premožna vdova po bogatem trgovcu. Ta je nenavadno ljubila Ado, kajti sama je bila brez otrok. Čutila se je jako zapuščeno; stanovala je v veliki hiši, ki je bila tudi njena. Zato je razumljivo, da se je v srcu zelo razveselila Ade, ki je tistega dne prijokala k njej in se ji potožila. Ljubeznivo jo je sprejela in ji celo obljubila, da bo skušala pregovoriti njenega očeta Ko ji je Ada zvečer pripovedovala o Pavletu, je teta zaželela, da bi ga poznala. Pri tem je Ada kar poskočila, zakaj v glavo ji je šinila misel, da bi ga povabila k sebi. Res sta se odločili, da ga čez teden dni povabita k sebi, in Ada mu je takoj napisala dolgo pismo, v katerem mu je vse povedala. Pavle je čez tri dni odgovoril z brjozavom, da pride v nedeljo z večernim vlakom. Sonce se je že nagibalo k zatonu in njegovi poslednji, zlati žarki so se odbijali na kolodvorskih tračnicah, da so izgledale kakor pozlačene. Po peronu se je sprehajala mlada gospodična v prekrasni, sinje modri svileni obleki in s šopkom rdečih rož v naročju, poleg nje pa starejša dama resnega, a dobrotljivega obraza. Na kolodvoru je bilo ob tej uri vselej zelo živahno, zlasti ob nedeljah. Mnogi so se z radovednim in strmečim pogledom ozirali za gospodično s šopkom, ki je bila videti nekam zamišljena in zelo nestrpna. Venomer je pogledavala na svojo zlato zapestno uro in pri tem vselej nekaj zašepetala svoji starejši spremljevalki, ki je nato pritrjevalno pokimala. Tik pred prihodom vlaka se jima je pridružila še neka gospa, trenutek zatem pa je tudi pridrvel vlak na postajo. Voz, v katerem je bil Pavle, je obstal baš nasproti onih treh dam in Ada ga je takoj ugledala. Brž je bila pri njem in se mu vrgla okrog vratu. Nato mu je predstavila svojo teto, gospo Salvadorijevo, ki je pri tem bog ve zakaj zardela. V trenutku, ko je Pavle stisnil roko Adini materi, se je nenadoma pojavil Scalpi, ki je bržkone že kaj slutil in se motal tam okrog. Spoštljivo je vse pozdravil, odzdravila pa sta mu samo Pavle in gospa Venturinijeva. Jako se je začudil, ko je ugledal Pavleta in se še potem večkrat radovedno ozrl za njimi. Pred kolodvorom so si najeli voz in čez deset minut so bili že pred hišo Adine tete. Ta je vso družbo odvedla v prvo nadstropje, kjer so v veliki, razkošni jedilnici posedli okrog mize, na kateri je bilo že vse pripravljeno za večerjo. Pavle je nastopal docela preprosto in nekako lahkotno. Pričakovati je bilo, da se bodo ženske zanimale zanj do vseh podrobnosti in malenkosti — vsaka iz svojega vzroka in nagiba. Akoprav se je Pavle tega zavedal in akoravno je včasih začutil na sebi radovedni in opazujoči pogled gospe Salvadorijeve, se je vedel docela naravno in neprisiljeno. Nič se mu ni poznalo, da bi bil kaj v zadregi ali da bi kaj prikrival. Tudi v besedi je bil povsem odkrit in ni skušal ničesar olepšati, s čemer zlasti se je prikupil gospej Salvadorijevi. Pogovor se je naposled zasukal na domače zadeve. Ženske so opazile, da se Pavle izogiba govoriti o Adinem sporu z očetom, a nazadnje, ko so že vse govorile o tem in ko je postalo takorekoč očito, da bi rade slišale tudi njegovo mnenje, je končno vendarle spregovoril: "Ko sem v Adinem pismu čital, kaj se je zgodilo, sem se skoro prestrašil, in zabolelo me je, da sem zakrivil tako hud spor v vaši družini. Nisem se mogel takoj odločiti, naj se li odzovem Adinemu povabilu, kajti gospodu Venturiniju sem obljubil, da mu ne bom delal neprijetnosti. Težko mi je govoriti o tem in niti ne morem izreči jasne besede. Če se izrečem tako, me lahko vsakdo osumi, da sem samoljuben in brezobziren sebičnež, če pa se izrečem drugače, da sem neodločen in bojazljiv in da ne ljubim Ade. Razumeti morate moj položaj. Vsekakor pa je moje mnenje, da bi bilo najbolje, če bi se Ada vrnila k očetu in se kako pomirila z njim." [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] h9v629jwuyem9y9cd8qd0ncp1lqm6kv 207796 207795 2022-08-23T10:17:06Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–157, 159–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, {{fc|dlib|GYXRMF4S|s=4|156}}, {{fc|dlib|2GJBF7AE|s=4|157}}, {{fc|dlib|H3UVFVGX|s=4|159}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. Toda ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturini poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in še precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad … če ste znabiti v potrebi … nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako …" je govoril z zategnjenim glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pavletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobodneje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je ta nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno roko pogladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ste ljubeznivi, spoštovani gospod Venturini! V zadoščenje in veselje mi je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Žal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, iz dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav …" "Že prav, že prav," ga je prekinil Venturini, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko … Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem!" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; očividno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno stal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa je ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami … sicer pa upoštevam vaš položaj … Slišal sem nekaj, da moja hči … no, saj razumete, kaj bi! … Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil … Naravno, mislil sem povsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvestno nagnenje do vaše gospodične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to! Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati …?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Čujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da …? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade … takega otroka?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je očividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršil, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti morate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še …" To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Če se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel — nobenih neprijetnosti. Če pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki …" "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: Želim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Če ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Še enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. <center> '''IX.''' </center> Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Šele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" "Pišem pismo." "Komu …" "Tega ti ne povem," mu je s strahom odgovorila Ada, mečkala napol popisani papir in ga tiščala v roki. "Ne poveš? No, že prav; sam sem si mislil, da ne boš povedala. Tvoje obnašanje v zadnjem času mi ni prav nič všeč, zlasti včeraj si se obnašala nedostojno," je okrenil pogovor. "Zakaj nedostojno?" "Zakaj, zakaj! Čemu sprašuješ, ko sama dobro veš, zakaj?! Mar misliš, da nisem videl, kako si se vedla napram Scalpiju? Kaj ti je napravil?" "Nič mi ni napravil, a vem, kaj hoče. Že davno vem, da je podel in potuhnjen, in sovražim ga! In končno: Čemu me siliš, da bi bila prijazna z njim, ko vendar vidiš, da mi je zopern?" "Zopern sem, zopern tja, za vedenje in oliko gre!" "O, ne gre le za oliko, čeprav tako praviš! Veš, dragi oče, spreten in dober trgovec si res, toda v nekaterih stvareh odpovedo principi tudi najboljšega trgovca. Mar misliš, da ne vem, zakaj vse to?! A povem ti, da je vse zastonj in da hočem v teh stvareh sama odločati; da, sama, popolnoma sama!" se je že razburila. "Kdo pa je o tem kaj govoril?!" je razdraženo zakričal Venturini. Ni pričakoval, da se bo hči tako naravnost dotaknila njegovih skritih namenov in ga že vnaprej razorožila. To ga je spravilo prav za prav v zadrego, celo sram ga je postalo za hip in prav to ga je še bolj razkačilo. "Kakšne budalosti pa govoriš! Kaj ti je tisti priliznjeni drvar res vso pamet zmešal?!" je kričal dalje in krilil z rokami. "Ne dovolim vam oče, da tako govorite o njem!" je kriknila Ada in v tem trenutku pobledela in zatrepetala po vsem telesu. "Ne dovolim, ne dovolim!" V očeh so ji zalesketale solze. Komaj je zadrževala jok. In že čisto tiho, z drhtečim glasom je naposled dodala: "Takoj zapustim vašo hišo." Brez oklevanja je odšla iz sobe. Venturini je obstal kakor vkopan. Hotel je pohiteti za njo, a se je še isti hip premislil, akoravno je bil popolnoma uverjen, da bo v resnici izvršila, kar je dejala, toliko jo je že poznal. V tem trenutku se je zavedel, da ni pravilno postopal in da je napravil nepopravljivo napako. Prositi jo, naj se vrne, pa je ni hotel, ker je vedel, da bi to ne imelo nobenega uspeha in da bi se docela zastonj poniževal pred njo. Doma bi jo lahko kolikor toliko nadzoroval in ji z delom preganjal misli na tistega zelenca, sedaj pa bo počela, karkoli se ji zljubi, je mislil sam pri sebi. Seveda bi jo lahko s silo privedel domov, a se je bal škandala. V pisarni pa se je nakupičilo toliko neodložljivega dela, na katero se je Ada najbolje razumela, da mu je ob tej misli postalo še bolj žal, da je ravnal tako neprevidno. Vsemu na kjub pa je sklenil, da ne bo z ničemer pokazal svojega obžalovanja. Ko bo videla, da mi ni nič radi tega, se morebiti sama vrne, je zvito upal Venturini. Za delo v pisarni pa nalašč najamem Scalpija; to jo gotovo razjezi in znabiti tudi najprej spravi domov. Ada se je še isti dan preselila k svoji teti, ki je imela večjo modno trgovini v isti ulici. Bila je to gospa Salvadorijeva, sestra Adine matere, premožna vdova po bogatem trgovcu. Ta je nenavadno ljubila Ado, kajti sama je bila brez otrok. Čutila se je jako zapuščeno; stanovala je v veliki hiši, ki je bila tudi njena. Zato je razumljivo, da se je v srcu zelo razveselila Ade, ki je tistega dne prijokala k njej in se ji potožila. Ljubeznivo jo je sprejela in ji celo obljubila, da bo skušala pregovoriti njenega očeta Ko ji je Ada zvečer pripovedovala o Pavletu, je teta zaželela, da bi ga poznala. Pri tem je Ada kar poskočila, zakaj v glavo ji je šinila misel, da bi ga povabila k sebi. Res sta se odločili, da ga čez teden dni povabita k sebi, in Ada mu je takoj napisala dolgo pismo, v katerem mu je vse povedala. Pavle je čez tri dni odgovoril z brjozavom, da pride v nedeljo z večernim vlakom. Sonce se je že nagibalo k zatonu in njegovi poslednji, zlati žarki so se odbijali na kolodvorskih tračnicah, da so izgledale kakor pozlačene. Po peronu se je sprehajala mlada gospodična v prekrasni, sinje modri svileni obleki in s šopkom rdečih rož v naročju, poleg nje pa starejša dama resnega, a dobrotljivega obraza. Na kolodvoru je bilo ob tej uri vselej zelo živahno, zlasti ob nedeljah. Mnogi so se z radovednim in strmečim pogledom ozirali za gospodično s šopkom, ki je bila videti nekam zamišljena in zelo nestrpna. Venomer je pogledavala na svojo zlato zapestno uro in pri tem vselej nekaj zašepetala svoji starejši spremljevalki, ki je nato pritrjevalno pokimala. Tik pred prihodom vlaka se jima je pridružila še neka gospa, trenutek zatem pa je tudi pridrvel vlak na postajo. Voz, v katerem je bil Pavle, je obstal baš nasproti onih treh dam in Ada ga je takoj ugledala. Brž je bila pri njem in se mu vrgla okrog vratu. Nato mu je predstavila svojo teto, gospo Salvadorijevo, ki je pri tem bog ve zakaj zardela. V trenutku, ko je Pavle stisnil roko Adini materi, se je nenadoma pojavil Scalpi, ki je bržkone že kaj slutil in se motal tam okrog. Spoštljivo je vse pozdravil, odzdravila pa sta mu samo Pavle in gospa Venturinijeva. Jako se je začudil, ko je ugledal Pavleta in se še potem večkrat radovedno ozrl za njimi. Pred kolodvorom so si najeli voz in čez deset minut so bili že pred hišo Adine tete. Ta je vso družbo odvedla v prvo nadstropje, kjer so v veliki, razkošni jedilnici posedli okrog mize, na kateri je bilo že vse pripravljeno za večerjo. Pavle je nastopal docela preprosto in nekako lahkotno. Pričakovati je bilo, da se bodo ženske zanimale zanj do vseh podrobnosti in malenkosti — vsaka iz svojega vzroka in nagiba. Akoprav se je Pavle tega zavedal in akoravno je včasih začutil na sebi radovedni in opazujoči pogled gospe Salvadorijeve, se je vedel docela naravno in neprisiljeno. Nič se mu ni poznalo, da bi bil kaj v zadregi ali da bi kaj prikrival. Tudi v besedi je bil povsem odkrit in ni skušal ničesar olepšati, s čemer zlasti se je prikupil gospej Salvadorijevi. Pogovor se je naposled zasukal na domače zadeve. Ženske so opazile, da se Pavle izogiba govoriti o Adinem sporu z očetom, a nazadnje, ko so že vse govorile o tem in ko je postalo takorekoč očito, da bi rade slišale tudi njegovo mnenje, je končno vendarle spregovoril: "Ko sem v Adinem pismu čital, kaj se je zgodilo, sem se skoro prestrašil, in zabolelo me je, da sem zakrivil tako hud spor v vaši družini. Nisem se mogel takoj odločiti, naj se li odzovem Adinemu povabilu, kajti gospodu Venturiniju sem obljubil, da mu ne bom delal neprijetnosti. Težko mi je govoriti o tem in niti ne morem izreči jasne besede. Če se izrečem tako, me lahko vsakdo osumi, da sem samoljuben in brezobziren sebičnež, če pa se izrečem drugače, da sem neodločen in bojazljiv in da ne ljubim Ade. Razumeti morate moj položaj. Vsekakor pa je moje mnenje, da bi bilo najbolje, če bi se Ada vrnila k očetu in se kako pomirila z njim." "Ne, k očetu se ne vrnem! Mar naj se vrnem zdaj, ko je Scalpi pri njem?" "Jaz pa mislim, da bi ga odslovil, če bi se vrnila," je prigovarjala mati. "Ne, ne, nikakor! Sam naj prej zapodi Scalpija in šele potem se mogoče vrnem, a obljubiti mi mora, da me ne bo več žalil radi …" "Poizkusila bom, morda ga pregovorim. Zelo mu je žal, da si mu to napravila, a pokazati tega noče." "Tudi jaz upam, da se bo to kako uredilo," je pristavila teta. "Do tedaj pa je Ada lahko pri meni. Sama sem, nikogar nimam, komu naj … no, koga naj ljubim, če ne njo." Vsi so razumeli, kaj je hotela reči, čeprav se je naglo sama popravila. Imela je precejšnje premoženje in nikogar, ki bi ga podedoval. Tudi ona je prigovarjala Adi, naj se poravna s očetom — le iz obzirnosti do svoje sestre, Adine matere — a v srcu je le natihem želela, da bi bila Ada kako navezana nanjo in potrebna njene pomoči. Prav radostilo jo je, da je sredi svoje zapuščenosti postala nekako važna oseba, od katere je tudi kaj odvisno. Iz tega, v svoji korenini povsem sebičnega razloga, je tudi odobravala Adino ljubezen, njo samo pa ščitila in zagovarjala. Pol ure je manjkalo do polnoči, ko se je mati poslovila. Ostali so še nekaj časa nadaljevali pogovor, nakar so šli k počitku. Gospa Salvadorijeva — Ada ji je rekla kar Marjeta — je odvedla Pavleta v drugo nadstropje, kjer je bila zanj že pred dnevi pripravljena soba. Ta soba je bila poprej spalnica gospoda Salvadorjja. Pavleta je obšla tesnoba, ko je stopil vanjo. Par trenutkov je stal sredi nje, na temni, mehki preprogi, in se oziral po njej. Bila je prostorna in visoka, dragoceno njeno pohištvo pa je bilo staro. Vse v sobi je nekako mrko in resnobno zrlo nanj, ki se je sam sebi zdel tako majhen v tem velikem in mračnem prostoru. Od visokega stropa je visel velik lestenec in širil medlo, rdečkasto svetlobo, ki se je kar gubila po temnih kotih. Vse je kazalo, da že dolgo ni nihče spal v tej sobi. Nekakšen strah mu je stisnil srce, ko da je neupravičeno stopil v svetišče bog ve kakšnih spominov. Tam v kotu je stala široka in udobna postelja iz temnega lesa z zamolklim leskom, a na steni nad njo je visela že nekoliko otemnela podoba, predstavljajoča mlado in čudovito lepo žensko. Pavle se je razpravil, ugasnil luč in se pogreznil v mehko posteljo. Zdajci se je nekje v gosti temi oglasila ura in odbila dvanajst. Njeni udarci so s svojim brnečim in čistim zvokom napolnili vso sobo. Pavleta je obšel občutek, da hoče ura povedati nekaj iz onih davnih časov, ko so drugi ljudje bivali v tej sobi in poslušali iste njene udarce, da ima neko skrivnostno, nerazumljivo dušo, ki živi iz veka v vek. A baš ko se mu je ta občutek zgostil v jasno misel, je ura utihnila. Globoka tišina, ki je nastopila, je še povečala skoro mistični dojm v Pavletovi duši. Zopet se je spomnil, da je v Padovi, v prastarem mestu. Drugo jutro je Ada povedla Pavleta v mesto, da mu ga razkaže. Hodila sta po ozkih, srednjeveških ulicah z obokanimi prehodi, ki so v njih imeli najraznejši obrtniki svoje delavnice in lokale nastežaj odprte; mimo velikih trgovin pod arkadami in mimo vinarn, ki v njih točijo pusto črnino iz okolice. Pogosto je Pavle obstal in občudoval starinska vrtna vrata, ki jih je koval ključavničar-umetnik kdo ve katerega stoletja, za njimi pa prekrasen vrt, čigar sveže, pestro južno cvetje in zelenje se je ostro odražalo od sivega zidovja. Drugod zopet se je skozi napol priprta vrata stare patricijske hiše zazrl v njeno kamenito dvorišče, prepleteno z živo trto in s samotno, temno zeleno palmo v kotu. Naposled sta prispela do cerkve Sant' Antonio, ki je bila kar oblegana od pobožnih romarjev. V nepretrganih in gostih vrstah so se pomikali v cerkev in iz nje, med njimi mnogo vsakovrstnih nesrečnežev, ki so iskali utehe za svoje bolečine na kamenitem grobu Sv. Antona, v "Capelli del Santo". A ni bilo več časa, da bi mu vse razkazala kar v pol dneva. Obljubila mu je, da mu popoldne pokaže Museo Civico z njegovimi galerijami slik, drugi dan pa univerzo, Scuolo del Santo s Tizianovimi freskami itd. itd. Ura je bila enajst. Napotila sta se v znamenito, staro kavarno Pedrocchi, na katero je — tako mu je dejala Ada — Padova zelo ponosna, in ki jo je zgradil najuglednejši beneški arhitekt. Poslopje stoji samo zase, a pročelje ji krasi beneški lev iz klesanega marmorja. Vsa notranjščina je še danes ista, iz črnega mahagonija, a mize in stebri iz belega marmorja. Sedla sta k mizi poleg srednjega stebra. Nista opazila, da na drugi strani stebra, za njunim hrbtom, sedita Scalpi in Turato. Giuseppe Turato — tisti mladenič, ki je spremljal Anito na Triglavu — je bil nekakšen delovodja v trgovini gospe Salvadorijeve. Tako se je lahko vsak hip pod kakršno si bodi pretvezo izmuznil iz trgovine, češ, da gre po opravkih. To jutro pa je imel za to poseben razlog. Poiskal je Scalpija v kavarni in mu pripovedoval, da je Pavle prenočil v Salvadorijevi hiši, menda celo v isti sobi kakor Ada, kakor se je že na vse zgodaj šepetalo med pomočniki v trgovini in drugo služinčadjo v hiši. Scalpi — Turatijev predstojnik v fašistični organizaciji — je kar pesti stiskal in klel sam pri sebi, pobledel pa je, ko je ugledal Pavleta in Ado, ki sta smehljaje stopila v kavarno. Že vso uro je ugibal, kako bi ugonobil Pavleta. Nič pravega mu ni prišlo v glavo, akoprav je bil strokovnjak v tem. Tu pa mu je priskočil na pomoč Turato. Posvetovala sta se in tehtala vse možnosti. Naloga je bila težka, kajti Scalpiju ni šlo samo za to, da Pavleta spravi s pota, temveč tudi za to, da ga obenem očrni in se sam celo prikupi Venturiniju in Adi, češ, vidite, kakšen človek je to. S Turatijevo pomočjo je bil načrt kmalu gotov in Scalpi se je že naslajal ob misli, da se njegova namera uresniči že drugi dan. Medtem ko sta Scalpi in Turato snovala svoj načrt, sta na drugi strani stebra, na mehkem sedežu, prevlečenem s škrlatno rdečim baržunom, sedela Pavle in Ada ter tudi kovala načrte, a docela drugačne in vse lepše ko ona dva. Popoldne sta nameravala obiskati muzej, a je drugače naneslo. Med obedom je gospej Salvadorijevi telefoniral Venturinijev brat, ki je tudi že slišal, da ima Ada "nekakšnega ženina" pri sebi, kakor se je izrazil, in jo prosil, naj ga popoldne obiščejo na njegovem posestvu zunaj mesta, ker bi ga rad spoznal. Res so se odpravili tja, stric jih je sprejel gostoljubno in se takisto zanimal predvsem za Pavleta. Razkazal mu je svoje posestvo z vinogradi, potem pa je vse povabil k večerji. Posedli no okrog kamenite mize na vrtu in se pomenkovali pozno v večer. Drugo jutro se je Pavle že zgodaj kar sam odpravil v kavarno. Ada mu je dejala, da pride za njim, čim bo gotova. Res je že čez pol ure potem, ko je Pavle odšel, stopila v kavarno. Prepričana je bila, da bo sedel za istim stebrom, za katerim sta sedela prejšnje jutro. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] olgd1n1gvf75jermj1s2jwdht2dqdcy 1 39606 207768 2022-08-22T16:38:35Z Leastezinar 8591 Nova stran z vsebino: {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} wikitext text/x-wiki {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} lzevh6odt8wd70zvlhzxa003q3fcih8 0 39607 207778 2022-08-22T19:43:57Z Alenka Župančič 5744 Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Pred nevihto | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Pred nevihto, ''Nova obzorja'', 1955, let. 8, str. 158. }} <poem>Svinčeno pregrinjalo razgrnilo se je prek jezera v soparni dan, srebrno bičevje se je nagnilo, v pričakovanju zla je svet ubran. Vihar vrtinči prožne veje breze, v vrhovih smrek tajinstveno... wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Pred nevihto | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Pred nevihto, ''Nova obzorja'', 1955, let. 8, str. 158. }} <poem>Svinčeno pregrinjalo razgrnilo se je prek jezera v soparni dan, srebrno bičevje se je nagnilo, v pričakovanju zla je svet ubran. Vihar vrtinči prožne veje breze, v vrhovih smrek tajinstveno šumi, in vse, kar hodi, kar beži, kar leze, na mah se v slutnji groze razgubi. Vihar zaganja se z vso večjo silo, oblake črne žene z vseh strani, nebo se je preteče potemnilo, v nemoči čaka zemlja in drhti ... </poem> ==Opombe urednice== Pesem je v italijanščino prevedla Vida Šturm (naslov Tempesta). Uglasbil jo je Marjan Kozina (''Izbrane pesmi za glas in klavir'', 1974, SAZU, Ljubljana, str. 91-93). [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedna poezija]] 2mdu5wi745akylazqpxmw5sdaf9gzge 0 39608 207781 2022-08-22T20:49:39Z Alenka Župančič 5744 Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Poletna noč (Skozi okno) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Pred nevihto, ''Nova obzorja'', 1955, let. 8, str. 158. }} <poem>Svinčeno pregrinjalo razgrnilo se je prek jezera v soparni dan, srebrno bičevje se je nagnilo, v pričakovanju zla je svet ubran. Vihar vrtinči prožne veje breze, v vrhovih smrek... wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Poletna noč (Skozi okno) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Pred nevihto, ''Nova obzorja'', 1955, let. 8, str. 158. }} <poem>Svinčeno pregrinjalo razgrnilo se je prek jezera v soparni dan, srebrno bičevje se je nagnilo, v pričakovanju zla je svet ubran. Vihar vrtinči prožne veje breze, v vrhovih smrek tajinstveno šumi, in vse, kar hodi, kar beži, kar leze, na mah se v slutnji groze razgubi. Vihar zaganja se z vso večjo silo, oblake črne žene z vseh strani, nebo se je preteče potemnilo, v nemoči čaka zemlja in drhti ... </poem> ==Opombe urednice== Pesem je v italijanščino prevedla Vida Šturm (naslov Tempesta). Uglasbil jo je Marjan Kozina (Izbrane pesmi za glas in klavir, 1974, SAZU, Ljubljana, str. 91-93). [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedna poezija]] jpfn470ringknir38jane5lkhh9hmpe 0 39609 207782 2022-08-22T21:09:20Z Alenka Župančič 5744 Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Kip | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Kip, Obzornik, 1958, let. 13 , št. 3, str. 189. }} <poem>Z belimi očmi, kot mrtva riba, zre vame iz kota leseni svetnik. Odpadlo zlato, ki leska več nima, odkriva trohnobo baročnih oblik. Dvignjeno roko, ki čas ji razjedel je prste, preroško iznad gub dviguje v... wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Kip | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Kip, Obzornik, 1958, let. 13 , št. 3, str. 189. }} <poem>Z belimi očmi, kot mrtva riba, zre vame iz kota leseni svetnik. Odpadlo zlato, ki leska več nima, odkriva trohnobo baročnih oblik. Dvignjeno roko, ki čas ji razjedel je prste, preroško iznad gub dviguje v nebo. Nekoč je v oltarju, postavljen med vrste svetnikov, privabljal marsikatero oko. Kip, ki ga je mojstrska roka rezljala že pred stoletji, v moji sobi stoji. Pred njim so v ponižnosti ljudstva klečala, midva pa si tuje zreva v oči. </poem> ==Opombe urednice== [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedna poezija]] lldsvmx6nv1tkqtwmztfypfnoru8rfu 0 39610 207785 2022-08-23T08:43:07Z Leastezinar 8591 Nova stran z vsebino: (IVI». žeto. doma a la da ar« v J«f Malariji. to d*« Irt * (mIiii/mmi išaiSra « Ita hit la «¿eall to fe*to«~afct. .t.ah« «lado d«, daa V prU u)u/r« »p.a« *>eto«ito It» Ijrato e Malijeaakili »Wak —t r*d ) -s jo prtljago, me podpirata, da ne IMidem po stopnicah. Zelo ljubeznivo ravnata z menoj: — Pazite, da se ne pobijete! Počasi! Tsko, bravo. . V Stopamo proti čakalnici. — Vidva ostanita tu! Pogle-Pri «ar akaca j dat grem, če je te pritla ko... wikitext text/x-wiki (IVI». žeto. doma a la da ar« v J«f Malariji. to d*« Irt * (mIiii/mmi išaiSra « Ita hit la «¿eall to fe*to«~afct. .t.ah« «lado d«, daa V prU u)u/r« »p.a« *>eto«ito It» Ijrato e Malijeaakili »Wak —t r*d ) -s jo prtljago, me podpirata, da ne IMidem po stopnicah. Zelo ljubeznivo ravnata z menoj: — Pazite, da se ne pobijete! Počasi! Tsko, bravo. . V Stopamo proti čakalnici. — Vidva ostanita tu! Pogle-Pri «ar akaca j dat grem, če je te pritla kočija. erHMi ar. in "eaposeorta" odhaja na cesto, pred postajo. | N atopiva v malo dvorano, ki je skoraj prazna. Le par telez-ničarjev api po klopeh, pa neki i ~ ^¡La clvUUt ,l?ii med N#itdo V "TT . . dM M trese; nekdo l"V dru|fi *iHirn>* n*k»i nerazumlji- e te zahropel lokomotiva Je i». v#|ri v Mf)jah> Vaako toliko se pustila paro Iz svojih pljuč in^zre v čakalnico miličar, ki ae koleaa ao ohatal* IIU tračoicah. Vlak Izatopamo v njem mraku. pol rum jutra Moji anKfljl lamoano. akoraj ošabno spreha- ja po poetaji. V aplodnem dobi človek utis, varuh ae poal.vlj.jo od t«v..jda at, m,ličarji pretirano ponos-riševtrideaeturne vožnje Dva nI in domišljavi Ponašajo se, ksrai.inerja ki potujeta v ,K«t- kot b< hoteli reči: Svet je na*, častnilko šolo v Rim, sta bila Mi ukazujemo! Vendar si mi- dodeljena mojemu spremstvu etim. ds bi se večina izmed njih radi večje varnosti in i/ previd noati Kdo ve. ire<1entiati lahko Postaja je prazna. Vlak je te daleč, na poti proti Rimu. Zunaj se dani. Iz Tibere se vzdi-guje lahna meglica in prepreza vso okolico z njenim vlatnim plaščem. Vse je tiho, malone mrtvo. Naenkrat pa prekine to tišino veselo ščebetanje. žvižganje in prepevanje ptičev, ki se zbuja-jo po bližnjih travnikih in gr-movjih ter se veselijo, da so preživeli brez nesreče in neprijetnosti noč. ki se izgublja bolj in bolj v prihajajočem dnevu. Radostno hiti njihova pesem po prostrsnstvu in se dvigs proti nebu. proti blagodejnemu aoln-cu, katerega prihod napoveduje zlata zarja, ki pričenja rdečiti obronke abrutkih gora. Sedim in čakam. Truden «em. Izmučen In zaapan. saj nisem spal dve noči zaporedoma, vendar ne strpim na klopi. Zato vstsnem in k revijam s moji. ustrašila enake silo 4n moči ter mi bergljsml aem in tja ter ogle-se potuhnila. / dujem vozni red in reklamo ki Kdor MuJ» Po današnji Ita. je nalepljen, in razol**en. po Ui. lahkn domneva, da je deie vaeh štirih stenah čakalnice i % obsednem stsnju. ko vidi in 'Tapo" ae vračm—Pojdimo opazi vsepovsod oboroženo silo pravi ^^ ™JdI«o. Utatn11^"^ T *UJo Odhajamo iz poataje na cesto. V latem vo«, ae j™ ^ " . . \^ V^Ju ^ ^ ^ ^^na ..................... W': e-3- i-s ns|»sde)o vlak sli skulsjo puma-gsti na druvs<ven na« in avojemu tovarišu Tu \m nI nikake ne. vamoati več. Nahajamo as t,-v arednjl Italiji, v blitini več-nega meata izredno aodišče v KimiHH ju poidrarit pa tako lepo .ptU^ime^U Jih sk«i J'JUllX 171!! ******* ^ansc, da ju Je škoda buditi Tud ^^^IT^tLu Z^' J** t ^! ^ paniki. ,.,es,i £ ^¿ffl^^wz vendar, kje je pravi- pfatlfdili glave s prtljago la -"¿^ __šl - ' . ¡tUdI trikrat aretiran Moja apremljevaka ml |ioma- dnevu; če ima aretV da ira v' p . ^ r.u „r, .W mo.lprvo ,n v ^ ♦ da jo ps zaporih. Ne. to V bolnišnico hi se ps v luknjo, giustizia! — Saj ne bo sdraviHtče gre, t Hrana je dohtn, je sta izvrstna, da ne o oskrbi, ki je imenitna. Nič _ ne bojte, kar nsenkrst vsa bodo pretekla U leta. mi vodja eakorte. k! je prisede! h kočijažu, dočim ae je drugi orožnik pridružil meni Čeprav aem že dovolj izkusil v italijanskih ječah in spoetal do dobra jetniško upravo in oskrbo, mi vseeno prijajo kara-binerjeve besede. Vem, ds so izgovorjene bolj iz sočutja kot pa iz prepričanja, vendar ai mi-slim, da morda res ne bo toliko slabo.' Vos se premakne is pričenja se ssdsji del mojega felnmtnrf romanja iz ene joče v drugo. Se U km ceste ps bom kosočno dospel do cflja. ki mi je vsiljen. Cesta se vije iz mesteca proti — Odpri jhn, naj vstopijo. Skozi vrata se gnetejo mih- čsrji in brigadir. — Gospod, zs trenutek pojdite z nami Zaslišah vsa bodo, nato se vrnete. Grem z njimi. Zunaj pritr-kavajo zvonovi, veselo ljudem najlepši praznik človeštva: Vstajenje. Zbudim se. Naš voz ravno reže čredo ovac. ki ss vrača s apeninskih gora na letno pašo v niža vi. Na čelu koraka zastaven, rejen jarec z glasnim, precej velikim zvoncem okoli vrsta, za njim ps drobijo ovce in jsgnjeta. Zaleta jo ae sem in tja. da imata pastirja dovolj opravka z njimi. Kraj ceste, ravno nad robom, kjer ae cesta boči nad strmim bregom, stoji kot kip velik, močmn pes, podoben bolj mesarskemu kot ps ovčarskemu psu. Popolnoma miren je, niti gane se ne, le kadar ssvije proti bregu oves sli nebogljeno jagnje, zamahne s glavo is žival se takoj obrne v vindrim^goricam is oljčni« «m. lprotBO ^________ v lahnih zaključuje jo visok dvokolni voz FEBElAU, V psr potezah mu osUaa. ¿in, radi katereg. aenT^ tov grob, čeprav ga ru*® *L Povem mu, da aen. " ker lie čstimjj«^ ^ is ker aem «Msec. uJ] Ml po «BenjuvodiJ ds. ki je manj vreden J italjanaki. Raiia^n. mučni položaj, vae krvij* trpljenje, ki ga presujlato prenašamo, pa ae čudi: _(JM)a pniiug, ZAKAJ KAMLcTlŽiSj cigaretah . , ---------Čreda je prešls, ter ae vsper---" " 1 ^ klandh vedno vitje. |s nekaktno kletko, v kateri _ Voznik in njegov pii^^ atiska par ovac, ki radi noaečno-" sta ali bolezni ne morejo hoditi sts se zapletla v živahen razgovor. Stari rimski okoličan je precej zgovoren in pri jasen. Njegovi domialeki in izvajanja mi prijajo. Iz njegovega pogovora se jasno rite doslednost is kmečka premetenost in prebrisanost Mož je prevejan in navihan, obenem pa dobrodušen in dobrosrčen, čeprav je morda nepismen. Zibanje vozila, ki se počasi pomika po strmini, lahna, sveža sapica, ki pihlja od tirenske obali in prijetno boža obličje ter opojni is omamni vonj zemlje in sadežev v dozorevanju, me za-ziblje v drema vico. Zaspim. Nič ne čutim razen tihega, nerazumljivega šepeta, prihajajočega iz daljave. Sanjam. Na vrtu sediva tenko, komaj poročena in se pogovarjava: — Kako sem srečna, pravi ona. Ne vem. zdi se mi in bojim se. da ne bo dolgo trajala najina sreča. Preveč sem sreč- sedaj. Nisem pričakovala toliko dobrote, moje hrepenenje se je več kot izpolnilo. Naslanja ae mi na rame, potem na prsa. Objamem jo in poljubljam. V srcu se tudi meni vzbuja bojazen. Slika se preminja. Večer je. lavno hočeva k počitku, ko ču-jeva trkanje, zatem udarce po vratih. — Kdo je? Javna varnost, odprite! — Ti, karabinerji so, pravi žena. tako daleč. Se pastir, zagorel is rjav kot Arabec,.jezdeč na muli in čreda izginja zs ovinkom. Solnce ae je dvignilo precej visoko in razliva svojo blagodejno toploto po zemlji in stvarstvu. Bližamo se vrhu gorice. Trte so polne in bohotne; grozdi se že polnijo, njihove jagode za-dobivajo barvo, tu vijoličaste, tam prehajajo iz zelene v bledo-rumeno. Breskve se šibijo pod težkim blagoslovom, vmes pa se košatijo figova drevesa z že do-zorevajočimi sadeži. — Lepo letino in bogato bomo imeli, de voznik. Kaj rodi tudi pri vas trta? se zaobrne nato napram meni Pravim mu, da je naša zemlja drugačna in različna od njihove: skopa je in težko jo je obdelovati. Negovati jo je treba skrbno in ljubeznivo, ps te ne rodi toliko, ds bi preživela vse svoje ljudL Zato se mnogi njeni prebivalci podajo v mesta ali v tujino, kjer ai a krvavimi žulji služijo svoj kruh. -Iv— No, saj tudi mi moramo s trebuhom za kruhom." Kaj hočete, preveč nas je. Pa tudi nam zemlja ne koristi. Saj ni Glejte, vsa ta lepa polja, te krasne vinske gorice in oljčni nasadi, vse to je Ust par ljudi, grofov in veleposestnikov. Kmet pa garaj, da ne umreš lakote. Oprostite, zakaj pa ste kaznovani? premenja hipoma pogovor. jo Po 200J vaako minuto na vsako cigaro. Na kratka čeno Američani ao kadilci a ret Kaj je vam znano o vi slavnih cigaretah? Vzemite m za primero L* Strike cigarete, odkar so tea cej priljubljene pri izbrali dilcih vse križem dežele. lJ Strike so narejene prvič ixa fiaejšegs tobaka, pokuplj« od vseh velikih tobačnih ta sveta. Eno idejo o kvantih kakovosti tobaka, ki * tak* za ptoduciranje teh tlaviifc garet, se dobi iz tega, da vj, te na znanje, da se ravno «d stara in blaži za nad $100.« 000 vrednosti finega tobaku kadilce Lucky Strike cigawt Ta fini tobak je site ^ Lucky. Na vsem zavoju Lueif se nahaja sledeča izjavaTl delek najfinejšega domačen I turškega tobaka, pripravlja po Lucky Strike formuli. 7 vsem nov princip izdelovanj^ **ret—Je prepečen." Kot tal java kaže, je še poleg tega jana kakovost k Luckiea, več kot najboljti izbrani se uporablja pri izdelavi Izdelovatelji Lucky Štrli drugimi besedami, niso bili i dovolj ni s tem, da so dali b* nejši tobak, ki se ga dobiti i re. Ampak ta tobak tako | urede in pacajo, da dobi vaei vi pri prepečenja procesu, ki korekoč skrivnost ustvaij samo za Lucky Strike. Kom Lucky Strike so edini cifii ki nudijo varstvo vašemu frii procesom prepečenja. Pri isdeUvi Luckies je še« približno 86 odsto tobak« rastline je zavržene, samo flj sredini listi se rabijo. Nad preciznih instrumentov se I Procesu in pri izdelavi, kak« zavaruje enakost zaokn vseh Lucky, trdno in poiooi loieni in ne prazni konci. To je le nekaj teh primer.1 zavzemajo prostor pri iidek vam pokaže zakaj je pri ne kadilcih vedno "Loci Please" prosim. —(k PLINOVA GORKOTA primerna za trgovine in urade Delni eeznem podjetij, ki ae lahko okoristijo z zniiano ceno plina za gretje, in ticer: Trgovine: Prodajalne: Restavracije Grocerijake Smodk CvetHčsrse ZeJezalaske Čevljev Pekarne _ Klektr. potrebščin Obleke Gostilne lekarne Krivnice Gledališča Zdravniški is Tovsrsiiki uradi Tovarne Skladišča K CKJAVA S PLINOM je popolnoma apre-menila način gretja v tisočerih trgovskih in industrijskih podjetjih v Chi-cagu. v teku zadnjih par mesecev. Stroški pMnove kurjave •o skoraj polovico manjši, kot so bili v ziiftski sezoni leta 19S0-31. Kurjava s plinom zmanjša potrato goriva, prihrani delo. zniža strotke in je koristo-sosmThs več načinov. Trgovina na primer je mnogo *bolj vabljiva za odjemalce, ako je kurjena • plinom; je bolj snažna in topla. Gospodarju sli pomočniku ni treba vedno tekati v klet in nakladati na ogenj, kar je velike ekonomične vrednosti. Mi nudimo različne načine naprav za kurjavo s plinom—primerne za vsako potrebo. Za vato last-no udobnost in udobnost odjemalcev bi morali preiskati način kurjave s plinom. Mi vam drage volje pošljemo tozadevnega ve-tčaka, ki bo pregledal vat prostor in svetoval, kateri način kurjave je za vas najprikladnejši. Pokličite Wabash 6000. ttoa kar»«.» THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY X 122 South Michigan Avenue ^ hc6mw8870akb5o92tlvlr5i8s0622h7 207792 207785 2022-08-23T09:40:28Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki (Peter Žele, doma s Primorskega in danes v Jugoslaviji, je prebil sedem let v političnem jetništvu v Italiji in okusil je fašistovsko strahovlado do dna. V pričujočem spisu opisuje življenje v Italijanskih ječah. – Ured.) <center> ––– </center> <center> '''1. Prihod''' </center> Vlak se je ustavil. Parkrat je še zahropel, lokomotiva je izpustila paro iz svojih pljuč in kolesa so obstala na tračnicah. Izstopamo v polnem jutranjem mraku. Moji "angelji varuhi" se poslavljajo od tovarišev trideseturne vožnje. Dva karabinerja, ki potujeta v podčastniško šolo v Rim, sta bila dodeljena mojemu spremstvu radi večje varnosti in iz previdnosti. Kdo ve, iredentisti lahko napadejo vlak ali skušajo pomagati na drugačen način svojemu tovarišu. Tu pa ni nikake nevarnosti več. Nahajamo se že v srednji Italiji, v bližini večnega mesta. V istem vozu se peljeta še dva druga jetnika. Vedejo ju ored izredno sodišče v Rim. Rad bi ju pozdravil, pa tako lepo spita, da ju je škoda buditi. Tudi orožniki so polegli po klopeh, si podložili glave s prtljago in zasanjali. Moja spremljevalca mi pomagata pri izstopanju. Noseč mojo prtljago, me podpirata, da ne padem po stopnicah. Zelo ljubeznivo ravnata z menoj: – Pazite, da se ne pobijete! Počasi! Tako, bravo. Stopamo proti čakalnici. – Vidva ostanita tu! Pogledat grem, če je že prišla kočija, in "caposcorta" odhaja na cesto, pred postajo. Vstopiva v malo dvorano, ki je skoraj prazna. Le par železničarjev spi po klopeh, pa neki civilist leži med njimi. Nekdo smrči, da se kar trese; nekdo drugi godrnja nekaj nerazumljivega v sanjah. Vsako toliko se ozre v čakalnico miličar, ki se ponosno, skoraj ošabno sprehaja po postaji. V splošnem dobi človek utis, da so, miličarji pretirano ponosni in domišljavi. Ponašajo se, kot bi hoteli reči: Svet je naš. Mi ukazujemo! Vendar si mislim, da bi se večina izmed njih ustrašila enake sile in moči ter se potuhnila. Kdor potuje po današnji Italiji, lahko domneva, da je dežela v obsedenem stanju, ko vidi in opazi vsepovsod oboroženo silo. Na vsaki postaji se šetajo, postajajo, korakajo in pazijo na prihajajoče fašisti, karabinerji in finančni stražniki. Čim večji je kraj, več jih je. V velikih mestih pa jih skoraj ni prešteti. Spremljajo te v vlaku, istotako po cestah, povsod. Oh, da, človek je varen v Italiji. Lahko je tudi trikrat aretiran v enem dnevu; če ima sreče, da ga v prvo in drugo takoj izpustijo. Postaja je prazna. Vlak je že daleč, na poti proti Rimu. Zunaj se dani. Iz Tibere se vzdiguje lahna meglica in prepreza vso okolico z njenim vlažnim plaščem. Vse je tiho, malone mrtvo. Naenkrat pa prekine to tišino veselo ščebetanje, žvižganje in prepevanje ptičev, ki se zbujajo po bližnjih travnikih in grmovjih ter se veselijo, da so preživeli brez nesreče in neprijetnosti noč, ki se izgublja bolj in bolj v prihajajočem dnevu. Radostno hiti njihova pesem po prostranstvu in se dviga proti nebu, proti blagodejnemu solncu, katerega prihod napoveduje zlata zarja, ki pričenja rdečiti obronke abruških gora. Sedim in čakam. Truden sem, izmučen in zaspan, saj nisem spal dve noči zaporedoma, vendar ne strpim na klopi. Zato vstanem in krevljam z mojimi bergljami sem in tja ter ogledujem vozni red in reklamo, ki je nalepljena, in razobešena po vseh štirih stenah čakalnice. "Capo" se vrača. – Pojdimo, pravi. Odhajamo iz postaje na cesto, kjer nas čaka stara, polomljena kočija, ki je v pravem nasprotju z lepo rejenim, čilim konjem. Voznik lep, zastaven očanec, katerega obraz dičijo temnorjave oči, orlovski nos in svetločrni lasje, mi pomaga v vozilo in namešča mojo prtljago, tožeč pri tem opravilu. – Pa vendar, kje je pravica? Tako bolanega človeka vozijo po zaporih. Ne, to ni prav! V bolnišnico bi vas morali dati, ne pa v luknjo. Eh, giustizia, giustizia! – Saj ne bo tako hudo. V zdravilišče gre, tam ni napačno. Hrana je dobra, zrak in podnebje sta izvrstna, da ne govorim o oskrbi, ki je imenitna. Nič se ne bojte, kar naenkrat vam bodo pretekla ta leta, mi prigovarja vodja eskorte, ki je prisedel h kočijažu, dočim se je drugi orožnik pridružil meni. Čeprav sem že dovolj izkusil v italijanskih ječah in spoznal do dobra jetniško upravo in oskrbo, mi vseeno prijajo karabinerjeve besede. Vem, da so izgovorjene bolj iz sočutja kot pa iz prepričanja, vendar si mislim, da morda res ne bo toliko slabo. Voz se premakne in pričenja se zadnji del mojega žalostnega romanja iz ene ječe v drugo. Še 24 km ceste pa bom konočno dospel do cilja, ki mi je vsiljen. Cesta se vije iz mesteca proti vinskim goricam in oljčnim nasadom ter se vzpenja v lahnih klancih vedno višje. Voznik in njegov prisednik sta se zapletla v živahen razgovor. Stari rimski okoličan je precej zgovoren in prijazen. Njegovi domisleki in izvajanja mi prijajo. Iz njegovega pogovora se jasno riše doslednost in kmečka premetenost in prebrisanost. Mož je prevejan in navihan, obenem pa dobrodušen in dobrosrčen, čeprav je morda nepismen. Zibanje vozila, ki se počasi pomika po strmini, lahna, sveža sapica, ki pihlja od tirenske obali in prijetno boža obličje ter opojni in omamni vonj zemlje in sadežev v dozorevanju, me zaziblje v dremavico. Zaspim. Nič ne čutim razen tihega, nerazumljivega šepeta, prihajajočega iz daljave. Sanjam. Na vrtu sediva z žensko, komaj poročena in se pogovarjava: – Kako sem srečna, pravi ona. Ne vem, zdi se mi in bojim se, da ne bo dolgo trajala najina sreča. Preveč sem srečna sedaj. Nisem pričakovala tolike dobrote, moje hrepenenje se je več kot izpolnilo. Naslanja se mi na rame, potem na prsa. Objamem jo in poljubljam. V srcu se tudi meni vzbuja bojazen. Slika se preminja. Večer je. Ravno hočeva k počitku, ko čujeva trkanje, zatem udarec po vratih. – Kdo je? – Javna varnost, odprite! – Ti, karabinerji so, pravi žena. –Odpri jim, naj vstopijo. Skozi vrata se gnetejo miličarji in brigadir. – Gospod, za trenutek pojdite z nami. Zaslišali vsa bodo, nato se vrnete. Grem z njimi. Zunaj pritrkavajo zvonovi, veselo znaneč ljudem najlepši praznik človeštva: Vstajenje. Zbudim se. Naš voz ravno reže čredo ovac, ki se vrača z apeninskih gora na letno pašo v nižavi. Na čelu koraka zastaven, rejen jarec z glasnim, precej velikim zvoncem okoli vrata, za njim pa drobijo ovce in jagnjeta. Zaletajo se sem in tja, da imata pastirja dovolj opravka z njimi. Kraj ceste, ravno nad robom, kjer se cesta boči nad strmim bregom, stoji kot kip velik, močan pes, podoben bolj mesarskemu kot pa ovčarskemu psu. Popolnoma miren je, niti gane se ne, le kadar zavije proti bregu ovca ali nebogljeno jagnje, zamahne z glavo in žival se takoj obrne v nasprotno stran. Čreda je prešla, zaključuje jo visok dvokolni voz z nekakšno kletko, v kateri se stiska par ovac, ki radi nosečnosti ali bolezni ne morejo hoditi tako daleč. Še pastir, zagorel in rjav Arabec, jezdeč na muli in čreda izginja za ovinkom. Solnce se je dvignilo precej visoko in razliva svojo blagodejno toploto po zemlji in stvarstvu. Bližamo se vrhu gorice. Trte so polne in bohotne; grozdi se že polnijo, njihove jagode zadobivajo barvo, tu vijoličaste, tam prehajajo iz zelene v bledorumeno. Breskve se šibijo pod težkim blagoslovom, vmes pa se košatijo figova drevesa z že dozorevajočimi sadeži. – Lepo letino in bogato bomo imeli, de voznik. Kaj rodi tudi pri vas trta? se zaobrne nato napram meni. Pravim mu, da je naša zemlja drugačna in različna od njihove; skopa je in težko jo je obdelovati. Negovati jo je treba skrbno in ljubeznivo, pa še ne rodi toliko, da bi preživela vse svoje ljudi. Zato se mnogi njeni prebivalci podajo v mesta ali v tujino, kjer si s krvavimi žulji služijo svoj kruh. – No, saj tudi mi moramo "s trebuhom za kruhom." Kaj hočete, preveč nas je. Pa tudi nam zemlja ne koristi. Saj ni naša. Glejte, vsa ta lepa polja, te krasne vinske gorice in oljčni nasadi, vse to je last par ljudi, grofov in veleposestnikov. Kmet pa garaj, da ne umreš lakote. Oprostite, zakaj pa ste kaznovani? premenja hipoma pogovor. V par potezah mu opišem način, radi katerega sem poslan v živ grob, čeprav ga nisem izkusil. Povem mu, da sem obsojen, ker ne čutim ljubezni do Italije in ker sem Slovenec, torej {{nejasno|?}}gorodec in po mnenju voditelja laškega naroda pripadam narodu, ki je manj vreden kot italijanski. Razlagam mu {{nejasno|?}} mučni položaj, vse krivice in trpljenje, ki ga prestajamo in prenašamo, pa se čudi: ezom5r3n7cxdyewsexm1e156qfuc10m 207793 207792 2022-08-23T09:40:48Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''(Peter Žele, doma s Primorskega in danes v Jugoslaviji, je prebil sedem let v političnem jetništvu v Italiji in okusil je fašistovsko strahovlado do dna. V pričujočem spisu opisuje življenje v Italijanskih ječah. – Ured.)''' <center> ––– </center> <center> '''1. Prihod''' </center> Vlak se je ustavil. Parkrat je še zahropel, lokomotiva je izpustila paro iz svojih pljuč in kolesa so obstala na tračnicah. Izstopamo v polnem jutranjem mraku. Moji "angelji varuhi" se poslavljajo od tovarišev trideseturne vožnje. Dva karabinerja, ki potujeta v podčastniško šolo v Rim, sta bila dodeljena mojemu spremstvu radi večje varnosti in iz previdnosti. Kdo ve, iredentisti lahko napadejo vlak ali skušajo pomagati na drugačen način svojemu tovarišu. Tu pa ni nikake nevarnosti več. Nahajamo se že v srednji Italiji, v bližini večnega mesta. V istem vozu se peljeta še dva druga jetnika. Vedejo ju ored izredno sodišče v Rim. Rad bi ju pozdravil, pa tako lepo spita, da ju je škoda buditi. Tudi orožniki so polegli po klopeh, si podložili glave s prtljago in zasanjali. Moja spremljevalca mi pomagata pri izstopanju. Noseč mojo prtljago, me podpirata, da ne padem po stopnicah. Zelo ljubeznivo ravnata z menoj: – Pazite, da se ne pobijete! Počasi! Tako, bravo. Stopamo proti čakalnici. – Vidva ostanita tu! Pogledat grem, če je že prišla kočija, in "caposcorta" odhaja na cesto, pred postajo. Vstopiva v malo dvorano, ki je skoraj prazna. Le par železničarjev spi po klopeh, pa neki civilist leži med njimi. Nekdo smrči, da se kar trese; nekdo drugi godrnja nekaj nerazumljivega v sanjah. Vsako toliko se ozre v čakalnico miličar, ki se ponosno, skoraj ošabno sprehaja po postaji. V splošnem dobi človek utis, da so, miličarji pretirano ponosni in domišljavi. Ponašajo se, kot bi hoteli reči: Svet je naš. Mi ukazujemo! Vendar si mislim, da bi se večina izmed njih ustrašila enake sile in moči ter se potuhnila. Kdor potuje po današnji Italiji, lahko domneva, da je dežela v obsedenem stanju, ko vidi in opazi vsepovsod oboroženo silo. Na vsaki postaji se šetajo, postajajo, korakajo in pazijo na prihajajoče fašisti, karabinerji in finančni stražniki. Čim večji je kraj, več jih je. V velikih mestih pa jih skoraj ni prešteti. Spremljajo te v vlaku, istotako po cestah, povsod. Oh, da, človek je varen v Italiji. Lahko je tudi trikrat aretiran v enem dnevu; če ima sreče, da ga v prvo in drugo takoj izpustijo. Postaja je prazna. Vlak je že daleč, na poti proti Rimu. Zunaj se dani. Iz Tibere se vzdiguje lahna meglica in prepreza vso okolico z njenim vlažnim plaščem. Vse je tiho, malone mrtvo. Naenkrat pa prekine to tišino veselo ščebetanje, žvižganje in prepevanje ptičev, ki se zbujajo po bližnjih travnikih in grmovjih ter se veselijo, da so preživeli brez nesreče in neprijetnosti noč, ki se izgublja bolj in bolj v prihajajočem dnevu. Radostno hiti njihova pesem po prostranstvu in se dviga proti nebu, proti blagodejnemu solncu, katerega prihod napoveduje zlata zarja, ki pričenja rdečiti obronke abruških gora. Sedim in čakam. Truden sem, izmučen in zaspan, saj nisem spal dve noči zaporedoma, vendar ne strpim na klopi. Zato vstanem in krevljam z mojimi bergljami sem in tja ter ogledujem vozni red in reklamo, ki je nalepljena, in razobešena po vseh štirih stenah čakalnice. "Capo" se vrača. – Pojdimo, pravi. Odhajamo iz postaje na cesto, kjer nas čaka stara, polomljena kočija, ki je v pravem nasprotju z lepo rejenim, čilim konjem. Voznik lep, zastaven očanec, katerega obraz dičijo temnorjave oči, orlovski nos in svetločrni lasje, mi pomaga v vozilo in namešča mojo prtljago, tožeč pri tem opravilu. – Pa vendar, kje je pravica? Tako bolanega človeka vozijo po zaporih. Ne, to ni prav! V bolnišnico bi vas morali dati, ne pa v luknjo. Eh, giustizia, giustizia! – Saj ne bo tako hudo. V zdravilišče gre, tam ni napačno. Hrana je dobra, zrak in podnebje sta izvrstna, da ne govorim o oskrbi, ki je imenitna. Nič se ne bojte, kar naenkrat vam bodo pretekla ta leta, mi prigovarja vodja eskorte, ki je prisedel h kočijažu, dočim se je drugi orožnik pridružil meni. Čeprav sem že dovolj izkusil v italijanskih ječah in spoznal do dobra jetniško upravo in oskrbo, mi vseeno prijajo karabinerjeve besede. Vem, da so izgovorjene bolj iz sočutja kot pa iz prepričanja, vendar si mislim, da morda res ne bo toliko slabo. Voz se premakne in pričenja se zadnji del mojega žalostnega romanja iz ene ječe v drugo. Še 24 km ceste pa bom konočno dospel do cilja, ki mi je vsiljen. Cesta se vije iz mesteca proti vinskim goricam in oljčnim nasadom ter se vzpenja v lahnih klancih vedno višje. Voznik in njegov prisednik sta se zapletla v živahen razgovor. Stari rimski okoličan je precej zgovoren in prijazen. Njegovi domisleki in izvajanja mi prijajo. Iz njegovega pogovora se jasno riše doslednost in kmečka premetenost in prebrisanost. Mož je prevejan in navihan, obenem pa dobrodušen in dobrosrčen, čeprav je morda nepismen. Zibanje vozila, ki se počasi pomika po strmini, lahna, sveža sapica, ki pihlja od tirenske obali in prijetno boža obličje ter opojni in omamni vonj zemlje in sadežev v dozorevanju, me zaziblje v dremavico. Zaspim. Nič ne čutim razen tihega, nerazumljivega šepeta, prihajajočega iz daljave. Sanjam. Na vrtu sediva z žensko, komaj poročena in se pogovarjava: – Kako sem srečna, pravi ona. Ne vem, zdi se mi in bojim se, da ne bo dolgo trajala najina sreča. Preveč sem srečna sedaj. Nisem pričakovala tolike dobrote, moje hrepenenje se je več kot izpolnilo. Naslanja se mi na rame, potem na prsa. Objamem jo in poljubljam. V srcu se tudi meni vzbuja bojazen. Slika se preminja. Večer je. Ravno hočeva k počitku, ko čujeva trkanje, zatem udarec po vratih. – Kdo je? – Javna varnost, odprite! – Ti, karabinerji so, pravi žena. –Odpri jim, naj vstopijo. Skozi vrata se gnetejo miličarji in brigadir. – Gospod, za trenutek pojdite z nami. Zaslišali vsa bodo, nato se vrnete. Grem z njimi. Zunaj pritrkavajo zvonovi, veselo znaneč ljudem najlepši praznik človeštva: Vstajenje. Zbudim se. Naš voz ravno reže čredo ovac, ki se vrača z apeninskih gora na letno pašo v nižavi. Na čelu koraka zastaven, rejen jarec z glasnim, precej velikim zvoncem okoli vrata, za njim pa drobijo ovce in jagnjeta. Zaletajo se sem in tja, da imata pastirja dovolj opravka z njimi. Kraj ceste, ravno nad robom, kjer se cesta boči nad strmim bregom, stoji kot kip velik, močan pes, podoben bolj mesarskemu kot pa ovčarskemu psu. Popolnoma miren je, niti gane se ne, le kadar zavije proti bregu ovca ali nebogljeno jagnje, zamahne z glavo in žival se takoj obrne v nasprotno stran. Čreda je prešla, zaključuje jo visok dvokolni voz z nekakšno kletko, v kateri se stiska par ovac, ki radi nosečnosti ali bolezni ne morejo hoditi tako daleč. Še pastir, zagorel in rjav Arabec, jezdeč na muli in čreda izginja za ovinkom. Solnce se je dvignilo precej visoko in razliva svojo blagodejno toploto po zemlji in stvarstvu. Bližamo se vrhu gorice. Trte so polne in bohotne; grozdi se že polnijo, njihove jagode zadobivajo barvo, tu vijoličaste, tam prehajajo iz zelene v bledorumeno. Breskve se šibijo pod težkim blagoslovom, vmes pa se košatijo figova drevesa z že dozorevajočimi sadeži. – Lepo letino in bogato bomo imeli, de voznik. Kaj rodi tudi pri vas trta? se zaobrne nato napram meni. Pravim mu, da je naša zemlja drugačna in različna od njihove; skopa je in težko jo je obdelovati. Negovati jo je treba skrbno in ljubeznivo, pa še ne rodi toliko, da bi preživela vse svoje ljudi. Zato se mnogi njeni prebivalci podajo v mesta ali v tujino, kjer si s krvavimi žulji služijo svoj kruh. – No, saj tudi mi moramo "s trebuhom za kruhom." Kaj hočete, preveč nas je. Pa tudi nam zemlja ne koristi. Saj ni naša. Glejte, vsa ta lepa polja, te krasne vinske gorice in oljčni nasadi, vse to je last par ljudi, grofov in veleposestnikov. Kmet pa garaj, da ne umreš lakote. Oprostite, zakaj pa ste kaznovani? premenja hipoma pogovor. V par potezah mu opišem način, radi katerega sem poslan v živ grob, čeprav ga nisem izkusil. Povem mu, da sem obsojen, ker ne čutim ljubezni do Italije in ker sem Slovenec, torej {{nejasno|?}}gorodec in po mnenju voditelja laškega naroda pripadam narodu, ki je manj vreden kot italijanski. Razlagam mu {{nejasno|?}} mučni položaj, vse krivice in trpljenje, ki ga prestajamo in prenašamo, pa se čudi: lhj3lga0gnnrwjc91tgbymlrmddyq7v 207797 207793 2022-08-23T10:28:55Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''(Peter Žele, doma s Primorskega in danes v Jugoslaviji, je prebil sedem let v političnem jetništvu v Italiji in okusil je fašistovsko strahovlado do dna. V pričujočem spisu opisuje življenje v Italijanskih ječah. – Ured.)''' <center> ––– </center> <center> '''1. Prihod''' </center> Vlak se je ustavil. Parkrat je še zahropel, lokomotiva je izpustila paro iz svojih pljuč in kolesa so obstala na tračnicah. Izstopamo v polnem jutranjem mraku. Moji "angelji varuhi" se poslavljajo od tovarišev trideseturne vožnje. Dva karabinerja, ki potujeta v podčastniško šolo v Rim, sta bila dodeljena mojemu spremstvu radi večje varnosti in iz previdnosti. Kdo ve, iredentisti lahko napadejo vlak ali skušajo pomagati na drugačen način svojemu tovarišu. Tu pa ni nikake nevarnosti več. Nahajamo se že v srednji Italiji, v bližini večnega mesta. V istem vozu se peljeta še dva druga jetnika. Vedejo ju ored izredno sodišče v Rim. Rad bi ju pozdravil, pa tako lepo spita, da ju je škoda buditi. Tudi orožniki so polegli po klopeh, si podložili glave s prtljago in zasanjali. Moja spremljevalca mi pomagata pri izstopanju. Noseč mojo prtljago, me podpirata, da ne padem po stopnicah. Zelo ljubeznivo ravnata z menoj: – Pazite, da se ne pobijete! Počasi! Tako, bravo. Stopamo proti čakalnici. – Vidva ostanita tu! Pogledat grem, če je že prišla kočija, in "caposcorta" odhaja na cesto, pred postajo. Vstopiva v malo dvorano, ki je skoraj prazna. Le par železničarjev spi po klopeh, pa neki civilist leži med njimi. Nekdo smrči, da se kar trese; nekdo drugi godrnja nekaj nerazumljivega v sanjah. Vsako toliko se ozre v čakalnico miličar, ki se ponosno, skoraj ošabno sprehaja po postaji. V splošnem dobi človek utis, da so, miličarji pretirano ponosni in domišljavi. Ponašajo se, kot bi hoteli reči: Svet je naš. Mi ukazujemo! Vendar si mislim, da bi se večina izmed njih ustrašila enake sile in moči ter se potuhnila. Kdor potuje po današnji Italiji, lahko domneva, da je dežela v obsedenem stanju, ko vidi in opazi vsepovsod oboroženo silo. Na vsaki postaji se šetajo, postajajo, korakajo in pazijo na prihajajoče fašisti, karabinerji in finančni stražniki. Čim večji je kraj, več jih je. V velikih mestih pa jih skoraj ni prešteti. Spremljajo te v vlaku, istotako po cestah, povsod. Oh, da, človek je varen v Italiji. Lahko je tudi trikrat aretiran v enem dnevu; če ima sreče, da ga v prvo in drugo takoj izpustijo. Postaja je prazna. Vlak je že daleč, na poti proti Rimu. Zunaj se dani. Iz Tibere se vzdiguje lahna meglica in prepreza vso okolico z njenim vlažnim plaščem. Vse je tiho, malone mrtvo. Naenkrat pa prekine to tišino veselo ščebetanje, žvižganje in prepevanje ptičev, ki se zbujajo po bližnjih travnikih in grmovjih ter se veselijo, da so preživeli brez nesreče in neprijetnosti noč, ki se izgublja bolj in bolj v prihajajočem dnevu. Radostno hiti njihova pesem po prostranstvu in se dviga proti nebu, proti blagodejnemu solncu, katerega prihod napoveduje zlata zarja, ki pričenja rdečiti obronke abruških gora. Sedim in čakam. Truden sem, izmučen in zaspan, saj nisem spal dve noči zaporedoma, vendar ne strpim na klopi. Zato vstanem in krevljam z mojimi bergljami sem in tja ter ogledujem vozni red in reklamo, ki je nalepljena, in razobešena po vseh štirih stenah čakalnice. "Capo" se vrača. – Pojdimo, pravi. Odhajamo iz postaje na cesto, kjer nas čaka stara, polomljena kočija, ki je v pravem nasprotju z lepo rejenim, čilim konjem. Voznik lep, zastaven očanec, katerega obraz dičijo temnorjave oči, orlovski nos in svetločrni lasje, mi pomaga v vozilo in namešča mojo prtljago, tožeč pri tem opravilu. – Pa vendar, kje je pravica? Tako bolanega človeka vozijo po zaporih. Ne, to ni prav! V bolnišnico bi vas morali dati, ne pa v luknjo. Eh, giustizia, giustizia! – Saj ne bo tako hudo. V zdravilišče gre, tam ni napačno. Hrana je dobra, zrak in podnebje sta izvrstna, da ne govorim o oskrbi, ki je imenitna. Nič se ne bojte, kar naenkrat vam bodo pretekla ta leta, mi prigovarja vodja eskorte, ki je prisedel h kočijažu, dočim se je drugi orožnik pridružil meni. Čeprav sem že dovolj izkusil v italijanskih ječah in spoznal do dobra jetniško upravo in oskrbo, mi vseeno prijajo karabinerjeve besede. Vem, da so izgovorjene bolj iz sočutja kot pa iz prepričanja, vendar si mislim, da morda res ne bo toliko slabo. Voz se premakne in pričenja se zadnji del mojega žalostnega romanja iz ene ječe v drugo. Še 24 km ceste pa bom konočno dospel do cilja, ki mi je vsiljen. Cesta se vije iz mesteca proti vinskim goricam in oljčnim nasadom ter se vzpenja v lahnih klancih vedno višje. Voznik in njegov prisednik sta se zapletla v živahen razgovor. Stari rimski okoličan je precej zgovoren in prijazen. Njegovi domisleki in izvajanja mi prijajo. Iz njegovega pogovora se jasno riše doslednost in kmečka premetenost in prebrisanost. Mož je prevejan in navihan, obenem pa dobrodušen in dobrosrčen, čeprav je morda nepismen. Zibanje vozila, ki se počasi pomika po strmini, lahna, sveža sapica, ki pihlja od tirenske obali in prijetno boža obličje ter opojni in omamni vonj zemlje in sadežev v dozorevanju, me zaziblje v dremavico. Zaspim. Nič ne čutim razen tihega, nerazumljivega šepeta, prihajajočega iz daljave. Sanjam. Na vrtu sediva z žensko, komaj poročena in se pogovarjava: – Kako sem srečna, pravi ona. Ne vem, zdi se mi in bojim se, da ne bo dolgo trajala najina sreča. Preveč sem srečna sedaj. Nisem pričakovala tolike dobrote, moje hrepenenje se je več kot izpolnilo. Naslanja se mi na rame, potem na prsa. Objamem jo in poljubljam. V srcu se tudi meni vzbuja bojazen. Slika se preminja. Večer je. Ravno hočeva k počitku, ko čujeva trkanje, zatem udarec po vratih. – Kdo je? – Javna varnost, odprite! – Ti, karabinerji so, pravi žena. –Odpri jim, naj vstopijo. Skozi vrata se gnetejo miličarji in brigadir. – Gospod, za trenutek pojdite z nami. Zaslišali vsa bodo, nato se vrnete. Grem z njimi. Zunaj pritrkavajo zvonovi, veselo znaneč ljudem najlepši praznik človeštva: Vstajenje. Zbudim se. Naš voz ravno reže čredo ovac, ki se vrača z apeninskih gora na letno pašo v nižavi. Na čelu koraka zastaven, rejen jarec z glasnim, precej velikim zvoncem okoli vrata, za njim pa drobijo ovce in jagnjeta. Zaletajo se sem in tja, da imata pastirja dovolj opravka z njimi. Kraj ceste, ravno nad robom, kjer se cesta boči nad strmim bregom, stoji kot kip velik, močan pes, podoben bolj mesarskemu kot pa ovčarskemu psu. Popolnoma miren je, niti gane se ne, le kadar zavije proti bregu ovca ali nebogljeno jagnje, zamahne z glavo in žival se takoj obrne v nasprotno stran. Čreda je prešla, zaključuje jo visok dvokolni voz z nekakšno kletko, v kateri se stiska par ovac, ki radi nosečnosti ali bolezni ne morejo hoditi tako daleč. Še pastir, zagorel in rjav Arabec, jezdeč na muli in čreda izginja za ovinkom. Solnce se je dvignilo precej visoko in razliva svojo blagodejno toploto po zemlji in stvarstvu. Bližamo se vrhu gorice. Trte so polne in bohotne; grozdi se že polnijo, njihove jagode zadobivajo barvo, tu vijoličaste, tam prehajajo iz zelene v bledorumeno. Breskve se šibijo pod težkim blagoslovom, vmes pa se košatijo figova drevesa z že dozorevajočimi sadeži. – Lepo letino in bogato bomo imeli, de voznik. Kaj rodi tudi pri vas trta? se zaobrne nato napram meni. Pravim mu, da je naša zemlja drugačna in različna od njihove; skopa je in težko jo je obdelovati. Negovati jo je treba skrbno in ljubeznivo, pa še ne rodi toliko, da bi preživela vse svoje ljudi. Zato se mnogi njeni prebivalci podajo v mesta ali v tujino, kjer si s krvavimi žulji služijo svoj kruh. – No, saj tudi mi moramo "s trebuhom za kruhom." Kaj hočete, preveč nas je. Pa tudi nam zemlja ne koristi. Saj ni naša. Glejte, vsa ta lepa polja, te krasne vinske gorice in oljčni nasadi, vse to je last par ljudi, grofov in veleposestnikov. Kmet pa garaj, da ne umreš lakote. Oprostite, zakaj pa ste kaznovani? premenja hipoma pogovor. V par potezah mu opišem način, radi katerega sem poslan v živ grob, čeprav ga nisem izkusil. Povem mu, da sem obsojen, ker ne čutim ljubezni do Italije in ker sem Slovenec, torej {{nejasno|?}}gorodec in po mnenju voditelja laškega naroda pripadam narodu, ki je manj vreden kot italijanski. Razlagam mu {{nejasno|?}} mučni položaj, vse krivice in trpljenje, ki ga prestajamo in prenašamo, pa se čudi: – Kaj niste Italjan? – Da, sem italjanski državljan, ali narodnosti sem slovenske. Ne razume me takoj, pa kako naj bi me razumel! Kako naj bi pač revež vedel, kje in kaj je Pr morje, kdo so Slovenci, kje in kako živijo? Kako naj ve, da Slovenci ne zaostajajo v kulturi in civilizaciji za drugimi narodi? Saj je vedno živel v rimski okolici, vozil včasih jetnike, včasih gospode, kakor je pač nanesel slučaj in njegov poklic, a v ostalem se je bore malo brigal za ves svet. Kaj njemu mar, kdo živi na Primorskem, dovolj mu je, da pozna domačega župnika, podestata in trgovca ter da zasluži za opoldanski kos kruha in čebule, zvečer pa nekoliko sočivja in zelenjave, iz katere mu žena pripravi tako dobro "minestro". Če ostane včasih za pol litra in za "past asciuttto", toliko bolje. Zato se tembolj čudi, ko mu pojasnim naše razmere, življenje in težnje: – Če ne marate živeti v Italiji, čemu pa smo šli v vojno? Jaz ne grem k sosedu, če me ne mara in me rad ne vidi. Opazka je dokaj umestna, ali težko odgovoriti na njo. Akoravno sta karabinerja dobra dečka, jima ne zaupam preveč. Lahko obvestita vodstvo kaznilnice in temnica mi ne uide, če ne bi bile še kakšne večje sitnosti. Sicer pa sem že dovolj govoril, ne ljubi se mi. Zato skomignem z ramo in ga pogledam. Namežikne mi, češ, saj te razumem in se mi nasmehne. Prešli smo med tem vrh gorice. Cesta se spušča nizdol in konj nas pelje v lahnem diru vedno nižje. Zavijemo mimo obronka in naenkrat se nam odpre pogled na starinsko mestece, nad katerim kraljuje kakor pošast, sivo, mračno poslopje, deloma zavito v meglo. Šopiri se prav na vrhu griča, pod njim se stiskajo borne, umazane koče, kakor piščanci okoli koklje. Stolpa sta zavita v meglo, nad njima pa je raztegnjeno jasno, sinje nebo. – Ecco, tam je S-ki grad, vaše bodoče bivališče. Tam vam bo dobro, mi kliče vodja eskorte. Še kakšnih 6 ali 7 km, pa bomo tam. Res drdramo naprej nizdol, zatem pa pričenja spet breg in klanec. Vozimo se mimo kostanjevih gozdičev in po polurni vožnji po klancih, ki se vzpenjajo v reber, prispemo slednjič v mestece. Voz se ustavi na trgu. Ne more iti do kaznilnice, ker je z okroglim kamenjem tlakovana cesta preozka in prestrma. Izstopimo zategadelj iz vozila, karabinerja si oprtita mojo prtljago in pomikamo se počasi proti vrhu. Zelo težko hodim vkreber. Berglje mi izpodletajo, pot mi lije z obraza. Vsakih deset korakov moram počivati, pa dospemo do prvih vrat. Orožnik pozvoni, vrata se odprejo in stražnik nas nagovori: – Nov prihod? Od kje? Vodja mu odgovarja, midva s karabinerjem nadaljujeva pot k gradu. Pot je tu nekoliko bolj položna, kmalu prideva do grada. Široke stopnice vodijo do vhoda. Spet zabrni zvonec, skozi linico pogleda temen obraz in vrata se odprejo. Končno sem na cilju. Vstopim v malo dvorišče, potem ko sem prešel dvojna vrata odložim svoje reči na kamenito klop in se vsedem. Popolnoma sem izmučen, težko diham in komaj čakam, da bi se vlegel v posteljo in se odpočil. Vodja eskorte odide v pisarno, da izroči spremni list in moje osebne vrednosti. Kmalu se vrne; poslavljata se s tovarišem od paznikov, pozdravita tudi mene in odhajata. Pazniki se porazgubijo v poslopju. Le malo časa sem sam. Na nasprotni strani, v prvem nadstropju zagledam par obrazov, ki se pritiskajo k zamreženim oknom in me opazujejo. Nekateri izmed kaznjencev me pozdravljajo z rokami, drugi zro name z mrkimi obrazi. Ko pa se pokaže na dvorišču nadpaznik, se hitro poskrijejo. Nadpaznik pa pristopi k meni in me povpraša po osebnih podatkih, o zločinu, radi katerega sem kaznovan in o višini kazni. Po končanem "obredu" ukaže službujočemu pazniku, naj me odvede v celico. – Vaše stvari pustite kar tu, mi reče, videč, da jih hočem odnesti s seboj. Celice so na dvorišču, po tri na levi in na desni strani tesnega, visoko obzidanega četverokotnika. Zelo so majhne, brez oken, le v vratih so izrezane 2 cm dolge in 10 cm visoke linice, skozi katere prihaja žarek svetlobe. Vležem se na umazano slamnjačo in prižgem cigareto. Premišljujem, kakšno bo moje življenje v tem kraju, v tem poslopju. Poznam laške kaznilnice le iz pogovorov z nekaterimi kaznjenci, ki so že okusili vse sladkosti in dobrote te kulturne ustanove v Italiji, a sam sem bil dosedaj le v sodnijskih zaporih. V preiskovalnem zaporu se živi slabo, to je res, kljub temu je še nekako znosno, ker vidiš vsak dan kak nov obraz, ki je še svež iz prostosti; izveš dnevne novice na vsakovrstne načine in skoraj se udomačiš, čeprav je hudo in slabo. A tu, kako bo in kaj bo? Iz tega premišljevanja me vzbudi nenadoma vprašanje: – Kaj je novega zunaj? Kako bo s pomiloščenjem? Pogledam skozi linico in vidim starega arestanta, srednje postave, ki šepa proti moji celici. Ozre se na vse strani, da ga stražnik ne opazi, se približa celičnim vratom in me gleda s trdimi, sivimi očmi, pričakujoč odgovora. Na njegovem obrazu odsevata nada in strah pred razočaranjem. – Nič ne vem, mu odgovarjam. – Kaj ni šel papež iz Vatikana? – Dosedaj še ne in najbrže tudi ne bo šel. – A tako. Z oči sta izginila prejšnja trdost izraza in sijaj. Klaverno se umika v drugi konec dvorišča. Med jetniki igra veliko vlogo vprašanje amnestije. Na dnevnem redu je in mnogokrat nastanejo med kaznjenci radi njega burni prizori, razvijajo se prepiri in prerekanje. Vsak važnejši politični dogodek da povod govoricam o pomiloščenju in tako tudi podpis lateranskega pakta. Že v sodnijskih zaporih je vladalo med jetniki trdno prepričanje, da bo podpis tega pakta prinesel rešitev marsikateremu "umazancu". Pa ni bilo nič. Toda arestant se ne poda tako hitro. – Počakaj, da papež prvič prestopi vatikanski prag, pa boš videl. Če ti ne maraš amnestije mi lahko odstopiš svoj del. Ravno prav mi bo šel račun; grem takoj domov. – Le vzemi ga! Ne razumem vas. Najprej se pregrešite proti zakonu – kradete in ubijate – potem pa bi hoteli, da vas pomilostijo. Seveda, vsak teden ena amnestija, to bi bilo za vas, revčki. Taki in podobni razgovori so se razpletali med njimi, ki so padli v roke pravice, ker "niso znali živeti". Zato se mi je smilil nekoliko starec, ko je razočaran odšepal proti stopnjicam, ki vodijo v prvo nadstropje. Izginil je v mračnem poslopju. Moja vrata se odpro. Visok plavolas Istrijanec mi podaja okrušeno lončeno skledico, iz katere mi zaudarja oster, pikanten duh. Riž z maslom in sirom. Prvo kosilo v novi ječi. Pokušam, kar nič mi ne diši. Riž je popolnoma zlepljena kakor polenta, sir smrdi že od daleč, masla pa skoraj ni videti. Neokusna in nezabeljena jed, prav zoprna. Zajamem par žlic in mu vrnem vse skupaj. Zanima me starec, ki je bil prej pri meni, pa vprašam Jožeta, koliko je kaznovan. – Tri sardinjske dneve, mi odgovarja. Že nad dvajset let je v tej kaznilnici. Nekoč je imel več oblasti v njej kot poveljnik ali pa ravnatelj. Tepel je tovariše in nihče mu ni mogel do živega, ker ga je vodstvo ščitilo. Sedaj pa so se razmere spremenile, nekdanji "mozzi" niso več v veljavi. Zavedo me k brivcu. Nastanjen je tudi on v temnici, le da so podnevi vrata vedno odprta. Brivec, debel, rejen Napolitanec, s prekanjenimi očmi in debelim nosom mi takoj otipa srajco: – Ne bi napravili male kupčije z menoj? Prodajte mi srajco. Koliko hočete? Zavračam kupčijo, ker nimam namena prodajati perila, pa ga le povprašam, kako bi mi plačal, ko ne sme imeti denarja pri sebi. – Kupim vam tobaka, ali kar hočete drugega v kaznilniški zalogi. – Žal, da vam ne morem ustreči, res mi je žal. Nič ni zadovoljen, kar pozna se mu na obrazu. Obrije me in ostriže in, ko sem že v moji celici, priteče k vratom: – Dajte mi malo tobaka. Tistega finega, ki ga imate tam v Julijski Benečiji. Tu ne prodajajo tiste vrste. Dam mu pol zavitka, da se ga le odkrižam. Tako sem že na pol kaznjenec. Moji lasje, na katere sem bil kolikor toliko ponosen, so padli pod ostrimi škarjami in skrhano britvijo. Nekoliko sem že podoben kaznjencem, kmalu jim bom popolnoma. Še ne preteče pol ure, pa me spet kličejo. V skladišče, v oblačilnico je treba iti. Nahaja se v podzemlju. Tam se slečem do nagega, paznik pretiplje natančno vsak kos obleke, vpisuje v register kos za kosom in mi podaja arestantsko uniformo. Preišče in pretiplje tudi vso prtljago, potem mi izroči nekaj mojega lastnega perila. Zapiše, kar je sprejel in kar je oddal, oblečem se in končano je. Iz navadnega meščanskega človeka sem se v par minutah prelevil v arestanta. Ogledujem se. Kar tuj se zdim sam sebi in nehote se mi poraja misel: Dosmrtnik! Morda bom res umrl tu, čeprav nisem kaznovan do smrti. Bolan in zničen sem že dovolj, da lahko podležem. Toda ne, živeti hočem! <center> *** </center> Slednjič moram iti k stražniškemu poveljniku. Ta običaj že poznam. Pravili so mi o njem že v sodnijskih zaporih. Poveljnik pokliče "novodošlega", napravi mu več ali manj lepo moralno pridigo in ga –odslovi. Pazi pa, da ga ob prvi priliki zasači in kaznuje s temnico, če se je količkaj pregrešil proti hišnemu redu. Prestopim kakih petnajst stopnic in se znajdem pred vsegamogočnim vladarjem kaznilniške republike. Srednje velik možak, črnolas in črnih oči, premetenega obraza, me gleda izza mize in se nagne komaj vidno napram meni, ko ga pozdravim. Prične me izpraševati. Osebni podatki, zločin in kazen. – Težko ste kaznovani, pripomni. – O – to ni prav nič čudnega. Fašistovska stranka je pač zahtevala najvišjo kazen. Zdajci vzplamti in izbruhne: – Vi Tržačani ste trpeli pod Avstrijo in ste nas prosili in klicali, da vas rešimo avstrijskega jarma, ko smo vas osvobodili, nam nagajate, se nam upirate in se nočete pokoravati zakonom. Prav dela fašizem z vami. Le naj vas kaznuje in zapira! – Toda, gospod ... – Vi ne veste, kaj je domovina! Domovino morate ljubiti in spoštovati, ne pa jo žaliti in ji škodovati s svojim {{nejasno|?}}njem. La patria non si {{nejasno|?}} patria si conquista. Skušam ga prekiniti, pa {{nejasno|?}}uspešno. Val besed leti iz njega , kot bi se utrgal oblak. {{nejasno|?}} stavkov nima nikakega {{nejasno|?}}. Pozna se, da je to priučen govor za neke prilike. Končno se mi le posreči, da izpregovorim. – Gospod poveljnik, kako nsj ljubim onega, ki me tepe? {{nejasno|?}} Italija ni moja domovina. – Kaj niste Italijan, vi? – Ne, samo državljan sem italijanski, a po narodnosti sem Slovenec. Zastrmi. Tudi on ne ve, {{nejasno|?}} so Slovenci, pa čeprav jih ima tudi on nekaj v oskrbi. Vsa {{nejasno|?}}gova zgovornost izgine; kar {{nejasno|?}}no reče: – Tedaj bi morali spoštovati državo, v kateri živite in {{nejasno|?}}ne te države. – Oh, saj jih spoštujem, zakone in državo. Seveda {{nejasno|?}}no, če tudi država spoštuje zakone in njeni zakoni niso {{nejasno|?}}ni mojim človeškim, socialnim in narodnostnim pravicam in težnjam. In tu je ravno jedro našega upiranja in odpora. Zakoni Italije – ne vsi, vendar precej jih je – so naperjeni proti nam: vse naše pravice {{nejasno|?}}gažene, uničene in odpravljene. To je torej vzrok naše nevoljnosti in upornosti. Kdor če govoriti o Julijski Krajini mora poprej spoznati ljudi in njih prilike. Zato je boljše, da končava razgovor. – No, no, že dobro! Le {{nejasno|?}}. Številka štirinajst, pravi pazniku, ki me je privedel. Greva v sobo številka 14. f7rk3nmad453jzoxtxy8tm7asj31c00