Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.25 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 4 2166 207671 207625 2022-08-19T08:55:07Z Teastezinar 8570 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Ureja: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Ureja: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Ureja: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Ureja:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Ureja:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] fa1576f0e9al0t0pqop6tpuvykydlgq 4 33194 207668 207522 2022-08-19T08:53:13Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |28. november 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6435 || [[Zlata riba]] || 3750 b/h || 1,7 h || 6 || ne || še ne || |- |15. december 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 8627 || [[Usoda Tinča Raščana]] || 3750 b/h || 2,3 h || 7 || ne || še ne || |- |3. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 4204 || [[Šaljivec]] || 3750 b/h || 1,1 h || 4 || ne || še ne || |- |19. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6568 || [[Zgodba idealista Marka]] || 3750 b/h || 1,8 h || 9 || ne || še ne || |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe. |- |27. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]||5070|| [[Tri kokoške]] ||1500 b/h||4 h 15 min||5|| ne || še ne || 2 številki sem morala v celoti pretipkati. |- |28. julij 2022 || [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]||23215|| [[Nevesta roparskega poglavarja]] ||2250 b/h||10,32 h||11|| ne || še ne || Vsi narekovaji so bili narobe obrnjeni, poenotiti je bilo potrebno zapisovanje ločil pred/za oklepaji. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||15574|| [[Požar]] ||3750 b/h||4,15 h||9|| ne || še ne || Popravila sem narekovaje, odstavke, zapacano besedilo. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]||27319|| [[Ponarejevalci]] ||2250 b/h||12,14 h||40|| ne || še ne || Vmes je bilo potrebno pretipkavanje določenega premega govora s pomišljaji. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |4. avgust 2022 || [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]||6545|| [[Filozof Peter]] ||1550 b/h||5 h||9|| ne || še ne || Pretipkavanje nekaterih delov. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |5. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||110786|| [[Nasedli brod]] ||3750* b/h||37,8 h||131|| ne || še ne || Tarifa 3750 = 79908 besed, tarifa 2250 = 18377 besed, tarifa 1500 = 12501 besed. |- |6. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||7886|| [[Rdeče lise]] ||2250* b/h||3,7 h||7|| ne || še ne || Tarifa 2250 = 6871 besed, tarifa 1500 = 1015 besed. |- |7. avgust 2022 || [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]||7519||[[Slovenske planine]]||2250* b/h||7 h||14||ne||še ne||Pretipkavanje nekaterih delov. |- |8. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||8178||[[Srečanje (Anton Adamič)]]||2250 b/h||3,6 h||8||ne||še ne||Zadnje 3 številke je bilo potrebno pretipkati. |- |9. avgust 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]]||41434||[[Olga]]||1500 b/h||27 h||49||ne||še ne|| |- |9. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||41416||[[Mogočni Jurij]]||3750 b/h||11 h||24||ne||še ne|| |- |12. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]||38422||[[Kruci]]||3750 b/h||8 h 15 min||26||ne||še ne|| |- |14. avgust 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]||35070||[[Propast in dvig]]||3750 b/h||9 h in 45 min||25||ne||še ne|| |- |19. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]||8421||[[Begunček Mirko]]||3750 b/h||5 h 35 min||8||ne||še ne|| 3 številke sem morala v celoti pretipkati. V besedilu ni bilo označenega 3. poglavja (iz 2. je šlo kar na 4.), zato ga tudi jaz nisem, proti koncu je bilo dvakrat napisano, da gre za 7. poglavje, tudi tega nisem spreminjala. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] 935mbpxsu1wya1ig7l6uipupdlzdo5k 207670 207668 2022-08-19T08:53:58Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |28. november 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6435 || [[Zlata riba]] || 3750 b/h || 1,7 h || 6 || ne || še ne || |- |15. december 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 8627 || [[Usoda Tinča Raščana]] || 3750 b/h || 2,3 h || 7 || ne || še ne || |- |3. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 4204 || [[Šaljivec]] || 3750 b/h || 1,1 h || 4 || ne || še ne || |- |19. januar 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] || 6568 || [[Zgodba idealista Marka]] || 3750 b/h || 1,8 h || 9 || ne || še ne || |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe. |- |27. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]||5070|| [[Tri kokoške]] ||1500 b/h||4 h 15 min||5|| ne || še ne || 2 številki sem morala v celoti pretipkati. |- |28. julij 2022 || [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]||23215|| [[Nevesta roparskega poglavarja]] ||2250 b/h||10,32 h||11|| ne || še ne || Vsi narekovaji so bili narobe obrnjeni, poenotiti je bilo potrebno zapisovanje ločil pred/za oklepaji. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||15574|| [[Požar]] ||3750 b/h||4,15 h||9|| ne || še ne || Popravila sem narekovaje, odstavke, zapacano besedilo. |- |1. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]||27319|| [[Ponarejevalci]] ||2250 b/h||12,14 h||40|| ne || še ne || Vmes je bilo potrebno pretipkavanje določenega premega govora s pomišljaji. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |4. avgust 2022 || [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]]||6545|| [[Filozof Peter]] ||1550 b/h||5 h||9|| ne || še ne || Pretipkavanje nekaterih delov. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] |- |5. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||110786|| [[Nasedli brod]] ||3750* b/h||37,8 h||131|| ne || še ne || Tarifa 3750 = 79908 besed, tarifa 2250 = 18377 besed, tarifa 1500 = 12501 besed. |- |6. avgust 2022 || [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]||7886|| [[Rdeče lise]] ||2250* b/h||3,7 h||7|| ne || še ne || Tarifa 2250 = 6871 besed, tarifa 1500 = 1015 besed. |- |7. avgust 2022 || [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]||7519||[[Slovenske planine]]||2250* b/h||7 h||14||ne||še ne||Pretipkavanje nekaterih delov. |- |8. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||8178||[[Srečanje (Anton Adamič)]]||2250 b/h||3,6 h||8||ne||še ne||Zadnje 3 številke je bilo potrebno pretipkati. |- |9. avgust 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]]||41434||[[Olga]]||1500 b/h||27 h||49||ne||še ne|| |- |9. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||41416||[[Mogočni Jurij]]||3750 b/h||11 h||24||ne||še ne|| |- |12. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]||38422||[[Kruci]]||3750 b/h||8 h 15 min||26||ne||še ne|| |- |14. avgust 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]||35070||[[Propast in dvig]]||3750 b/h||9 h in 45 min||25||ne||še ne|| |- |19. avgust 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]||8421||[[Begunček Mirko]]||3750 b/h||5 h 35 min||8||ne||še ne|| 3 številke sem morala v celoti pretipkati. V besedilu ni bilo označenega 3. poglavja (iz 2. je šlo kar na 4.), zato ga tudi jaz nisem; proti koncu je bilo dvakrat napisano, da gre za 7. poglavje, tudi tega nisem spreminjala. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] ah7hrvdeyw1ynknwp0y3k3qf093slzl 0 37169 207651 204121 2022-08-18T14:49:32Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Krivda | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Krivda, ''Obzornik'', 1965, št. 7,str, 527. <poem> Neznana loči naju zdaj daljava in nič ne vem, če si ostal še živ, in ti ne veš, če sem ostala zdrava. Tako kot meni, rekli so, si kriv, kriv, kot v teh mračnih časih kriv je vsak, ki mu je ljubši nepovratni mrak, kot tujec, ki z nasilstvom pokorava. </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]] [[Kategorija: | ]] 07po5zmuiz1lklaa36dvov57i7r5e2r 207652 207651 2022-08-18T14:59:01Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Krivda | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Krivda, ''Obzornik'', 1965, št. 7,str, 527. }} <poem> Neznana loči naju zdaj daljava, in nič ne vem, če si ostal še živ, in ti ne veš, če sem ostala zdrava. Tako kot meni, rekli so, si kriv, kriv, kot v teh mračnih časih kriv je vsak, ki mu je ljubši nepovratni mrak, kot tujec, ki z nasilstvom pokorava. </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] fl92dmnnbd4vxas5mvj72llyt2qtghz 0 38892 207646 206839 2022-08-18T14:26:27Z UrsGa 8212 /* Gledališče pri jezuvitih, pasijonske igre in sprevodi na veliki petek. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov= Slovensko gledališče. <br> Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. <br> S četrimi slikami. | normaliziran naslov= Slovensko gledališče | avtor= Anton Trstenjak (1853){{!}}Anton Trstenjak | opombe= | izdano = {{mp|delo|Dramatično društvo v Ljubljani}}, {{mp|leto|1892}} | vir= {{fc|dlib|PGK6BXDE|s=1–205|dLib}} | dovoljenje= javna last | obdelano=1 }} [[File:Deželno gledališče v Ljubljani.png|Deželno gledališče v Ljubljani]] ===Uvod.=== Leta 1789. igrala se je v Ljubljani prva slovenska igra, znana Linhartova veseloigra »Županova Micika«. Leta 1889. praznovati bi nam tedaj bilo stoletnico slovenske igre. Toda to praznovanje se je odložilo radi tega, ker nismo imeli gledališkega poslopja, ter je sklenilo Dramatično društvo počakati, da se sezida novo deželno gledališče. Deželno gledališče dozidalo se je, in tako bi bilo Slovencem praznovati dvojno slavnost: stoletnico Linhartove igre in otvoritev novega deželnega gledališča. V tem času pa je stopilo Dramatično društvo v dvajset in peto leto svojega obstoja in življenja, in tako praznujemo trojno slavnost. Vsi ti momenti so zelo važni za slovensko dramatiko, kajti kažejo nam, da ima slovenska dramatika in da je dovršila dve dobi. Prva doba šteje se od Linharta do rojstva Dramatičnega društva; druga doba sega do petindvajsetletnice Dramatičnega društva, in tretja doba pričenja se z otvoritvijo novega deželnega gledališča. Prvo dobo znači, da so se slovenske predstave pojavljale sporadično in malokdaj; druga doba je doba diletantizma; šele tretji dobi je sojeno, da se otrese diletantskih povojev, da se ustanovi stalno slovensko gledališče s stalnim igralskim stanom. Vse te nade pa so tesno spojene z usodo novega deželnega gledališča, v katerem bodo zavladale drugačne razmere, nego so vladale v starem deželnem gledališču. V starem gledališču ob Ljubljanici gospodovala je jedino nemška stranka ljubljanska. Nemci so bili posestniki lož, ki jih niso oddajati hoteli Slovencem niti za drag denar ne za slovenske predstave, tako da so Slovenci morali igrati ob praznih ložah. Nemški sestavljeni deželni odbor dal je gledališče v popolno oblast nemškemu gledališkemu vodji, {{prelom strani}}kateri je igral v njem{{redakcija| |,}} kolikorkrat je hotel. Slovenci so tudi prirejali gledališke predstave v starem deželnem gledališču, toda večkrat, nego četirikrat na mesec igrati, niso dobili ves čas pravice od deželnega odbora kranjskega! Naravno je, da se vsled toli nepovoljnih odnošajev ni mogla slovenska dramatika tako uspešno razvijati, kakor bi se razvijala, ako se jej ne bi pristrizale peroti. Glavna stvar je, da se mnogokrat igra. To so spoznali naši nasprotniki, in zategadelj nam niso dovolili večkrat nego samo četirikrat na mesec igrati. Ali ko bi vsaj zmiraj tako ostalo! Bili so časi, ko smo smeli le dvakrat nastopiti na mesec v starem deželnem gledališču. Bili so časi še hujši, ko smo smeli samo jedenkrat na mesec igrati, in bili so časi, ko nismo smeli nobenkrat igrati, dočim se je nemška gledališka dražba šopirila v srcu Slovenije. Britki so bili to časi. Dramatično društvo jih je prestalo in danes se jih le spominja. A da jih je prestalo, k temu je pripomoglo slovensko rodoljubje. Koj v prvem početku zbralo se je okrog Dramatičnega društva lepo število rodoljubkinj in rodoljubov, katerim je odbor Dramatičnega društva dajal uloge. Ti so se jih naučili in koj igrali. Velika večina igrala je brezplačno; in to je, kar je najbolj pospeševalo slovensko gledališče. Ako bi ne bilo te izredne požrtvovalnosti, ne bi slovensko gledališče bilo danes na oni stopinji, na kateri je. Mladi pisatelji prelagali so pridno igre, in tako se je v kratki dobi mnogo storilo. Mnogo rodoljubov, ki so še v Ljubljani, ali so se raztresli po svetu, bili so nekdaj na slovenskem odru. Župan stolnega mesta ljubljanskega, velecenjeni gosp. Peter Grasselli, visoki častniki in uradniki, odlični trgovci, meščani, obrtniki, ki še danes žive mej nami ali pa jih že pokriva črna zemlja, vsi so delovali v prvi dobi Dramatičnega društva in delovali so požrtvovalno. Vsled tega moramo reči, da je slovensko gledališče uzraslo na požrtvovalnem rodoljubju blagih sinov našega naroda, da se je slovensko gledališče zmatralo za naroden zavod, namenjen narodni prosveti, kateri zavod so uzdržavali člani slovenskih rodovin, ne pa kak igralski stan. Z novim deželnim gledališčem pričelo se bode novo življenje. V njem se bode ustanovil stan, kateremu se bode zdelo kot bajka, kadar bode čul, da so nekdaj igralci iz rodoljubja igrali. Nemci ne bodo izključni posestniki lož, in ako se ne varamo, bode v novi hiši gospodoval oni, čegar je. Slovenci bodo smeli igrati,{{prelom strani}}kolikorkrat bodo hoteli, in vsled tega se bode dejanjski osnovalo toli željeno stalno slovensko gledališče v Ljubljani. Novo zavetišče slovenske Talíje bodrilo bode igralce, oduševljevalo pa bode tudi slovenske pisatelje – in to je želeti – da bodo pridneje obdelovali dramatsko polje. Tako pričakujemo, da se bode jel bujno razvijati oni del našega pesništva, ki ima največ upliva na narodno in društveno življenje. Novo deželno gledališče pa je tudi kras in čast dežele. Deželni inženir in občinski svetovalec gosp. Jan Vladimir {{razprto|Hraský}}, po čegar načrtu se je zidalo gledališče, ter njega drug gosp. Anton {{razprto|Hrubý}}, ustvarila sta nam monumentalno zgradbo te vrste, ki dela čast njima in ki uzbuja veselje in ponos vsemu slovenskemu narodu. Vsaj jaz si ne morem misliti človeka, ki bi tu mimo šel in se ne bi razveselil videč, káko trdnjavo slovenske narodnosti imamo tu Slovenci káko glasnico plemenitosti in blagosti, prosvete in napredka ima narod slovenski. Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani naročil mi je, da ob otvoritvi novega deželnega gledališča ter ob petindvajsetletnici Dramatičnega društva podam nekoliko črtic o razvoju slovenskega gledališča. Te naloge poprijel sem se rad, vender pa sem se koj uveril, da bi slika ne bila popolna, ako bi se oziral le na delovanje Dramatičnega društva in ne bi uvaževal dobe pred Dramatičnim društvom. Vsled tega razširil sem si delo in sem popisal vsaj v glavnih potezah tudi one gledališke igre, ki so se igrale v Ljubljani pri jezuvitih, kakor tudi one, ki so jih prirejali nemški komedijantje in igralci v naši Ljubljani. Tako sem mislil ustreči onim, ki se zanimajo za zgodovino gledaliških predstav v Ljubljani. V {{razprto|Ljubljani}}, meseca avgusta 1892. {{prelom strani}} ==Del I.== {{prelom strani}} Kje je stal v Ljubljani prvi gledališki oder, o tem nimamo poročila, in kdaj se je prvič igralo, o tem tudi ni nič zapisanega. Izkopane razvaline na Mirju l. 1714. pokazale so, da je že stara Emona imela amflteater, in sicer na istem bregu Ljubljanice, na katerem je stalo staro deželno gledališče. To je vse, kar vemo o rimskem gledališču v naši deželi. Ko so prišli Rimljani v naše kraje, prinesli so nam svojo kulturo. V Pulju postavili so si amflteater, katerega sledovi so se ohranili do naših dni. Po takem smemo trditi, da je naprava amfiteatra bila znana v naših krajih, in je tudi verojetno, da so se pri nas prirejale zabave po njih načinu. Tako si tudi razlagamo poročilo Dolničarjevo, ki piše<ref>Epitome chronologica continens res memorabiles nobilis et antiquissimae urbis Labacencis.</ref>: »An. 1097 solennes ludi navales super fluvium Labacum aestate instituti, copiosos spectantium oculos festivali laetitia replerent«. Te igre na reki Ljubljanici bile so brez dvojbe podobne igram v rimski areni, v katerih so se predstavljale pomorske bitke. Nagon do dramatičnega predstavljanja raznovrstnih momentov iz človeškega življenja je tako mogočen, da je silil ljudi, da so predstavljali dramatično, kakor so živeli. Tako ima vsaka doba znamenje svojega duševnega obzorja. Vitezi so imeli svoje »ludos equestres«. Ko pa se je utemeljilo meščanstvo in so širši krogi dobili neko javno obliko in so postali zgodovinski činitelj, podali in ustanovili so nam temelj, na katerem se je jelo razvijati ono, kar mi danes zovemo gledališka igra. {{prelom strani}} ===Gledališče pri jezuvitih, pasijonske igre in sprevodi na veliki petek.=== H koncu 16. veka pojavile so se v Ljubljani duhovne komedije, to so dramatične igre, katerim je bila snov uzeta iz svetega pisma.<ref> Duhovne igre postale so iz velikonočnih iger, katerim nahajamo sled že v desetem stoletju. </ref> Te komedije, ki so takorekoč predhodnice gledaliških predstav, četudi ne v današnjem zmislu, bile so zvečine pisane v latinskem jeziku, pozneje tudi v nemškem, kakor je bilo tedaj v navadi, ko je še mogočno vladala latinščina kot izobraževalno sredstvo. V prvem času teh iger znane so nam slovenske pasijonske igre, katere so napravljali od l. 1721. kapucini v Škofji Loki. Te igre upravičujejo nas, da izpregovorimo obširneje o postanku komedij in da si tako razjasnimo dobo, ki je prezanimljiva za kulturne odnošaje naših prednikov, katerih življenje in mišljenje se je razvijalo pod uplivom latinskega in nemškega duha. To pa storimo radi tega, da bodemo tembolj znali uvaževati zasluge onih Slovencev, ki so nam prvi priborili mesto slovenski besedi na javnem odru. Energični škof Hren povabil je jezuvite v Ljubljano, da bi mu ti pomagali udušiti protestantstvo na Kranjskem. Tako so prišli prvi jezuviti v Ljubljano l. 1596. kot antireformatorji, ki so tudi preuzeli vse latinske šole v Ljubljani. Nastanili so se najprej v frančiškanskem, potem v avguštinskem samostanu (kjer je zdaj sv. Jakoba cerkev). Tu so sezidali kolegij, s katerim so združili semenišče in konvikt. V konviktu so uzgajali revne mladeniče za namene svojega reda, sprejemali pa so tudi vanj sinove bogatih in plemenitih rodbin. Šole so si osnovali po svojih potrebah. Njih stališče je že tako bilo težavno nasproti meščanom in ljudstvu in zategadelj so se trudili pridobiti si simpatije vseh krogov. Da so jim bili prijazni kranjski stanovi, priča to, ker so jim odpustili davke. Drugače je bilo njih stališče nasproti takozvanernu javnemu mnenju. Da bi pridobili ljudstvo, jeli so snovati bratovščine, kar je bilo tem laže, ker so bili tedanji meščani v zvezi s štajarskimi bratovščinami, in jeli so negovati v šoli {{razprto|komedijo}} <ref> August Dimitz: Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Laibach 1875. III. str. 458 in 1876 IV. </ref>, in to je ono, kar se ni gojilo v {{prelom strani}} nobeni šoli. S komedijo imeli so svoje posebne namene. S predstavljanjem dramatičnih del imel si je učenec pridobiti sigurnost v javnih nastopih ter lepe oblike v kretanju. S predstavami, ki so bile javne, hoteli so si jezuviti pridobiti prijatelje v občinstvu. Te predstave so privabile mnogo gledalcev, ki so občudovali sijajne kostume in dekoracije (kar je bilo glavno) in spretnost mladih igralcev ter so v tem videli sijajne uspehe redovske odgoje. Jezuviti uzdržavali so tudi v svojem semenišču pevce in godce (n. pr. discantista, altista, bassista, fidicen, tubicen, trombonista, organista, tubista, violinista, fagotista itd.). Komedije prirejali so jezuviti koncem šolskega leta, tako, kar nam je znano, že l. 1602.<ref> P. v. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters (Blätter aus Krain. VII. Jahrg. 1863. Nr. 18). </ref>). O tej priliki je kak cerkveni dostojanstvenik delil nagrade. O vseh komedijah niso se ohranila poročila. Ko je n. pr. nevesta kralja Ferdinanda III., infantinja Marija Ana, hči Filipa III, potovala (1631) iz Trsta skozi Ljubljano, predstavljali so jezuviti njej na čast komedijo: »{{razprto|Rachel pulchra}}«, v kateri na koncu Paris izroči kneginji zlato jabolko v slavo lepote; dokaz, da so se tudi pobožni očetje znali laskati. V predpustu dajali so takozvano »{{razprto|Prugelkomedie}}« (l. 1635 »Priscianus vapulans«). Sicer je tudi bila zastopana veseloigra{{redakcija| |.}} Malone vsak učitelj v jezuvitskem kolegiju spisal je vsako leto komedijo, kateri je bila snov uzeta iz svetega pisma, redkokdaj iz mitologije in zgodovine. Tudi naš zgodovinar Ljudevit {{razprto|Schönleben}}, čegar oče je bil ljubljanski župan, spisal je komedijo: »{{razprto|Haeresi s fulminata, seu Anastasius Orienti s Tyrannus Haereticus}}<ref> Rokopis se nahaja v knjižnici Auerspergovi v Ljubljani. </ref>, ki se je predstavljala dne 2. in 3. maja 1651. Igrališče bil je kolegij (area Collegii), auditorium, tudi šolske sobe, poleti pa Podturen, ki ga je škof Hren podaril jezuvitom. Jezuvitska drama bila je navadno pisana v latinskem jeziku; o nemški komediji imamo poročilo, da je na veliko soboto 1635 bila nemška predstava v cerkvi: »{{razprto|Christus Todeskampf im Garten}}«. Dne 14. marca 1660 seje predstavljala v nemškem jeziku »{{razprto|Passionsdrama}}« pred velikim oltarjem v cerkvi pri jezuvitih. Na tak način imelo je ljudstvo predstave malone povsod. Dijaki, ki so se mnogo bavili z igranjem, postali so bolj igralci, {{prelom strani}} nego dijaki. Mnogi so „podivjali" ter so se poskušali tudi javno na ulicah, tako da patres tega niso zabranjevali, nego so dopuščali ubogim dijakom pobirati darove za petje ali komedijo na javnih prostorih. S temi pouličnimi komedijami bili so spojeni tepeži in poboji, radi tega se je magistrat zelo trudil odpraviti poulično komedijo. Toda to se ni dalo. Dijaki so preradi ponočevali, pijančevali in kvartali, ter so se prepogostoma tepli z vojaki po uzgledu nemških dijakov tedanje dobe (po tridesetletni vojski). Da so ti tepeži bili krvavi, mislimo si lahko po tem, ker so v tem času (1645) hodili Ljubljančani oboroženi s sabljami. Navadni postopači posnemali so dijake in so tudi prirejali komedije – na ulici. Tak uspeh, kakor so ga imeli jezuviti s svojimi komedijami, moral je obodriti druge v posnemo. In res so kapucini, kateri so imeli dober aparat, namreč bratovščino Redemptoris mundi, aranžovali z izredno spretnostjo jednako komedijo. Zasnovali so l. 1598. povodom kuge, ki je razsajala po vsem Kranjskem, in osobito v Ljubljani, javen sprevod, ki se je vršil na veliki petek vsako leto z velikim sijajem. Rečena bratovščina obljubila je prirediti na veliki petek »{{razprto|sprevod s predstavo britkega trpljenja in smrti našega Odrešenika}}«. Ta sprevod bil je drag, in bratovščina ni ga mogla več časa uprizoriti radi nedostatnih sredstev. Pobožen meščan, neki Troppenau, volil je družbi potrebno svoto in je tako omogočil, da se je prvi sprevod vršil dne 24. marca 1617<ref> Vrhovec J.: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Laibach 1886, str. 199. </ref> »na veliko tolažbo krščanskih duš«. Kjer je zdaj »Zvezda«, stala je takrat kapucinska cerkev, kateri je l. 1607. položil temeljni kamen škof Tomaž Hren. Od tod je šel ta sloveči sprevod na veliki petek, najprej po Gospodskih ulicah, potem čez Novi (sedaj Turjaški) Trg, po Čevljarskih ulicah preko Čevljarskega mosta na sv. Jakoba Trg; od tod po Starem Trgu in Glavnem Trgu k Frančiškanom (kjer je zdaj gimnazij). Tu se je obrnil ter je krenil po Špitalskih in Gledaliških ulicah v kapucinsko cerkev. S početka so Krista predstavljale osobe visokega plemstva, pozneje pa najeti ljudje. Jude so predstavljali Krakovčani in Trnovčani, pozneje najeti ljudje. Te predstave Kristusovega trpljenja slovele so tako zelo, da so jih ljudje prihajali od daleč gledat in občudovat, ter so se ž njimi ponašali Ljubljančani trdeč, da ni takih v vsem nemškem{{prelom strani}} cesarstvu. Oznanjal se je ljubljanski sprevod s prižnice v farah: Préserje, Vrhnika, Polhov Gradec, Brezovec, Dóbrova, Šent Vid, Šmartno, Komenda, Dol, Jhan, Šmarije, Vodice, Ig in Prežganje. Sprevod se je vršil po noči. Meščani so svetili s svečami in bakljami, zmatrajoč to opravilo za največjo čast. Sprevodoma predstavljalo se je trpljenje Kristovo in kak prizor iz starega in novega zakona, »welches alles theils getragen, theils geführt, theils aber gehend zu Fuss oder reitend zu Pferde den andächtigen Zuschauern gezeigt wurde«. V sprevodu so korakali eremiti, pobožni ljudje so se bičali (disciplinanti et flagellanti) ter mnogi so za pokoro nosili velike križe. Odlični meščani nosili so božji grob. Sprevod je vodil duhovnik, ki je nosil kos sv. križa, na katerem je Kristus umrl. Ta dan je prihajalo mnogo tujcev v Ljubljano, ki so vsi zatrjevali, da niso nikjer videli tako lepega, pobožnega in dolgega sprevoda. Največ zaslug za ta sprevod ima bratovščina Redemptoris mundi, ki je tudi o drugih prilikah prirejala sprevode. Tako n. p. 22. junija, ko je bil sin Ferdinanda III. (21. maja 1653) izvoljen za rimskega kralja. Kapucini niso ostali pri procesijah, dajali so tudi dramo, gotovo kot tekmeci jezuvitom. Nekaj časa skrbeli so za te sprevode tudi kapucini, ki pa so se radi velikih troškov skoro naveličali. Tudi so se pritoževali, da obleko, ki je izključno namenjena le za sprevode, nosijo predstavljalci tudi o delavnikih ter se tako prvotni značaj sprevoda izgublja. Sčasoma so se jeli obotavljati tudi meščani, ker so se sramovali nositi sveti grob. Ker se je sprevod vršil po noči, dogajale so se nerednosti in nerodnosti, tako da ga je prepovedala Marija Terezija dne 22. oktobra 1773., a vlada to prepoved izvršila l. 1778. Prepoved so razglasili bobnarji in se je tudi objavila na vseh mestnih vratih. Sprevoda so se udeleževale vse družbe z zastavami. Sveče dala jim je bratovščina Redemptoris. Stale so gld. 10–. Delavci so popili 100 bokalov vina, ki je stalo gld. 15–, in pojedli so kruha za gld. 250. Račun tesarja je iznašal gld. 1154, toliko so zaslužili tudi slikarji, krojači gld. 506, dekoraterji gld. 506. Petrinarji<ref> Tako so se zvali svetni duhovniki, po apostolu Petru imenovani. </ref>, ki so spremljali procesijo, dobili so gld. 2–, toliko tudi godci in deželni trobentači. Cerkovnik sv. Nikolaja dobil je gld. 1–. {{prelom strani}} Ljubljanska drama imela je tudi upliv na deželo. L. 1730. predstavljalo se je v Kranju: »Das Leiden unseres Herrn und Heilands Jesu Christi«. Vollständig vorgebracht. N. B. Welches zu Krainburg auf dem offentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmerzenvolles Tragöd, allen nichfohne haufigen Thränen ist vorgestellt worden. Jednake sprevode so napravljali kapucini tudi v {{razprto|Novem Mestu}} in {{razprto|Škofji Loki}}. Do danes se pasijonske igre niso ohranile nikjer na Slovenskem; niso se tako globoko ukoreninile, kakór na Nemškem n. pr. v Ober-Ammergau na Bavarskem. Največjo važnost imajo za nas od vseh pasijonske igre v {{razprto|Škofji Loki}}, katere so napravljali škofjeloški kapucini od l. 1721, in sicer ne samo radi njih izvornosti in nenavadne obsežnosti, temveč tudi zato, {{razprto|ker so se vršile v slovenskem jeziku in so potakem prvi začetek narodne slovenske dramatike}}. Teh pasijonskih iger v Škofjiloki niso uprizarjali tujci, ampak slovenski meščani in kmetje iz vasi okrog Loke. Gospodu {{razprto|Antonu Koblarju}} gre velika zasluga in hvala, da nam je iz rokopisne knjige z naslovom: {{razprto|Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues}}; ki jo hrani kapucinski arhiv v Škofji Loki, natanko popisal slovenske pasijonske igre v Škofji Loki. Toda dajmo besedo našemu izvestitelju.<ref> Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Drugi letnik. V Ljubljani 1892, str. 115–125. </ref> V tej knjigi je zabeležen ves spev, kateri so med potjo recitovale delujoče osobe. Spev iznaša nad 1000 slovenskih in par nemških stihov. Knjiga obsega tudi zgodovino in red sprevoda. Večkrat je loški glavar Anton pl. Ecker kapucinom izrazil željo, naj napravijo sprevod (procesijo) v počeščenje in spomin britkega trpljenja Jezusovega, kakor imajo drugod. Obečal je podpore kot predstojnik nadbratovščine presvetega Rešnjega Telesa v Loki. Graški kapucinski provincijal o. Krištof usliši njegovo prošnjo in podeli dovoljenje za sprevod l. 1720. Začnó se delati priprave. Udje omenjene bratovščine, ki so glavni pomočniki kapucinom, zavežejo se plačevati na leto po 50 gld. nem. velj. (blizu 60 gld. dež. velj.) za napravo obleke. Oglasé se tudi mnogi drugi dobrotniki. O. Romualda izvolijo za reditelja sprevodu. Dolžnost ima pripraviti vse potrebno, določiti osobe za posamne podobe ter razposlati povabila župnikom, vojakom i. t. d. Na {{prelom strani}} sredipostno nedeljo so vsako leto župniki okrog Loke in po selški in poljanski dolini s prižnice priporočali ljudem, naj se brž oglasé v Loki pri kapucinih tisti, ki hočejo imeti kaj opravka pri sprevodu, posebno jezdeci in vojaki. Kdor pa le utegne, naj gre gledat na veliki petek v Loko, kako se bode predstavljalo Kristusovo trpljenje v žívih podobah. O. Romuald je sestavil sprevodni red in najbrže tudi zložil (ali pa na slovenski preložil) ves spev, katerega oblika kaže, da je tačas ležalo slovensko pesništvo še v otročjih, jezik pa v trdih nemških povójih. Nekoliko teh pesmic podamo pozneje za poskušnjo. Predno preidemo k natančnemu opisu trinajstih (ali štirinajstih) podob vsega sprevoda, naj ob kratkem razložimo po o. Romualdovi razlagi njih pomen in zvezo. 1.) Adam greši. Nasledki greha. 2.) Posebno hud nasledek greha je smrt. Vse mora umreti, od papeža in kralja do berača. Nekateri umrjó celò večne smrti, pridejo v pekel. Vse to dela napačna ljubezen. 3.) Tej nasproti je pa Jezus postavil pravo ljubezen, ko se nam je zapustil pri zadnji večerji v jed, s katero se moremo braniti grehu. 4.) Samson se je sicer junaški boril in kot jetnik sovražnike uničil, 5.) ali še bolj junaški se je borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot, 6.) bil bičan in zasramovan ter 7.) kronan s trnjem 8{{redakcija| |.}}) Sv. Jeronim je pretakal solze. Grešnik, tudi ti toči solze pokore! 9{{redakcija| |.}} ) Takó Kristusa mučijo, da ni več človeku podoben (Ecce Homo!). 10.) Kristus pa premaga greh, umirajoč na križu. S to ljubeznijo do ljudij želi pridobiti si vse dele svetá. 11.) Jezusa ljubijo pobožne žene, ki ga spremljajo na krvavem potu, posebno prežaljena mati. 12.) Skrinja zaveze je predpodoba Kristusovega groba. 13.) Žaluj, o grešnik! pri Kristusovem grobu, da bodeš enkrat ž njim slavil zmago. Sprevod se je dvignil vsak veliki petek ob štirih popoldne izpred kapucinov, ko je bila končana pridiga pri sv. Jakobu, in se je pomikal po loškem mestu v nastopnem redu: Naprej gre vodnik sprevodu, oblečen v rudečo kuto, in v roki drži palico z zvezdo. Za njim na belcu jaha smrt z bobnicami (Hörpauken). Nato mož v črni kuti nese veliko črno zastavo, katere čopek drži črno oblečen deček. I. podoba: {{razprto|Raj in padec prvih starišev}}. (Predstavljajo jo udje bratovščine Odrešenika sveta, ali pa ljudje iz Reteč in Gorenje Vasi. Nosi jo 20 mož.) Vsaka osoba recituje svojo pes{{prelom strani}}mico in vrsté se takó: Angelj z mečem; hudič; Eva; Adam; 2 angelja; Adamovi otroci. Kovaška bratovščina (ceh): dva angelja gresta peš; prvi nese kelih, drugi mošnjo za denar. Lončarska in zidarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese vrvi, drugi meč. Čevljarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese šibo, drugi steber. Pékovska bratovščina z dvema angeljema; jeden nese suknjo, drugi ključe. Mesarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese gobo, drugi lestvico, in slednjič krojaška bratovščina, pri kateri prvi angelj nese krono in drugi petelina. II. podoba: {{razprto|Smrt}}. (Predstavljajo Žabničani.) Zmagonosno sedi smrt na belcu: na glavi nosi lovorov venec in oborožena je s pušico. Vspored: Smrt na konju. Duhovna smrtna kónjica: Smrt s peščeno uro na konju; papež; dva kardinala; škof; dva kanonika v višnjavi obleki; papežev poslanec; kanonik v rudeči obleki; župnik; dva kapelana. Svetna smrtna konjiča: Smrt z zastavo; cesar; dva plemiča (Edelknaben): kralj; dva plemiča; nadvojvoda; dva volilna kneza; grof; baron; gospod ali deželni plemenitaš; plemenitnik; meščan; župan; kmet; berač. Vsi ti jahajo; papež, cesar in kralj posamič, drugi pa po trije skupaj. Smrtna pehôta pride nato vsa peš, namreč smrt s koso in za njo druge velike in male smrti. [Podoba: {{razprto|Pekel}}. (Ta oddelek se je utaknil prvič l. 1734) Vrsté se: Lucifer s hudičevo kónjico; hudič starček; hudič z zastavo; hudič z drevesom; štirje hudiči vlečejo pogubljeno dušo na verigi; lucifer z dvema hudičema; lucifer; hudiča. Šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih; dva dečka v belih oblačilih z oljkinima vejama v rokah pojeta hosana (nemški in slovenski); Kristus jaha na oslu; zopet dva dečka z oljkinima vejama; šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih.] III. podoba: {{razprto|Zadnja večerja}}. Podobo peljeta dva konja. (Po navadi ju je posojeval gospod Kosen.) Na odra je Kristus z 12 aposteljni, ki po vrsti recitujejo, kar se je godilo pri zadnji večerji. IV. podoba: {{razprto|Samson}}. (Vojaki imajo železne oklepe.) Vrsta je taka: Polkovnik na konju: dva narednika (Feldwebel) s helebardama, jahata na oslicah; dva tamborja-pešca in med njima piskač; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti), pol granadirske (ali pozneje dragonske) konjiče; Samson; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti); zopet pol granadirske (dragonske) kónjice. {{prelom strani}} V. podoba: {{razprto|Krvavi pot}}. (Igralci so doma iz Dorfarjev in Cerngroba.) Žalostno oljsko goro nese 16 mož. Na odru je 6 osob: Kristus, poteč krvavi pot, in o angeljev. Judeža Iškarijota privedejo hudiči; dalje tambor-pešec; dečki, kolikor jih je moč dobiti, da gredo pred Judi v svoji obleki z namazanimi obrazi in poleni v rokah; štirje farizeji na konjih v rudečih kapah; ujetega Kristusa vedó štirje veliki Judje; velika duhovna Ana in Kajfež na konjih, vsak z dvema levitoma; nato prijaha Pilat z dvema žlahtičema, od katerih prvi nese medénico (Giessbecken) in majoliko (kangljo), drugi pabrisalko; dva farizeja na konjih. Kristus v beli obleki, vedó ga štirje Judje; Herod na konju in poleg njega dva žlahtiča. VI. podoba: {{razprto|Bičanje}}. (Igralci so iz Pevna in Moškrina, nekatera leta pa iz Zminca in Bódovelj.) Podobo sestavlja pet osob in nosi jo 16 mož. Na odru so trije judje (ki Kristusa bičajo) in dva angelja. Za tem pa pridejo pokorniki in križenosci. VII. podoba: {{razprto|Kronanje}}. Uloge sta preuzeli vasi Stari Dvor in Virmaše.) Na odru, kateri nosi 16 mož, je 7 mladeničev. Štirje so oblečeni za angelje in trije za Jude. Besedo imajo vse osobe, kakor tudi v prejšnji podobi, razven Kristusa. VIII. podoba: {{razprto|Jeronim}}. (Zastopane so vasi: Gosteče, Pungert in Hosta.) Tu koraka žalostno Jeronim in recituje. Za njim pride 16 črno oblečenih puščavnikov z rudečimi križi na ramenih in potem nekaj drugih pokornikov. IX. podoba: {{razprto|Ecce Homo!}} (Predstavljajo prebivalci Trnja in Veštra.) Oder, na katerem je sedem osob, nosi 20 mož. Na njem se vidijo: Pilat, dva Juda, farizej in dva angelja. Pilat prelomi palico in jo vrže pred Kristusa. Prijahajo štirje farizeji s črnimi klobuki. Potem pride voz, na katerem ležita dva križa za razbojnika. Judje privedó razbojnika skupaj zvezana, a ne store jima nič žalega. Dalje prikorakajo: Veronika; Kristus, obložen s križem, in ob straneh dva ali trije Judje; žalostna Mati božja; Marija Magdalena; Marija Salome; Marija Kleofe in druga Marija; prijaha še pol turške konjiče in zadnji v tej podobi je Longin na konju. X. podoba: {{razprto|Kristu s na križu}}. (Igralci so Sušani in Tračani.) Podobo peljejo trije konji in šest mož jih vódi. Pod križem sta Magdalena in poželenje (Cupido), zadaj pa štiri osobe, ki predstavljajo Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko. (Avstralija jim sprva še ni bila znana.) {{prelom strani}} XI. podoba: {{razprto|Mati božja sedem žalosti}} . (Igralci so doma s Fare in iz Vinkeljna{{redakcija| |.}}) Oder nesejo možje in na njem je pet osob: Marija z dvema angeljemi; poželenje in Janez Evangelist. Pride še nekaj križenoscev in pokornikov, na koncu pa dva plemiča; prvi nese na blazini žezlo in drugi krono; za tema David s harfo, in zadnji je žlahtič, nesóč plašč. XII. podoba: {{razprto|Skrinja zaveze}}. Nesó jo štirje leviti in dva levita gresta ob strani s kadilnicama v rokah. (Doma so ti leviti iz Vincarjev.) XIII. podoba: {{razprto|Grob Kristusov}}. Grob nese 14 mož, loških meščanov, oblečenih v rudeče kute. Ob straneh gre šest starejšin v črnih plaščih s plamenicami v rokah. Potem pridejo godci,<ref> V sprevodni knjigi leži še list z notami. </ref> za njimi duhovščina: starološki župnik itd. in na koncu verno ljudstvo. V tem redu se je sprevod vrnil zopet h kapucinom, kjer so odložili igralci obleko. Vsa naprava je stala zeló veliko svoto, kar se lahko razvidi iz tega, da so imeli shranjenih v loškem samostanu 278 oblek za sprevod. Naprošeni so bili ljudje, vesti se pobožno in ne kakor pustne seme, prebivalci mesta pa, da naj počedijo ulice in trge ter razsvetlé okna pri hišah, koder pojde sprevod. Igralci so se morali naučiti na pamet vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njihovi ulogi in pomagala pojasnjevati prizor. Ponavljali so te pesmice med potjo, posebno na postajah. Njih oblika je za naše čase mnogo predivja in prerobata in tudi jezik razodeva vse književne slabosti svojega časa. Evo nekoliko podob: <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj z mečem.''' ''Is Paradisha tega ueſseliga lushtniga kraia,'' ''Poberite se Adam inu Eva, uam Angelz shraia,'' ''Sakai tvkai uas ie ta kazha mozhnu sapelalla,'' ''Inu uaſa s uelikimi nadlogami obdalla,'' ''Tukai ie samu to prebiualishe te nadolsnosti,'' ''Katero ste ui tukai skusi greh sgubilli,'' ''Poberite se tadai h ti veliki reunosti,'' ''V kateri bote nozh inu dan upilli.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj s kelihom.''' ''Leſsem, leſsem, ô zhlouek moi,'' ''Spomisli kai ie sturu greh toi,''{{prelom strani}} ''Is grenkiga pye Jesus keliha,'' ''Sa uola tebe greshnika,'' ''Keruaui pott od niega gre,'' ''Sa tebe tozhi millu solsé.'' ''O zhlouek dokler se she sdrou,'' ''Sposnai dobroto Boshia prou!''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj z denarno mošnjo.''' ''O zhudu zhes uſse zhudesa,'' ''Zhudite se ui Vnebeſsa,'' ''Srebernikou trideſseti,'' ''Ozke Judas sa Jesusa uſseti,'' ''Diuiza Maria bi ga nadalla,'' ''Sa uaſs uolni suet nikar napredalla.'' ''Ti greshnik, ti ga paJc predash,'' ''Ter sa en Maihen losht ga kiekai dash,'' ''O greshnik vezh uezh ie ureden,'' ''Leto dobru ue eden sleden,'' ''Leto o greshnik prou premisli,'' ''Ter mozhnu u serze perfisni.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj s šibo.''' ''Sibe, gaishle Angel noſsem,'' ''Tebe greshnik lubesniu proſsim,'' ''Jenei hitru uezh greshiti,'' ''Inu nimash Jesusa s grehi biti,'' ''Kateri ie sate uſso soio kry preliu,'' ''De bi tebi ô Greshnik ta uezhni leben sadobiu.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj s petelinom.''' ''S petelinam se nam kashe,'' ''Kaku Peter trikrat lashe,'' ''Petelinova stima'' ''Petra k pokuri opomina,'' ''O greshnik tebe tud ain tizhe,'' ''Ter k sueti pokuri klizhe,'' ''Odpre prou toia ushefsa'' ''Taku poidesh u sueta Nebeſsa.'' ''Diuiza Maria na pomozh klizhi inu prſsi,'' ''Katera naſs useli v serzi noſsi.''</p> </poem> {{prelom strani}} <poem> <p align="center">'''II. podoba: Pogubljena duša.''' ''Prekleta uhra inu zhaſs,'' ''Kir sem roiena billa,'' ''Prekleta pott taistih gaſs,'' ''Kir me ie Mati noſsilla,'' ''Bulshi bi blu de bi se biu'' ''Na suet rodiu en kamen,'' ''Koker en zhlouek, ki pride shiu'' ''Noter v paklenske Jame,'' ''Prekleta bodi ta lubefsen,'' ''V katera sem se udalla,'' ''Kir me ie v tako boleſsen'' ''Inu martre perpelalla.'' ''Preklet bodi od mene uſsakh grech,'' ''Kir sem ga billa sturilla.'' ''Sakai sem ga dershalla sa en smech'' ''Ter sem mo peruolilla. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''II. podoba: Hudiči.''' ''Sdei sdei se bomo mi nad tabo mashuali,'' ''Tebe dauilli, martralli inu teptalli,'' ''V peklenskem ogne moresh ti s name uezhnu goreite,'' ''Zhes toia uola nasha peſsem peite,'' ''Pekeu si ti sa tui lohn sadobilla,'' ''U tem kier se nam toku sueistu shlusilla.'' ''Allegro, bratlhie, s ketnami ia dobru ueshimo'' ''S nasech kremplou ia uezh naspustimo,'' ''Ona nas ima unasich martrach troshtat,'' ''V goreze smolle se more s nami Roshtat.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''III. podoba: Kristus pri zadnji večerji.''' ''Vſsamite tadai to ie moie shiu tellu,'' ''Kateru bode sa uosh uolni suet terpellu,'' ''Uſsamite tudi ta kelih, v katerim ie moia praua krij,'' ''Inu preſsmislite de uash moister za uafs rad smeri terpij,'' ''Zhe bote s zhistem serzam iedli inu pilli,'' ''Taku se bote na uezhne zhase ueſselili. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''VI. podoba: Judje, ki Jezusa bičajo.''' Prvi Jud: ''Hola Bratie pogleite to terda shilla'' ''Kakcu se mu bode okuli herbta ouilla,''{{prelom strani}} ''Ozhem ga taku resmesart, koku eno shiuino,'' ''De le bomo saslishali kai ima sa eno stimo.'' Drugi Jud: ''Le uedre po herbtu de bode uſse odpertu'' ''Is gaislilami restepeno inu is ostrogami resbodeno'' ''Negou diaine ie letto dobro saslushillu'' ''De se bode to negouo truplu is keruio potillu.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''VII. podoba: Angelj I.''' ''Ah shalast preuelika oh skriunost pokrita,'' ''Ah milost Boshia ie s kriuio polita,'' ''Ti moi Jesus se pustish sternam kronat'' ''Jeno malu kateri spouni tebi sa to lonat,'' ''To zhisto inu suetu oblizhie'' ''Katero ufse greshnilce k sebi klizhe,'' ''Je naisrazheno strashno ieno groſsnu plauo'' ''Ter od shlakou inu tepeina uſse keruauo.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''VII. podoba: Jud III.''' ''Na kolenih o lubesniui bratie iest klezliim,'' ''Ter mu norze inu figo usobe mollim,'' ''Koker enimu ternoumu krallo uſsa zhast dam,'' ''On pa sedij koker en lipou Jesus sam. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''IX. podoba: Žalostna Mati božja.''' ''O salost preuelika,'' ''Poglei zlouelc tuoiga odreshenika'' ''S kai senimi tesauami ie on obdan'' ''H te smerte toku grosnu pellan.'' ''Ta theshki krish more on uleizhe'' ''Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''IX. podoba: Longin.''' ''Sdei se uidi kai pomaga tebi toie gouorieine'' ''Katero ni drugiga bilu, koker en pustu sdeine,'' ''Rekozh de si Syn eniga prauiga shiuiga boga'' ''Jeno drusiga nemaio uerieti, koker tebe samiga. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''XI. podoba: Cupido.''' ''Kdo je biu uoisak letta'' ''Kateri ie premagou Boga,'' ''Boga taku mozhno raniu. ''Nobeden ni toko mozhen biu,'' {{prelom strani}} ''Koker ta lubesen uelika'''' ''Je suesalla bres usega strikha ''Tega, kter namore ranen bitte;'' ''Se ie pustou od mene suesatte ieno ranitte'' ''Sa ta grech sadoste strite,'' ''Tega suesanga odreshite.''</p> </poem> ===Prihod nemških komedijantov v Ljubljano. Predstave v mestni in deželni hiši.=== Največ zaslug za dramatiko sploh pridobil si je Volk Engelbreht Auersperg (rojen 22. decembra 1610., umrl 28. aprila 1673). Za njegove dobe stale so na vrhuncu ljubljanske predstave. Na Nemškem se je naudušil za nemško komedijo, v Italiji pa se je ogrel za laško opero, ter je oboje pridno gojil v Ljubljani. Zajedno pa je tudi podpiral jezuvitsko dramo ter tudi uplival, da so jezuviti koncem 18. veka jeli gojiti nemško dramo. Volk Engelbreht Auersperg ustanovil je gledališče v svojem knežjem dvorcu<ref>Sezidal ga je l. 1642.</ref> v Gospodskih ulicah v Ljubljani, kjer se je igralo po zimi v veliki dvorani. V tej dvorani (sedaj registratura c. kr. knjigovodstva), od vrh do tal slikani al fresco, prirejali so jezuviti svoje šolske drame in tu so igrali tudi visokonemški komedijanti. Po leti pa se je igralo v nalašč napravljenem paviljonu na vrtu, ki je segal od Auerspergovega dvora do nunskega vrta na Tržaški cesti. Ž njegovo spodbudo sezidali so deželni stanovi jezuvitom {{razprto|novi konvikt}} (denašnjo reduto) na svoje troške. To je spodbudilo J. {{razprto|Zeleniča}}, katerega še Dolničar l. 1701. hvali, da je spisal latinsko dramo »{{razprto|Theodosius iunior}}«, ki so jo igrali jezuviti dne 5. avgusta 1658 deželnim stanovom v zahvalo. V svojo dvorano in paviljon vabil je Volk Engelbreht nemške komedijante, ki so začeli zahajati v Ljubljano že v prvi polovici 17. veka. Ti komedijanti našli so v kranjskih stanovih prave oboževatelje. Že l. 1633. nahajamo zabeležen znesek gld. 45.50, ki so ga dobili »visokonemški« komedijanti v podporo. L. 1662. prišli so v Ljubljano »visokonemški« komedijati iz Inomosta tern so predstavljali komedijo »{{razprto|Christlicher Actaeon}}«. V tej{{prelom strani}} drami nahajamo celo »balet zveri« in »pojavljenje Kristusa v oblakih«. Duša vsemu gibanju bil je, kakor sem rekel, Volk Engelbreht Auersperg, ki je z dnem 6. aprila 1649, ko je postal deželni glavar, bil glavni pokrovitelj nemški dramatiki. Kako naklonjen je bil komedijam, priča nam svota, ki je zabeležena v deželnem zapisniku z leta 1671. Tu čitamo namreč, da so stanovi dovolili 1000 goldinarjev »rektorju« za uprizorjenje komedije, kar kaže, s kakim sijajem so se prirejale komedije in da se je gledalo le na unanji blesk. Istega leta dobivali so že nemški komedijanti stalno letno podporo. Naravno je, da je Volk Engelbreht dobrodejno uplival na razvoj drame, in njegov upliv se je tudi kazal v tej dobi, v kateri se je pojavila zgodovinska drama. Slušatelji retorike ljubljanskega liceja igrali so dne 20. februvarja 1659 zgodovinsko dramo: »{{razprto|Fadingers Bauernaufstand}}«. (Latinski naslov: »Palinodia, quam rebelles superioris Austriae ruricolae post longiorem suam insolentiam debellati cecinerunt«.) Jezik je latinski, le tu pa tam nemški »Knittelreim«. L. 1662. čitamo že o »{{razprto|Acti o de Maria Stuarta}}«. Iz 17. veka imamo tudi prvo dramo iz domače zgodovine, namreč: »{{razprto|Victoria Carnioliae ab Auerperg et Eggenberg contra Turcos repontata}}«. To dramo, v kateri se slavi zmaga pri Sisku (dne 22. junija 1593), predstavljali so dijaki dne 21. februvarja 1685 vsled inicijative jezuvitov. Iz 17. veka imamo nemško komedijo: »{{razprto|Der verirrte Soldat, oder Der Glücks-Probirstein}}«.<ref>Rokopis se nahaja v licejalni knjižnici ljubljanski. Na svitlo dal P. v. Radics l. 1865 v Zagrebu.</ref> Spisala sta jo naša rojaka Martin Höndler in Melhior Harrer v vezani in nevezani besedi ter sta jo posvetila grofu Volku Engelbrehtu Auerspergu. Drama spada v dobo 1650–1673. Vsled te drame vemo vsaj, kakšne so bile nemške drame. Leto 1660. važno je radi tega, ker se je v tem času igralo v Ljubljani v latinskem in nemškem jeziku {{razprto|in se je tega leta pojavila v Ljubljani prva laška opera. Pela se je namreč prvič dne 10. julija}} (im Pallhaus), torej deset let prej{{redakcija|,| }} nego prva pariška opera. Dolničar nam poroča, da je l. 1695. neki Lah nastopil v gledališki igri.<ref>Thalberg, str. 89: Hoc loco non omitendum, quod Histrio quidam, Italus natione, f. Rochus nuncupatus in theatrali ludo ab Academia Labacensi juventute hoc anno solomnius solito exhibito, saltus invisos hactenus, cum stupore omnium exhibuerit.</ref> Leta 1700. bilo je{{prelom strani}} po poročilu Bolničarja v veliki dvorani knežjega dvora »laško gledališče«.<ref>Thalberg: Drama Italicum in Aula principum ab Auersperg, sala majori theatraliter exhibitum, maximum spectatorum meruit applausum.</ref>) Mala soba v mestni hiši bila je {{razprto|najstarejši gledališki oder}}.<ref>Die wohllöbl, landesfürstl. Hauptstadt Laibach.</ref> Takozvani »visokonemški« igralci prihajali so že zgodaj v Ljubljano in so si napravili gledališki oder v mestni hiši. Kakšni so bili ti igralci? Zvečine propadli služabniki, brivci, natakarji, pisarji in dijaki. Tem ljudem je dramatično polje najbolj ugajalo. Mnogo niso ponujali in mnogo niso zahtevali. Ivan {{razprto|Brenner}} kupil si je l. 1750. pravico igrati na trgu. (Kasperlschwank). Znano nam je, da je bilo l. 1709. gledališče v mestni hiši. Nemške burke pa so Ljubljančani tako pridno obiskavali, da so ostali nemški komedijanti v Ljubljani dlje časa, nego je bilo škofu ljubo. L. 1730. pritožil se je škof pri dvoru, da so neki inozemski komedijanti prirejali javne igre v predpustu l. 1730. in še prej ter da so jih nadaljevali tudi o postu l. 1730. pod pretvezo, da so to duhovne igre. Ljudstvo da se pohujšuje. Škof je to že javil po svojem generalnem vikarju vicdomu<ref>Pravico za predstavljanje dajal je namreč vicdom.</ref>, kot načelniku oblasti, kateri je bil magistrat podrejen, ter je dobil na to le »škandalozen« odgovor. Vicdom se je zagovarjal. Rekel je, da so isti igralci igrali iste komedije pred tremi leti v Gradcu in pred dvema letoma v Solnogradu, torej so se vršile te igre v duhovnih mestih. Generalnemu vikarju je le rekel, da se komedije vrše vselej le po službi božji ter se jih zvečine udeležuje plemstvo. »V istini,« pravi vicdom, »bil sem sam navzočen pri vseh četirih komedijah, katere so se predstavljale spodbudno in duhovito ter so podobne bolj oratorio nego komediji{{redakcija|.|«.}} Ustopnina v mestni sobi bila je 17,{{redakcija| |}}7 in 3 kr. Pred letom 1765., ko še ni bilo v Ljubljani stalnega gledališkega odra, prirejali so nemški komedijanti svoje komedije tudi v deželni hiši. Tako nam je znano, da se je dalo l. 1765. 13 oper in 8 komedij v deželni hiši. Kakor v mestni hiši, dovoljevalo se je tudi tukaj, da so se kazali različni »umetniki«. L. 1758. kazal je tu neki holandski »umetnik« znanstvene in mehanične umotvore. Udeležba je bila velika, toda od udeležencev plačalo jih je le 43 ustopnino, dočim je ostali niso hoteli plačati. Odhajajoč iz Ljubljane dobil je »umetnik« od magistrata dekret, »damit er es bei Gelegenheit auch in anderen Städten zeigen könne«. {{prelom strani}} ===Prva slovenska predstava.=== Sedemnajsti vek bil je za Ljubljano posebno zanimljiv. Latinska drama je pojenjavala, zahajali pa so tem gošče k nam nemški komedijanti iz Južne Nemčije, iz Solnograda in Gradca. Zgodaj so se udomačili tudi italijanski operisti, kateri so se izredno prikupili kranjskemu plemstvu. Bilo je torej v 17. veku v Ljubljani zelo živahno. Igralo se je latinski in nemški, in sicer pri jezuvitih (v kolegiju in Pod Turnom), nemški komedijanti so razveseljevali kranjske stanove v knežjem dvoru, meščan se je zabaval pri komedijah v mestni in deželni hiši, ostalo prosto ljudstvo pa je uživalo komedije, ki so jih prodajali nemški komedijanti na javnem trgu. Slovenski jezik ni imel v kranjskih stanovih, ki so imeli krmilo dežele v rokah, niti gojiteljev niti zagovornikov. Naš jezik je bil zaničevan, bil je jezik, o katerem poroča Valvasor kot tolmač one dobe, »{{razprto|dass die windische Sprache von den Dorfzungen und anderen gemeinen Lippen gesprochen wurde}}«. Slovenski jezik, ki ga je uzbudila reformacija, ni imel v 17. veku tolike podpore, kakor v prejšnjih časih. V šolah, katere so preuzeli jezuviti, ni zamrla slovenščina in tudi ni mogla zamreti, že radi dijakov ne, ki so bili sinovi kmečkih roditeljev. Tudi takrat so silili s kmetov v ljubljanske šole, katere so se že prenapolnile. L. 1636. n. pr. bilo je v jezuvitskih šolah 544 dijakov! V srcu kmečkih sinov tlela je ljubezen do materinega jezika, in kakor so videli nemške komedije, tako so tudi slovenski dijaki hoteli napraviti slovensko predstavo prostemu ljudstvu. Da so ti dijaki bili zelo revni, umeje se samo ob sebi in letopisec to še posebe omenja. {{razprto|Predstava je bila dne 6. februvarja 1670}}, in sicer izven mesta, Pod Turnom. Igrali so nekaj dni »raj« in lingua vernacula, t. j. v slovenskem jeziku. Kakor se samo ob sebi umeje, dobili so dovoljenje za predstavo od svojih predstojnikov jezuvitov. Jednako predstavo hoteli so dijaki prirediti že prej, toda radi izgredov, ki so jih imeli na vesti dijaki, niso dobili dovoljenja. L. 1670 bila je tedaj prva slovenska predstava. Potem pa nimamo več nego sto let nobenega glasu, da bi se kdaj igralo slovenski. {{prelom strani}} ===Staro deželno gledališče.=== Leta 1765. pričakovali so v Ljubljani deželni stanovi prihod cesarja Josipa II., kateremu na čast so mislili prirediti gledališko predstavo. Ker pa še ni bilo stalnega gledališča, pomagali so si v zadregi s tem, da so uporabili staro jahalnico. Na četirih stenah te jahalnice postavili so gledališče. Zidati se je jelo koncem meseca junija in je bila vsa stavba gotova v šestih mesecih. Stavbo je izvršil deželni stavbeni mojster Lovro Prager pod vodstvom deželnega stavbenega in gledališkega nadzornika Josipa Leopolda Wieserja von Berg. Unanja dolgost je iznašala 20 sežnjev, širokost 9 sežnjev in 4 čevlje; oder je bil 8 sežnjev in 9 palcev širok in 5 sežnjev globok. Lož je bilo v početku 50. Jedno ložo podarili so stanovi magistratu, ker so jim mestni očetje preskrbeli za stavbo potreben les v nižjo ceno. Vsa notranja oprava bila je lesena. Rečene lože pa mestni očetje niso imeli dolgo časa. Magistrat gospodaril je slabo in cesarica Marija Terezija podredila ga je okrožnemu uradu, ki je to ložo prodal na javni dražbi za 501 goldinar. Gledališče je obsegalo prostora za 850 ljudi, kar je bilo za one čase, ko je Ljubljana štela 8000 duš, prav mnogo. Vsi troški so iznašali gld. 11.378 41¼. Najstarejši inventar, ki nam je znan iz leta 1775., kaže nam tedanje skromne potrebe, kajti vse bogastvo gledališča bilo je 8 dekoracij! Leta 1846. se je gledališče prezidalo in prenovilo; 52 loži ste se pomnožili na 69. Stavbene troške so plačali stanovi, ki so kot posestniki lož jeli prodajati lože in so delali dobro kupčijo. Najdražja loža l. 1776. stala je gld. 150–; tudi nam je znano, da so se l. 1776. prodale tri lože po gld. 30–. Te lože prodajali so zdaj po 1000 gld., po 1200 gld., in tudi po 1500 gld. Prezidano gledališče obsegalo je prostora za okrog 1000 duš.<ref>Illyrisches Blatt 1846: „Das Ständ. Theatergebäude in Laibach".</ref> Staro deželno gledališče pogorelo je dne 17. februvarja 1887. V deželnem gledališču gospodarili so Nemci. Nemške družbe prihajale so v Ljubljano in so prirejale tu predstave, a laški pevci utaborili so se tu z laško opero. Italijani prinesli so v Ljubljano tudi balet. L. 1773. imel je balet 3 plesalke in 3 plesalce. Balet je posebno ugajal Ljubljančanom, da so po italijanskem uzgledu jeli prirejati o predpustu znani »corso«. Leta 1824. pojavile so se {{razprto|žive podobe}} iz biblijske in rimske zgodovine. {{prelom strani}} Ni nam naloga, niti nam ne more biti namen, podajati na drobno, kakšne so bile nemške predstave.<ref>Čitaj o tem: »100 Jahre der Laibacher Bühne«. Blätter aus Krain 1865, IX. letnik. Spisal Avgust Dimitz.</ref> Mi hočemo le omeniti, da že l. 1801–1803 nahajamo na gledaliških listih imena Schiller (Rauber, Kabale und Liebe), Shakespeare (Hamlet, Macbet, Kralj Lear), poleg katerih sta mogočno vladala Kotzebu in Iffland. Predstave <ref>Naj navedemo nekatere ravnatelje iz prve dobe. Ti so bili n. pr.: {{razprto|Bustolli}} (1769; prva znana nemška predstava istega leta: »Die verfolgte Unbekannte«); {{razprto|Jurij Wilhem}} (okolo 1780, ki je poleg igrokaza gojil opero in balet); {{razprto|Emanuel Schikaneder}} (1780); {{razprto|Zöllner}} (jeseni 1785); {{razprto|Friedel}} (1786, ki je od tod odšel na Dunaj ter tam v Stahrenbergovi hiši na Widnu ustanovil gledališče); {{razprto|Viljem Frasel}} (1800 do 14. februvar. 1801); {{razprto|Schantroch}} (1801–1803 in l. 1805); {{razprto|Frasel in Josipina Scholz}} (1805 do 15. februvar. 1807); {{razprto|Fran Ks. Deutsch}} (1814–1815); {{razprto|Lor. Gindl}} (1814); {{razprto|Karol Weidinger}} (1818–1821); {{razprto|Gloggl}} (1831–1832). Leta 1829 jele so se dajati Rajmundove igre. {{razprto|Funk}} (1836–1839); {{razprto|Neufeld}} (1840); {{razprto|Ebell}} (1842–1843); {{razprto|Ebell & Rosenschön}} (1843–1844); Rosenschön (1844–1845); {{razprto|Thomé}} in {{razprto|Funk}} (1845–1847).</ref> so se dajale pogostoma. Tako je n. pr. bilo leta 1803/4 99 predstav in leta 1806. pa 70. V desetih letih (1836–1845) bilo je 1458 predstav. Najbolj obiskana je bila predstava: Lumpaci Vagabund (5. jan. 1837); v gledališču je bilo 797 osob. Dne 17. septembra 1839 je bilo pri »Normi« 767 osob. Največ slavja si je pridobila laška opera. Stanje prvih nemških igralcev označuje nam najbolje nekega igralca pogodba iz leta 1792, ki se je ohranila v mestnem arhivu. Igralcu Vondraški, ki se je obvezal v igrokazu in opereti preuzeti uloge, dobro se jih učiti in igrati, kakor tudi v baletu »figurirati«, obečal je ravnatelj od dne odhoda iz Brna tedensko gažo 6 goldinarjev, pa le tedaj, kadar se bo igralo, sicer polovico. Vondraški pa ni ugajalo v Ljubljani; popihal jo je in je odnesel s seboj{{redakcija|;|:}} 2 para starih čevljev, 1 rdeče in črno vezen oprsnik, 2 para usnjatih rokavic, 2 para nogavic, 1 britev in še malo jednake ropotije. Taka je bila Vondraškova garderoba. Vondraška je zapustil v Ljubljani mnogo dolgov in je uzel tudi s seboj od nekega urarja veliko žepno uro, ne da bi jo plačal. ===Zoisova doba.=== <poem> <p align="right">»Mat' Krajna imela Sinu ljubšega ni.«</p> </poem> Proti koncu osemnajstega veka imeli so Slovenci moža, okolo katerega se je osredotočilo industrijsko in duševno gibanje. Ta mož je bil {{razprto|Žiga Zois}}{{redakcija| |,}} baron Edelštajnski, {{razprto|ustvar{{prelom strani}}ilnik velike industrije slovenske in oživitelj književnega gibanja}}. Njemu gre hvala, da se je slovenska književnost pouzdignila; njemu gre zasluga, da nam je obudil pisatelja kakor {{razprto|Linharta}}, {{razprto|Vodnika}}, {{razprto|Kopitarja}} in druge. Obitelj Zoisova je iz Švice. Oče našega Zoisa, Mihael Angelo Zois, prišel je v Ljubljano početkom 18. veka in je tu ustanovil l. 1735. trgovino z železnino in jeklenino. Žiga Zois porodil se je 23. novembra {{redakcija|1647|1747}}. leta v Trstu, drugega zakona najstarejši sin Mihaela Angela in gospe Ivane roj. pl. Kapusove{{redakcija| |.}} Šolal se je v prvi mladosti v Ljubljani, potem ga je oče poslal v Reggio. Toda le malo časa je bival v Italiji. Oče ga je poklical domu ter ga namenil trgovini. Bistroumni mladenič posvetil se je popolnoma trgovstvu, poleg tega pa se je pridno učil modroslovju, naravoslovju, matematiki, mineralogiji in kemiji. Učitelja sta mu bila jezuvit {{razprto|Gabrijel Gruber}} in {{razprto|Jos. Maffei}}. Kakor oče, tržil je tudi on z železnino in jeklenino po Laškem in za morjem, kjer so kranjske proizvode močno cenili. Leta 1775. in 1777. pretila je Zoisovi trgovini velika opasnost. Nenadoma so priplule v Sredozemno in Jadransko morje ruske in švedske ladije s svojim železjem, ki je bilo boljše od Zoisovega. Da bi ohranil kranjsko in koroško železnino in jeklenino, dal si je prinesti v Ljubljano tuje železnine, zbral je rudarsko društvo{{redakcija|,| }} in je skrbel, da se je pri njem kovala ravno taka železnina in jeklenina. Sam je šel na Nemško, Holandsko, Francosko in v Italijo ter je v tujini proučaval svojstva železnine. Posvetoval se je s trgovci in strokovnjaki. Obiskal je imenitne rudarije unanjih držav in se temeljito poučil v rudarstvu. V lepem Bohinju pričelo se je zopet v Zojsovem rudokopu novo življenje. Tako je Zois srečno izpodbil rusko in švedsko konkurencijo ter je postal prvi industrijalec kranjske dežele. V zvezi je bil z učenimi društvi, tako v Berolinu. Mineraloška zbirka v našem deželnem muzeju, katero so takrat občudovali domačini in tujci, njegovo je darilo. Vsled svojega obilnega bogastva mogel je podpirati znanost in umetnost. Čutil se je iskrenega Slovana in mu je bila jedina misel, kako bi obudil slovensko književnost. Zbral je okrog sebe mlade ljudi ter jih veledušno podpiral. V njegovem salonu so se shajali Kumerdej, Japelj, Penzel, Ravnikar, Metelko, Linhart, Vodnik, Kopitar in drugi; v njegovem salonu se je govorilo le slovenski. {{prelom strani}} Žiga Zois je bil vsled tega, ker je zbiral okrog sebe slovenske pisatelje in ker jim je s svojim modrim svetom odkazoval pot delovanja, bodreč jih neprestano, mož neprecenljive važnosti. Jako dobro ga ocenjuje naslednje pismo: »Baron Z.(ois) ist das {{razprto|Centrum der Cultur in Krain}}. Er ist nicht nur Freund und Beförderer, sondern auch im hohen Grade Kenner des Slavischen. Glagolitisch und cyrilisch lieset er fertiger als die Herrn von Métier selbst. Beinahe jährlich um Ostern kommen ital. Opern nach Laibach: {{razprto|Für dies e pflegte B}}. {{razprto|Z}}. {{razprto|in früheren Jahren immer die beliebtern Arien ins Krainische zu übersetzen}}, und der Versuch fiel nicht unriihmlich aus, selbst die Wälschen fanden es {{razprto|cantabilissimo}}, nicht so das deutsche«. (Jagić: Briefwechsel zwischen Dobrovsky und Kopitar 1808–1822. Berlin 1885). Žiga Zois spoznal je važnost gledališča in kot dobremu Slovencu se je krivo zdelo, ko je pomislil, kako se {{redakcija|šopiri|šopirita}} v deželnem gledališču laščina in nemščina. Slovenska književnost pa ni imela v tem času nobenega proizvoda za oder. {{razprto|Jakob Zupan}} , učitelj in organist v Kamniku, zložil je sicer okolo leta 1780. opero: »{{razprto|Belin}}«, kateri je spisal libreto pater {{razprto|Janez Damascen}}. Toda o tej operi ne vemo nič več, kot samo to. Da se je opera pela, o tem nimamo pozitivnih podatkov, vender se misli, da se je pela. (Šafařík: Geschichte der südslavischen Literatur.) Orgljavec {{razprto|Repeš}} in župnik ljubljanski {{razprto|Redeskini}} jela sta nabirati slovenske pesmi z napevi in zbirko je tiskal Trattner na Dunaju. Kakšne so bile te pesmi, uganemo lahko iz zbirke, ki jo je izdal Maksimilijan Redeskini v Ljubljani leta 1775. Tu pravi sam skladatelj, da jih je zato dal na svetlo, »da bi se tiste zaljubljene, grde popevke vsem iz glave spravile«. Zois torej ni imel proizvodov za oder Ako je hotel spraviti slovensko besedo na oder, moral se je sam poprijeti dela. In to je tudi storil. Skladal je pesmi, ki so jih potem peli italijanski operisti v deželnem gledališču z velikim uspehom. »{{razprto|Ko se časi nihče ni nadejal}}«, poroča nam Kopitar, »{{razprto|da se bode pela slovenska pesmica mej laškimi, začel je pevec ali pevka sredi spevoigre popevati domačo pesmico, ki jo je zložil Zois, in v parterju in ložah donel je vesel hrup in plosk, da ni moči popisati}}.« Slovenske napeve so peli italijanski operisti mej leti 1770–1780. Toda Zois se ni zadovoljeval z napevi; hotel je spraviti na oder slovensko{{prelom strani}} igro in je prigovarjal Linhartu, naj on kaj spiše. Za igralce ga ni skrbelo. Igrati igro morali so Linhartova soproga, sorodniki in drugi prijatelji Zoisovi, a sam Linhart moral je biti – šepetalec. Tako je nastala prva slovenska veseloigra: »{{razprto|Županova Micika}}«, katero je predelal Linhart po Richterjevi: »Feldmühle«. Dne 28. decembra 1789<ref>Slovenska Talija, {{redakcija|1|1.}} zvezek, piše poročevalec, da se je igrala »{{razprto|Županova Micika}}« leta 1790, kar pa ni res.</ref> predstavljala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}«.<ref>Laibacher Wochenblatt 1806, št. 33 in 34: »Das Stück wurde auf dem städtischen Theater zu Laibach von einer Privatgesellschaft aufgeführt, und erhielt, wie es sich natürlich erwarten liess, den ungetheiltesten Beifall des Publicums.«</ref> Igrali so jo diletantje iz najboljših krogov: Pershone: Tulpenheim, en shlahtni gospod ({{razprto|Desselbrunner}}), Shternfeldovka, ena mlada bogata vdova (gčn. G. pl. {{razprto|Garzarolli}}), Monkof, Tulpenheimov perjatel (Dr. {{razprto|Makoviz}}, Linhartov svak), Jaka, shupan (Dr. {{razprto|Merk}}, pozneje dvorni svetnik na Dunaju; Mizka, njegova hzher (gospa {{razprto|Linhartova}}); Anshe, Mizken shenen (Dr. {{razprto|Piller}}); Glashek, en shribar (Dr. {{razprto|Repič}}); Šepetalec bil je {{razprto|Linhart}} sam. Igra je ugajala izredno. »Laibacher Zeitung« poroča z dne 29. decembra 1789: »Gestern haben unsere Theaterfreunde abermal die Schaubühne betreten und uns zugleich den überzeugendsten Beweis geliefert, dass auch die krainische Sprache Biegsamkeit, Geschmeidigkeit, Nachdruck und Melodie genug besitze und sich gleich der russischen, böhmischen und polnischen Sprache in Thaliens Munde gar gut hören lasse ... »{{razprto|Shupanov a Mizka}}« oder »{{razprto|Marie, des Dorfrichter s Tochter}}«, eigentlich das bekannte Lustspiel: »Die Feldmühle«, frei und ganz nach dem Costume der krainischen Nation bearbeitet. Die treffliche Ueberseteung gab diesem Stücke alle innerliche Vollkommenheit, und die schon bekannte Kunst dieser Schauspieler und Schauspielerinnen übertraf alle Erwartung des Publicums. Euch, meine Herren und Frauen dieser Gesellschaft, dankt nicht nur der Arme aus Herzensfülle (predstava je bila v korist revežem); auch die ganze Nation ist stolz auf Euch und wird Euch in den Jahrbüchern der Literatur verewigen und sagen: Diese waren es, {{razprto|die den Grund zur Vervollkommnung ihrer Mullersprache gelegt und sie auch für den Soccus brauchbar gemacht haben}}«. Iz tega poročila vidimo, da „Županova Micika", ki se je predstavljala dne 28. decembra 1789, ni bila prv a slovenska{{prelom strani}} predstava. Gotovo je, da so naši igralci že prej kdaj nastopili – seveda v isti igri. Leta 1790. zagledal je beli dan Linhartov: »{{razprto|Ta veseli dan ali Matiček se ženi}}«, veseloigra iz francoščine po Beaumarchaisu<ref>Linhart je tudi spisal nemško žaloigro: »{{razprto|Miss Jenny Löwe}}«. (Tragedija{{redakcija| |,}} tiskana leta 1780 pri Stadeju v Augsburgu. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters). (Blätter aus Krain 1865: 100 Jahre der Laibacher Bühne 1765–1865.)</ref> La folle Journée ou le mariage de Figaro. (Leta 1840. Smole na novo izdal). Obče je znano, kako blagodejno je uplival Žiga Zois na slovenske pisatelje svoje dobe. Zoisov salon bil je pravo narodno ognjišče, ki je ogrelo mlade Slovence za slovensko besedo. Kdor je zahajal v Zoisovo družbo, moral je biti Slovenec, moral je čutiti in delati slovenski. Linhart, ki je prej pisal nemški, opustil je nemščino, ter je s slovenskimi predelavami tujih iger prvi zasadil slovensko besedo na gledališki oder: {{razprto|ustvaril nam je slovenski oder}}. <poem> <p align="center">»Steze je pustil nemškega Parnasa In pisal zgodbe kranjske star'ga časa; Komu Matiček, hči župana, Ki mar' mu je Slovenstvo, nista znana? Slavili, dokler mrtvi se zbudijo, Domači bosta ga Talija, Klijo«.</p> </poem> Tako slavi naš Prešern Linharta in slavimo ga mi danes, ko je Županova Micika več nego sto let stara. In čim večjo starost bode imela, tem več vredna bode nam Slovencem, ker nam bode pričala o utemeljitelju slovenskega gledališča. Valentin Vodnik postal je vsled modre kritike in vsled res prijateljskih svetov Slovencem tak, kakor ga je modri Zois učil. Brez dvojbe je tudi njega privel Zois na dramatično polje. Tudi Valentin Vodnik je moral kaj storiti za slovensko gledališče in je poslovenil Kotzebua igro »{{razprto|Hahnenschlag}}« pod naslovom »{{razprto|Tinček Petelinček}}«. Ta igra je pisana v verzih (Novice 1865, str. 20) in so jo igrali otroci leta 1803. v ljubljanskem deželnem gledališču.<ref>Laibacher Wochenblatt, 1806, št. 33 in 34 (als Zugabe zur Edel von Kleinmayerschen Laibacher Zeitung poroča: Im Sommer 1803 wurde auf dem Theater zu Laibach von einer Kindergesellschaft eine Umarbeitung von Kotzebues Hahnenschlag, unter dem Titel: ‘Tinzhek Petelinzhek’ mit Gesang aufgeführt. Hierin herrscht schon eine reinere und gebildetere Sprache (misli na Antona Linharta) und sehr viel Naives aus unserer Kinderwelt. Es ist in der That Schade, dass dieses artige Stück noch Manuscript ist.</ref> {{prelom strani}} Ko je leta 1797, dne 17. februvarja šel nadvojvoda Karol iz Italije (bližal se je Bonaparte) skozi Ljubljano na Dunaj, bila je zvečer gledališka predstava (seveda nemška). O tej priliki se je pela v gledališču cesarska pesem, kateri je na koncu pridejal Vodnik strofo: <poem> <p align="center">Terka nam Francoz na vrata, Dobri Fronc za nas skerbi, Pošle svojga ljubga brata, Korel rešit nas hiti. Z'nami sta ęstrajska orla! Premagajta vękomej! Var' Bog Fronca, vari Korla, Sręčo, zdravje Bog jim dej!</p> </poem> Že l. 1779. je Žiga Zois ohromel v nogah (v Rimu), vender je toliko okreval, da je mogel obiskavati svoje rudarije v Bohinju in na Štajarskem. L. 1789. pa je tako obolel, da ni mogel več ozdraveti in od l. 1797. ni več stopil iz hiše. 22 let prebil je v postelji ali v vozičku, kateri si je dal po svojem načrtu narediti. Tako je prenašal teško življenje in teške muke, vender pa še vedno delujoč za blagor naroda našega. L. 1805., po odhodu Francozov, hranil je pet tednov brez vsega plačila{{redakcija|,| }} 300 bolnih vojakov z govejim mesom in vinom, za koji človekoljubni čin ter za druga dela bil je odlikovan z zaslužnim komanderskim križem Leopoldovega reda. Umrl je 10. novembra 1819. Po Zoisovi smrti zapustila je slovenska muza deželno gledališče za dolgo časa. Ni bilo več moža, ki bi budil rojake na delo in ki bi imel toliko upliva, kakor ga je imel Zois, da bi spravil slovensko besedo na oder. S Zoisom zamrla je slovenska dramatika{{redakcija|,| }} in se je preporodila šele leta 1848. Do tega časa, in to je bilo dolgo in predolgo, pa {{redakcija|je gospodovala|sta gospodovali}} v deželnem gledališču nemščina in italijanščina. Da je nemška dramatika uspevala v Ljubljani, za to so skrbeli vsi merodavni krogi, ki so z nemškim gledališčem izvrševali, kakor so mislili in še danes mislijo, važno kulturno delo v naši slovenski deželi. Z nemščino na odru širili so nemški duh in so pazili strogo že v prvem početku, da se poleg nemške ni gojila slovenska dramatika. Še leta 1865. poudarjal je Avg. Dimitz<ref>Blätter aus Krain.</ref> kulturno važnost(!) nemškega gledališča za Slovence ter je milostivo omenil, da se poleg nemške muze more razvijati tudi slovenska po načelu jednakopravnosti. Dolgo časa, do{{prelom strani}} leta 1867. niso storili Slovenci odločilnega koraka v prospeh slovenskemu gledališču. Ko se je rečenega leta zasnovalo Dramatično društvo, nastopilo je javno zahtevajoč odločno prostora slovenski besedi na javnem odru. Prva borba bila je težavna in grenka{{redakcija|,| }} in danes trdimo po pravici, da je slovensko občinstvo bilo samo krivo. Obiskavalo je nemške predstave ter tako jedino omogočevalo{{redakcija| |,}} kakor takrat, tako tudi danes, da se je uzdrževalo in da se še uzdržuje nemško gledališče v Ljubljani. Da je to resnica, temu je priča vsa doba, temu so zgodovinska priča beneficije nemških igralcev. Ko je imel l. 1806. znani komik Scholz beneficijo, izbral si je burko: »Spitzkopfs Abenteuer oder die Tochter der Nacht«. Naznanil je občinstvu to beneficijo z besedami: »{{razprto|H nucu Wenceslausa Scholza}}. {{razprto|Spicoglauska pošast ali hčer te noči}}«, ter je nagovoril občinstvo v slovenskem jeziku. Scholz je gotovo dobro vedel, da se bode prikupil občinstvu najbolj s slovensko besedo. Nasproti Nemcem ni se mu gotovo bilo treba tako ponižati. Naše besede potrjuje še naslednji slučaj, ki priča, da so se nemški igralci posluževali slovenske besede kot vade. Nemški igralci igrali so dne 28. marca 1822 v korist Iv. B. Dittmayerju »{{razprto|Kranjsko kratkočasnost}}«: »{{razprto|Golfani Starec}}«, kratkočasnost (=veseloigra) u enimu Delu is Nemškiga prestavleno od Kozebua. Kakšen jezik so govorili ti nemški pijonirji, tega ne vemo; pač pa si lahko mislimo, da so ga mučili na vse pretege. Zanimljivo je, da je na gledališkem listu beseda »demoiselle« prevedena z besedo: »{{razprto|punca}}«. Dr. Jan. Bleiweis našel je mej starimi bukvami ta gledališki list, ki je bil rdeče tiskan takole: Dans bo igran: »{{razprto|Golfani Starec}}« – kratkočasnost v enimu Delu is Nemškiga prestavleno ot Kocebua: Ljudje: Komednin gospodar, pride kakor Kellnar in kakor godec ... gospod Flor. – Micka, njegova žena ... punca Fischer. – Godernavec, oskerbnik ... gospod Wilchelm. — Janez, hlapc, Janez Dittmayer.« (Novice, list 29. 1848). Iz jednakih razlogov izbirali so si nemški igralci za svoje beneficije igre{{redakcija| |,}} uzete iz kranjske zgodovine. Mej drugimi igrala se je (1803–1804): »{{razprto|Thiätra}}«, das Heldenmädchen von Bisohoflack von A. S. (Supančič?){{redakcija| |.}} {{prelom strani}} ===Slovensko društvo v Ljubljani.=== Po Zoizu in Linhartu ní se dolgo nihče brigal za slovensko dramatiko. Še pred preporodom slovenske književnosti, to je leta 1840., izdal je {{razprto|Andrej Smole}} svojega »Varha«, s čegar trudom se je istega leta tudi natisnil »Matiček se ženi«, in sicer obe igri v gajici. »Varha« je poslovenil Smole iz angleščine po Garricku. — Prvak naših pesnikov Fr. Prešern poje v »Novi pisariji«: »Tragedija se tudi nam obeta«, kar nam priča, da se je pesnik bavil z mislijo spisati tragedijo. S preporodom naše književnosti jeli so pisatelji obdelovati vse književne stroke in nahajamo tudi na dramatičnem polju nekaj pridnih delavcev. {{razprto|Koseski}} je preložil Schillerjevo »{{razprto|Devico orleansko}}« (priloga Novicam 1842); leta 1849. je poslovenil prvo dejanje »{{razprto|Mesinske neveste}}«. Bernard {{razprto|Tomšić}} spisal je leta 1845. izvorno veseloigro v treh dejanjih: »{{razprto|Lahkoverni}}« (Jakić, Zagreb 1864) in je pozneje poslovenil jednodejanjca: »{{razprto|Ravni pot najboljši pot}}«. {{razprto|Fran Malavašič}} (umrl 28. jan. 1863 v 45. letu svoje dobe) podal nam je leta 1848. dva igrokaza »{{razprto|Nekdaj in zdaj}}« in »{{razprto|Edinost}}« ter je poleg Kotzebua poslovenil veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Stiska}}«. {{razprto|Matija Valjavec Kračmanov}} poslovenil je po Goetheju: »{{razprto|Ifigenija v Tavriji}}« (Slovenija 1849); leta 1849. nastopil je {{razprto|Fran Cegnar}} s prevodom opere v treh dejanjih »{{razprto|Campa}}« in Mosenthalove igre »{{razprto|Debora}}« (1850); potem je še pridno deloval in je pozneje preložil več Schillerjevih del (»{{razprto|Marija Stuart}}«, Cvetje 1868, »{{razprto|Viljem Tel}}«, Cvetje 1862, »{{razprto|Valenštajno v ostrog}}«, Eger 1864). Leta 1850. izšla je pri Giontiniju v Ljubljani junaška igra v dveh dejanjih od Ivana Kukuljeviča: »{{razprto|Juran in Sofija}}{{redakcija| |«}} ali »{{razprto|Turki pri Sisku}}«, potem: »{{razprto|Štepan Šubič}}« ali: »{{razprto|Bela IV. na Hrvaškem}}«. V Celju pa sta tudi l. 1850. zagledali svetlo dve igri; »{{razprto|Dvoboj}}« in »{{razprto|Raztresenca}}«, kateri je priredil J. Drobnič. Isti marljivi pisatelj je izdajal zbirko igrokazov z naslovom: {{razprto|Venec gledaliških iger}} (pri Leykamu v Gradcu) in je v tej zbirki prišlo na svetlo: »{{razprto|Drevar ali beli gaber}}«, značajna slika v dveh delih, po Kaiserju predelal J. D., potem »{{razprto|Pravi Slovenec}}« (2. vez), veseloigra v jednem dejanju, po nemškem predelal J. D. V to dobo spada {{razprto|Miroslava Vilharja}} spevoigra: {{razprto|Jamska Ivanka}} in v tej dobi je že nastal {{razprto|Malavašičev}} prevod Raupachove igre: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}«. {{prelom strani}} Na tak način sestavljali so pisatelji slovenski repertoar, to je skrbeli so za prevode gledaliških iger. Koliko se je mogel s temi pripravami okoristiti slovenski oder, to bodemo videli na predstavah, ki jih je priredilo Slovensko društvo in pozneje Čitalnica ljubljanska. Naravno pa je, da n. pr. Schillerjevim tragedijam niso mogli biti kos – diletantje. Ko so leta 1848. zasijali avstrijskim narodom prvi žarki svobode, prebudili so se tudi Slovenci. Toda še pred tem letom jelo se je razvijati društveno življenje – izven slovenskih pokrajin, kajti doma ni še bilo onega domorodnega ognja, ki ga je treba za narodna kulturna podjetja. Mladi Slovenci so hodili na Dunaj na vseučilišče. Na Dunaju so se seznanili z drugimi Slovani, kateri so se že bolj zavedali svoje narodnosti, in tako so naši dunajski Slovenci prenesli iskro domoljubja preko Dunaja v Ljubljano. Že leta 1844. priredili so Slovani skupno prvi {{razprto|slovanski ples}} v jožefstadtskem gledališču na Dunaju, na katerem plesu je zastopal Slovence {{razprto|Peter Kozler}}. Drugi ples je bil l. 1845. v dvorani gostilnice »pri hruški« na Kostanjevici (Landstrasse), potem pa l. 1846. in 1847. S plesi so se vrstile tudi besede. Jos. Apih<ref> »Slovenci in 1848. leto«. Izdala Matica Slovenska l. 1888.</ref> pripoveduje nam o taki besedi (l. 1846/47) jako mično epizodo, ki zaslužuje, da jo zabeležimo. Slovani so se pripravljali prirediti besedo. Čehom to podjetje ni delalo preglavice; imeli so Erlna, prvega tenorista dunajske dvorske opere, ali Jugoslovanom je šlo trdo, ker niso imeli nobenega pevca. Konečno, po dolgem iskanju, posreči se Slovencem zvedeti, da je tajnik moškega pevskega društva dunajskega Kranjec. Na tega rojaka, bil je to F. Legat, uradnik pri dvornem računskem vodstvu, brat bivšega novomeškega kanonika K. Legata, obrnili so se ter ga prosili, naj pri prihodnji besedi reši čast Slovencem. Ker pa ni bilo slovenskih pesni, ponudil mu je dotičnik svojo zbirko dijaških pesni. Iz te zbirke izbral si je F. Legat »{{razprto|Popotnika}}«, pridržavši si pravico, da si melodijo sam preskrbí. Rečena pesem je prevod nemške pesmi: »Ich komme vom Gebirge her«, in Fr. Legat jo je pel po melodiji neke normanske romance. Gledališka dvorana v Josefstadtu, kjer je bila beseda, bila je občinstva natlačena, toda nobena pesen ni tako naudušila občinstva, kakor »Popotnik«, tako da jo je Legat moral ponoviti. Krasen, nepozaben je bil ta večer; radosti se je vsem topilo srce, ko so v pozni uri korakali čez »Glacis«{{prelom strani}} na Kostanjevico. Dunajske novine niso mogle prehvaliti slovenske narodne pesmi in mojsterskega pevca. »Novice« so koj obljubile, da prineso melodijo za prilogo prihodnji številki. Ta vest pa je spravila dunajske Slovence v nemalo zadrego, ker so se bali, da bi se zvedelo, da so spravili na Dunaju dozdevno slovensko narodno pesem na oder s čisto tujo melodijo. Fr. Legat moral je brž preskrbeti prepis nove melodije, za dve uri je že bila na pošti. Bleiweis jo je priobčil v »Novicah« in tudi na Dunaju so jo morali natisniti ter jo razdeliti mej mnogobrojne obitelji, ki so se za njo zanimale. Resnično čudna usoda nemške pesmi v slovenski besedi s francosko melodijo! V občni narodni naudušenosti, ki je ugodno uplivala z Dunaja in Gradca, porodilo se je v Ljubljani »{{razprto|Slovensko društvo}}«. To velevažno društvo, v prvem času imenovano Slovenski zbor, osnovalo se je začasno dne 25. aprila 1848. Slovenskemu društvu bil je namen »{{razprto|omikanje slovenskega jezika in pouzdiga slovenske narodnosti}}«. Ta obširen namen je izvrševalo na različne načine. Skrbelo je za pouzdigo šolstva; izdajati je jelo narodne pesmi: »{{razprto|Slovensk o grlico}}«; bavilo se je s politiko; {{razprto|osobit o pa si je postavilo nalogo prirejati besede in gledališke predstave}} ter si je ravno v tem pogledu pridobilo znatnih zaslug, ker je tem potom najuspešneje netilo narodno zavest. V obče moramo reči, da je bilo delovanje društva namenjeno v to: pridobiti veljavo slovenskemu jeziku v javnem in privatnem življenju. Na čelu društvu je bil dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} kot vodja, tajnik pa je bil marljivi pisatelj {{razprto|Fran Malavašič}}. Nas seveda zanimajo v prvi vrsti besede in gledališke predstave, kakšne da so bile! Videli smo namreč, s kako težavo so prišli Slovenci na Dunaju do pesmi in melodije; zdaj pa, ko še ni bilo priprav, lotilo se je Slovensko društvo besed in predstav. In kako smelo je nastopilo! Brez potrebnega repertoarja, brez napevov, izreklo se je društvo, da hoče ustanoviti narodno gledališče v Ljubljani. (Illyr. Blatt, 1848. št. 100.) Postavilo si je torej nalogo, katero še danes izvršujemo in katere še nismo izvršili. S svojo naudušenostjo je elektrizovalo vse kroge, da se je vsa Ljubljana čutila slovensko in da je vsa Ljubljana prav za prav imela le jednega nemčurja, kateremu so naredili mačjo godbo in mu je o tisti priliki pel Žiga Bučar: <poem> <p align=center>»Geh lieber aus dem Land, Du machst uns so nur Schand«{{prelom strani}}</p> </poem> po znani melodiji: <poem> <p align=center>»Gehe lieber in ein Kloster Und bete ein Paternoster«.</p> </poem> Leta 1849. je na Rožniku Filharmoniško društvo nauduševalo občinstvo s slovenskimi pesmimi. Pl. Höffern, vrli slovenski pevec, predlagal je, naj se uvede v Ljubljani slovenski ples, vender so ta predlog, četudi so ga nekateri odborniki odobravali »načeloma«, drugi odločno obsojali in zavrgli. Neki Fr. pl. {{razprto|Scio}} otvoril je plesno šolo (1848), v kateri je tudi učil »kolo«. Vseh besed in predstav, ki jih je priredilo Slovensko društvo, bilo je 12. Vršile so se v deželnem gledališču. {{razprto|Prva beseda}} bila je dne 30. maja 1848 na čast cesarjevemu godu. Uspeh bil je velikanski. »Novice« (list 23.) uskliknile so naudušeno: »Hvala Bogu! da smo spet enkrat, in sicer iz globočin src mile glase svoje domovine v gledišču peti slišali, da smo se smeli spet enkrat na glas veseliti po dolgem trpljenju! Slava in hvala Ferdinandu, ki so nam to neprecenljivo veselje dodelili in nas sovražnih spon oteli, katere so nam toliko let branile v svoji domači hiši materin jezik govoriti in prepevati. Slava, slava Ferdinandu!« Na programu te besede bilo je petje in deklamacije. Za napravo besede pridobil si je največ zaslug J. {{razprto|Bučar}}, oče našega opernega pevca, g. Frana {{razprto|Bučarja}}. Kamilo {{razprto|Mašek}}, učitelj ljubljanske muzikalne šole, in {{razprto|Fleišman}} skrbela sta za napeve, katere sta takorekoč sproti skladala za vsako besedo. Najprvo se je pela pesem {{razprto|Potočnikova}}: »{{razprto|Slava našemu cesarju}}« (zbor), potem »{{razprto|Dolenjska}}«, tudi {{razprto|Potočnikova}}; {{razprto|Antona Slomška}} pesem »{{razprto|Veselja dom}}« pela je gospica; nadalje se je pelo: »{{razprto|Slovenca dom}}«, {{razprto|Pesem slovenskih narodnih stražnikov}}« (Malavašič-Fleišman, zbor), »{{razprto|Mornar}}« (Prešeren-Fleišman), »{{razprto|V spomin Vodniku}}« (Prešeren-Fleišman); »{{razprto|Duh slovenski}}« (zbor); »{{razprto|Vojaška}}« (Koseski), deklamoval je modroslovec Ivan {{razprto|Mahkot}}, sedaj c. kr. vladni svetnik v Ljubljani in voditelj c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico; »{{razprto|Veršac}}«, deklamoval bržkone isti. Tu mi je omeniti, da ima Dramatično društvo slovenski trak, ki ga je nosil modroslovec Ivan Mahkot, ko je nastopil prvič kot deklamator. G. Ivan Mahkot bil je tako izvrsten govornik, da mu je tedanji nemški gledališki vodja, ki ga je videl in slišal deklamovati, koj ponudil angažma za Monakovo. V zboru je izvrstno sodeloval {{prelom strani}} mej drugimi g. {{razprto|Matija Šuštaršič}}, svak g. dr. J. Mencingerja, odličnega rodoljuba in odvetnika v Krškem. Dr. Janez Bleiweis, ki je vestno poročal o vseh besedah in predstavah, sklenil je svoje poročilo z besedami: »Vsak dober Kranjec je zadovoljen gledišče zapustil z voščilom, da bi nam Slovenski zbor enako veselico spet kmalo napravil.«<ref>S temi in naslednjimi podatki popravil sem pomote, ki se nahajajo glede besed in predstav v letih 1848–1850 pri pisateljih, ki so nam do danes o tem poročali, kakor: P. v. {{razprto|Radics}}: »{{razprto|Der verirrte Soldat}}« 1865 in »Slovenska Talija«, zv. I.</ref> Spoznavati se je jela važnost besed, in sam Bleiweis poudarja (»Novice« 1848), »{{razprto|da je jeden izmed najgotovejših in najpotrebnejših pripomočkov za pouzdigo domačega jezika ta, da ga spravim o v pesmih ali v govoru v gledališče}}.« {{razprto|Druga beseda}} bila je dne 19. junija 1848, tudi v deželnem gledališču. Pri tej besedi je sodelovalo mnogo gospic in gospodov, katerim gre čast in hvala cele domovine.(»Novice«.) V gledališče je privrelo še več občinstva, nego k prvi besedi, tako da je bil v gledališču »silni drenj«, znamenje, da je Ljubljančanom slovenska beseda prav po volji. Pelo se je in deklamovalo. Gospica {{razprto|Planinec}} je govorila poslednji govor Ivanke iz »{{razprto|Device orleanske}}«, in je ta deklamacija silno ugajala. Modroslovec {{razprto|Ivan Mahkot}} deklamoval je Koseskega pesem: »{{razprto|Kdo je mar}}«, z izvenrednim uspehom. Nekaj pesmi se je igralo na klavirju. Neki gospod je pel Fleišmanovo skladbo »{{razprto|Pod oknom}}«. Nadalje so se pele pesmi «{{razprto|Popotnik}}« (čveterospev); »{{razprto|Jaz sem mlada IIirka}}« (pel ženski zbor); »{{razprto|Tri pesmice vjedni}}«; dve pesmi hrvaškega skladatelja J. Padovca: »{{razprto|Moje jutro}}« in »{{razprto|Moje drago}}«, pela je gospica {{razprto|Sporer}}, hči protomedika dr. Jurija Sporerja. Potem: »{{razprto|Slovenca dom}}« (pesem); pesem: »{{razprto|Bleško jezero}}«<ref>Priobčena v »Novicah« 1848, list 10.</ref> (K. Hueber-Mašek), pele so gospice dvakrat. Posebe mi je tu omeniti dveh pesmi, namreč »{{razprto|Dolenjska zdravica}}« in »{{razprto|Zvonikarjeva}}« (Blaža Potočnika). Obe pesmi peli so Krakovčani z izrednim uspehom. Ti Krakovčani, katerih pradedje so že pri kapucinskih predstavah v 17. veku igrali znatno ulogo, bili so navadni ljudje, toda z izvrstnimi glasovi. »Novice« posebno hvalijo njih imenitne {{razprto|visoke}} (tenorje) in {{razprto|globoke}} (bas) glase. Jeden izmed njih je imel tako visok glas, da bi mu Dunajčanje, če bi bil v pevski umetnosti izučen, dali gotovo najmenj pet tisoč goldinarjev na leto plačila, zakaj čisti visoki glasi {{prelom strani}}so redki, ker jih glediški pevci zvečine skoro {{razprto|zapojó}}, pa tudi {{razprto|zapijó}}. {{razprto|Prva gledališka predstava}} bila je dne 8. julija 1848. Igrala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}« v korist šentviškim pogorelcem pri Zatičini. Igra se je slavno obnesla; gledališče je bilo navzlic hudi vročini polno. Igro je nekoliko popravil M. {{razprto|Kastelec}}. Čisti dohodek je iznašal 120 goldinarjev. Predstava je naudušila vse rojake in nepopisno veselje, kateremu je dal duška Bleiweis v svojih »Novicah«, zavladalo je po vsej Ljubljani. »{{razprto|Hvala Bogu}}«, pravi Bleiweis, »{{razprto|da smo po težava h prišli na tist o stopinjo, na kateri so naši stariši že pred 58 leti stali , ko so smeli, kakor zdaj mi, Županovo Miciko igrati}}.« Leta 1848. bilo je še ljudi, kateri so bili pri predstavi »Županove Micike« leta 1789. »Stara gospa«, piše Bleiweis v »Novicah«, »katera se še z veseljem spominja prvikrat igrane »Micike«, povedala mi je, da že vsi tedanji igralci v grobu počivajo. Imenitni igralci pa so bili vsi, in – Bog jim daj večni mir in pokoj – gotovo so bili tudi iskreni Slovenci. — Tulpenhajm bil je lastnik suknarske fabrike v Selu poleg Ljubljane, g. {{razprto|Deselbruner}}; Sternfeldovka je bila žena pl. g. {{razprto|Garcarolija}}; Monkof je bil g. {{razprto|Makovic}}, zdravnik in Linhartov svak; Jaka, župan, bil je dr. {{razprto|Morak}}<ref>A. Dimitz navaja v svoji zgodovini »dr. Merka«, v »Blätter aus Krain« pa »dr. Moraka«. Dr. J. Bleiweis (»Novice«) navaja ime »dr. Morak«.</ref> (pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju); Micika je bila gospa {{razprto|Linhartova}} žena; Anže je bil dr. {{razprto|Piller}}; Glažek pa dr. {{razprto|Repič}}; – šepetalec je bil g. {{razprto|Linhart}} sam.« Vidi se, da je stara gospa dr. J. Bleiweisu, kateri še ni vedel, kaj je pisala o tej igri »Laibacher Zeitung« l. 1789., dobro poročala. Ustnemu poročilu gospodov, kateri so videli »Miciko« l. 1848., kakor gosp. računski nadsvetnik {{razprto|Jakob Zabukovec}} in g. {{razprto|Ivan Mahkot}}, ki je sam igral{{redakcija| |,}} zahvaljujem, da so mi povedali, kdo je igral Miciko tega leta (1848). Sternfeldovka bila je gospa Schöppel, soproga poznejšega dvornega svetnika; Jaka, župan, bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}, Micika bila je {{razprto|Leopoldina Krsnikova}}, hči profesorja Krsnika; Anže je bil {{razprto|Žiga Bučar}}, pozneje zdravnik v Novem Mestu; šepetalec je bil dijak Janez {{razprto|Zorin}}, ki je šepetal tudi pri vseh poznejših predstavah. Igra je imela sijajen uspeh. Pred igro bilo je nekaj pevskih {{redakcija|toček|točk}}, katere so izvajali izvrstni pevci. Te pesmi so bile: »{{razprto|Ilirski}}{{prelom strani}} {{razprto|kor}}«, »{{razprto|Hčere svet}}« (Tomažičeva, ki pa ni nič ugajala). Posebe omeniti mi je pesmi: »{{razprto|Kje so tiste rožice}}«. Pela jo je izborno gospica {{razprto|Lika}} (Angelika) {{razprto|Pič}} , hči sestre Schöppelnove. Blaža Potočnika pesem: »{{razprto|Planinar}}«, pel je {{razprto|Höffern}}{{redakcija| |,}} {{razprto|vitez Saalfeldski}}, ki je bil takrat avskultant in je pozneje 1876(?) umrl c. kr. vladni svétnik v Ljubljani. Höffern bil je izvrsten baritonist. Še danes se spominjajo ljudje, kako je izvrstno pel v gledišču pesem: »{{razprto|Rudeči sarafan}}«, Popotnik", »{{razprto|Stari Kranjec}}« in »{{razprto|Kde dom je moj}}.« Ta večer nastopili so spet vrli Krakovčani ter so peli pesem: »{{razprto|Gorenjsk a smešnica}}«. Bržko so se na odru pokazali v lepih oblekah, pozdravilo jih je občinstvo naudušeno. »Kako pa je to,« upraša Bleiweis, ki je na vse ostro pazil, »da jih je bilo ta večer mnogo manj, kot prvikrat? Ali jih je kdo zdražil? Pred ko ne! Zakaj duhovi razprtije trudijo se danes, kjerkoli morejo, edinost in spravo podkopati.« Dne 6. septembra 1848 predstavljali sta se dve igri: »{{razprto|Golfani starec}}« in »{{razprto|Županova Micika}}« (drugič). Igro: »{{razprto|Golfani starec}}« priredil je {{razprto|Ivan Babnik}}. Dr. Romača je igral Ivan Mahkot. V tem času je besnela bitka za barve; vsled tega se je pokazal dr. Romač v nasprotni obleki: imel je rumene hlače, rdeči naprsnik in modri frak. Gledališče je bilo polno. Neobičajen uspeh je imela prihodnja predstava, prirejena na čast občnemu zboru Slovenskega zbora. To je bilo {{razprto|dne}} 22. {{razprto|novembra}} 1848 in se je igrala burka s petjem »{{razprto|Tat v mlinu}}« ali »{{razprto|Slovenec in Nemec}}«.<ref>L. 1850. predstavljala se je ta burka tudi v Idriji.</ref> Češki je to burko spisal {{razprto|Štepanek}}. Zgodovina prevoda je zanimljiva. Ko je prof. {{razprto|Kleeman}} prišel v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja, uvidel je, da mu je treba znati slovenski. Jel se je učiti slovenski. J. Kosmač bil mu je učitelj. Ker je Kleeman znal češki, jel je s Kosmačem prevajati burko »Tat v mlinu«. Prevod je bil skoro gotov in sta ga izročila Bleiweisu, da ga priredi za predstavo. Bleiweis je popravil tekst, Fleišman pa je zložil petje, in burka je šla koj na deske. Vse je zopet vrelo v gledališče. O polu sedmih ni bilo moči priti v gledišče; več gospa si je v veliki gneči obleko strgalo in zlatnino s sebe izgubilo, predno so mogle na svoje sedeže priti. Čez 200 ljudi moralo se je vrniti, ker niso dobili prostora; mnogi pa so se zadovoljili s tem, da so stali zunaj pred vrati ter tu poslušali. Vročina pa je bila taka, da ni moči dopovedati, kdor ni sam skusil. Ljudje so kar omedlevali. Ko so pevci zapeli{{prelom strani}} pesem koscev, treslo se je gledališče od ropota ginjenih poslušalcev. Duh narodni se je unel. (»Novice« 1848.) Uloge so bile tako razdeljene: Graščinski oskrbnik – g. C. (Cetel); Tomaž, mlinar – {{razprto|Ivan Mahkot}}; Katrica — gospica {{razprto|Lavoslava Krsnikova}}, ki je izvrstno pela pri kolovratu Poženčanovo pesem: »{{razprto|Predišk}}a« (natisnena v »Novicah« 1846, list 47.)<ref>Vrlo pevko Lavoslavo Krsnikovo pokopali so na binkoštno nedeljo l. 1850.</ref>; Javornik, študent – {{razprto|vitez Höffern}}, ki je pel izborno pesem »Starega Kranjca« (Kaj doživel sem na sveti); Aron Mavšel – {{razprto|Oparnik}}, takrat avskultant; Mihec (Nemec), prvi mlinarski hlapec – {{razprto|Žiga Bučar}}; Anička, gospica K .......; Doroteja – gospica M. (Martinakova), ki še zdaj živi v Ljubljani; desetnik – {{razprto|Karol Krsnik}}. (Umrl v Bolonji 1857.) Burka je imela tako lep uspeh, da se je ponavljala {{razprto|dne}} 29. {{razprto|novembra}} 1848. Zadnja predstava v tem letu bila je {{razprto|dne}} 4. {{razprto|decembra}} in se je igrala Kotzebujeva burka: »{{razprto|Zmešnjava čez zmešnjavo}}« v Ivana Babnika prevodu. Burka ni ugajala Bleiweisu, ki je odločno zahteval, da ne pride več na deske. (Nahajali so se v njej izrazi, kakor svinja in jednaki.) Vsled tega se je unela žurnalistična vojska mej »Novicami« in časnikom »Illyrisches Blatt« (Kordeš). Bleiweis je zahteval, da niti prostak ne sme rabiti surovih besed, dočim je Kordeš to zagovarjal. Leta 1849. se je predstavljal, in sicer {{razprto|dne}} 24. {{razprto|januvarja}}: »{{razprto|Veseli dan}}« ali: »{{razprto|Matiček se ženi}}«. Makso {{razprto|Raab}} bil je Matiček, igrala pa je tudi gospa {{razprto|Matavškova}} , soproga c. kr. okrajnega sodnika v Ljubljani. Gledališče je bilo spet polno. Čisti dohodek predstave je iznašal 124 goldinarjev. {{razprto|Dne}} 15. {{razprto|februvarja 1849}} bila je predstava na spomin Valentinu Vodniku. {{razprto|Karol Dežman}} spisal je za ta večer {{razprto|prolog}}. Moški zbor je pel »{{razprto|Husitsko}}«. Igrala se je igra: »{{razprto|Slave venec}}«, potem pa se je deklamovala predigra iz »{{razprto|Device orleanske}}«. Tibodarc bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}; Ivana – gospica {{razprto|Planinec}}; starec – {{razprto|vitez Höffern}} . (Poročevalec z bojišča). {{razprto|Dne}} 10. {{razprto|septembra}} 1849 predstavljala se je igra: »{{razprto|Dobro jutro}}«, prevedena iz češkega. Glavno ulogo je igral {{razprto|Žiga Bučar}}. Medičar ({{razprto|Goršič}}) pel je dve pesmi s sijajnim uspehom. Urednik petju in igri bil je dr. J. {{razprto|Bučar}}. {{prelom strani}} {{razprto|Dne}} 15. {{razprto|decembra}} 1849 se je predstavljala Josipa bana Jelačića igra: »{{razprto|Rodrigo in Elvira}}« (ali: »Hochverrath und Biürgertreue«), dramatična slika v treh oddelkih. Predstava ni imela nobenega uspeha. Igro je spisal Jelačić, ko še ni prekoračil dvajsetega leta. Predstava se je vršila v nemškem jeziku, le igralka gospica {{razprto|Vesel}}, {{redakcija|član|članica}} nemškega gledišča, deklamovati bi imela monolog iz 4. dejanja »Device orleanske« v slovenskem jeziku in kostumu. Toda deklamacija je izostala radi razpora z nemškim vodjo. Ista igralka deklamovala je dne 19. oktobra 1849 v nemškem gledališču: »{{razprto|Pesem od vrliga moža}}« (Bürger-Koseski) in »{{razprto|Kaj je ljubezen}}«. {{razprto|Zadnja predstava}}, ki jo je priredilo Slovensko društvo, bila je {{razprto|dne}} 19. {{razprto|junija}} 1850 na čast deželnemu glavarju grofu Chorinskemu. Igrali sta se dve igri: »{{razprto|Kljukec je od smrti ustal}}« in »{{razprto|Udova in udovec}}«. Čisti dohodek predstave bil je namenjen v korist pogorelcem na Kranjskem in nesrečnim bratom na Štajarskem, po povodnji poškodovanim. Z zadovoljstvom omenjajo »Novice«, da smo s poslednjo igro – poslovenil jo je sam BIeiweis − storili znaten korak. Do zdaj so bile vse igre uzete iz prostega ljudstva; v ti igri pa se je pokazalo, da znamo tudi kaj več igrati, kakor samo proste reči. Pri tej predstavi je nastopila tudi gospodičina Lujiza {{razprto|Oblak}}, hči tedanjega ljubljanskega odvetnika dr. Oblaka, še zdaj živeča na Dunaju. Poleg teh predstav imelo je Slovensko društvo tudi v svojih prostorih zabave, pri katerih se je pelo in govorilo. Tako je v Virantovi hiši, kjer je imelo društvo svoje shode, o polunoči deklamoval Karol Dežman svojo pesem: »{{razprto|Slava Slavjanom}}«; Ivan Mahkot pa je tu deklamoval Koseskega »{{razprto|Puško začarano}}« in »{{razprto|Nemškutarja}}«. Ko se je društvo l. 1849. preselilo k Virantu, priredilo je na novega leta dan besedo v svojem novem stanišču. Pri besedi, katere so se udeležili mnogoštevilno hrvaški častniki, sodeloval je umetnik {{razprto|Eller}} in umetnica {{razprto|Michelli}}. To je delovanje Slovenskega društva na polju slovenske dramatike. Iz vsega vidimo, da je Slovensko društvo mnogo storilo na tem polju. Pokazalo je poznejšim rojakom pot, na katerem jim je bilo nadaljevati započeto delo. Njega delovanje pa je tudi bilo rodoljubno, kajti dobiček, ki so ga donašale predstave, obračalo je v dobrodelne namene. Takisto požrtvovalni so bili igralci in pevci. Jedino, kar jim je dalo društvo, bilo je to{{redakcija|.|,}} da jih je zdaj pa zdaj po predstavi pogostilo »Pri slonu«. Društvo {{prelom strani}}je uživalo simpatije naroda; naklanjali so mu denarne podpore (dohodke veselic), Miroslav Vilhar mu je dal prodajo »Jamske Ivanke«, in le tako moglo je društvo uspešno delovati. Toda žal, da ni moglo neprenehoma delovati! Dana ustava se je krčila od leta do leta bolj in bolj ter morila prosto duševno gibanje, tako da je s 31. decembrom l. 1851., ko je bila odpravljena, zadala smrtni udarec slovenskemu gibanju. ===Gledališko društvo.=== Lepi uspehi slovenskih gledaliških predstav morali so obodriti Slovence, da so začeli misliti na ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani. Z domoljubnimi silami in diletanti ne more se postaviti temelj stalnemu gledališču. Leopold {{razprto|Kordeš}}, bivši urednik časnika »Laibacher Zeitung«, bil je prvi, ki je v tem časniku izprožil hvalevredno in imenitno misel za pouzdigo slovenskega jezika, {{razprto|da bi se v Ljubljani ustanovilo slovensko gledališče s stalnimi igralci}}, kateri bi po zimi igrali v Ljubljani, po leti pa bi hodili igrat na Štajarsko, Goriško, Tržaško ter v druge slovenske kraje. Kordeš je poudarjal važnost gledališča za narodni razvoj in se je sklicaval na to, da imajo vsi narodi Avstrije svoja gledališča, zakaj bi ga mi ne imeli. Novo podjetje je mislil osnovati na delnicah po 10 goldinarjev ter je računil, da bi bilo dovolj 100 delnic, kar pa se je Bleiweisu zdelo premalo. Podpise za delnice sprejemala sta {{razprto|Kordeš}} in {{razprto|Babnik}}. Za podpise se je posebno trudil {{razprto|Zupan}}, ki je trdil, da jih sam 100 nabere. In res. Do meseca aprila 1850 podpisalo se je že 100 delnic za slovensko gledališče, tako da je že dne 1. marca bil {{razprto|prvi zbor}}, na katerem je Kordeš razodel svoje misli. Zbor pa Kordeševega načrta ni sprejel, nego je izvolil odbor 7 mož, katerim je izročil vodstvo »{{razprto|denarnih in umetalnih zadev}}«. V odbor so bili voljeni: {{razprto|Holcer}}, kupec in posestnik; dr. {{razprto|Strupi}}; {{razprto|Ambrož}}, posestnik; dr. {{razprto|Klun}}; dr. {{razprto|J. Bleiweis}}; {{razprto|Debevec}}, posestnik in kupec; Balant {{razprto|Zupan}}, kup. pomočnik; za namestnike pa: {{razprto|Šreyer}}, kupec; {{razprto|Eržen}}, zdravnik; {{razprto|Lavrič}}, c. kr. kantonski sodnik. Temu odboru je bila dana naloga izdelati načrt. {{prelom strani}} Dne 4. aprila sešli so se spet člani v občni zbor, na katerem so se osnovali po novem načrtu. Za predsednika društvu izvolili so {{razprto|Karola Holcerja}}, njemu za namestnika dr. Strupija in za tajnika Ambroža in dr. Kluna. Odbor se je razdelil v dva odseka: 1.) {{razprto|odsek za denarno oskrbništvo}} (Holcer, Debevec, Šreyer in Eržen), 2.) {{razprto|odsek za umetalna opravila}} (vsi ostali odborniki). Načrta, {{redakcija|t. j.|tj.}} pravil niso še izdelali, pač pa se je sklenilo izdati posebne liste za nabiro delnic. Stvar je ugodno napredovala, kajti oglašali so se rojaki tudi od zunaj, ki so podpisavali delnice. Dne 4. maja zbral se je odbor deležnikov slovenskega gledališča in se je posvetoval in dognal postave ({{redakcija|t. j.|tj.}} pravila) za napravo gledališča, katere so se dne 26. maja predložile občnemu zboru v pretres in potrjenje. Ko bi se tako ustanovilo društvo, zmatralo je za svojo prvo skrb, razpisati darila za najboljše izvorne slovenske igre. Ne morem, a da ne bi o tej priliki omenil, da takrat, kakor tudi pozneje, ta pot ni bila prava. Kdo bi že takrat mogel zahtevati slovenskih iger! Za prevode dobrih iger moralo bi se skrbeti in pridobiti dovoljno igralno osobje; to bi bilo v prvi vrsti potrebno. Z izvornimi igrami ne uzdržuje se nobeno gledališče. Kakor ni bilo drugače pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Ni se oglasilo dosti, pa tudi ne dostojno število dobrih igralcev, ki bi se za plačilo pri stalnem slovenskem gledališču »udinjali«. Kaj je tedaj bilo treba storiti? Odbor se je zopet zatekel k stari zstemi in je sklenil povabiti rodoljubne gospodičine in gospode, ki so že večkrat iz čiste ljubezni do slovenskega jezika igrali. Ker pa ni imel l. 1850. nobenega repertoarja, sklenil je odborm skrbeti za »izvrstnejše« igre. Tako je kupil žaloigro: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}« za 30 goldinarjev in od Fr. Cegnarja »{{razprto|Deboro}}« ravno za isto ceno. »{{razprto|Postave akcijniga društva za ustanovite v slovenskega glediša v Ljubljani}}«, katere je potrdil občni zbor dne 26. maja, 1850, nahajajo se natisnene v dokladnem listu k 23. listu »Novic« 1850. Pravila so dobro sestavljena. V istem dokladnem listu javlja odbor deležnikom, da se je začelo uplačevanje delnic; tudi se tu nahaja razglas vsem, ki hočejo kot igralci ali igralke slovenskemu gledišču pristopiti. Delnice se niso uplačevale, igralcev se tudi ni oglasilo zadosti, in vsled tega je lepo zasnovano podjetje jelo hirati in je konečno popolnoma zaspalo. {{prelom strani}} Narodno gibanje v Ljubljani pa ni ostalo brez upliva na zunaj. Vse se je začelo zavedati in posnemati Ljubljano. Tako so dne 30. julija 1850 celjski dijaki priredili gledališko predstavo v celjskem mestnem gledališču. Igrali so igro »{{razprto|Raztresenca}}«, ki je isto leto pri Jeretinu na svetlo prišla. {{razprto|Kar je značajno za tedanje, a zanimlji o za današnje društvene odnošaje celjske, je to, da so ti mladi igralci, razven jednega, bili sinovi čisto nemških roditeljev}}. Proti koncu istega leta igrala se je tudi v Idriji burka »{{razprto|Tat v mlinu}}«. ===Narodna čitalnica ljubljanska.=== Vodnikova stoletnica, ki se je praznovala 1858. leta, imela je za društveno življenje jako ugodne posledice. Rojaki so čutili, kako živo jim je potreba društvenih shodov, v katerih bi se posvetovali o skupnih stvareh. Dr. Lovro Toman, kateri je izprožil in vodil Vodnikovo slavnost, pridobil si je zato nevenljivih zaslug. Vsak je predobro vedel, da morajo zopet zasijati žarki svobode, ki so tako naglo potemneli z letom 1850. In za to novo dobo treba se je bilo resno pripravljati. In res! Leta 1860. začelo se je ustavno življenje v Avstriji, začela se je doba svobodnega razvijanja tudi po Slovenskem. Rodoljubi jeli so se spet krepko potezati za slovenščino, in da niso v javnem življenju imeli lahkega posla, to lahko verujemo. Nasprotnikov slovenščine bilo je še mnogo in premnogo, in ti nasprotniki niso niti trpeli, da svoj jezik zovemo {{razprto|slovenski}}. Saj je Krommer dne 13. februvarja 1863 zahteval v deželnem zboru kranjskem, da naj se naš jezik zove {{razprto|kranjski}} jezik in da v naši deželi nima slovenščina nič opraviti. V tej dobi približevali so se pisatelji Hrvatom, opuščaje »{{razprto|domačo}}« slovenščino Vodnikovo in Prešernovo, kar pa je Grün dne 28. januvarja v seji deželnega zbora odločno grajal in je rekel: Ljubljana se ima obračati na Dunaj, pa ne v Zagreb, Beligrad ali Cetinje, in se mora sedanja slovenščina zopet prestaviti na »kranjski« jezik. Borba za slovenščino bila je torej huda in rodoljubi so se le trudili spraviti slovenščino v javnost. Tako je deželni poslanec Jože Zagorec, ko je govoril slovenski, priporočal to drugim poslancem. V deželnem zboru je vsak slovenski predlog padel ter{{prelom strani}} dr. J. Bleiweis z rojaki ni mogel niti toliko doseči, da se slovenski govori priobčujo v slovenskem jeziku. Pod zaščito ustavne jednakopravnosti jela so se snovati društva, zlasti so se porajale čitalnice. Te čitalnice niso bile nič drugega, nego nadaljevanje delovanja Slovenskega društva in jednakih društev, ki so nastala l. 1848. Tako vemo, da so si rodoljubi v Gorici osnovali l. 1848. {{razprto|slovansk o čitalnico}}, katera se je razlikovala od Slovenskega društva v tem, da se ni bavila s politiko, ampak je skrbela za prospeh društvenega življenja. (»Illyr. Blatt« 1848, št. 44). »Novice« same izprožile so misel o snovanju »bukvarnic« v vsaki soseski, kakor so takrat čitalnice imenovali, in da so jih ubogali rodoljubi, temu nam je priča kmet Jurij {{razprto|Lečnik}}. V neki vasi blizu Slovenjega Gradca bila je že l. 1849. bukvarnica (čitalnica). V omenjenem selu živel je šestdesetletni starec, z imenom Jurij Lečnik, pri katerem so se vsako nedeljo in vsak praznik shajali kmetje, da so brali slovenske časopise ali pa so jih brati poslušali. Jurij Lečnik bil je naročen na vse slovenske časopise. Malavašičev »Pravi Slovenec«, kateri nam poroča o tem na strani 240, l. 1849., omenja: »Sploh pa moramo našim štajarskim bratom čast dati, da se v vsakem oziru veliko bolj goreče domorodce kažejo{{redakcija|,| }} kakor marsikje.« Za duševno in društveno življenje bila je najvažnejša narodna čitalnica ljubljanska, ki je bila osnovana dne 30. avg. 1861. Ona je bila središče in shajališče slovenskih prvakov. V njej so se shajali odlični rodoljubi in pisatelji štajarski, koroški in primorski ter se posvetovali z ljubljanskimi rodoljubi o narodnih in književnih stvareh. Vse, kar se je storilo skupno za narodno življenje, izhajalo je iz čitalnice. Prvi predsednik ljubljanski čitalnici bil je Ambrož, skoro potem dr. Janez BIeiweis, torej ravno mož, ki je idejo gledališkega društva presadil na skromni oder čitalnične dvorane. Blagodejni duh, ki je oživljal narodno življenje v ljubljanski čitalnici, uplival je koristno na vso Slovenijo, in tako vidimo, da so se po vsem Slovenskem predramili rojaki ter so jeli ustanavljati čitalnice. Čitalnice so kar nastajale in že koncem leta 1869. bilo je 58 čitalnic na slovenski zemlji. Narodna čitalnica ljubljanska bila je torej središče vsega narodnega življenja. Ker pa je bila jedino narodno ognjišče v Ljubljani, imela je tudi obširno nalogo. Skrbela je za zabave,{{prelom strani}} prirejala je besede, gojila je petje in glasbo ter tudi dramatiko. Koliko in koli raznovrstno delovanje! V svojem početku izvrševala je to mnogostransko nalogo zelo sijajno, toda pokazalo se je koj, čimbolj se je razvijala, da je čitalnica kot taka pretesen okvir za vse stroke. Pokazala se je potreba, da je dramatiko treba posebe gojiti in da je Slovencem treba glasbenega zavoda. Tako je postalo Dramatično društvo, ki se je posvetilo dramatiki; tako je nastala Glasbena Matica, ki si je izbrala glasbo kot posebno stroko. Danes, ko oboje društvo uspešno deluje, smemo pač po vsej pravici reči, da sme čitalnica ljubljanska biti ponosna na svoje posestrime po vsem Slovenskem in da sme posebe biti ponosna na to, da sta iž nje nastali toli važni društvi: Dramatično društvo in Glasbena Matica. Pri veselicah in besedah, ki jih je prirejala ljubljanska čitalnica, ugajale so najbolj deklamacije, petje in gledališke pred stave. Zlasti slovenska dramatika, ki je bila pregnana iz deželnega gledališča v Ljubljani, našla je v tej čitalnici pribežavališče in varno zavetišče. Ljubljanska čitalnica bila je tudi gledališče, četudi skromno, brez vsake priprave, ali bilo je vender, kjer so se mogle prirejati slovenske dramatične predstave. Zasobniki so igrali, kakor so znali, igrali so brez repertoarja, to je napravljati so si ga morali sami, kajti dr. Janeza Bleiweisa zbirka bila je premajhna in vender je bila poleg Miroslava Vilharja iger vse, kar je imela dramatična književnost slovenska. Bilo je torej potrebno, da so se za vsako predstavo posebe prestavljale igre; in tako ni čudo, da je i prelagatelj sam igral na odru. Ljubljanska čitalnica priredila je do novembra 1867. leta na svojem odru 23 gledaliških predstav. To je bilo do onega časa, predno se je osnovalo Dramatično društvo. Rodoljubi po vsej Sloveniji pozdravljali so te predstave naudušeno ter so hvalili, da je bila najlepša misel, ki se je v tem času porodila v Ljubljani, da se je začelo po čitalnicah igrati v domačem jeziku. Mož, ki je pridno prelagal igre ter jih sam dobro igral; mož, ki je največ storil, da se je igralo na odru ljubljanske čitalnice, ta mož je bil Jakob {{razprto|Zabukovec}}, zdaj c. kr računski nadsvetovalec v Ljubljani. G. Jakob Zabukovec pripomogel je največ, da so se jele prirejati igre. Za prvo gledališko predstavo v čitalnici preložil je »{{razprto|Domači prepir}}« ({{redakcija|Kotzebu|Kotzebue}}: »Der häus{{prelom strani}}liche Zwist«) in je sam izvrstno predstavljal soseda. Preložil je še naslednje igre: »{{razprto|Gostilnica na pošti}}« (po Goldoniju); »{{razprto|Snubači}}« (Ein Mann von vierzig Jahren); »{{razprto|Popotnika}}« (Ein Zimmer zu zwei Betten); »{{razprto|Advokata}}«; »{{razprto|Selški brivec}}« (spevoigra). G. J. Zabukovec prelagal je kar sproti za vsako predstavo; bodril je rojake, naj osnujo društvo, katero bi se bavilo jedino le s prirejanjem iger. Na dramatskem polju, kjer še ni bilo toliko proizvodov, da bi zadoščali za gledališki repertoar, jeli so pisatelji pridno delovati. Videli so namreč, da je slovenskemu odru treba iger, in zategadelj je mnogokateri poskusil, kako bi koristil dramatski književnosti, oziroma slovenskemu gledališču. Vsled tega je ta oduševljena doba obrodila marsikateri sad, ki se ni dal porabiti za oder. L. 1864. jel je dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} izdajati zbirko iger, v kateri je priobčil naslednje igre: 1.) {{razprto|Županova Micika}}, 1864, 2.) {{razprto|Domači prepir}}, 3.) {{razprto|Strup}}, veseloigra v 1 dej., 1865, 4.) {{razprto| Svitoslav Zajček}}, 1865, 5.) {{razprto|Bob iz Kranja}}. Leta 1865. začel je {{razprto|Miroslav Vilhar}} izdajati zbirko gledaliških iger in je od te zbirke izšlo 6 zvezkov, in sicer: I. zvezek: »{{razprto|Detelja}}«, izvorna šaloigra v 1 dej., 1865; II. zvezek: »{{razprto|Župan}}«, izv. šaloigra v 2 delih, 1865; III. zvezek: »{{razprto|Filozof}}«, šaloigra po angleški, 1865; IV. zvezek: »{{razprto|Igra piké}}« (Une partie piquét), šaloigra v 1 dejanju, svobodno po francoski, 1865; V. zvezek: »{{razprto|Servus Petelinček}}« (Servus Herr Stützerl), šaloigra v 1 dejanju, 1865; VI. zvezek: »{{razprto|Pošten a deklica}}«, šaloigra v 1 delu, 1866. V »{{razprto|Slogi}}« priobčil je šaloigro: »{{razprto|Slep ni lep}}«. <ref>Junak te igre bil je neki sluga »Pri slonu«.</ref> Kakor so se Vilharjeve pesmi najprej pele v domačem kraju, n. pr. v Senožečah (pri Zelenu), tako so se tudi njegove igre igrale v Gorici, Ilirski Bistrici (v čitalnici), Postojini. Sam M. Vilhar je preložil še nekaj iger (»Striček«, »To sem bil jaz« in dr.). Leta 1865. priobčila je tudi »{{razprto|Zgodnja Danica}}« Frana {{razprto|Silvestra igrokaz}} v jednem dejanju: »{{razprto|Izgubljeni sin}}«. Nadalje nam je zabeležiti naslednje pisatelje na polju dramatične književnosti. {{razprto|Bogoslav Rogački}} spisal je izvorno igro v dveh dejanjih: »{{razprto|Kateri bo}}« (izdal Jeretin v Celju, novo izdajo preskrbel l. 1892. D. Hribar v Celju), in je poslovenil po Kotzebuju opereto »{{razprto|Tičnik}}«, kateri je glasbo zložil {{razprto|Benjamin Ipavec}}. Ta opereta se je večkrat igrala in je bila vselej z{{prelom strani}} burnim ploskom sprejeta. {{razprto|Fran Remec}} spisal je igrokaz v dveh dejanjih: »{{razprto|Samo, prvi kralj slovenski}}«, potem pa še izvorno burko v treh dejanjih: »Trapasti Juri«. V almanahu »Nanosu«, ki ga je izdal leta 1862. Janko (Puckmeister) Vijanski, nahajamo {{razprto|Antona Kosa Cestnikovega}} izvorno šaloigro v dveh dejanjih: »{{razprto|Strast in krepost}}«. Izmed pisateljev izvornih iger imenovati nam je dalje J. {{razprto|Bilca}}, ki je sestavil dramatičen prizor »{{razprto|Slovenija oživljena}}«, potem {{razprto|Ljudevita Tomšiča}} in njegove izvorne veseloigre v dveh dejanjih: »Lahkoumna Emica« (Slovanski Jug 1868). Od istega pisatelja imamo v rokopisu izvorno veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Spekel se je}}«, in v treh dejanjih s petjem: »{{razprto|Šilo za ognjilo}}« ali »{{razprto|Danes meni jutri tebi}}«, in konečno burko v jednem dejanju (poslovenjeno): »{{razprto|Morilci v Kravjej dolini}}«. {{razprto|Anton Klodič}} izdal je v Gorici (pri Seitzu l. 1868.) izvorno veseloigro v treh dejanjih »{{razprto|Novi svet}}«, potem »{{razprto|Materin blagoslov}}«. Od J. Alešovca, jako plodovitega pisatelja in prelagatelja, imamo šaloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Kdo je tat}}«, izvorno veseloigro s petjem: »{{razprto|Naselniki}}«, burko v treh dejanjih: »{{razprto|Ne vem}}«. Njegovo delo je »Dimež«, potem prevod »Lumpaci Vagabunda« in še mnogih drugih iger, ki jih naštevamo pozneje. Od {{razprto|Frana Celestina}} imamo igro v treh dejanjih: »{{razprto|Roza}}«, a od J. {{razprto|Ogrinca}}: »{{razprto|V Ljubljano jo dajmo}}«. {{razprto|Vicko Dragan}} je priobčil v Koledarju Matice 1867 komedijo v jednem dejanju »{{razprto|Vrbovčan poboljša svojeglavno ženko}}«; H. {{razprto|Penn}}: »Ilija Gregorič, kmečki kralj«, žaloigra v 4 dejanjih s petjem in melodramo, M. {{razprto|Maj ar}}: »Jagodice«, igra v jednem dejanju. Vredni so, da jih imenujemo, še tile pisatelji: Fr. {{razprto|Zakrajšek}}, (»Marija Antonijeta«, izv. žaloigra v petih dejanjih, »Stričnik kot stric«, veseloigra v jednem dejanju, po Schillerju »Lažnjivi stric«); {{razprto|Janez Globočnik}} (»Pravica ne prestane«, izv. igra v treh dejanjih, »Pravda«, veseloigra v jednem dejanju po Benediksu, »Zakonske nadloge«, veseloigra v dveh delih po Benediksu, »Svojeglavneži« – prevod); J. {{razprto|Lipež}} »Car Lazarjeva smrt«, žaloigra, odlomek tiskan v Glasniku); Fr. {{razprto|Jaroslav}} (»Slovenski Jurček«, izv. šaloigra v treh dejanjih); Fr. {{razprto|Severjan}} (»Smrt zedini ljubeča srca«, izv. žaloigra v treh dejanjih); J. {{razprto|Kosmač}} (»Kovačeva Minka«, veseloigra v jednem dejanju, »Hvaležni sin«, veseloigra v jednem dejanju, prevod); {{razprto|Srebški-Petrlin}} (»Modrost in pravica«, izv. igra v jednem dejanju; »Tragična«, žaloigra v jednem dejanju, po{{prelom strani}} nemškem; »Zaušnica po vsaki ceni«, šaloigra v jednem dejanju po nemškem). Osobito prelagatelji so bili pridni, kakor: {{razprto|Janez Globočnik}} (»Zakonske nadloge«, »Lakomnik«, igra v treh dejanjih, iz angleščine). Jakoba Zabukovca smo že prej omenili. {{razprto|Matija Valjavec}} ( »Ajant«, Cvetje 1864, »Ifigenija v Tavriju«, »Sin divjine«, po Halmu); M. {{razprto|Samec}} (»Belizar«, opera v četirih dejanjih; »Krivnja«, žaloigra v četirih dejanjih, spisal Müller, »Pijanec«, šaloigra v treh dejanjih po Kotzebuju, »Trip«, šaloigra v treh dejanjih po nemškem); {{razprto|Valentin Mandelc}} (»Bog Vas sprimi«, »Faust« I. del, »Išče se odgojnik«, »Gospod Zamuda«, »Moja zvezda«, »Na kosilu bom pri svoji materi«, »Pesek v oči«, »Ženski jok«, »Klobuk«, »St!«, »Doktor Robin«); dr. {{razprto|Matija Prelog}} (»Črni Peter«,Lercher 1866, »Zakonska sol«,Lercher 1866); J. {{razprto|Žepič}} (»Čudodelni klobuk«, po Klicperi; »Pozabljenec«, veseloigra v jednem dejanju po Kotzebuju); {{razprto|Josip Stare}} (»Najprej mati«, »Stara mesto mlade«, »Ženin od gladi«, »Gospod Čapek«, »Telegram«, »Požigalčeva hči« in »Norišnica v I. nadstropju«); {{razprto|Josip Nolli}} (»Po polnoči«, »Graščak in oskrbnik«, »Pri glasoviru«, iz francoščine, »Godčeve pesmi«, »Afrikanka«, »Gluh mora biti«, »V spanju«); {{razprto|Dragotin Šavperl}} (»Hamlet«); Fr. {{razprto|Rebec}} (»Jurčkove prikazni«, »Na mostu«, gluma v jednem dejanju, po Klicperi, »Žurnalisti«); J. {{razprto|Navratil}} (»Kljukec je od smrti ustal«, burka v jednem dejanju od Kotzebuja); Lujiza Pesjakova (»Na Koprivniku«, izv.; »Strup«, »Svitoslav Zajček«, »Zabavljica« in »Pokojni moj«); Fr. {{razprto|Marn}} (»Nikolaj Zrinski«, trag. v petih dejanjih po Körnerju, »Inserat«, veseloigra v treh dejanjih, češki Sabina) ; M. {{razprto|Majar}}; {{razprto|Peter Grasselli}} (Klicpera: »Roho vin čtverrohý«, veseloigra v jednem dejanju); D. {{razprto|Bole}}, {{razprto|Novomeščan}} (»Kovač«, igra v jednem dejanju, »Repatnica«, šaloigra v jednem dejanju, po Ifflandu); {{razprto|Makarovič}} (»Češki godec«, igra v petih dejanjih); Fran {{razprto|Podobnik}} (»Blaga mati«, igrokaz v treh dejanjih, »Kar se ne stori, se tudi ne zve«, igra v jednem dejanju, »Nesrečni denar«, veseloigra v treh dejanjih, po povesti izdelal); {{razprto|Ivan Rak}} (preložil Schillerjeve »Razbojnike«), L. {{razprto|Leskovec}} (»Romeo in Julija«); J. {{razprto|Križaj Severjev}} (»Tomaž Mor«, žaloigra v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico, Cvetje 1866, »Frančiška z Rimini«, tragedija v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico); J. {{razprto|Mohorčič}}, {{razprto|Andrejčkov Jože}}, {{razprto|Podgorski}} (»Zlato ne blaži«, dram. prizor po Klicperi), N. {{razprto|Dolinar}} in še nekaj drugih.{{prelom strani}} Z vsakim letom pojavljali so se novi pisatelji in prelagatelji{{redakcija| |,}} toda ker se njih imena nahajajo v izkazu gledaliških predstav slovenskih, ne navajamo jih tu od sebe. Mnogo iger je izdalo Dramatično društvo v »{{razprto|Slovenski Taliji}}«. Neminljivih zaslug za slovensko gledališče pridobili so si slovenski skladatelji. Že leta 1848., ko še ni bilo slovenskih skladeb toliko, da bi se mogle prirejati pevske slavnosti, nastopila sta Kamil o Maše k in Juri j Fleišma n ter sta spravila na javni oder svoje skladbe slovenskih pesni. Za njima je nastopil Riha r na glasbenem polju. Za gledališko glasbo skrbeli so čitalnični zborovodje, ki so zajedno opravljali službo dirigenta v slovenskem gledališču. Zborovodja F a b i a n, rodom Čeh, vodil je čitalniški zbor od početka do polovice leta 1866; Leop. B e 1 a r deloval je 1866, potem je nastopil Vacla v Prohaska . Za glasbeni del so skrbeli Anton N e d v e d, Davorin Jenko , dr. Benjamin Ipavec , Heidrich , Anton Foerster . Od malega prehajali so skladatelji do večjega. Mirosla v Vilha r podal nam je spevoigro: „ Jamsk a Ivanka". 1 ) Miroslav Vilhar je spisal .Jamsk o Ivanko " v Gradcu najprvo v nemškem jeziku (Johanna von Luegg), in jo je sam uglasbil. Nemški prevod je tudi ponudil ravnatelju nemškega gledališča. L. 1866. predstavljala se je z velikim uspehom četirikrat zaporedoma v deželnem gledališču in v čitalnici Ipavčeva opereta: „Tičnik". Dr. B. Ipavca najnovejše delo je spevoigra v treh dejanjih: »Teharsk i plemiči". Libreto je spisal Anton Funtek . Skoro potem zložil je Anton Foerster opereto: „Gorenjsk i slavček" . Prirejati predstave pomagal je „Južn i Sokol". Ker so se v prvem početku dajale kratke burke ali veseloigre, preuzemal je tudi „Sokol" katero točko ter je pridno telovadil. Od svojega postanka pa do 7. aprila 1867 priredila je narodna čitalnica ljubljanska 36 gledaliških predstav, od katerih je 4 priredila združena z „Južnim Sokolom", 2 predstavi je dal sam „Južni Sokol", 2 pa je napravil Pe n s pomočjo čitalniških diletantov. Evo teh predstav.3) ») „Jamsk a Ivanka". Izvorna domorodna igra s pesmami v treh dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1860. Posvečena Slovenskemu društvu. 2) P. pl. Radics omenja v knjigi: „Der verirrt e Soldat", čitalničnih predstav, toda nepopolno, kar bodi s tem popravljeno. Slovenske predstave v čitalnični dvorani in v starem deželnem gledališču. Let a 1S61. 1. Na Štefanjo. Parlament slovenski. Predstavljalo je 12 ,,poslancev", od katerih je vsak zagovarjal, daje narečje njegovega kraja najlepše. Parlament pa je z večino sklenil, govor bodi tak, kakor je pisanje. Let a 1862 . 2. 12. januv. Parlament slovenski. 3. 7. decemb. Prerokovanje vremena v prihodnjem letu. Spisal Blaž Potočnik. Predstavljali dve gospici. Muha in krop. Zložil J. Poklukar. Viljem Tel, I. del. Čitalo je to delo 14 gospodov in 1 gospa. Čitanje se je nadaljevalo 14. in končalo 21. decembra. Let a 1863 . 4. 4. januv. Domači prepir. (Kreg med ženo in možem, „Der hausliche Zwist".) Po Kotzebuju poslovenil Jakob Zabulcovec. Soseda je igral g. J. Zabukovec, moža g. Fran Ravnihar, ženo pa gospica Tomanova, zdaj omožena Coloretto. 5. 2. februv Vodnik, Zois, Linhart ali Slovenija oživljena. Dramatičen prizor. Zložil J. Bile. (Predstavljano na čast Vodniku.) Prizor je tiskan v „Glasniku" in „Novicah" 1. 1863. 6. 8. marca. Udova in udovec. Holbein, poslovenil dr. Janez Bleiiveis. Predstava na čast Cirilu in Metodu. Udovo je igrala gospica Tomanova. 7. 29. marca. Starost slabost. Po nemškem poslovenil I. Drobnic. (Leykam Gradec, 1859. Venec gled. iger 2 vez.) 8. 6. decemb. Snubači. Šaloigra, poslovenil Jakob Zabukovec, ki je bil z velikim ploskom klican. 9. 20. decemb. Dobro jutro Šaljiva igra, češki spisal VI. K. Klicpera. To igro v jednem dejanju poslovenil je Čeh Dr. Kleeman, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, ko se je učil slovenski z J. Kosmačem, skriptorjem licejske knjižnice ljubljanske. Isti Kleeman je tudi poslovenil igro: Tat v mlinu. -*4 51 &<- Let a 1864 . 10. 2. februv. Devica orleanska. Samogovor iz 4. dejanja. Deklamovala s spremljevanjem orkestra gospica Ema Tomanova, zdaj učiteljica v Gorici. (Beseda Vodniku v čast.) 11. 21. februv. Pravda. Šaloigra v jednem dejanju, po Benediksu poslovenil J. Globocnik, magistratni komisar. Matiča je igral g. Koblar in Vrbovca g. Per. 12. 6. marca. Filozof. Šaloigra, v jednem dejanju. Poslovenil Miroslav Vilhar. Gospica Matilda Hrovatinova (še živi) in dr. Bleiweis igrala sta izvrstno; nadalje gospica Klot. Žagarjeva (Minka), g. Wolf (Komar), g. Steinmec (strežaj), zdaj lesni trgovec v Bosni. Domači prepir. Soseda je igral g. Jakob Zabukovec, moža g. Fran Ravnikar, ženo gospica Hermina Tomanova. 13. 13. marca. Zupanova Micika. Igro je popravil dr. Janez Bleiiceis. Glažka je igral g. Brahsler, župana g Peter Grasselli, Miciko gospica Nollijeva (zdaj soproga g. Kagnusa), Anžeta g. Fran Vidic, (ki je pel Fleišmanovo: „Kranjski fantje, mi smo mi"), Tulpenheima (Siissheima) g. Ivan Tisen, Monkofa („Windberga") g. Fr. Drenik, „ Podgorsko" (Sternfeldovko) gospica H. Tomanova. 14. 20. novemb. Popotnika. Poslovenil Jak. Zabukovec. Popotnika sta bila gg. T in Z natakar g. Vidic. 15. 26. decemb. Strup. Veseloigra, poslovenila po nemškem Lujiza Pesjalcova. Ljudmila gospica T. E., Božidar g. R., Mati Ljudmilina gospica T. H. Kljukec je od smrti ustal. Burka. Poslovenil I. Navratil. Godrnjač g. Koblar, Kljukec g. Brahsler. 16. 31. decemb. Advokata. Komična opereta Schubertova. Priredil „Južni Sokol" v čitalnični dvorani. Ulajnar od koprolu. (Priredil Jos. Nolli). Let a 1865 . 17. 26. marca. Svistoslav Zajček — („Rothe Ha,are"). Prosto poslovenila Lujiza Pesjakom. Na novo je nastopila gospica Roza Frohlichova kot Ivanka in dr. Hinko Dolenec kot stotnik. 18. 2. aprila. Advokata. Po Schubertu. Poslovenil Jakob Zabukovec. Igra pike. Poslovenil M. Vilhar. Odlikovala se je igralka gospica M. Hohnova, (še živi v Ljubljani), ki je 1864 prvič nastopila. 19. 16. aprila. Bob iz Kranja. Češki VI. V. Klicpera. Javna predstava v deželnem gledališču. Priredila čitalnica in „ Južni Sokol" v korist siromakom Notranjcem. Petje zložil Fabian. Ivana Bilca prolog je govorila gospica Ema Tomanova. Gospica Angela Stergarjeva, hči dr. Stergarja, kije nalašč prišla v Ljubljano, pela je Ipavčevi pesmi „Lahk o noč " in „Ostan i pr i meni". Ona in nje sestra Gabrijela peli sta dvospev iz Mozartove opere „Nozze di Figaro", poslednja je še pela Strakoševo arijo: „D'amor e giubilo". Gospica Dragoila Milanova je prišla iz Zagreba in je igrala in pela „Potinj o i z Kranja". Polonico je igrala gospica Ana Nollijeva, Matiče je bil g. Josip Nolli, mojster Tomaž g. Peter Grasselli, odrtnik Grabež g. P. Drahsler. — Gledališče je bilo polno; prišlo je tudi mnogo ljudi s kmetov. Čisti dohodek predstave je bil 105 gld. 68 kr. 20. 11. maja. Advokata. (Na čast prvemu občnemu zboru „Slovenske Matice"). 21.26. novemb. Viljem Tel, 2. prizor v 3. dejanju. Ljudmila gospica Ema Tomanova; Janko g. Fran Vidic. 22. 2. decemb. Krst pri Savici. Prešernu v spomin priredil Penn v javnem gledališču. Sodelovali: Gospica Frohlichova, gg. Nolli, Drahsler in Penn. 23. 9. decemb. Krst pri Savici. 24.17. decemb. Strijček. Šaloigra v treh dejanjih, poslovenil M. Vilhar. Sodelovali so: Gospici Frohlichova in Nollijeva in gg. Koblar, Drahsler, Nikomed Ravnikar, c. kr. sod. pristav, Zupančič in Tisen ml. 25. 31. decemb. Ta večer je imel „Južni Sokol" besedo v čitalnici in se je igrala Levstikova šaloigra v jednem dejanju. -+S 63 e*~ Let a 1866 . 26. 4. februv. Tičnik. Opereta v jednem dejanju, po Kotzebuju poslovenil Bogoslav Rogacki, uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Osobe: Poljanec g. Vojteh Valenta; Ljuboslava gospica Roza Frohlichova; Zorinka, hišina gospica Ivana Podkrajškova; Blaž Zelenkovič g. Anton Jentl; Ključar g. Viktor Coloretto. (Beseda v spomin V. Vodniku.) 27. 25. februv. Tičnik. V čitalnici. 28. 18. marca. V gostilnici na pošti. Po Goldonijevi poslovenil Jakob Zabukovec. Odlikovala se je igralka Frohlichova kot Ljudmila. Dvospev iz Verdijeve opere „Attila", pela gg. Fr. Vidic in V. Coloretto. 29. 2. aprila. Tičnik. Čitalnica združena s „Sokolom" v pripomoč ubogim Dolenjcem v javnem gledališču. Sodelovali : Gospici Roza Frohlichova, Miza Srapkova, soproga c. kr. rač. svetnika Haubitza, in gg. A. Jentl, V. Valenta, V. Coloretto. Eliza Srapkova nastopila je prvič kot hišina. Čisti dohodek 415 gld. 37 kr. Dvospev iz Verdijeve opere „Attila". 30. 15. aprila. Kljukec je od smrti ustal. Igrala gg. Drahsler in Koblar. Predstava je bila v gledišču; priredila jo je čitalnica z „Južnim Sokolom". Bilo je tudi petje. Gospoda Fr. Vidic in V. Coleretto sta delala marmorn e kipe. 31. 27. sept. Tičnik. V čitalnici. Gospici Roza Frohlichova in Eliza Srapkova. 32. 21. oktob. Slep ni lep. Šaloigra, spisal M. Vilhar. (Odlikoval se osobito g. Jos. Nolli.) Predstavo je napravil v čitalnici »Južni Sokol" v spomin svoje tretje obletnice. 33. 28. oktob. črni Peter. Poslovenil dr. M. Prelog. Sodelovali gospica Marija Prelihova, zdaj v Mariboru, gg. Peter Grasselli in Josip Nolli. Let a 1867 . 34. 3. februv. Slovenija oživljena. Zois g. Drahsler-, Vodnik g. Koblar. 35. 24. marca. Zakonska sol. Poslovenil dr. M. Prelog. 36. 7. aprila. Ultra. Veseloigra. Prvič meglene podobe. Vse igre, izimši one, ki so bile že prej prevedene, prevajale so se sproti in so takorekoč „gorki" prevodi prihajali na oder. Vse predstave so se vršile v veliki dvorani čitalnice, le igra „Domači prepir", ki je bila prva dramatična predstava (dne 4. januvarja 1863) igrala se je v sobi, kjer je (v gosp. Fr. Ks. Souvana hiši, Šelenburgove ulice) imela čitalnica do junija 1. 1892. svojo bralno sobo. Vse predstave so bile ogromno obiskovane, tako da je n. pr. dne 3. februvarja 1864 bilo pri pred stavi čez 500 ljudi. Jedenkrat je bilo v vseh prostorih čez 800 ljudi. Bliskoma se je raznesel glas po vsem Slovenskem o izvrstnih zabavah in besedah, ki jih je prirejala čitalnica svojim članom. Koj po ljubljanski čitalnici jele so se snovati posestrime. Mariborska leta 1861., in koj potem tržaška (1861) in celjska 1862 osnovana, vse so posegale po repertoarju ljubljanske čitalnice. Čitalnica v Vipavi, osnovana 1864, predstavljala je »Viljema Tela" (1. prizor), v Celju predstavljali sta se 1. 1864. igri: »Raztresenca" in »Domači prepir", v Kranju igrali so 1. 1865. »Župana"; v Novem Mestu 1. 1866. »Strup" in »Domači prepir", v Mariboru 1. 1866. »Igro pike" in »Črni Peter". Dne 7. aprila 1867 bila je v čitalnici zadnja gledališka predstava. Istina je, da je še pozneje čitalnica prirejala gledališke igre, toda do dne 7. aprila skrbela je ona jedina za gledališke predstave; in kako dobro se je organizovala, vidimo iz tega, ker je imela poleg zbora svoj orkester, pri katerem so sodelovali sami mladi rodoljubi. Skrb za nadaljnje prirejanje gledaliških predstav preuzelo je v tem času ustanovljeno Dramatično društvo, katerega pravila je potrdila c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 18. aprila 1867, štev. 1222. Dr. Janez Bleiweis bil je gotovo najboljši tolmač javnega mnenja, ko je novo društvo pozdravil (»Novice", št. 19, 1867) dne 8. maja z naslednjimi prijaznimi besedami: „Rojaki, zopet je odprto novo polje delavnosti, ki bode na veliko korist vsemu slovenskemu narodu. Naj se krepko in čvrsto razvije mlado društvo in požene novo cvetje na polju slovenskega slovstva in domače umetnosti. Božja pomoč!" ==Del II.== {{prelom strani}} ===Snovanje Dramatičnega društva v Ljubljani.=== obri uspehi na čitalničnem odru napotili so mlade rodoljube, da so se poprijeli resno misli ob ustanovitvi Dramatičnega društva ter so jeli resno premišljevati, kako bi raztresene moči zbrali ter osnovali stalno slovensko gledališče. Združili so se v misli, da je treba osnovati društvo, ki bi imelo namen gojiti slovensko dramatiko ter skrbeti posebe za tisek dramatičnih del in za ustanovitev rednih slovenskih gledaliških predstav v Ljubljani. Na dan 15. novembra 1866. leta sešli so se v Ljubljani mladi rodoljubi v prvo posvetovanje. Ti rodoljubi so bili: Drahsle r Pavel, trgovski pomočnik; dr. Karol Gestrin, odvetniški koncipijent; Peter Grasselli, hišni posestnik; Fran Levstik , pisatelj; Josip Nolli , pravnik; dr. Josip Poklukar , notarski koncipijent; Eduvard Pour , trgovec; Ravni h ar Fran, deželni uradnik; Josip Stare , ph. cand.; Luka Svetec , magistratni komisar; Vojteh Val e nt a, magistratni uradnik; Dragotin Žagar , c. kr. uradnik. Ti rodoljubi bili so začasen odborin so si izbrali za predsednika Luko Sve t ca, za podpredsednika Petra Grassellija , za tajnika Josipa Nollij a in za blagajnika Dragotina Žagarja. Prvo delo bilo je odboru sestaviti pravila. Prvi načrt pravil sestavil je Josip Stare , zdaj kr. profesor v Zagrebu, kije svoje poročilo predložil odboru. Na osnovi tega načrta napravili so potem uzajemno Josip Stare, Peter Grasselli in Josip Nolli pravila. Ta pravila je odbor odobril, a Luka Svetec dobil je nalog, predložiti jih c. kr. deželnemu predsedstvu v potrjenje. Njega Veličanstvo blagoizvolilo je s previšnjim sklepom z dne 2. marca 1867 dovoliti, da se napravi Dramatično društvo v Ljubljani, slavno predsedstvo c. kr. deželne vlade pa je - H 58 1*- potrdilo dne 18. aprila 1867 pravila, Namen društvu bil je: vsestranski podpirati in pospeševati slovensko dramatiko; torej skrbeti, da se razvije slovenska dramatična književnost, in je v ta namen začelo izdajati gledališke igre. Nadalje je bil društvu namen, ustanoviti svojo dramatično učilnico, napravljati glediške predstave ter osnovati dramatično knjižnico in omisliti posebno opravo. Člani so se ločili: v predstavljajoče, pisalne, podporne in častne. Dolžnost predstavljajočih članov bila je, da so se redno udeleževali skušenj in da so preuzemali odločene jim uloge; dolžnost pisateljev pa je bila, spisovati društvu primerne knjige. Ker je vlada zahtevala nekaterih prenaredeb, odobril je prvi občni zbor te prenaredbe. To priliko je porabil Fran Levstik ter je predlagal, naj se mej drugim tudi jasneje določi, kaj je dramatična učilnica, kaj knjižnica in naj se odbor pomnoži na 20 članov. Te prenaredbe je sprejel prvi občni zbor. Pozneje se je pokazalo, da je to število odbornikov preveliko, in zategadelj in tudi radi drugih določeb preosnovalo se je društvo 1. 1872. in je prenarejena pravila odobrila c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 31. maja 1872. Po teh novih pravilih šteje odbor le 12 članov. Konečno se je še Dramatično društvo popolnoma prenaredilo 1. 1891. in to s posebnim ozirom na novo deželno gledališče. Po teh pravilih sestavljen je odbor iz 9 članov, ki morajo vsi prebivati v Ljubljani. Društvo ima svojega predsednika, tajnika in blagajnika. Za posebna opravila voli se iz odbora igraln i odse k p eter i h .članov, ki skrbi za sestavo repertoarja; izbira in presoja igre ter jih pripravlja za prihodnjo gledališko dobo. Dalje se voli intendancij a treh članov, katera določa dnevni repertoar ter vodi predstave. Celokupni odbor je ravnateljstvo. Brž po ustanovitvi društva izdal je odbor (dne l.maja 1867) tiskano vabilo na pristop k Dramatiškemu društvu, kakor se je takrat zvalo. V tem vabilu naznanja se Slovencem radostna novica, da je Njega Veličanstvo potrdilo novo društvo; priobčuje se poglavitna vsebina pravil, in konečno vabi odbor vse ljubitelje slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da obilno in brez odloga pristopijo k novem društvu. „Evo", nadaljuje se v vabilu, »dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski genij mlade svoje peruti. Kar so izvrstni domorodci že dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim uspehom izpolnjevalo, ker so bile posamezne moči preslabe, skusimo zdaj z združenimi -M 59 močmi. Položim o temel j narodnem u gledišču , katero bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne besede ter budilno zrcalo plemenitih čustev in dejanj človeških. Blag na,men, ki si ga je društvo postavilo, ta nam bodi uspešno priporočilo pri vseh prijateljih slovenskega naroda." Prav toplo pa se priporoča društvo v podporo čitalnicam po Slovenskem, katerim bo društva napredek in obilen sad dramatske umetnosti posebe v korist. In da je bilo in da je danes Dramatično društvo čitalnicam v korist, to vemo in vidimo, ko Dramatično društvo s »Slovensko Talijo", t. j. zbirko dramatičnih iger, ki jo daje na svetlo (do zdaj 57jvezkov), omogočuje čitalnicam, da lahko prirejajo glediške predstave. Kak uspeh je imelo vabilo k pristopu? Še precej po voljen. Prva skrb osnovalnemu odboru bila je iskati novemu društvu članov: igralnih, pisalnih in podpornih. Člani so pristopali le polagoma, posebno redko so se oglašali člani iz unanjih krajev. Razmerno mnogo je imelo društvo članov igralnih in podpornih. Naslednja razpredelnica nam kaže stanje članov v prvih letih društvenega obstoja. Let a Člano v Let a Ukupe igralnih podpornih Ukupe 1867/68 30 138 168 1868/69 31 190 221 1869/70 64 239 303 1870/71 68 304 372 1872/73 18 319 337 1873/74 28 308 336 1874/75 28 335 363 1875/76 332 1876/77 318 1877/78 276 1878/79 227 1879/80 235 1880/81 221 -H 60 HVsak član je plačeval na leto po 1 goldinar, podporni člani po 2 goldinarja. Kar se tiče števila članov v poznejših letih, ni se to število mnogo izpreminjalo in ostaje zvečine v jednakih mejah. Začasni odbor imel je 23 sej, prvo dne 15. novembra 1. 1866. in zadnjo dne 17. junija 1868. Dne 25. septembra 1867 preselil se je Josip Stare v Osek in tako je izgubilo društvo jednega najboljših odbornikov. Dne 5. februvarja 1868 odložil je Luka Svetec predsedništvo, ker mu je opravilo državnega poslanstva branilo, da svoje dolžnosti kot društven predsednik ni mogel tako opravljati, kakor bi rad in kakor bi mlado društvo potrebovalo. Vsled tega vodil je seje podpredsednik Peter Grasselli, in, ako on ni utegnil, namestnik mu dr. Josip Poklukar. Namesto Jos. Stareta in Luke Svetca bila sta v prvem občnem zboru dne 15. marca 1868 voljena v odbor dr. Karol Bleiweis in Ivan Murnik. Prvemu občnemu zboru bilo se je mnogo baviti s pretresovanjem pravil, ker je zahtevala vlada nekaterih prenaredeb, in zategadelj ni se še volil nov odbor. Šele v izrednem občnem zboru, ki je bil dne 21. junija 1868 ob 1/211. uri v čitalnični dvorani, volil se je prvi odbor 20 članov in je bil izvoljen za predsednika Fran Levstik , za blagajnika Dragotin Žagar ; v odbor pa: Dragotin_£ole, Fran Cegnar, Pavel Drahsler, Dr. Karol Bleiweis, Peter Grasselli, Emil Guttman, Josip Jurčič, Jurij Kozina, Ivan Murnik, Josip Nolli, dr. Fr. Papež, dr. Josip Poklukar, Eduvard Pour, Fr. Ravnihar, Josip Stritar, Jan Vavru, Vojteh Valenta, Jakob Zabukovec. Novoizvoljeni odbor volil je iz svoje srede za podpredsednika Petra Grassellij a in za tajnika prof. Jurija Kozino . Toda predsednik in tajnik uztrajala sta le nekaj mesecev v odborništvu in sta ju vsled tega namestovala P. Grasselli in Jos. Nolli; prvi je vodil društvo, drugi pa je nadomeščal tajnika. ===Slovenci v starem deželnem gledališču.=== starem deželnem gledališču, ki je stalo na mestu, kjer stoji danes „Tonhallea, bila je leta 1789. prva slovenska ^«•53= predstava. Igrala se je takrat Anton a Linhart a veseloigra „Županov a Micika u z jako velikim uspehom. Od te dobe, četudi se je zdaj pa zdaj slišala slovenska beseda na javnem odru, vender do leta 1848. ne moremo govoriti o slovenskih gledaliških predstavah, ker jih sploh ni bilo. Šele leta 1848. začelo je »Slovensko društvo v Ljubljani" prirejati besede in gledališke predstave v starem deželnem gledališču; vender ko je društvo nehalo delovati leta 1851., prestale so tudi gledališke predstave slovenske. Z narodno čitalnico ljubljansko obudile so se spet predstave; a tudi čitalnica smela je malokdaj nastopiti v deželnem gledališču. V starem deželnem gledališču šopirila se je ves čas samooblastno nemška muza, dočim je slovenska muza zaman trkala na vrata starega deželnega gledališča ter prosila v njem vsaj majhnega prostorčka za se. Ostati je morala pred vrati ter koprneti in dolgo čakati onega, ki bi jej odprl vrata v domačo hišo. Dramatično društvo, ki se je osnovalo leta 1867. z namenom, da bi prirejalo gledališke predstave ter ustanovilo v Ljubljani stalno slovensko gledališče, zahtevalo je energično ustopa v stari hram umetnosti. Toda tudi ono je trkalo dolgo zaman. Mogočni Nemec imel je gluha ušesa za nas. Dramatično društvo je vse svoje mlade sile uporabilo v to, kako da osvoji hišo, do katere je imelo polno pravico. Koj v tretji seji osnovalnega odbora Dramatičnega društva dne 25. aprila 1867 izrazil je odbornik Dragoti n Žaga r željo, naj bi se brž ko mogoče igralo v deželnem gledališču. Upal je, kakor je upal vsak rodoljub, -da se tej želji ne bodo upirali Nemci, saj je že leta 1865. dr. Janez Bleiweis izrekel v deželnem zboru isto željo, kateri je pritrdila večina tedanjega nemškega deželnega zbora kranjskega, namreč da se jedenkra t na tede n sme igrati slovenski v deželnem gledališču. Upati je smel torej vsled te izjave tudi odbor Dramatičnega druš.tva, da se mu izpolni ta želja in da se mu ne bode kratila pravica igranja v deželnem zavodu. Odbor se je jel dogovarjati in pogajati z deželnim odborom, kateri mu je z dopisom z dne 26. maja 1868, št. 1646 62 S*- naznanil, da se je deželni odbor pogodil z vodjo nemškega gledališča tako, da podjetnik, to je nemški gledališki vodja, prepusti gledališče deželnemu odboru vsa k mese c jedenkra t za slovenske gledališke predstave Dramatičnega društva proti temu, da ono da nemškem u podjetnik u polovic o čisteg a dohodk a tisteg a večera. Vsled tega se je Fran Ravnihar pogajal v imenu društva z nemškim podjetnikom Zollnerjem, ki je imel jedini pravico dajati predstave v deželnem gledališču vsled pogodbe z deželnim odborom kranjskim, in je poročal, d a je Zollne r volj e prepustiti gledališč e Dramatič - nemu društv u jedenkra t na mese c za polovic o čisteg a dohodk a tisteg a večera . Za to se je pa Zollner zavezal, da društvu brez vsakega povračila prepusti svojo pripravno gledališko obleko in tiste člane svojega orkestra, ki so v njegovi službi. Nemški vodja pa je bil še toliko oprezen, da je odstopil vsak dan razven sobote in nedelje, ki sta, kakor znano, dva najboljša gledališka dneva. Odbor Dramatičnega društva je uvidel, da si ne more pridobiti deželnega gledališča, in je radi tega leta 1867. in 1868. prirejal svoje predstave v ljubljanski čitalnici. Istina je, da sta bili dve slovenski predstavi leta 1868. v gledališču, ali ti sta bili v mesecu maju, torej izven gledališke dobe, ko je že odšel Zollner s svojo družbo. Jedna teh predstav bila je dne 3. maj a 1867., druga pa 16. maj a 1867. Prvo je priredila čitalnica združena s Sokolom in Dramatičnim društvom.') V 22. seji dne 2. junija 1868 posvetoval se je osnovalni odbor o tem, kako naj se odgovori deželnemu odboru. Seja je bila precej živa. Odbornik Fran Ravniha r rekel je, deželnemu odboru naj se odgovori, da se to, kar dovoljuje deželni odbor, zdi Dramatičnemu društvu »strašno kumerno " in da odbor ne sme biti zadovoljen s to ponudbo. Odbornik Pete r Grassell i izjavil se je odločno, naj se ta stvar poroča prvemu občnemu zboru in naj se tam reče, da društvo ne bode nikako r igralo pod pogoji, kakor jih je sklenil deželni odbor v pogodbi s Zollnerjem. Društvena naloga ni delati tlako; po predlogu deželnega odbora delali bi le sramotno tlako. Vsled teh izjav sklene odbor ') Prva društvena predstava bila je v čitalnici dne 24. oktobra 1867. (Glej: ,,Predstave Dramatičnega društva", j Četrta društvena predstava je bila 15. marca 1868. Igral se je ..Inserat"; sodelovali pa so gg.: Koblar, Grasselli, Valenta, Nolli, Lesjak, Hohnova, Prelihova in Brusova. - H 63 S+- Dramatičnega društva, predložiti vso stvar prvemu občnemu zboru in si izvoli v to poročevalca Ivan a Murnika. Ta občni zbor bil je dne 21. junija 1868. 1. Poročevalec Ivan Murnik pojasnil je odborovo stališče, da društvo ne more sprejeti rečene ponudbe. Le jeden odbornik tolmačil si je stvar nekoliko hladneje, kar pa je Frana Levstik a tako razgrelo, da se je izjavil in rekel: „Strmeč stoji občni zbor pred ponudbo deželnega odbora, ki se daje društvu, katero je važnejše, nego je čitalnica, Sokol in celo Matica. Dramatičnemu društvu je namen gojiti in spešiti najplemenitejšo umetnost, dramatiko Ves svet čisla narode, ki so dospeli v tej umetnosti do visoke stopinje ter so uzgled drugim narodom. Mi nočemo nikogar preganjati, nikomur kratiti pravic, temveč zopet ponižno in pohlevno prosimo prostorčka v hiši, ki je naša. Naš narod slovenski prosi dom^, v svoji lastni hiši. Da bi slovenska muza delala tlako nemškemu vodji, da bi mu mi plačevali še davek za to, tega ne. Če moramo plačevati za milost, ki se nam izkazuje, davek v hiši, ki je naša, ostanemo raji pred vrati. Dramatično društvo mora imeti ta ponos, da izreče, da neče stopiti v hišo s takimi po goji". Ta govor Levstikov bil je burno sprejet. Pri glasovanju je bilo 28 članov za predlog poročevalčev, 2 pa zoper njega. To izjavo občnega zbora naznanil je odbor Dramatičnega društva deželnemu odboru. Da odbor ni imel uspeha, umeje se samo ob sebi. Vsled tega je društvo prirejalo predstave v čitalnici, katera je svojega otroka ljubeznjivo čuvala. Prv o in drug o let o svojeg a obstank a (od 1867. malon e do konc a 1869.) tore j ni igral o Dramatičn o društv o v deželne m gledališču. 1 ) Šele tretje leto (1869/70) dovolil je deželni odbor, da sme društv o uporabiti deželn o gledališč e po jedn o nedelj o na mesec . Društvo se je s to pravico izkoristilo in je priredilo svojo prvo redno predstavo v deželnem gledališču dne 10. oktobr a let a 1869. ter j e s tem dnevo m položil o temeljn i kame n daljšemu razvoj u slovenskeg a gledališča . Predstava se je otvorila s prologom in igrala se je igra „Inserat". To leto igralo je društvo jednajstkrat; 9 predstav priredilo je v deželnem gledališču, 2 pa v čitalnici. M Fran Gerbi<5 priredil je v gledališču dva koncerta, in sicer dne 3. in 16 maja 1868. Slovenske predstave so tako močno naudušile občinstvo, da je vse vrelo v gledališče in je bilo oduševljenje splošno, kakor leta 1848. Pri predstavi dne 21. novembra 1869 bilo je gledališče popolnoma natlačeno in so ljudje iz preddvora gledali v gledališče, drugega občinstva pa je bilo vse polno na cesti. Le osem demonstrativnih lož bilo je praznih. Kakor so bili Slovenci oduševljeni, ravno tako so bili nemški posestniki lož zagrizeni ter niso svojih lož marali dati Slovencem v porabo niti za drag denar. Znana gospa] Janeževa bahala se je v svoji zagrizenosti do Slovencev, da niti za 1000 goldinarjev ne da svoje lože Slovencem. Poleg slobodne uporabe gledališča dobilo je društvo še denarno podporo od deželnega zbora in dovoljenje, da sme prihodnje leto (1870/71) igrati po trikra t na mesec . Marsikateri rodoljub dvojil je o tem, da bi društvo moglo prirediti po tri predstave na mesec. In vender jih je priredilo v dobi od 2. oktobra 1870 do 30. aprila 1871 ukupe 23 predstav ter je na ta način najsijajneje preverilo dvojljivce, da se z dobro, uztrajno voljo mnogo doseže, če ne vse. S prošnjo z dne 18. septembra 1868. prosilo je Dramatično društvo podpore ter je svojo prošnjo utemeljilo s tem, ker se iz deželnega zaklada vsako leto obilno podpira nemško gledališče, naj deželni zbor tudi narodnemu zavodu ne odreče podpore. Na to je odgovoril deželni odbor z odpisom z dne 14. marca 1869, štev. 833 ter naznanil, da ima glede podpore za slovenske igrokaze po sklepih deželnega zbora kranjskega XIII. seje dne 18. septembra in XXI. seje dne 3. oktobra 1868, deželni odbor nalogo, poročati slavnemu deželnemu zboru v prihodnji zborbi, kako se ima obračati za leto 1869/70 podpora iz domestikalnega zaloga za obstoječe gledališče in za slovenske gledališke stvari in da se ima deželni odbor pri pogajanju z'gledališkimi najemniki za leto 1869/70 kolikor mogoče ozirati na Dramatično društvo. Za prirejanje slovenskih predstav imelo je to toliko uspeha, da je društvo za leto 1869/70 dobilo pravic o igrati po j e d e n - kra t na mese c v deželne m gledališču , le glede denarne podpore ni se mogel najti način, kakšno podporo naj bi dal deželni odbor Dramatičnemu društvu. Deželni odbor uprašal je z dopisom z dne 14. marca 1869 štev. 833, naj društvo pove, kateri način podpore bi več koristil Dramatičnemu društvu, ali razpis nagrad za izvorne slovenske igre, ali za prevode, ali za napravo gledališke šole. Na ta dopis odgovorilo je Dramatično društvo z dopisom z dne 5. julija 1869, da j e društv u glavni in konečn i name n ustanoviti staln o narodn o gledališč e v Ljubljani ter da mu je v dosego tega namena treba 1.) dobrega igralnega osobja in 2.) zanimljivega repertoarja. Društvo je nadalje naznanilo, da se otvori dramatična šola, v kateri se bodo izobraževale mlade moči za igranje; a da se pomnoži slovenski repertoar, naj slavni deželni odbor razpiše darila za dramatične umotvore slovenske, in sicer: dve darili za izvorna dela, dve pa za prevode, toda le slovanskih izvornikov, in naj se presojevanje iger prepusti Dramatičnemu društvu. Dramatičnemu društvu je priskočil v tem na pomoč dr. Valentin Zarni k in je v seji deželnega zbora kranjskega dne 22. septembra 1869 predlagal, naj deželni zbor dovoli Dramatičnemu društvu podpore 1600 gld.; in sicer: 1.) 500 gld. za uzdržavanje učilnice; 2.) 1100 gld. razpiše naj se 6 daril: a) 250 gld. za izvorno žaloigro, b) 250 gld. za izvoren igrokaz; predmet tema igrama mora biti iz slovenske ali obče slovanske zgodovine ali iz slovanskega življenja; c) 2n0 gld. za opereto; č) 200 gld. za opereto; d) 75 gld. za libreto; e) 75 gld. za libreto. Glede tega predlagal je deželni odbor, naj se Zamikov predlog sprejme s pristavkom, da pogoje razpisa sestavi deželni odbor, kateremu bodi tudi nalog, prisoditi darila po nasvetu zvedencev, katere deželni odbor sam izvoli in poupraša. Z dopisom z dne 3. februvarja 1870., štev. 4637, naznanil je deželni odbor društvu, da je Zamikov predlog bil sprejet s pristavkom deželnega odbora, ter je naročil Dramatičnemu društvu, da pred začetkom prihodnje zborbe poroča natanko o nasledkih te podpore, posebno pa o gledališki učilnici. Dramatično društvo razpisalo je darila. Došlo mu je 11 iger; te je predložilo deželnemu odboru, kateri jih je vrnil društvu s prošnjo, naj odbor pregleda igre ter natanko utemeljene razsodbe predloži deželnemu odboru. Presoditi 11 iger in predložiti spisane razsodbe bilo je samo na sebi ogromno delo, zakaj odbor je mogel te razsodbe predložiti šele dne 13. novembra 1872. O tej priliki nam je omeniti, da je izvrsten in vesten presojevalec bil profesor g. Jos. Stritar,' ki je pisal obširne kritike in jih pošiljal društvu. Sploh se je g. Stritar zelo brigal za razvoj naše dramatike in je v svojem „Zvonu" poročal o vsem, karkoli se je pojavilo na dramatičnem polju. Dajal je dobre svete društvu in pisateljem. Na podlagi presoj priporočal je odbor deželnemu odbru izvorno tragedijo: „Zet a carj a Lazarja", ki je bila med vsemi najboljša. Deželni odbor ni nobeni igri prisodil darila, in je sploh prvo darilo dobil gosp. Anto n Foer - ste r za svojo opereto „Gorenjski slavček". Podeljeno podporo 1600 gld. porabilo je društvo za uzdržavanje dramatične učilnice, za nakup iger, spevoiger, muzikalij; sploh so se ž njo poravnali troški slovenskih gledaliških predstav. To razmerje mej deželnim odborom in Dramatičnim društvom ni bilo prav osnovano. Že to, da se je deželni odbor postavil za dramaturga Dramatičnemu društvu, ni moglo koristno uplivati. Vsi pogovori mej deželnim odborom in društvom vršili so se pismeno, a ne ustno, kar je bilo uzrok, da se je presojevanje iger zavlačevalo od leta do leta. Društvo je sicer za vsako malenkost, radi katere se je moralo obrniti do deželnega odbora, moralo uložiti pismeno prošnjo, kar je naravno znatno oviralo vse poslovanje in delovanje. Ako je n. pr. prosilo igralnega dne, moralo je pismeno prositi in tudi čakati pismenega odloka. Društvo je obilo posla imelo s predstavami. Toda ne samo za dramaturga, tudi za gospodarja se je postavljal deželni odbor, kajti nakazoval je podporo le za dramatične namene, to je zvečine le za nagrade izvornih iger, in če je društvo naročilo kako igro pri knjigotržcu, moralo je to naznaniti deželnemu odboru; da, deželni odbor je celo z dopisom z dne 21. oktobra 1879, št. 6020 (Deschmann) zahteval, da mu Dramatično društvo naznani, katera dramatična dela naj bi se kupila za pomnožitev nje knjižnice Dramatičnega društva. Leta 1880. n. pr. moralo je društvo poročati, katera dela so se naročila pri Kleinmayer & Bambergu za svoto 100 gld.! Ko je Dramatično društvo leta 1879. (z ulogo z dne 20. decembra) prosilo nagrade za razpis resnega igrokaza, poročal je deželni odbor z dopisom z dne 24. aprila 1880. leta, štev. 324, (deželni glavar je bil takrat Kaltenegger), da je deželni odbor sklenil v svoji seji dne 26. marca 1880. leta: da mor a resn i igroka z biti uze t le iz kranjske , ali pa iz avstrijsk e zgodovine , ne pa iz slovensk e —H! 67 !Hali slovansk e zgodovine , kako r je želel o društvo , ter j e deželn i odbo r odločn o dostavil , da ostan e pr i tem sklepu. Kaj je bilo komu do razvoja slovensk e dramatike! Znamo, da nas niso marali, a da bode deželni odbor s takimi nazori stopil med svet, tega gotovo ni nihče pričakoval, zakaj večno se je osmešil, zahtevajoč, da pesnik ne sme snovi svojim delom zajemati iz slovanske zgodovine! Da je društvo sploh moglo kaj storiti za gledališke predstave, zahvaliti se ima temu, ker je imelo že prva leta delaven odbor. Na čelu društvu je stal mož, ki je kot izboren igralec storil mnogo za pouzdigo slovenskega gledališča. Ta mož je g. Pete r Grasselli, zdaj župan stolnega mesta Ljubljane. Njemu na strani je bil tajnik gosp. Josip Nolli , operni pevec in zdaj sotrudnik „Slovenskega Naroda", ki je zelo marljivo oskrboval društvena opravila od začetka društva do jeseni 1. 1875., ko se je preselil v Zagreb. Taka močna stebra slovenske dramatike bila sta pač trdna zaslomba mlademu društvu. Delovala sta kot odbornika in sodelovala kot igralca. V početku prvega naudušenja za slovensko gledališče oklenile so se društva dame in gospodje mlade rodoljubke in mladi rodoljubi. Vojteh Val en t a, Anton Foerster , Schantl, A. Heidrich in Stock l vodili so glasbeni del. V prvi dobi delovali so na slovenskih deskah mej drugimi tile gospodje in dame: Vojteh Valenta, Pavel Drahsler, Peregrin Kajzel, Štefan Filapič (tenorist), Ivan Meden (tenorist), Jakob Rus, Juvančič, Julij Šušteršič, Anton Jeločnik, Avgust Koblar, Ivan Tisen, Ivan Kramarič, Jurij Eržen, Jakob Trdina, Andrej Jekovec, Špindler, Ivan Gabršek, Adolf Šubert, Anton Gril, Avgust Pucihar, Fran Schmidt, Josip in Simon Paternoster, I. Pogačar, Vincencij Vizjak, Fran Šturm st.; Dragoila Odijeva, A. Neugebauerjeva, Albina Brusova (Valentova), Antonija Rosova (Svetkova), Ivanka Jamnikova, Cilka Podkrajškova, Pavlina Namretova, Amalija Rahnetova, Antonija in Terezija Bonačeva, Albina Balsova, Josipina Kremžarjeva, Navmanova, E. Ihanova, Felicitas in Matilda Tumova^ Marija in Franja Finkova, Marija Potočnikova, Franja Pardubska) Fr. Vrelčeva, Ana Piskarjeva, Zdenka Erbežnikova, Melanija Hohnova Ivana in Franja Svetkova, Ivana Vrtnikova. Na slovenskem odru uzrasla je g. G. Nigrinova , ki je danes prva igralka srbskega gledališča v Belem Gradu. Res ogromno je bilo s početka igralno osobje. 6* -H 68 ptrTako je n. pr. leta 1868. imelo društvo 16 igralcev in 14 igralk = 30 „ 1869. „ „ . 19 „ „ 12 , = 31 ,, 1870. „ „ 36 „ „ g8 „ =6 4 „ 1871. , „ 46 „ „ 22 „ =6 8 S takim aparatom moglo je društvo uspešno delovati. Garderobo je dobivalo iz Zagreba od narodnega gledališča posredovanjem pokojnega Frana Erjavca, ki je bil takrat profesor v Zagrebu. Vender se je skoro pokazalo, da tak požrtovalen aparat, kakor je dober, vender ni tak, kakeršnega potrebuje gledališče. Od neangažovanih igralcev ne more se zahtevati, da bi igrali, kadar bi društvo hotelo, zategadelj je društvo mislilo angažovati stalno osobje z mesečno plačo ter skrbeti za to, da bi se kolikor mogoče večkat igralo. Toda ravno v tem pogledu je naletelo na silne zapreke. Kakor sem že omenil, prvi dve leti ni društvo moglo izposlovati niti toliko, da bi vsaj po jedenkrat na mesec igralo v deželnem gledališču. Šele tretje leto (1869/70) smelo je igrati po jedenkrat na mesec. Za dobo od 1. septembra 1870 do cvetne nedelje 1871 prosilo je društvo 4 predstav na mesec, a deželni odbor je dovolil z dopisom z dne 26. marca 1870 (deželni glavar Wurzbach), da sme Dramatično društvo igrati vsak mesec le trikrat, in sicer dve nedelji (ali dva praznika) in delavnik, ki ga izvoli odbor. Istočasno naznanil je deželni odbor, da je skrajšal obrok, v katerem ima društvo naznanjati svoje predstave, na jeden teden pred vsako predstavo. Dramatično društvo imelo je pravico do vseh sedežev, le do lož ne in ne do 10% od drugih na dan slovenskih predstav danih predstav. Dramatično društvo je torej smelo porabiti gledališke prostore, izimš i lož e gledališkeg a zaklada , katere ie dobival nemški vodja v porabo tudi za slovenske predstave. Vsled tega je imelo društvo vsako leto škode do 300 gld., nemškemu podjetniku pa iz tega ni izviral nikakeršen dobiček. Za leto 1869. in potem vsako leto prosilo je Dramatično društvo, naj mu deželni odbor onih 13 lož, ki jih je imel gledališki zaklad, prepusti za slovenske predstave. Nemci itak niso obiskavali slovenskih predstav, in svojih lož nemški najemniki, četudi so jih prosili Slovenci, niso hoteli dati za nobeden denar za slovenske predstave, tako da so lože pri slovenskih predstavah bile zvečine prazne . Kako malo je bil deželni odbor naklonjen Dramatič- -*S 69 lenemu društvu, oziroma slovenskemu gledališču, vidi se iz tega, da je Dramatično društvo dolgih šest let zaman prosilo lož deželnega zaklada, zakaj šele leta 1874. dovolil je deželni odbor, da sme Dramatično društvo porabiti rečene lože pri slovenskih predstavah. S tem je doseglo društvo vsaj nekaj. Za gledališko dobo 1871/72 prepustil je deželni odbor gledališče vsak mesec četirikra t za slovenske predstave, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico dneve določevati pridržal si je deželni odbor! Ker Dramatično društvo ni dobilo onih 13 lož gledališkega zaklada, prosilo je, naj se mu prepustita vsaj oni dve loži, ki jih ima vsak gledališki podjetnik. Društvo niti teh lož ni dobilo! V tem letu (1871/72) priredilo je društvo 32 predstav. Šesto leto svojega obstoja, t. j. za d6bo 1872/73, imelo je Dramatično društvo deželne podpore 2400 gld. in je prosilo igrati šestkrat na mesec . Mlado društvo hotelo se je razširiti in razvijati, a deželni odbor dovolil mu je igrati le četirikrat na mesec, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico določevati dneve pridržal si je deželni odbor. Deželni odbor je naznanil, da mora društvo vsako predstavo j ede n tede n naprej napovedati deželnemu odboru, dalje ima društvo pravico do sedežev, a da bi se prepustile deželn e lož e društvu v porabo pri slovenskih predstavah, tega o tedanji h razmera h (deželni glavar je bil Auersperg) deželni odbor ni mogel dovoliti. V obče mi je tu omeniti, da ve č ko četir i dnev e na mese c ni nikda r dal deželn i odbo r Dramatičnem u društvu, pa č pa se j e zgodilo , da deželn i odbor , dokle r j e bil sestavlje n iz Nemcev , ni bil nikda r prijaze n Slovencem , in j e poznej e skrči l podpor o in dnev e slovenskem u gledališču . Vseh slovenskih predstav je bilo to leto 34. Društvo je imelo 9 angažovanih igralcev, ostalim so se določevale igralne nagrade. Brez nagrade je sodelovalo 5 igralnih moči. Šesto društveno leto bilo je sicer usodepolno. Na občnem zboru leta 1873. (meseca junija) poročal je blagajnik g. Dragotin Žaga r o denarnem stanju ter je omenil, da so društvena pasiva narasla na 900 gld. in da vestno sestavljeni proračun kaže strahoviti primankljaj 4668 gld. 23 kr. Tolažil je občni zbor, da mej dohodke proračuna ni sprejeta deželna podpora, katera je iznašala za preteklo leto 2400 gld. in katere se je nadejati društvu tudi v prihodnje, ter da še ni ušteta zaostala društvenina; vender se kaže deficit 1700 gld. Huda katastrofa se je bližala, ki je hotela uničiti vse, kar je storilo društvo v petih letih. Vender odbor je imel mirno vest, ker je ni sam zakrivil. Deficit je nastal iz finančne krize tega leta; vseobčni „krah" uplival je na to, da so predstave bile slabeje obiskavane. Vsakdo bi pričakoval, da pomore dežela mlademu društvu na noge; in vender se to ni zgodilo. Društvo si je moralo pomagati samo. Osnoval se je podporn i odbor , ki je imel nalogo podpirati sposobne moči slovenskega gledališča v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta odbor ustavil je to svoje delo ter je razpisal narodn o subskripcij o po vse j Sloveniji . Apeloval je na rodoljubno slovensko razumništvo, da s prispevki omogoči društva obstanek; razposlal je nad 500 pisem naj odličnejšim rodoljubom z vabilom, da pristopijo v Dramatično društvo. Odbor je celo mislil napraviti ar eno, v kateri bi se igralo po leti ter bi se tako povečali dohodki, da bi se mogel s tolikimi žrtvami ustanovljeni zavod tudi v bodoče častno uzdržavati. Poziv slovenskim domorodcem imel je sijajen uspeh. Vsi domorodci brez razločka stanu in političnega mišljenja polagali so darove na Talijin žrtvenik, in tako je bil v treh mesecih deficit poravnan, društvo pa rešeno svojega propada. Društvo si je oddahnilo, storilo je svojo sveto dolžnost, ker si je na vse kriplje trudilo ohraniti do boljših časov to malo trohico narodne ravnopravnosti v deželnem gledališču kranjskem. Po vsej Sloveniji nabralo se je do 1800 gld., le na onih 500 vabilnih pisem pristopila sta društvu le dv a nova člana, tako da se blagajnikova želja, da bi društvo imelo vsaj 1000 zanesljivih podpornikov, ni izpolnila in še ostane tudi dalje pium desiderium vseh blagajnikov Dramatičnega društva. V gledališki dobi 1873/74 priredilo je društvo 31 predstav v deželnem gledališču; imelo pa je deželne podpore 2400 gld. Igralnih moči bilo je angažovanih 7, ostalim so se dajale igralne nagrade. Brez nagrade sodelovalo je 7 igralnih moči. Kakor prejšnja leta, darovali so društvu tudi to leto in pozneje nekateri rodoljubi knjige in garderobo. V dobi 1874/75 izgubilo je društvo več dobrih igralnih moči; vender je priredilo 30 predstav v deželnem gledališču. Igralo se je četirikrat na mesec. Deželne podpore je imelo -HI 71 S*— 2400 gld. Navzlic temu borilo se je društvo z velikimi težavami, podporni odbor, ki je uzdržaval dramatično šolo, moral je v ta namen nabirati doneske to in prihodnja leta. Unanji člani niso plačevali društvenine, a poleg tega slovensko občinstvo ni več tako marljivo obiskavalo slovenskih predstav, kakor je bilo v prvih letih navada, in je to bilo največ krivo, da je Dramatično društvo jelo bolehati na deficitu. Igralnih moči je bilo angažovanih 6, ostalim so se dajale nagrade. Brez nagrade je sodelovalo 18 igralnih in pevskih moči. Radi popolnitve igralnih moči pričele so se v dobi 1875/76 predstave šel6 meseca novembra 1875. Društvo je napravilo predstav 28. Dežela je dala podpore 2400 gld. in 200 gld. kot nadomestilo za 13 gledaliških lož. Podporni odbor nabral je za uzdržavanje dramatične učilnice 130 gld. Igralnih moči je bilo angažovanih 7 in 1 kapelnik, drugi so dobivali nagrade; nekoliko jih je sodelovalo brezplačno. Nič ugodneje ni pričelo društvo gledališke dobe 1876/77. Predstave so se pričele šele z novembrom 1876 in to radi obravnav s posamičnimi igralnimi močmi, s katerimi so se morale skleniti take pogodbe, da niso preobčutno zadele društva in da so ugajale sodelujočim osobam. Predstav je bilo 25. Deželna podpora 2400 gld., namestek za 13 gledaliških lož 171 gld. 62Va kr. Podporni odbor je nabral 130 gld. 80 kr. Igralnih moči je bilo angažovanih 6 in 1 kapelnik. V dobi 1877/78 bile so angažovane samo tri igralne moči in kapelnik. Stari igralci so odhajali, novi niso mogli hitro napredovati, in tako je odbor teško nadomeščal stare sile. Hvalevredno je torej omeniti g. Juvančiča , ki je več let brezplačno igral, in g. Antona Jeločnika , ki je več let brezplačno igral in vodil režijo ter je bil radi tega pravi steber slovenskemu gledališču. Predstav je bilo 23. Deželne podpore 2400 gld. ter namestek za 11 gledaliških lož 241 gld. 23 kr. Podporni odbor je tudi nabral znatno svoto (139 gld. 21 kr.). Igralnih moči je bilo angažovanih 3, drugi so igrali proti nagradi, malo njih brezplačno. Veliko število podpornih članov je izstopilo, ker odbor je izbrisal vse one, ki so bili že mnogo let na dolgu z letnino. Do zdaj je Dramatično društvo vsaj častno životarilo poleg podpore deželnega odbora. Toda društvo je dohitel še hujši udarec, nego 1. 1873. Deželn i zbo r kranjsk i skrčil j e 1. 1878. podpor o na 1000 gld. te r je s tem zada l smrto - 72 K - nosen udare c slovenskem u gledališču . S tako majhno podporo ni moglo društvo plačevati igralcev in zato je konec septembra 1. 1878. odpustilo vse glavne igralne moči. Tako so ostavili slovenski oder: Fran Schmidt, Dragoila Odijeva, kapelnik in pevovodja Stockl je že prejšnje leto zapustil Ljubljano, slovo so dali slovenskim deskam Vincencij Vizjak, Josip Paternoster, Cilka Podkrajškova umrla je 1. 1879., mladi igralci, ki so kaj obetali, porazšli so se. Slovenski oder je osirotel vsled nebrižnje deželnega odbora kranjskega. Tako se je zgodilo, da društv o 1. 1878/79 ni priredil o noben e javn e predstave . Deželni odbor pa je to skrčeno podporo še posebe krstil z naslovom: „v podpor o slovenski h literarni h in dramatični h namenov", in sicer: 600 gld. slovenskim dramatičnim igram1), 300 gld. za tisek, 100 gld. za društveno knjižnico. Kakor se vidi, za predstave niti vinarja ne. Dramatično društvo ni si vedelo pomagati. Jelo se je pogajati z Ludwigom , ravnateljem nemškega gledališča v Ljubljani, ali ne bi hotel on nadaljevati slovenskih predstav pod tem uvetom, da bi mu Dramatično društvo za ta čas prepustilo svojo garderobo, knjižnico, svoje lože in jeden del deželne podpore. Nemški vodja je to ponudbo velikodušno odklonil. Na tak način uničen je bil trud prejšnjih let. One igralne moči, ki si jih je društvo odgojilo, porazgubile so se; slovensko gledališče je bilo brez igralcev, in ako je Dramatično društvo hotelo misliti na predstave, moralo je pričeti z diletanti; moralo je z nova pričeti. In te britke izkušnje ni si moglo prihraniti! Po dolgem odmoru zbralo je okrog sebe nekaj novih igralnih moči (gospa Gutnikova , Cerar , E. Skaberne , Gutnik, Gizela Nigrinova ) in društvu so priskočile na pomoč starejše "moči: A. Jeločnik , Valent a Brusova , P. Kajzel, Namretova . Toda starejše moči so skoro odstopile, tako da so se predstave od I. 1880. do I. 1883. prirejale le z diletanti. Prva diletantska predstava bila je 11. januvarja 1. 1880. in so tega leta bile Ie tri predstave. Od onih 1000 gld., dovoljenih za 1. 1880., izplačalo se je društvu le 400 gld. Poleg tega je treba omeniti, da se je slovenskega občinstva ljubezen do Dramatičnega društva močno ohladila. ') Odbor je razpisal nagrado 600 gld. slovenskim dramatičnim igram, in sicer 400 gld. za večjo dramo iz kranjske ali sploh avstrijske zgodovine — to je bil pogoj deželnega odbora — in 200 gld. za najboljšo veseloigro. 73 H - Hud udarec je bil Dramatičnemu društvu tudi to, da je smelo le dvakrat na mesec igrati. Deželni odbor je polagoma nazaj jemal, kar je malo prej dal, ker je imel očividen namen ne podpirati slovensko gledališče. Slovenske predstave so v tem času bile redke: Leta 1880/81 bilo jih je 4 Leta 1883/84 bilo jih je 13 „ 1881/82 „ „ „10 „ 1884/85 „ „ „ 12 * 1882/83 „ „ , 6 „ 1885/86 „ „ , 13 Ker je moralo vse nazadovati, potem se ne bodemo čudili, ako čitamo 1. 1881. imena slovenskih igralcev na nemškoslovenskem, torej dvojezičnem gledališkem listu. V takih okolnostih je čisto naravno, da se je ljubezen občinstva do Dramatičnega društva močno ohladila, saj ni društvo, kateremu so vrat zadrgnili, moglo dati občinstvu to, česar je želelo. Deželni odbor je to dobro videl in ker ni mogel nakazati vse one neznatne podpore, pozval je z dopisom z dne 23. novembra 1880, štev. 5836 društvo, da bi bilo jako primerno, č e bi društv o izdal o kak o dobr o knjig o zabavn e ali poučn e vsebine , ali pa, če bi se dala nagrada kakem u nadar j ene mu domačem u pisatelju , da bi izdal znanstven o delo. V ta namen dovolil bi deželni odbor nagrade 60Q gld., katera svota je ostala po odštetih 300 gld. za izdavanje knjig in po odštetih 100 gld. za knjižnico od podpore za 1. 1880. temu (Dramatičnemu) društvu odmerjene! Kako napačno. Bilo bi pač bolje, ko bi se deželni odbor obrnil s tem dopisom do Matice Slovenske. Ona izdaje poučne, zabavne in znanstvene knjige, Dramatično društvo pa prireja gledališke predstave. Vsled rečenega poziva predlagalo je Dramatično društvo, da bi se ta podpora obrnila v namen, da se porabi kot nagrada pisatelju, ki bi spisal slovensko poetiko. Najbolj primeren društvenim nameram bil bi estetičen spis o sami dramatični poeziji. Toda tak spis bil bi premalo obširen in premalo bi se mogel opirati na slovensko dramatično književnost, katere je le malo. Z druge strani pa živo potrebuje naša književnost take knjige, iz katere bi posebno mladina srednjih šol zajemala estetičen pouk v vsej poeziji. Z dopisom z dne 9. septembra 1881, št. 5107 odgovoril je deželni odbor na to, da se njemu važneje zdi to, kar je že prej izrekel, nego izdava poetike, vender pa, da ustreže želji društva, privoli temu ter izrazi željo, naj odbor brž ko mogoče najde in -m 74 Kimenuje pisatelja poetike; ki naj predloži natančen načrt tega dela. V tem zmislu se je vršilo dopisovanje, pisarilo se je vse leto, za gledališče pa se ni storilo nič, in poetika se tudi ni izdala. Deželni odbor je celo zahteval, da se mu predloži načrt poetike. Ne vem, kam je mislil, ko se je hotel baviti s presojo poetike! Z dopisom z dne 21. oktobra 1879, štev. 6020 naznanil je deželni odbor, naj se razpišejo nagrade za slovenske igrokaze, kateri se mu morajo predložiti v presojo. Dramatično društvo je razpisalo darila, oglasili so se pisatelji z izvornimi igrami, katere so se izročile deželnemu odboru. Tako je deželni odbor spet postal dramaturg slovenskemu gledališču. Pisarilo se je mnogo, za slovenske predstave pa se ni storilo nič. Društvo se je moralo baviti s stvarmi, ki so ga odvračale od pravega namena. Odbor je nasvetoval, naj deželni odbor določi nagrado dvema relativno najboljšima igrama. In kaj je storil deželni odbor? Dal ni nobene nagrade, in slovenski pisatelji so odšli — prazni. Prepričan sem trdno, ko bi deželni odbor od vodje nemškega gledališča, kateremu je dajal več podpore, nego nam, zahteval to, kar je zahteval od odbora Dramatičnega društva, ne bi nemški vodja mogel prirejati predstav. Kakor ves narod slovenski, dohitela je tudi Dramatično društvo britka izguba Umrla sta dva zaslužna moža za slovensko dramatiko: Josip Jurčič in dr. Janez Bleiweis. Smrt je tudi pokosila marljivega prelagatelja Viktorja Eržena. Kakor sem že omenil, prepustil je deželni odbor gledališče Dramatičnemu društvu za dobo 1882/83 le dvakra t na mesec , jedno nedeljo in jeden delavnik. Z obžalovanjem uzelo je društvo to na znanje videč, da se mu kratijo pravice jedino le na dobiček nemškemu gledališču. Deželni odbor je krčil predstave, manjšal podporo in je leta 1882. predramil slovensko poetiko! Polemizoval je z odborom Dramatičnega društva o tem, ali naj se spiše po uzgledu Gottschallove ali Minkuitzove poetike, in je konečno, ker se ni mogel ogreti za poetiko, nasve - tova l in opozori l odbo r na izdaj o popoln e zbirke , in ako mogoč e s pojasnjevalnim i pristavki , slovenskih narodni h pesen. Za to delo bil bi deželni odbor pripravljen dovoliti veliko večjo podporo, nego pa za izdajo poetike. Prekarakteristično! Kje pa so slovenske gledališke predstave? Deželni odbor dovolil je z dopisom z dne 30. novembra 1883. društvu dve predstavi na mesec s tem dostavkom, da se ima -* l 75 &«- Dramatičn o društv o rad i slovenski h predsta v vsa k mese c tolik o popre j sporazumet i z vod - stvo m nemškeg a gledališča , predn o se na de - želn i odbo r za dovoljenj e obrn e in dnev e slo - venski h gledališki h predsta v se m (deželnemu odboru) naznani , da mor e deželn i odbo r dovoljenj e dn i slovenski h predsta v vodstv u nemškeg a gleda - lišč a ose m dni popre j napovedati". Kakor vidimo, povrnili so se zopet Zollnerjevi časi. Slovenska dramatika ni imela pričakovati nič dobrega v starem deželnem gledališču. Vidi se, da se Dramatično društvo ni držalo tega navodila, radi tega je deželni odbor z dne 30. oktobra 1. 1886. opozoril društvo na pogodbo z ravnateljem Schulzem: „Bezuglich der fur slovenische Vorstellungen reservirten Tage wird bestimmt, dass dieselben so rechtzeitig vom Dramatischen Verein im Einvernehmen mit dem Theaterdirector Julius Schulz dem Landesausschusse in Vorschlag zu bringen sein werden, auf dass der Landesausschuss dem Unternehmer dieselben stets 3 Tage vorher definitiv bezeichne, damit die Unternehmung in der Eintheilung des Repertoirs nicht beirrt werde." To so bili prežalostni časi za slovensko gledališče. Toliko zaprek od vseh strani, tako malo naklonjenosti od nemških deželnih odbornikov, da mora človeka srce boleti. Sam Bog ni mogel trpeti, da se godi Slovencem tolika krivica; poslal je ogenj na staro gledišče, in tako je zgorelo deželno gledališče dne 17. februvarja 1887. Pogorelo je gledališče, v katerem niso Slovenci smeli igrati, kolikorkrat so želeli. Pogorele pa so tudi pravice nemških posestnikov lož.1) Vse je zgorelo. Nemško gledališče od onega časa ni imelo pravega zavetišča v Ljubljani, a Dramatično društvo preselilo se je v svojo staro čitalnico ljubljansko, kjer je prirejalo predstave do letos, ko se je preselilo v novo deželno gledališče, katero, tako vsaj upamo, namenjeno je v prvi vrsti slovenskemu narodu, in le jedino slovenskemu narodu v prosveto in slovenski dramatiki v prospeh. ') Posestniki lož v starem gledališču hoteli so svoje pravice do lož prenesti tudi v novo deželno gledališče. Deželni odbor ni jim priznal te pravice, in zategadelj so se obrnili do višjega upravnega sodišča, katero pa je st.var tako razsodilo, da posestniki lož, to so Nemci, ne morejo prenesti svojih pravic v novo deželno gledališče. -*f 76 &<— ===Dramatična književnost.=== ====A. Izvorna dela.==== ajhni so bili prvi začetki na polju dramatične književnosti. Ni se pojavilo mnogo pisateljev, a da se jih je pojavilo vsaj nekaj, to je zasluga Dramatičnega društva. Ko je to društvo vsaj toliko doseglo, da je moglo prirejati redne gledališke predstave, obodrilo je s tem mlade pisatelje, da so se poskusili na dramatičnem polju. Iž njih proizvodov pa se je koj razvidelo, da so se premalo ozirali na vse one pogoje, na katere se je opirati dramatičnemu pisatelju. Čisto nekaj drugega je pisati za gledališče, a čisto nekaj drugega pisati igre za čitanje. Ta razlika je velika, zakaj kdor se ni popolnoma seznanil z gle- - dališko dramsko tehniko, ustvari teško takih proizvodov, kateri bi ustrezali zahtevam gledaliških desek. Gledališče in dramatični pisatelj sta tako tesno spojena, da ne more drug uspevati brez drugega in da smemo trditi, da se bode naša dramatična književnost le tedaj pouzdignila, kadar bodemo imeli dobro urejeno gledališče. Poglejmo si v tem oziru češko dramatično književnost. Še pred tridesetimi leti je bila češka dramatična književnost razmerno neznatna in šele od onega časa, ko so si Čehi osnovali stalno gledališče, zlasti pa od one dobe, ko so si postavili „ Narodno divadlo", razcvita se njih dramatična književnost tako bujno in toli bogato, da je na češkem repertoarju zadostno in častno zastopana. Takisto je s češko dramatično glasbo, katera je danes na tolikem vrhuncu dovršnosti, da tekmuje z drugimi narodi in da jih celo prekaša. Češka opera je danes ravno tako svetovna in moderna, kakor nemška in italijanska. Ako se ozremo po slovenski glasbi, to vemo sicer, da je orgljavec Jakob Zupa n okolo leta 1780. zložil opero „Belin", toda kakšna je bila ta prva opera slovenska, o tem ne moremo soditi. Dolgo časa po Zupanu ni se pojavil nobeden operni skladatelj. Kašpar Mašek (1794—1873) zložil je opereto: „Die Strafbaren", opero „Emina " in „Di e Unbekannten". Sin njegov Kamilo Mašek (1830—1859) pa je sestavil overturo k mfelodramu „Judita". Do leta 1848. ni sploh bilo slovenskega gledališča, in kaj če operni skladatelja svojim glasbotvorom, ako ga ne more spraviti na deske? To se je jasno pokazalo pri Miroslavu Vilharju, ki je še pred letom 1848. spisal spevoigro, kateri je sam napravil libreto tudi v nemškem jeziku, nadejaje se na ta način, da jo spravi na nemške deske v Ljubljani. Pozneje je to spevoigro zagrnil v slovenski jezik in jo je krstil z imenom: »Jamska Ivanka". Kakor znano, uzrasel je ta umotvor na domači zemlji in je že radi tega to hvalevredno. Vilharjeva spevoigra je svoj čas jako ugajala, še bolj pa uspevala, ko ji je popravil glasbo znani kapelnik Schantl , kateri jo je instrumentoval. Z dobo čitalnice ljubljanske nastopil je na našem glasbenem polju dr. Benjami n Ipave c z opereto: »TičnikJ , katera se je pela prvič leta 1866. Isti pisatelj je zložil spevoigro v treh dejanjih: »Teharski plemiči", ki se bode pela letos (1892) prvič. Libreto temu delu je spisa) g. Anto n Funt e k. Snov ji je uzeta iz naše zgodovine in sicer razpravlja o tistem zgodovinskem dogodku, kako in zakaj je celjski grof oplemenitil Teharčane. Vrli skladatelj je ne samo obogatil našo glasbeno književnost, ampak uvaževal je naše skromne razmere in je svoje delo poklonil Dramatičnemu društvu v Ljubljani. Anto n Stockl spisal je glasbo k »Čarovnici". Naš vrli rojak v Davori n Jenko , zdaj kapelnik srbskega gledališča v Belem Gradu, usglasbil je leta 1882. opereto »Vračar a ili Baba Hrka", ki seje predstavljala prvič dne 3. maja 1. 1882. v Belem Gradu s tako lepim uspehom, da se je igrala četirikrat zaporedoma. Še drug srečen pojav zabeležiti je na glasbenem polju. G. Anto n Foerste r je zložil opereto: »Gorenjski slavček", kateri je spisala libreto gospa Pesjako v a. Tudi predmet ti opereti je iz domačega življenja. Prvotni libreto je prenaredila pisateljica in tudi skladatelj je svoje delo znatno preustrojil. G. Anto n Foerste r je dalje zložil petje k igri :„ Mater in blagoslov", instrumentovalje spevoigro „Kralj V o ndr a XXVI." in dr. S tem bi našteli vse, kar se je pojavilo na našem dramatičnoglasbenem polju. Malo je to; zlasti so presledki od jednega dela do drugega predolgi; vender pa smemo tudi to po pravici radostno zabeležiti. A kaj nam obeta bodočnost? Lepi hram umetnosti se je otvoril, in slovenski skladatelji so povabljeni, da v njem častno tekmujo in da pouzdignejo slovensko umetnost. Upamo, da nam bodočnost obudi skladatelje v marljivejše delovanje; saj imajo zdaj širno polje, imajo lep umetnosten hram, kjer se bodo lahko dostojno kazali slovenskemu narodu. Naš skladatelj gosp. Fran Gerbi c piše tudi opero, ki jo bode skoro dogotovil; in da bi se tudi drugi oglasili, to je naša srčna želja. Ko je Dramatično društvo jelo prirejati gledališke predstave, gojilo je poleg drame opero in opereto. V prvem času seveda dajalo je take stvari, ki so bile primerne mlademu odru. Kar se tiče pevteev in pevk, pomagalo si je z domačimi silami, ker ni moglo angažovati izšolanih opernih pevcev. Toda omeniti nam je pri tem, da so te sile bile res izborne. Sodelovali so v prvem času pevci: Ivan Meden , Josip Nolli , Josip Pater - noster , Vojteh Valenta , Avgust Puciha r in dr., katerim so se pridružile vrle pevke: Pavla Namretova , Antonija baronica Neugebauerjeva , Dragoila 0 d i j e v a, Antonija R o sova, E. Štembergova , Ana Piskarjev a in dr. V najnovejšem času, s prihodom gosp. Frana Gerbica v Ljubljano, dobilo je slovensko gledališče dve izvrstni pevki: gospo Milko Gerbicev o in gospodičino Lujizo Daneševo . Kar se tiče skladateljev, zastopana so bila. do zdaj na našem repertoarju imena: Adam, Miiller, Conradi, Offenbach, Brandl, Gumbert, Suppe, Titi, Zaje, Blodek, Verdi. Poleg tega pa so kapelniki našega društva: Anton Stockl, Schantl, Anton Foerster in Šincelj, Fran Gerbic za posebne prilike skladali in skrbeli za instrumentovanje. Imena rečenih skladateljev, katerih dramatičnoglasbena dela so se dajala na slovenskem odru, označujo in kažejo nam kakovost dramatične glasbe, na slovenskem odru negovane. Ta opomnja je splošna, zakaj omeniti in poudariti mi je posebe, da so se že v početku društvenega delovanja pele arije iz modernih oper in da se je v zadnjem času začela poleg operete gojiti opera. Zasluga v tem pogledu gre gospodu F r a n u Gerbidu, ki je na vabilo Dramatičnega društva, Glasbene Matice in Narodne čitalnice ljubljanske prišel iz Levova v Ljubljano in je tu ustanovil slovensko opero. Ustanoviti pa slovensko opero bilo mu je tem laže, ker je privedel s seboj soprogo, gospo Milko Gerbicevo in nje sestro gospodičino Lujizo Daneševo, ki sta obe izvrstni operni pevki. Poleg njiju skrbelo je Dramatično društvo tudi za pevce in je v preteklem letu deloval na našem odru gospod Fran Bučar z zelo ugodnim uspehom. Po svojih skromnih gmotnih podporah dosegli smo danes vsaj toliko, da imamo v Ljubljani zagotovljeno opero, t. j. da se je vsaj ustanovila podlaga, na kateri lahko kaj naredimo, in da smo Slovenci danes jedini na slovanskem jugu, ki imamo in uzdržujemo svojo opero. S preporodom slovenske književnosti pojavila se je tudi izvorna dramatika. Z BIeiweisovimi »Novicami0, ustanovljenimi -^g 79 Spleta 1843., pojavili so se prvi dramatični pisatelji naši. „ Novice" so blagodejno uplivale na občno književno gibanje. 0 Prešernovi tragediji ne vem žal nič več, nego to, da jo je pesnik bržkone spisal in da se nam nje rokopis ni — ohranil. Bernard Tomši č spisal je že leta 1845. svoje „Lahkoverneže", (tiskani 1864 pri Jakiču v Zagrebu), a Fran Malavaši č leta 1848. dve igri: »Nekda j in zdaj " in „Edinost". Še prej je spisal Davorin Trstenja k (Vicko Dragan), namreč 1 1837., dramo v treh činih: „ Nevest a z otok a Cypros", prvi čin slovenski, ostala dva pa po Stanka Vraza nasvetu ilirski Toda rokopis, poslan v Zagreb, bil je policijski konfiskovan in uničen. Od Trstenjaka imamo dalje melodramsko pesem „V o d n i k", opero „L a d a'1, katero ima v rokah g. dr. Benjamin Ipavec, in komedijo: ,.Kako si j e Vr b o vča n svoj o svojeglavn o ženk o poboljšal". (Koledar Matice Slovenske 1867.) Živahnejše delovanje pričelo je šele po letu 1860. Pojavili so se pisatelji izvornih iger slovenskih: Bogoslav Roga č ki, (župnik Miha Lendovšek) spisal je igro v dveh dejanjih: „Kater i bo?". J. Bil e je sestavil dramatičen prizor „Slovenij a oživ - lje n a", ki je bil priljubljen repertoarski komad čitalnice ljubljanske. Fran Reme c podal nam je igrokaz v treh dejanjih: „Samo , prv i kral j "slovenski", in izvorno Burko v treh dejanjih „Trapasti Juri". Nadalje so nam podali: Anton Kos šaloigro v dveh dejanjih: „Stras t in krep o Ljudevit Tomši č izvorno veseloigro v dveh dejanjih: „ La h ko umn a Emica", veseloigro v jednem dejanju „ S peke l se je " in veseloigro v treh dejanjih s petjem: ,, Šil o 3 a ognjil o ali dane s men i jutr i tebi"; Anton Klodi č veseloigro v treh dejanjih: „Novi svet" in „Materin blagosfov"; J. Poki u kar („Muha in krop"); Josip Lavri č (Mikeljnov) igro v dveh delih: „Pleme'nit a osveta"; I. Lipe ž žaloigro: „Car Lazarjev a smrt", Blaž Potočni k (,/Prerokovanje vremena v prihodnjem letu"); Lujiza Pesjako v a („Na Koprivniku", ,.Gorenjski slavček"); Fr. Silveste r („Izgubljeni sin");M. Maja r („Jagodice"); Fran Zakrajše k („Marija Antonijeta"); Janez G1 o b o č n i k („Pravica ne prestane", igra v treh dejanjih); J. Kosma č („Kovačeva Minka", veseloigra v jednem dejanju); Sreboški-Petrlin („Modrost in pravica", igra v jednem dejanju); Fran Potočni k („Dan slave ali krščanskoturška vojska"); 80 S J. M ohorči č (,,Obljuba madoni", izv. drama v dveh dejanjih)- Fr. Štrukel j (Fr. Jaroslav) (..Slovenski Jurček", šaloigra v treh dejanjih); Saverja n („Smrt zedini ljubeča srca", izv. žaloigra v treh dejanjih); Ivan Vil h ar („Grof Inkaj", izv. burka 4 v jednem dejanju); Fran R e b e c („Spokorjena žena", veseloigra v jednem dejanju, po Vicko Draganovem načrtu v koledarju „Matice Slovenske"); Ivan Gabrše k („Zaigrano ime"); Fran Konča n („Župan", igrokaz v štirih dejanjih); Anton Kode r („Pavlina", izv. žaloigra v petih dejanjih); Tone Turku š „Vojska in mir", melodrama v treh dejanjih); Ivan Vrhove c („Prepir radi sobe", izv. veseloigra v jednem dejanju; „Ali si jo zadel?", izv. šaloigra v dveh dejanjih); Lipe H a d e r 1 a p (,,Hektor in Andromaha", dramatičen prizor. 1874; „Hajduci", libreto); Josip Nolli („Komisionar Nr. 1.", soloprizor; „Pred plesom", soloprizor). Teh pisateljev prvi dramatični poskusi bili so hvalevredni, dasi sploh z manjšo srečo izvršeni. Igre teh prvih začetnikov niso se — vsaj večina njih ne — predstavljale na javnem odru in večina njih tudi tiskom ni prišla na svetlo. Tem lepši uspeh je dosegel s svojimi igrami Mirosla v Vilhar . Njega izvorne igre: »Detelja", „Župan", „Pošten a deklica", „Slep ni lep", predstavljale so se v rojstvenem kraju pesnikovem in po raznih čitalnicah. Snov jim je uzeta iz pristnega domačega življenja, in ker izhajajo iz narodnega srca, šle so tudi narodu do srca, kadar so se igrale. V rokopisu se še nahaja šaloigra: „Kdor prej pride, prej melje". Vender ko je nastopil mladi pisatelj Jos. Ogrine c s svojo veseloigro: „V Ljubljan o j o dajmo", prekosil je ž njo vse svoje vrstnike in predhodnike.. Ogrinec je posegel v pravo narodno življenje in je to pravo sveže življenje z igro presadil na oder. Naslikal nam je prave narodne značaje, res take, kakeršni so v istini, in zategadelj se je prikupil na odru in ostane s svojim delom na slovenskem odru še bodoče čase. Ogrinčeva veseloigra spada navzlic temu, da ni v tehniki dovršena, mej najboljše proizvode naše dramatične književnosti. Od J. Ogrinc a imamo še glumo v jednem dejanju: ,,K j e j e m e j a ?" (Slov. Talija) in v rokopisu izvorno dramo v štirih dejanjih: „Hudi Kljukec". Leta 1869. zagledala je svetlo Frana Celestin a igra v treh dejanjih „Roza". To igro spisal je naš zaslužni pisatelj po Molierjevem uzgledu v verzih. Gledališki pisatelj v pravem pomenu besede nastopil je Jakob Aleš -ovec . Pisal je neutrudno izvorne igre in neumorno prelagal iz tujih jezikov. Njegove izvorne igre so se zvečine igrale na našem odru z dobrim uspehom in so zvečine ostale v rokopisu. Te igre so: „Kdo je •tat?", ..Naselniki"^ „Ne vem", burka v treh dejanjih, ^upeKarjeiTogleduh^saloigra v jednem dejanju, „Podlaga zakonske"J'šreČe", izvorna veseloigra v jednem dejanju, „Frahčozje v Kamniku''j~Izvorna zgodovinska igra, „Dimež" izvorna igra s petjem TTTvetTcIejanjih in petih podobahrs prečl-" igro (godba Anton Stockla) in konečno ,, Čarovnica", izvorna komična opereta, „Nemški ne znajo", izv<5rna burka v jednem dejanju, »Postrešček in komisionar" (kuplet). Tudi izvrstni romanopisec Josip Jurči č spisal je tragedijo ,.Veronika Deseniška", kateri je uzeta snov iz domače zgodovine. Tragedija je sama po sebi dobra, vender je preepska in tudi v tehniki ne ustreza zahtevam moderne drame. Krasen uspeh je Jurčič dosegel s svojo tragedijo v petih dejanjih: „Tugomer", (Slovenska knjižnica, III. zvezek, izdal Jos. Jurčič v Ljubljani 1876), ki je pravo klasično delo. O sedemdesetletnici Bleiweisovi, ki se je praznovala dne 19. novembra 1878. leta, igrala se je slavljencu na čast izvorna veseloigra „Berite Novice!", ki sta jo spisala Josip Jurči č in Janko Kersnik. Mnogo nam je ustvaril na dramatičnem polju na| izborni pesnik Josi p Stritar . Od njega ima naša književnost celo vrsto prizornih spisov, pri katerih, kadar jih čitamo, nehote mislimo, zakaj nam pesnik ni podal kakega večjega dela. Ves IV. zvezek „Zbranih spisov Stritarjevih" obsega prizorne spise, in ti so: 1.)' „Pismo", 2.) „Kita", 3.) »Otročji bazar", 4.) „Pri večerji", 5.) »Oderuh", podoba iz kmečkega življenja, G.) „Zapravljivec", podoba iz kmečkega življenja, 7.) »Najemnina", podoba iz mestnega življenja, 8.) »Rejenka", podoba iz kmečkega življenja, 9.) »Iz Bosne", 10.) »Očetovo pismo", 11.) »Očetov god", 12.) »Kosana", 13.) »Klara", podoba iz življenja velikomestnega, 14.)» Zorko", podoba iz dijaškega življenja. 15.) »Po velikem požaru", slika iz življenja dunajskega, 16.) »Nedolžen!", 17.) »Pravo junaštvo!", podoba iz kmečkega življenja, 18.) »Klasične podobe", 19.) »Apostrof", 20.) »Ljubezen", 21.) »Živalski pogovori", 22.) »Zimske podobe". Mirko S o 11 a n spisal je izvoren igrokaz v petih dejanjih „Mo ž beseda", ki je prišel na svetlo 1. 1876. (Natisnila 82 |4- tiskarnica družbe sv. Mohorja v Celovcu, 16°, str. 117. V založbi Jurija Lercherja v Ljubljani.) Iz najnovejšega časa imenovati nam je še zelo marljivega in plodovitega pisatelja, dr. Josip a Vošnjaka . Tudi od njega imamo celo vrsto iger, katerih nekatere so se že igrale na slovenskem odru, ostale pa je pisatelj izročil v rokopisu Dramatičnemu društvu. Te igre so: 1.) „K Vodnikovi slavnosti", dramatičen prizor v jednem dejanju, izšla v Ljubljani 1. 1889. pod naslovom: »Svoji k svojim"; 2.) »Pene", veseloigra v treh dejanjih, rokopis; 3.) »Ministrovo pismo", veseloigra v dveh dejanjih, rokopis; 4.) »Svoji \ svojim", prizor iz kmečkega življenja v jednem dejanju, Koledar Družbe Sv. Mohorja 1890; 5.) »Za orehovo senco", prizor iz kmečkega življenja v jednem dejanju, Koledar Družbe Sv. Mohorja 1891; 6.) „Ženska zmaga" veseloigra v treh dejanjih, rokopis; 7.) »Doktor Dragan", drama v petih dejanjih, rokopis; 8.) »Lepa Vida", drama v petih dejanjih, rokopis; 9.) »Pred sto leti", dramatičen prizor v dveh delih. Dramatično društvo ima že nekaj časa v rokopisu Davorina Hostnik a veseloigro: »Dokto r Grom". Ignacij Borštnik je spisal »Ni moj ukus", »Oto k in Struga", »Star i Ilija", narodna igra v treh dejanjih, in je konečno za oder priredil Jurčičevo »Veroniko Deseniško". Nadalje nam je še imenovati nekaj pisateljev. F. Š. (Fran Škofic, c. kr. okrajni sodnik v Škofji Loki, f 1892) priobčil je dramatično povest v petih dejanjih: »Gospod s Preseka " (Ljublj. Zvon 1886); Alfonz Pire c — tudi s književnim imenom Planinec — spisal je dve igri: »To j e moj a maksima", vesela igra v jednem dejanju (Ljublj. Zvon 1887) in »Čegav a bode", vesela igra v dveh dejanjih (Ljublj. Zvon 1888). Neki R. Vtorej je priobčil »Sentimentalca," (Ljublj Zvon 1889). Leta 1889. izšla je v Gorici šaloigra v jednem dejanju »Loterist", ki jo je spisal Anton Zavrtanek . Brezniko v podal nam je dramatski poskus »Na preužitku " (Slovan 1886), Ivan J F ajd i ga pa se je poskusil s slikama »Oče" in »Stan in Stana" (oboje „Slovan" 1886.0 ') Na dramatičnem polju so se tudi poskusili: Jože Iskrač (Frankolski) (»Andrej Turjaški", igra v petih dejanjih); J. L. („Lenora", igra v treh dejanjih s petjem); Bogomil Trzinski (»Kralj Matijaž", libreto v jednem dejanju); Jak. Pfemisl t. j. Bedenek („Slavomil in Jovana", žaloigra v štirih dejaj njih); Klenič Jože (»Zeta carja Lazarja ali Bitva na Kosovempolju", žaloigra v petih dejanjih); Robič Maksimilijan (»Viljem grof Slavata", igra v treh - H 83 Še v začetku tega poglavja, in sicer na tistem mestu, kjer govorim o prvih dramatičnih pisateljih slovenskih, omeniti mi je bilo neznanega pisatelja, čegar rokopisna drama je za našo književnost velike važnosti. Za Vodnika živel je na Koroškem mož, bil je bržkone duhovnik, ki se je takisto, kakor Vodnik, bavil s pesništvom. Mož, čegar ime nam je žal neznano, zlagal je pesmi, razmotraval je jezikoslovna uprašanja in spisal je dramo Bil je goreč rodoljub, gorečnejši Slovan, nego Vodnik, in tudi glede jezika in oblike je dovršenejši od Vodnika. V. A. Globočnik1) poročal je v praški „Politik", daje dobil rokopis, ki je zdaj njegova svojina, v hiši krojača Janeza Bizjaka v Podkloštru blizu Trbiža na Koroškem. Imela ga je gospodinja, ki ga je dobila od svojega starega očeta. Na naslovnem listu, 384 strani obsegajočega zvezka, v četvorki, zapisano je: „Basne. Tud sa poskushino". Spodaj je zapisano: „Wrata 12 Octobrs 1817". Basne so pisane v Vratih mej Trbižem in Beljakom, kjer je pisatelj živel; toda pisane so v narečju, ki se govori okrog Velikovca. Na drugem listu je zapisano „En Wiva t Ilyry", kar priča, da je mož bil goreč rodoljub Na tretjem listu začenjajo se pesmi, katerih je 42. V njih opeva pesnik svoja narodna čustva; naglaša odločneje, da je Slovan, nego Vodnik; toži, da se Slovenci preveč nemški uče; slavi Trubarja, Zoisa, Dobrovskega in — Napoleona I. Neznani pesnik veruje ..v slovansko bodočnost ter pravi, da bodo vse one zemlje, ki so bile nekdaj slovanske in so zdaj ponemčene, spet postale slovanske. Na strani 171. začenja se drugi del rokopisa. In ta del nas posebno zanima. V tem delu nahaja se drama, kateri je naslov: „Ulrich Graf Zellsky . Ena igra v treh aktah". Drama je pisana v peterostopnih jambih; snov je uzeta iz narodne zgodovine naše in je prav za prav dramatizovana narodna pesem, ki se še danes popeva po Štirskem in Koroškem. Dasi drama sama na sebi ni sestavljena po pravilih dramske tehnike, česar glede na ono dobo sploh in glede na našo književnost posebe ne moremo niti zahtevati, vender zaslužuje, da nje vrednost više cenimo. Kar se tiče jezika, izpolnjuje pesnik književno dejanjih); dr. Albin Poznik (»Listonoša ali ljubezen je slepa", igra v jednem dejanju); Luka Vranic („Lastavici", veseloigra v Štirih dejanjih, last »Narodne Tiskarne"); Štefan Lapajne („Stric iz Amerike", veseloigra s petjem v treh dejanjih); Grabrijan („Prepir o ženitvi", opereta, glasbo zložil Anton Hribar) in dr. ') »Slovenski Narod", 1888, štev. 48. 6* -•S 84 H - praznino mej Vodnikom in Prešernom, in kar se dostaje dela samega, je „Ulrich Graf Zellskyu prva slovensk a izvorn a drama. Tretji del rokopisa začenja se od strani 314 in razpravlja o jezikoslovnih stvareh. Tako smo naveli vsa izvorna dela na polju slovenske dramatične književnosti. Želeti bi bilo, da bi slovenski pisatelji bolj gojili dramatično umetnost, zlasti zdaj, ko imamo krasno deželno gledališče in ko bodemo potrebovali za slovenski repertoar vedno več izvornih iger. Mladi pisatelji naj bodo uverjeni, da imajo v Dramatičnem društvu v Ljubljani, kateremu je namen in naloga uzdržavati slovensko gledališče, vernega in zdušnega pospešnika dramatične umetnosti. Dramatično društvo hoče skrbeti, da se mladih pisateljev igre spravijo na slovenske deske in da se uprizorijo dostojno na vse strani. Vredno se mi zdi omeniti še jedne strani, ki je važna pa tudi zanimljiva. Važno je, kakšne nagrade so dobivali prvi dramatični pisatelji. V prvem početku svojega delovanja ni moglo Dramatično društvo dajati velikih nagrad, ker ni imelo samo sredstev. Josip Ogrinec dobil je od društva za veseloigro „V Ljubljano jo dajmo" 45 goldinarjev, dr. Fran Celestin za igro „Roza" nagrado 40 goldinarjev in kapelnik Schantl za glasbo Vilharjeve „ Jamske Ivanke" 50 goldinarjev. ====B. Prevodi==== Za repertoar slovenskega gledališča so marljivo skrbeli prelagatelji. Dramatično društvo potrebovalo je za svoje predstave mnogo prevodov. Hvalevredno je omeniti, da so se že prvi prelagatelji ozirali na slovansko, osobito na češko književnost ter so mnogo prelagali iz bratskih nam književnosti. Dramatičnega društva odbor pa je tudi sam vedno poudarjal, da je slovenskim pisateljem treba iger iskati v lepi dramatični književnosti češki. Seveda za repertoar tudi to ni zadoščalo. Mnogo se je prelagalo iz nemščine, potem tudi iz francoščine, in kar je posebno važno, hoditi smo začeli v najnovejšem času k Francozom po veseloigre. Sploh so na slovenskem repertoarju bila zastopana imena: Kotzebue, Iffland, Benedix, Nestroy, Moser, Kaiser, Raimund, Mosenthal, Rosen, Birch - Pfeiffer, G. Putlitz, L' Arronge, Schonthan, Golcloni, Girardin, Labiche, Grandjean, Mellesville, Hennequin, Scribe, G. Lemoine, Premaray, 0. Feuillet, V. Sardou, 85 KGeorges Ohnet, Šamberk, Sabina, A. Fredro, Klicpera, Kraševski, Pfleger- Moravsky, Korenovsky, Kaj. Tyl, Jerabek, Jos. Štolba, J. Vrchlicky, Batucky, Stroupežnicky, Jan Vavra, Karol Pippich, Gogol, Palm, Kukuljevic, Trifkovič, E. Tomič in dr. Na slovenskih deskah bili so že Schillerjevi »Razbojniki" (v prevodu Jos. Nollija), bil je tudi že Ibsen; le prvak vseh dramatičnih pisateljev, Shakespeare, ni še mogel priti na naše deske v slovenskem prevodu. Profesor dr. Karo l Glase r ima za tisek pripravljene dve Shakespearjevi'igri: »Rome o in Julija " (tretje dejanje priobčil »Ljubljanski Zvon" 1. 1889.) in „Kralj Lear". Lepa je vrsta prelagateljev, ki so delovali za Dramatično društvo v Ljubljani, oziroma za slovensko gledališče. Njih imena in prevode naj navedemo po vrsti. A. K.: Zrcalo ali pusti to.1) Šaloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.) Andrej čkov Jože. (Podmilšak 1845—1874): Damoklejev meč. Kmet milijonar ali deklica iz čarovne dežele. (Ferd. Raimund.) Kodrovičeve poslednje ure. Soloprizor s petjem. Krojač in čevljar ali žegnanje na Dobrovi. Gluma s petjem in plesom v treh dejanjih. (Jos. Štolba.) Nepravi, a vender pravi. (Hocke.) Pred lovsko hišo. Opereta. Sam ne ve, kaj hoče. Slepi mladenič. Romant. igrokaz v treh dejanjih. (J. K. Tyl.) Suknjo dol. Trdoglava žena. (J. K. Tyl.) Umetnost in narava. Alešovec Jakob: Cannebas. Opereta. Cigan. Igra iz narodnega življenja v jednem delu z godbo in petjem. Čevljar baron. (Rud. Hahn.) Dokler ni pravega. Doktor in frizer. Burka s petjem v dveh dejanjih. (Fr. Kaiser.) Doktor in postrešček. Eno uro doktor. ») Pri vsaki igri ne navajam imena pisateljevega. Imena pisateljev imenujem pri poglavju: »Predstave Dramatičnega društva",.kjer naštevam igre in njih pisatelje, oziroma prelagatelje. n Krčmarica. Igra v treh delih z godbo in petjem. (Kaiser.) Ljubica na strehi. Komična opereta v jednem dejanju. Lumpaci Vagabund ali Zanikerna trojica. Spisal J. Nestroy. Marjeta. Burka za jedno osobo s petjem in godbo. Medeni tedni. (Horn.) Na kmetih. („Landluft geniessen". Godba Vojteh Valentova.) Pavliha ali burka čez burko. (J. Nestroy: Eulenspiegel, oder: Schabernack iiber Schabernack.) Po plesu pozabljeni. Postrešček št. 20. Šaloigra s petjem v treh dejanjih. Pred zverinjakom. Pri meni bodi! Prvikrat v gledališču. Burka v jednem dejanju. (Friedr. Kaiser.) Raztrgani. (Nestroy.) Strah v kuhinji. Tambur v Puebli. Trdoglavec ali gosposko in kmečko. Univerzalni dedič. Uzbujeni lev. Visoki C. Vojaški fantje, mi smo mi. Zaroka v kleti. Živomrtva zakonska. A. M.: V čakalnici prvega razreda. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Hugo Miiller. Babnik Fran: Beli lasje — mlado srce. (Henry Murger.) Izgubljena hči. Igra v petih dejanjih. (Colman.) Žalost in veselje. Igra v četirih dejanjih. (Iz nemškega.) Babnik Ivan: Goljufani starec. Kratkočasna igra v jednem dejanju. (Po francoskem.) Zmešnjava čez zmešnjavo. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.) Bartol G.: Pota javnega mnenja. Veseloigra v petih dejanjih. (Jefabek.) Bavdek J. (Ulčarjev, I. B. M.): Babica. (Grillparzer.) Eduvard na Škotskem ali begunova noč. Zgodovinska drama v treh dejanjih. , JO -H 87 h - Gojilišče. Opereta v dveh dejanjih. (Suppe.) Indijanci na Angleškem. Veseloigra v treh dejanjih. Madlena. Opera v jednem dejanju. (Iz francoščine Godba Weidt.) Mesečnica. Morja in ljubezni valovi. (Grillparzer.) Noč pred ženitvijo. Vino, žene, petje, Bedenek Jakob : Gosi in goske. Revček Andrej ček. Benkovič Vekoslav: Adrienne Lecouvreur. Drama v petih dejanjih. (Scribe in Legouve. Nemški Otto Randolf.) Dalila. Drama v Jštirih dejanjih. (Oct. Feuillet.) Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih. (Jul. Rosen.) Dve tašči. Moj Mirko. Narodna igra v treh dejanjih. (Adolf L' Arronge: „Mein Leopold".) Pot v srce. (Kotzebue.) Rokopis kamniške čitalnice. Prodana ljubezen. (Jan Neruda.) Rokopis kamniške čitalnice. Putifarjeva žena. (M. Schumann.) Rokopis kamniške čitalnice. Strijc bogatin. (E. Henle.) Zlati pajek. Šaloigra v četirih dejanjih. (Fr. Schonthan: „Die goldene Spinne".) Bezenšek Anton: Dva listka. Veseloigra v jednem dejanju. Bleiweis dr. Janez: Udova in udovec. Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih. Po Linhartovi predelal. V Ljubljani. Natisnil Jož. Blaznik. 1864. Bleiweis dr. Karol: Ne kliči vraga! Bole Davorin: Nadgozdarjeva družina. Igra v petih dejanjih. (Iffland: „Die Jager".) Najemnik Ženof iz Rovt. Veseloigra v petih dejanjih. (Kotzebue.) Mutec. Pot skozi okno. Uskok. K1 T -+S 88 te*~ Borštnik Ignacij : Bratranec. Kastor in Poluks. Milord Cartouche. Nervozne ženske. Njegova gospa se brije. (M. Bohm.) Ponesrečena glavna skušnja. Putifarjeva žena. Zlobna šala. Cegnar Fran: Campa. Opera v treh dejanjih. . Debora. Marija Stuart. (Celovec, Cvetje 1861.) Valenštajnov ostrog. Viljem Tel. (Celovec 1862) Cimperman Josip: Čarobne gosli. Opereta Offenbachova. Deklica elizondska. Donna Diana. Edda. Lepa Španjolka. Spevoigra v jednem dejanju. Godba Low. Maščevalec. Materin blagoslov. (Godba A. Stockl, pozneje A. Foerster.) Mladi kandidat. Komična opereta. Montjoye. Igrokaz v četirih dejanjih. (Oct. Feuillet.) Ogenj ni igrača. Opalek pred sodbo. Pijerot in Vijoleta. Opereta. Predstavljala se prvič 1. 1870. Pot po nevesto. Opereta. Precijoza. Prenočišče v Granadi. Opera v dveh dejanjih. (C Kreutzer.) Roža Saint-Flourska. Skrivnost ljubezni. Opereta Miillerjeva. Soprog pred durmi. Opereta v jednem dejanju (Offenbach.) ' Šola ljubezni. Opereta. Tihotapec. Ujetniki carevne.. Zmešnjava na zmešnjavo. Žila. (Popravlja Mandelčev prevod Goethejevega „Fausta".) Damascen-Zupan: Belin. Opera v jednem dejanju. Debevec Josip: Teške ribe. Dolinar N.: Žlahte Veseloigra v jednem dejanju. Drobnič Josip (1812-1861): Dvoboj: Drevar ali beli gaber. Značajna podobšina v dveh delih. Po F. Kaiserovem r Junker und Knecht" za Slovence pripravil I. D. (Venec gledišnih iger. Gradec. Natis A. Leykamovih dedičev. 18.r i9.) Juran in Sofija ali Turki pri Sisku. Junaška igra v treh dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. I. Prestavil iz ilirskega slovensk rodoljub. V Ljubljani 1850. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontiniju, bukvarju v Ljubljani.) Pravi Slovenec. Raztresenca Starost slabost. Štepan Šubid ali Bela IV. na Hervaškim", (pozneje pod imenom ,,0sveta".) Igra v dveh dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. II. V Ljubljani. 1850.) Eržen Viktor, rojen 4. junija 1857, umrl 31. oktobra 1881. Dragocena ovratnica. Veseloigra v jednem dejanju, po italijanski: „11 vezzo d' opali\ Igralka. Veseloigra v jednem dejanju po Fournieru. Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta Trifkovic. Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih, po A. Fredru. Pol vina, pol vode. Veseloigra v jednem dej. Spisal K. Trifkovic. Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Štempihar mlajši. Gluma v. jednem dejanju po Bellyju. Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem dejanju, italijanski spisal G. P. Cesenate. Faganelj Josip: Propast 'roda Premislovskega. Tragedija v štirih dejanjih. (B. Ferd. Mikovec ) Laska Rafaelova. Igrokaz v treh dejanjih. (Fr. Ad. Šubert.) F. M.: Ultra, Veseloigra v jednem dejanju. (F. Šamberk.) 92 H - Indijska Talija, zbirka indijskih glediških iger. Zvezek I. „Urvaši", indijska drama Kalidasova, str. 105, Trst 1885, Tiskarnica Dolenčeva. Zvezek II.: „Malavika in Agnomitna" indijska drama Kalidasova, Trst 1886, 8", str. 100. Globočnik Janez: Lakomnik. Igra v treh dejanjih. Po angleškem. Pravda. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix: „Der Process".) Svojeglavneži. Zakonske nadloge. Veseloigra v dveh delih. (Benedix.) Gombarov J. S. (J. Skuhala): Angel j miru. Grabrijan: Dobro jutro! (KI. V. Klicpera) Preostro se skrha. Iz nemščine. Grasselli Peter: Rohovin čtverrohj. (KI. V. Klicpera.) Grosser Katarina: Srečkova prisega. Veseloigra v jednem dejanju. (Henrik Murger.) Grumov Ivan: Mlekarica. Šaloigra v jednem dejanju. Haderlap Filip: Oj ti možje! (Jul. Rosen: O diese Manner!) Romeo in Julija. Hiti Josip: Ilija Gregorič, kmečki kralj. Spisal Penn. . Hostnik Davorin (Davoroslav H): Cvrček. Dva gospoda pa jeden sluga, (Goldoni.) Doktor Faustova kapica. (F. Hopp.) Kozarec vode. (Scribe.) Krojač Fips. Laž. Šaloigra. (J Kriiger.) Lowoodska sirota. Marijana. Marie - Jeanne. Petrograd in Plevna ali ruska vojska. Igrokaz v petih dejanjih. P. V. Wichmann. Star samec. -HI 93 K - Tepkarjev zet. Veseloigra v četirih dejanjih. Spisal Emile Augier in Jules Sardeau. Ubožnost ni napaka. (Ostrovski.) Hochtel Barbka (nje oče je bil c. kr. notar v Ljutomeru): Star vojak in njegova rejenka. Glediška igra v dveh dejanjih. Izdal Ivan Tomšič: Gledališke igre za slovensko mladino. I. zvezek. V Ljubljani 1875. (Ponatis iz „ Vrtca".) Jezik v tej igri je popravil Fran Levstik. Hrabroslav V. N. : Edda. Illonovič J.: Kralj Vondra XXVI., ali žalosten konec vesele pojedine, ali strašna osveta. Velika romantično-heroično-tragična opera v treh aktih. Češki zložil J. Illner. V Ljubljani. Tisek in zaloga Rozalije Eger 1869 M. 8°, str. 15. Iv. A.: Rad bi pri gledišču pel. Komičen prizor s petjem. Po nemškem. Ivanovič Davorin: Julij Tarentski. Žaloigra v petih dejanjih. (A. Leisewitz.) Janežič dr. K.: Skopuh, po Molierju. Japelj Jurij (1744—1807): Artaxerxes. Spevoigra Metastasijeva. J A. P.: Ljubica na strehi. J. M : Oproščeni jetnik. Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem. J. P. (Janko Pajk): Romeo in Julija Drugi čin, 2. prizor; tretji čin, 2. prizor. Zora 1875. Jeločnik Anton: Sredstva ljubezni. Veseloigra v jednem dejanju. Francoski izvornik. Po Karola Treumanna nemški prestavi. Jesenko Drag. & Borštnik Ig.: Mesto in vas. (Charl. Birch-Pfeiffer.) Kalan Ivan . Banditje. Bisernica. Cigan. Spisal Fr. Kaiser. (Godba Antona Stockla.) Clavigo. Žaloigra v petih dejanjih. (Goethe.) Cousin Jaques. * -+S 94 Ena se joče, druga se smeje. Ena se mora omožiti. Garibaldi. Gringoire. Kdor se poslednji smeje. Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (L ' Anzengruber: „Der Meineidbauer".) A Marija Magdalena. (Hebbel.) Meščanski general. (Goethe.) Perzijski šžl. Pot k sreči. Veseloigra v petih dejanjih. (Schiller: „Der Parasit".) Prestop žene. Same zapreke. Satan. Tri vile. Zakleti princ. (Plotz.) Zakotni pisar. Židovi. Veseloigra v jednem dejanju. (G. E. Lessing.) Kleeman - Bleiweis: Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. (J. N. Štepanek.) Kleeman (J. K.): Dobro jutro. Veseloigra v jednem dejanju. (Klicpera.) Kock Ivan N.: Serežan. Hrvatska opereta. Zložil Ivan N. Kock. Končan Fran (P. L.): Čevljarska učenca. (Berla.) Denar sveta vladar. (Godba Antona Stockla.) Marcel. Nezgode starega mladenča. Oče so rekli, da le. Pod mikroskopom. Veseloigra v treh dejanjih. (Julij Rosen.) Slab papir ali bankovčarji na razvalinah. (Kaiser.) Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. (Alfred Hennequin.) Trnje in lavor. V čakalnici III. razreda. Burka s petjem v jednem dejanju. (H. Salingre. Godba R. Bialova.) Kopitar Valentin: Fužinar. Igrokaz v četirih dejanjih. (Georges Ohnet.) * - H 95 H - Koseski: Devica Orleanska. Mesinska nevesta. Kosmač Jurij: Hvaležni sin. Veseloigra v jednem dejanju. Kranjec Ivan: Okamenelo srce. Veseloigra, v treh dejanjih. Spisal Leo d i Castelnuovo. Kranjec Leopold Martin: Mrzi žene. Šaloigra v jednem činu. (Benedix.) Muka nedolžnega. Šaloigra v dveh dejanjih. Po francoskem. Pastorka. Igra v dveh dejanjih. (C. A Seidel.) Križaj Jernej (Severjev 1838—1890): Frančiška z Rimini. (Zora 1873 ) Tomaž Mor. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Silvio Pellico. V Celovcu. Na svitlo dalo uredništvo „Slovenskega Glasnika". 1866. Križman Josip: Antigona. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Vittorio Alfieri. Izšla v Mariboru 1876. (Pajkova tiskarnica.) • Laharnar Anton. Bolniška postrežnica. Veseloigra v jednem dejanju (Dupaty.) v Lapajne Štefan: Dve strinji za eno. Veseloigra v dveh dejanjih. Po nemškem predelal. Revni pesnik. Igra v jednem dejanju. Lapajne Vinko: Vrban Debeluhar ali na Dunaj po nevesto. Lavrič Josip (L. Mikeljnov): Philota. (Lessing.) Leskovec L.: Romeo in Julija. Leveč Anton (Bistriški): Ko varstvo in ljubezen. Star korporal. Levstik Fran: Serežan. Hrvaška opereta v jednem dejanju. (Ivan N. Kock.) 96 s-fLinhart Anton: Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih delih. Blaznik 1840. Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih Makarovič J : Češki godec. Malavašic Fran (Prostoslav Milko): Mlinar in njegova hči. Stiska. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue: Die Brandschatzungen.) Malovrh Miroslav: Francoskopruska vojska. (Kosta Trifkovič.) Knjižničar. Burka. (Moser.) Snubitev. (Evg. Tomič.) Šolski nadzornik. (Kosta Trifkovič.) Mandelc Valentin: Bog Vas sprimi! ali Kdaj pojdete domu? Do'ktor Robin. Faust I. Gospod Zamuda Išče se odgojnik. Klobuk. Lornjon. Moja zvezda. Na kosilu bom pri svoji materi. Pesek v oči. (Labiche in Martin.) Št! Ženski jok. Mam Fran: Inserat. Veseloigra v treh dejanjih. (Kar. Sabina.) Nikolaj .Urinski. Žalostna igra v petih dejanjih. (Korner.) Marn Henrik : Večerna ura. Drama v jednem dejanju. Po nemškem. Martinec A.: Neutolaženci. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski: »Les portraits de la marquise". Spisal Oct. Feuillet, poleg nemške predelave. Osodna baroka. Šaloigra s petjem v treh dejanjih. (A. Cornelius.) Osodna petica. Veseloigra v jednem dejanju. (Clairville.) - M 97 *« - Miklavec: Noče nasprotovati. Veseloigra v jednem dejanju. (Iz srbščine.) M. K.: Le naravnost. Veseloigra v jednem dejanju. Po nemškem. M. Lipoljub: Oče in sin. Veseloigra v jednem dejanju. Po angleškem. Prej natisnena pod imenom »Filozof". Mohorčič Ivan: Bekarjeva istorija ali na poroke večer. Spevoigra v jednem dejanju. Jacobson: »Beckers Geschichte". (Predstavljala se je tudi z imenom: „Bobnarjeva istorija".) Dajte mi surko. (J. Kolar.) Egmont. (Goethe.) Gorilla. Burka v treh dejanjih. (Češki J. Wenzig.) Malomeške klepetulje. Burka v četirih dejanjih. (Karol Sabina.) Obžetnica. Ona me ljubi. Poglavje I., II. in III. Princ iz Arkadije. Šaloigra v jednem dejanju. (Sedlicki.) Snubitev brez uspeha. Veseloigra v dveh dejanjih. (F. R. Hocke.) M. P.: Kosilce in kosilo. Šala v jednem dejanju. Češki J. Wenzig. Huda žena. (Spisal Alberto Nota.) Navratil Ivan: Kljukecje od smrti ustal. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.) Nerat Miroslav: Otva. Spisal H. Ibsen. Nolli Josip: Afrikanka. Komičen prizor s petjem in godbo. (L. Giinther.) Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Po Alks. Bergena igri: „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin". Gluh mora biti. Godčeve pesmi. (Rudolf Kneisel.) Graščak in oskrbnik. Po polnoči. Pri glasoviru. (Po francoskem.) Razbojniki. (Schiller.) Strežaj, kakor mora biti. Komičen prizor priredil. V spanju. 98 U - Novomeščan (Pater Kokalj): Kovač. Igra v jednem dejanju. Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju. (Iffland.) Oblak F : Čuden dogodek. Veseloigra v treh dejanjih. (Goldoni.) Ogrinec Josip: Hiša slabega glasu. Kje je meja? Na kmetih. Spisal Th. Megerle. Godba V. Valenta in A. Stockl. Na Osojah. Pojdimo na Dunaj! Sveti večer na straži. Zapravljivec. (Ferd. Raimund.) Zaročevalna napoved na kmetih. P. Ali plavaj ali utoni! Srečno novo leto! Pajk F.: Vozel v robcu. Veseloigra v jednem dejanju. Pecirep Josip: Rokavica. Romant. igra v jednem dejanju. (Schiller.) Perušek R : Nevarnost v odlogu. (T. Gassmann.) Pesjakova Lujiza: Pokojni moj. Strup. Svitoslav Zajček. (Rudeči lasje.) Veseloigra v jednem dejanju. (M. A. Grandjean.) Zabavljica. Petričič Vaso mL: Svilnati robec. (Srbski: Božidar Borgjoški.) Pintar Luka: Majhna zmotnjava. (L. Angely.) Nič otrok. Popolna žena. Prepozno. Prijetno iznenadenje. Tonica. Podgoriški (L. Gorenjec, a ne Podgorski; Podgorski je L. Svetec): Zlato ne blaži Dramatična drobtinica. Spisal KI. V. Klicpera. 99 H - Podgornik Anton: Drugo lice. Veseloigra v četirih dejanjih. (Oscar Blumenthal: „Das zweite Gesicht".) Podobnik Fran: Blaga mati. Igrokaz v treh dejanjih s predigro Kar se ne stori, se tudi ne zve. Igrokaz v jednem dejanju. Nesrečni denar. Veseloigra v treh dejanjih. Po povesti izdelal. Potočnik Fran: Banova surka. Igra v jednem dejanju. (Kotzebue) Prelog dr. Matija (1813- 1872): Črni Peter. (Tiskano v Ljubljani 1866.) Zakonska sol. (Tiskano v Mariboru 1867.) Prešern Valentin in Umek A. — Okiški. (Prešern Val. umrl turški polkovni zdravnik v Šumli okoli 1. 1870 ): Karolčkova prva ljubezen. Osem dni pameten. (Pohl.) Pogumne Gorenjke. Zgodovinski romant. obraz iz časa, ko so Francozi gospodarili po Iliriji, v treh dejanjih. Lj. Germonik. Strehar. Pristavški J. R : Prodano spanje. Romantično-konična pravljica s petjem in plesom v treh činih po M. <0fSaphirjevi pesmi jednakega imena spisal Karol Haffner. Radovič J.: Lažnik in njegov sin. Gluma v jednem dejanju. Rak Ivan. Razbojniki. (Schiller.) Rebec Fran: Jurčkove prikazni. Veseloigra s petjem v petih dej. (J. K. Tyl.) 'Na mostu. Gluma v jednem dejanju. (Klicpera.) Žurnalisti. Veseloigra v treh dejanjih. Remec, Fran Josip: Praznične sanje veljajo do obeda. (A. N. Ostrovski.) Resman I. A. (Ivan Ameriški): Odkrila je srce. Rogački Bogoslav (Miha Lendovšek): Tičnik. R. P.: Gospoda Kodelja pridige izza gardin. Osodepolna snubitev. (G. Putlitz.) -H 100 fr*- Teodolinda. Glurna v jednem činu. (I. B. v. Schweit.zer.) Ženska borba. Ržen M. H.: Ljubeznjiva soseda. Burka s petjem v jednem dejanju. (Julij Findeisen.) Samec Makso: Belizar. Opera. Donizetti. Krivnja. Žalostna igra v štirih dejanjih. (Miiller.) Pijanec. Šaloigra v treh dejanjih. (Kotzebue.) Trip. Šaloigra v treh dejanjih. Po nemškem. Savskij F.: Bukovska goska. Veseloigra v jednem dejanju. Pastarica. Burka v jednem dejanju. (Nemški: Gartner.) Schmidt Fran: Alfons ali velikodušni morski kapitan. (Po francoskem.) Hišna gospodinja. Veseloigra v dveh dejanjih. (W. Friedrich.) Namestnik. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem izvorniku nemški priredil Louis Julius. Tri barve. Veseloigra v treh dejanjih. Po Desnoyerju od W. Friedricha. Ubožan plemenitaš. Urice kramljanja. Veseloigra v jednem dejanju. (T. Gassmann.) Velikodušni morski kapitan. Zmota za 30.000 forintov. Smole Andrej: Varuh. Komedija v dveh dej. Po angleškem. Tiskal Blaznik. 1840. Sreboški-Petrlin: Tragična. Veseloigra v jednem dejanju. Iz nemščine. Zaušnica po vsaki ceni. S. S.: Jednajsta zapoved. Veseloigra v treh dejanjih. (F. F.Šamberk.) Stare Josip: Blaznica v prvem nadstropju. Gospod Čapek. Ljubljanski postopač. (Češki J. K. Tyl.) Najprej mati. Požigalčeva hči. Stara mesto mlade. Telegram. Ženin od gladi. ->S 101 Stemberg M.: Gradiček ali Prekanjen. Šaloigra v jednem dej. (Kotzebue.) Sušnik Anton: Bankrotar. Igra iz meščanskega življenja v petih dejanjih. (J. K. Tyl.) Benefica. (Šamberk.) Čeljad. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix.) Sklenica čaja. Trije faraoni. Veseloigra v jednem dejanju. (Jos. J. Kolar.) v Savperl Dragotin: Hamlet, kraljevič danski. (Zora 1874.) Tavčar Ivan : Dva zeta. Ni ljubosumen. Tekavčič Fran: Hiša poleg glavne ceste. (Kotzebue.) Tomšič Bernard: Ravni pot najboljši pot. Tomšič Ljudevit: Morilci v Kravjej dolini. Trnovec Bogdan: William Ratcliff. Trstenjak Anton: Čarovnica pri jezeru. Doktor Blažič. Svetinova hči. Valjavec Matija: Ajant. Žaloigra po Sofoklu. Ifigenija v Tauriju. (Goethe.) Sin divjine. Dramatična podoba v petih dejanjih. (Halm.) Vesel Ivan: Revizor. (Gogol.) Vidic Oto. Zadnji list. (V. Sardou.) Vilhar Alfons. Materin rojstni dan. Igra v treh dejanjih. Vilhar Miroslav: Filozof (tudi pod imenom „Oče in sin".) Igra pike. Pomota. Veseloigra v jednem dejanju. Servus Petelinček. Šaloigra v jednem dejanju. Striček. To sem bil jaz. (Spisal Ivan Hutt.) Vodnik Valentin: Tinček Petelinček. Volkar Hrabroslav: Sprejeto! (Nemški Karol Heigel.) Vrhovec Ivan: Dvema gospodoma služim. Ena suknja pa četiri roke. Šaloigra. V. V.: Nevarni sosed. Veseloigra v jednem dejanju. (Natisnena v »Slovenski Taliji" z naslovom: »Krojač Fips". (Kotzebue.) Zabukovec Jakob: Advokata. Domači prepir. Gostilnica na pošti. Neznani varuh. Veseloigra v jednem dejanju. (Scribe.) Popotnika. Selški brivec. Snubači. Zakrajšek Fran: Lažnjivi stric. Stričnik kot stric. Veseloigra v treh dejanjih. (Schiller.) Železnikar Ivan: Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. (J. Nestroy: »Einen Jux will er sich machen".) Zepič B.: Čudodelni klobuk. (KI. V. Klicpera.) Pozabljenec. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.) Žitek dr. Vladimir: Vse za dame. Preložene so še naslednje igre: Bob iz Kranja. Brati ne zna. (M. A. Grandjean.) Domoželjnost. Igra v treh dejanjih. (Ric. Castelvecchio.) Genovefa. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Frid. Hebbel Krojač in čevljar. Spisal dr. J. Štolba. Mina Barnhelmska. (Lessing.) Monsieur et madame Denis. Opereta. (Ernst—Offenbach.) Nezgoda na straži. Opereta. Nessl-C-Barbieri. Ponočnjaki. Opereta v jednem dejanju. Nessl-Zaje. Sovražnik ženstva. Šaloigra v treh dejanjih. Lessing. Rojstni list. Iz nemškega. Štirje temperamenti. V nedeljo pri gledališki kasi. ====C. Slovenska Talija.==== Dramatično društvo v Ljubljani daje na svetlo »Slovensko Talijo", zbirko dramatičnih del in iger. Od leta 1867. pa do leta 1891. izšle so v tej zbirki naslednje igre: Ali plava j ali utoni! V italijanščini spisal Leo di Castelnuovo, poslovenil P. Zv. 48., 1880. Belin. Opereta v jednem dejanju. Zv. 6., 1868. Berit e »Novice". Veseloigra v jednem dejanju. Spisala J. K. in J. J. Zv. 44., 1879. Blaznic a v prve m nadstropju . Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. F. Šamberk, poslovenil Jos. Stare. Zv. 48., 1880. Bog Vas spr i mi! Kdajpojdetedomu ? Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 4., 1868. Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu. Zv. 25., 1874. C vrč e k. Slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifferjevi poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 3B., 1877. Damokleje v meč . Gluma v jednem dejanju. Nemški spisal Gustav zu Putlitz. Zv. 51., 1881. Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. Zv. 52., 1883. Dobr o jutro ! Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Iz češkega. Zv. 4., 1867. Dokto r Robin. Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Le docteur Robin", comedie-vaudeville, en un aete, par Jules des Premaray, poslovenil Val. Mandelc. Zv. 38., 1877. Donn a Diana. Veseloigra v treh dejanjih. Španjski spisal Don Avguštin Moreto. Po C. A. Westovi predelavi poslovenil Jos. Cimperman. Zv. 28. in 29., 1875. Dragocen a ovratnica . Veseloigra v jednem dejanju. Po italijanski: ,.Ilvezzo d' opali",preložil Vik. Eržen. Zv. 50., 1881. Dva gospod a pa jede n sluga. Burka s petjem v jednem dejanju Po Goldoniju poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 41., 1878. D v a zeta. Veseloigra v jednem dejanju. Poleg nemškega predelal za slovensko gledališče I. T. Zv. 44., 1879. Edda. Drama v četirih dejanjih. Spisal Jos. Weilen. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882. Ena se joče , drug a se smeje ! Igrokaz v štirih dejanjih Po francoskem Dumanoira in Keraniona. nemški predelal H. Laube. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876. Ena se mor a omožiti ! Veseloigra v jednem dejanju. Spisal H. Uhde. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878. Eno uro doktor . Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Zv. 50., 1881. Francoskoprusk a vojska . Šaljiva igra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil Miroslav Malovrh. Zv. 51., 1882. Garibaldi . Gluma v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876. Glu h mor a biti. Burka v jednem dejanju. Poleg francoskega „Le deux sourds" od J. Moinauxa, v nemški 0. F. Eirichovi prestavi „Taub muss er sein" poslovenil Josip Nolli. Zv. 30., 1875. Gorenjsk i slavček . Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala Lujiza Pesjakova. Godbo zložil Anton Foerster. Zv. 19., 1872. Gospa , ki j e bil a v Parizu . Veseloigra v treh dejanjih Po G. pl. Moserju poslovenil Josip Gecelj. Zv. 24., 1873. Gospod a Ko de l j a pridig e izz a gard i n. Veseloigra v jednem činu. Spisal G.pl. Moser. Poslovenil R. P. Zv. 26., 1874. Gospo d Čape k ali Ka j me nihč e ne pozna ? Veseloigra v jednem dejanju. Poljski spisal grof Aleksander Fredro. Poslovenil Josip Stare. Zv. 6., 1868. Gospo d regisseur . Šaljiv prizor. Češki spisal J. J. Stankovsk^. Poslovenil J. A, N. (Resman in Nolli.) Zv. 17., 1870. Gospo d Zamud a ali Kak o hitr o min e čas ! Igra v jednem dejanju. V francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 46., 1879. Grašča k in oskrbnik . Igrokaz v štirih dejanjih. Poljski spisal J. Kraševski. Poslovenil Josip Nolli. Zv. 9., 1869. G r i n g o i r e. Igrokaz v jednem dejanju. Spisal Th. de Banville. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878. Igralka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po Fournierju poslovenil Viktor Eržen. Zv. 41., 1878. ->Š 105 Išč e se od g o j ni k. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „0n demande un gouverneur", comedie en deux actes par A. Decourcele & Jaime fils. Poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 13., 1870. Izbira l k a. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta Trifkovid Preložil Viktor Eržen. Zv. 49., 1881. Kdo r se poslednj i smeje ! Gluma v jednem dejanju. Spisala Marija Knaufova. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884. K j e j e meja ? Izvorna gluma v jednem dejanju. Spisal Josip Ogrinec. Zv. 46., 1879. Klobuk . Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem E. de Girardina poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 12., 1869. Kovarstv o in ljubezen . Žaloigra iz meščanskega življenja v petih dejanjih. Po Schillerjevi tragediji: »Cabale und Liebe" poslovenil Anton Leveč, stud. iur. na Dunaju. Zv. 27., 1874. Kozare c vode . Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal Scribe. Poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 40., 1878. Kroja č Fip s ali Nevarn i sosed . Burka v jednem dejanju. Poslovenil D. Hostnik. Zv. 46., 1879. KrstpriSavici . Dramatična scena po Fr. Prešernu. Zv. 1.1868. Lornjon . Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Le lorgnon", comedie-vaudeville en un acte par E. Scribe. Poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 23., 1873. Lowoodsk a sirota . Igrokaz v dveh oddelkih in četirih dejanjih. Po Currer Bellovem romanu nemški spisala Charlotte Birch-Pfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 37., 1877. Marij a Magdalena . Žaloigra iz meščanskega življenja v treh dejanjih. Spisal Friderik Hebbel. Poslovenil Janko Kalan. Zv. 34., 1876. Marijana . Slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Dennery in Mallian. Poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 47., 1879. Materi n blagoslo v ali Nov a Chonchon . Igra s petjem v petih dejanjih. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882. Mlina r in njegov a hči. Žalostna igra v petih aktih. Po E. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič. Zv. 3., 1867. Moj a zvezda . Igra v jednem dejanju. Spisal M. E. Scribe. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879. M u t e c. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Davorin BolS, Zv. 15., 1870. 106 K - Na kosil u bo m pri svoj i materi. Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Je dine chez ma mšre", comedie en un acte par A. Decourcelle & L. Thiboust. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 25 , 1873. Na mostu . Gluma v jednem dejanju. Iz češkega po Klicperi poslovenil Fr. Rebec. Zv. 2., 1867. Na 0so j ah. Narodni igrokaz v petih dejanjih. („Der Sonnwendhof.") Po S. H. Mosenthalu. Poslovenil J. Ogrinec Zv. 51., 1882. Nemšk i ne znajo . Burka v jednem dejanju. Spisal Jakob Alešovec. Zv. 45., 1879. N i č otrok . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil * * * Zv. 53., 1886. Oč e so rekli , da le! Gluma s petjem v jednem dejanju. Spisala G. pl. Moser in A. L' Arronge. Preložil Fr. Končan. Godba R. Bialova. Zv. 52., 1884. Ogenj ni igrača . Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Gustav Putlitz. Poslovenil Josip Cimperman. Zv. 32., 1876. Ona me ljubi ! Veseloigra v dveh dejanjih. Češki spisal G Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 17., 1870. Oproščen i jetnik . Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem poslovenil J. M. Zv. 7., 1868. Perzijsk i šal. Šaloigra v jednem dejanju. Spisal Aleksander Dumas. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884. Pese k v oči. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „La poudre aux yeux" poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 39., 1877. P e s in mačka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po francoskem poslovenil Zmagoslav Eržen. Zv. 35., 1876. Poglavj e I., II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 15., 1870. Pokojn i moj ! Šaloigra v jednem dejanju. Po francoski: „Mon premier!", comedie en un acte par N. Fournier & G. Bondon Poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 23., 1873. Po l vina , po l vode . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovid, preložil Viktor Eržen. Zv. 50., 1881. Popoln a žena. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Karol Gorlitz. Preložil * * * Zv. 54., 1888. Požigalčev a hči. Resna igra v petih dejanjih. Češki spisal Jos. K. Tyl. Poslovenil Josip Stare. Zv. 20., 1871. Prečij o z a. Igrokaz v četirih dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolff. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881. 107 K - Prepozno ! Igrokaz v dveh dejanjih, preložen iz nemščine. Zv. 53., 1886. Prijetn o iznenadenje . Burka v jednem dejanju. Spisal Viljem Frerking. Preložil * * * Zv. 53., 1886. Priročn a knjig a za gledišk e diletante . Zv. 1., 1868. Prolo g pri odporu (odpretju) gledišča. I. A. Zv. 1., 1868. Ravn i po t najboljši'pot. Veseloigra v jednem dejanju. Svobodno poslovenil Brnard Tomšič, bivši učitelj v Vinici 1852. Zv. 5., 1868. Revče k Andre j ček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: ,,'s Nullerl",spisalKarolMorre.)Poslovenil J.Bedenek. Zv. 57., 1891. R fiii z o r. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogol. Preložil Ivan Vesel. Zv. 52., 1884. Rodoljubj a zmaga. Dvogovor, opisan po 2. prizoru 3. dejanja Schillerjevega Viljem Tela. Zv. 1., 1868. Roza. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr. Celestin. Zv. 11., 1869. Sam e zapreke . Gluma v jednem dejanju. Po W. Friedrichu. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884. Sam ne ve, ka j hoče . Dramatična gluma v jednem in */s dejanja. Poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 16-, 1870. (Nemški spisal B. A. Herrmann) Serežan. Hrvatska opereta v jednem dejanju. Besede in glasbo sestavil Ivan N. Kock. Zv. 10., 1869. Slovenij a oživljena . Dramatična scena. Zložil J. Bile. Osobe: Vodnik, Zojz, Linhart. Zv. 1., 1868. Src e j e odkrila. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Ivan Ameriški. (Resman.) Zv. 35., 1876. (Nemški: Sie hat ihr Herz entdeckt, Wolfg. Miiller v. Konigswinter.) Srečn o nov o leto ! Šaljiva igra v jednem dejanju. Po srbski igri Koste Trifkoviča: »Čestitam" poslovenil P. Zv. 50.. 1881. Star a mest o mlade . Veseloigra v jednem dejanju. Poljski spisal J. Korzenovski. Poslovenil Josip Stare. Zv. 42., 1878. Star samec . Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Octave Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 42., 1878. Svetinov a hči. Igrokaz v treh činih. Po Adolfa Wilbrandta igrokazu: „Die Tochter des Herrn Fabricius" poslovenil Anton Trstenjak. Zv. 56., 1890. Svojeglavneži . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil . Janez Globočnik. Z v. 10., 1869. 108 Sr<— Šolski nadzornik . Veseloigra v jednem dejanju s petjem. Spisal KostaTrifkovic. Poslovenil Mirosl. Malovrh. Zv.51., 1882. Št! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 48, 1880. Štempiha r mlajši. Gluma v jednem dejanju. Spisal G. Belly. Preložil V. Eržen. Zv. 49., 1881. Teharsk i plemiči. Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Anton Funtek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 55., 1890. Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. PflegerMoravsky. Poslovenil Josip Stare. Zv. 16., 1870. Tešk e ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mihael Balucki. Poslovenil Josip Debevec. Zv. 54., 1888. Tičnik. Kratkočasna'spevoigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil B. Rogački. Glasbo zložil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 12.1869. T oni ca. Drama v treh dejanjih. Spisal Božidar Korner. Poslovenil Svitoslav Pintar, stud. phil. Zv. 48, 1880. To sem bil jaz ! Šaloigra v jednem dejanju. Po nemški: „Das war ich!" prenaredil Miroslav Vilhar. Zv. 5., 1868. Tr i vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po W. Friedrichu poslovenil Ivan Kalan. Zv. 35., 1876. (Drei Feen, oder: Die Jagd nach dem Gliick, nach Bayard.) Trnj e in lavo r ali Neznan i umotvor . Drama v dveh dejanjih. Po Lefontu poslovenil F. Končan. Zv. 38., 1877. Udov a in udovec . Veseloigra v jednem dejanju. Svobodno poslovenil dr. Janez Blehveis. Zv. 18., 1870. (Die Wittwe und der Wittwer, oder: Treue — bis — in den Tod Frei nach Gellert, v. Holbein.) Ujetnik carevne . Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bayardu preložil Jos. Cimperman. Zv. 50., 1881. Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. Šamberk. Poslovenil F. M. Zv. 2., 1867. Umetnos t in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. Po A. Albiniju poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 21., 1871. Uskok. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole. Zv. 18., 1870. Veronik a Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Josip Jurčič. Zv. 53., 1886. Visok i C. Veseloigra v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu, poslovenil Jakob Alešovec. Zv. 19., 1872. V Ljubljan o j o dajmo ! Izvorna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. Zv. 8., 1869. -*3 109 H - V spanju. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil Josip Nolli. Zv. 26., 1874. Willia m Ratcliff. Tragedija v jednem dejanju. Spisal Heinrich Heine. Prevel Bogdan Trnovec. Zv. 30., 1875. Zabavljica . Veseloigra v jednem dejanju. Nemški spisal M. A. Grandjean. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 14., 1870. Zakonsk e nadloge . Veseloigra v jednem dejanju. Po Benediksu poslovenil Janez Globočnik. Zv. 14., 1870. Zapirajt e vrata ! Šaloigra v jednem dejanju. Italijanski spisal G. P. Cesenate. Preložil V. E. Zv. 51., 1881. Zapravljivec . Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil J. Ogrinec. Zv. 22., 1871. Zmešnjav a če z zmešnjavo . Burka v petih dejanjih. Spisal A. Kotzebue. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 49., 1880. Ženi n od gladi. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal Jan Neruda. Poslovenil Josip Stare. Zv. 7., 1868. Žensk a borba. Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški prestavi E. Scribovega dela poslovenil R. P. Zv. 31., 1875. Žensk i jok. Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Les femmes qui pleurent", par Siraudin & Thiboust poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879. Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Babo. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881. ===Predstave Dramatičnega društva od 24. oktobra leta 1867. do 24. aprila 1892.=== a bi se videlo, kakšne igre je prirejalo in koliko jih je do zdaj priredilo Dramatično društvo, podajem pregled vseh gledaliških predstav po kronologiškem redu. Mnogo iger slovenskega repertoarja izdalo se je v »Slovensk i Talij i", zbirki dramatičnih del in iger, katero daje na svetlo Dramatično društvo in katero dobivajo društveni člani brezplačno. »Slovenske Talije" izšlo je do zdaj 57 zvezkov. Ta zbirka je posebno dobro došla čitalnicam, ki prirejajo gledališke predstave. Poleg te zbirke ima še Dramatično društvo do 400 rokopisov svojega repertoarja s prepisanimi ulogami za igralno - n 110 S*- osobje. Nadalje ima knjižnico raznovrstnih dramatičnih del iz vseh književnosti in precejšnje število opernega in operetnega notnega gradiva. Za gledališče je to neprecenljive vrednosti, kakor tudi garderoba, s katero se je preskrbelo društvo še precej dobro. Koj v začetku svojega delovanja stopilo je Dramatično društvo v tesno zvezo z deželnim gledališčem v Zagrebu. Posredovanjem prof. Fr. Erjavca in Fr. Gerbica dobivalo je naše društvo od intendancije deželnega gledališča v Zagrebu na posodo potrebno garderobo. V najnovejšem času pa smo sklenili zelo važno zvezo z „Narodnim divadlom" v Pragi. Ta zveza je za naše društvo neprecenljive važnosti Iz Prage dobivamo drago: cene kostume na posodo, s Prago spaja nas iskrena duševna zveza. Gospod Fr. A. Šubert, ravnatelj kralj, češkega deželnega in Narodnega divadla v Pragi, je najboljši prijatelj našemu gledališču, ki toplo podpira namen Dramatičnega društva. Naši igralci zahajajo o počitnicah v Prago in nahajajo v ravnatelju in režiserjih najboljše učitelje in svetovalce. Vse to blagodejno upliva na napredek slovenskih igralcev; in zlasti sedaj, ko si je Narodno divadlo letos ustanovilo dramatično šolo, pozdravljamo to šolo tudi mi Slovenci od srca, ker smo uverjeni, da bode tudi nam prinašala obilo sadu. Od onega časa, ko se je otvorilo Narodno divadlo in ko so Slovenci jeli prirejati posebne vlake v Prago, uplivalo je občevanje s Čehi najblagodejneje na naše razmere. Čehi so nam naše obiske vračali in nam jih še vračajo; tudi mi zahajamo pogostoma v Prago, in tako smo se seznanili s češkimi rodoljubi in sklenili ž njimi pravo češkoslovensko uzajemnost. Naši pisatelji seznanili so se s češkimi, in to je važno. Marljivi naš prelagatelj g. Fran Gestrin stopil je v zvezo z zdanjimi dramatičnimi pisatelji češkimi in je mnogo čeških iger preložil na slovenski jezik S prevodi čeških iger obogatili smo si slovenski repertoar v velikem številu. Še drugo važno stran ima naša zveza. Kakor znano, zahtevajo pisatelji od gledaliških podjetnikov prevodilne nagrade in tantijeme za uprizoritev svojih iger. To je čisto pravilno in ne more biti drugače. Češki pisatelji pa so v tem oziru posebna izjema. Da bi nam pokazali, kako jim je do napredka slovenske dramatike in da nam hočejo le koristiti, niso zahtevali in ne zahtevajo danes nagrad svojim delom. Dovoljujo, da se prelagajo njih dela in da se igrajo na javnem odru — in vse to brezplačno. 111 8*- ====A. Predstave.==== I. leto. 1867. 1 24. okt. Na mostu. Povodom občnega zbora Čitalnica c. kr. kmetijske družbe kranjske. 2 24. nov. Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju. Iffland. Poslovenil Novomeščan. 3 8. dec. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju. „ Po angleškem poslovenil M, Vilhar. 1868. 4 15. marc. Inserat ali išče se nevesta. n 5 29. „ Na kosilu bom pri svoji materi. n 6 3 maja Moja zvezda. Scribe-Mandelc. (Gerbičev Deželno 3 maja koncert.) gledališče 7 16. „ Bog Vas sprimi! Kdaj poj dete domu? n Poslovenil V. Mandelc. (Gerbičev koncert.) II. leto. 1868. 8 14. avg. Filozof. Čitalnica Ultra. 9 14. sept. Igra pike. n Ravni pot najboljši pot. 10 4. okt. Črni Peter. (Heidrichov koncert.) v 11 8. nov. Domači prepir. n 12 22. nov. Zakonske nadloge. n 13 6. dec. Krst pri Savici. n 14 22. „ Gospod regisseur. n Ženin od gladi. Advokata. 1869. 15 14. marc. Dobro jutro! v 16 2. maja Bob iz Kranja. (Koncert gospe Odijeve.) » (Čitalnica je pridno prirejala gledališke predstave, ki so bile n. pr. dne 31. decembra 1868: „ Kralj VondraXXVL", 28. februvarja 1869: „Novci za diplomo", priredili dijaki na slavo Vodniku in Prešernu, 14. marca 1869: „Dobro jutro".) -*S 112 H - III. leto 1869. 17 10. okt. Prolog. (Dohodek predstave 256 gld.) Deželno gledališče Inserat ali išče se nevesta. Veseloigra v Deželno gledališče treh dejanjih. Češki K. Sabina, poslovenil Fr. Mam. 18 21. nov. Zupanova Micika. Serešan. Opereta. Zložil Ivan N. Kock. 19 5. dec. Servus Petelincek. Čitalnica 20 19. . Gospocl Gapek. Aleksander Fredro-Jos. Stare. Ticnik, (Opereta.) 1870. Deželno gledališče 21 23. jan. Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. n 22 20. febr. Kralj Vondra XXVI. Prvič v čitalnici 31. decembra 1868. Šaljiva opera od Jos. Illnerja. Instr. Foerster. » 23 20. marc. V Ljubljano jo dajmo! Veseloigra v treh dejanjih. Jos. Ogrinec. Serešan. n 24 10. apr. Strijcek. Veseloigra v treh dejanjih. Benedix - Mir. Vilhar. n 25 18. „ Pri glasoviru. Po francoskem poslovenil J. Nolli. Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki F. Šamberk. Pijerot in Vijoleta. Komična opereta, poslovenil J. Cimperman. n 26 1. maja Domači prepir. Veseloigra v jednem dejanju. Pot skozi okno. Po francoskem poslovenil D. Bole, Veseloigra v jednem dejanju. Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba Adam. n 27 2. febr. Vodnik v Olimpu. Alegorija Davorina Trstenjaka. Čitalnica 113 l<- 28 2. okt. 29 30 15. 23. 31 32 1. nov. 20 33 1. dec. GloPel IV. leto. 1870. Prolog. J. Cimperman. (Prv a redn a predstav a v deželne m gle - dališču.) Klobuk. Žalost, besede in napev M Vilharja. Iz opere: Čarobna piščalka, arija. Duet iz „La traviata". Pela NeugeV bauerjeva in Meden. Na mostu. Burka v jednem dejanju. Klicpera. Poslovenil Fr. Rebec. Graščak in oskrbnik. Svojeglavneži. Poslovenil Janez bočnik. (Prva resna igra.) nAlzira", recitativ in arija. Strune. Napev K. Maškov. nLa traviatarecitativ in arija. Ivan Meden. nPerivoji", duet Pela Neugebauerjeva in V. Val en ta. Dobro jutro! Mlinar hi njegova hči. (Prva tragedija na slovenskem odru. Dohodek 244 gld. 05 kr. Nemške predstave isti dan prej dohodek 60 gld. 47 kr.) Pot skozi okno. Zivomrtva zakonska. Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba A. Miiller. Prolog. Poprej mati. Kam? Pesem. Napev K. Maškov. Mornar. Prešern - Fleišman. „ Ločitev". Duet. Po Prešernovih pesmih »Zapuščena" in „Ukaziu, za sopran in tenor zložil K. Mašek. Banova surka. Deželno gledališče 34 10. dec. 35 36 18. 37 3. jan. 38 14. 39 40 41 22. 5. febr. 16. Pesek v oči. Veseloigra v jednem dejanju. Labiche in Martin. Poslovenil V. Mandelc. Romanca iz opere: Vesele žene vindsorske. Pijerot in Vijoleta. Matiček se zrni. Medeni tedni. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Sveti večer na straži. Igra s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec. Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba J. Offenbach. 1871. Skrivnost ljubezni. Opereta. Faust in Margareta. Komičen prizor. Predstavljal Jos. Nolli. Instrum. J. Schantl. Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Boža. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr. Celestin. Ljubica na strehi. Komična opereta v jednem dejanju Poslovenil J. A. P. Godba Conradi. Čevljar baron. Burka s petjem v treh dejanjih. Rudolf Hahn. Poslovenil J. Alešovec. Godba T. Hauptner. Lumpaci Vagabund. Burka s petjem v treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil v J. Alešovec. Godba Adolf Miiller. Čarobne gosli. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Zaročevalna napoved na kmetih. Spevoigra v jednem dejanju. Po Artur Mtillerju, poslovenil J. Ogrinec. Godba Conradi. 42 26. febr. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju Poslovenil M. Vilhar. Čarobni strelec. Arija, pel Ivan Meden. Čevljar baron. Deželno gledališCe 43 5. marc. Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki Pfleger-Moravskj. Poslovenil Jos. Stare. Po plesu pozabljeni. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Pred lovsko hišo. Eleg. opereta v jednem dejanju. Češki J. Hausmann. Poslovenil Andrejčkov Jože. 44 19. „ Ona me ljubi. Veseloigra v dveh dejanjih. Pfleger-Moravsky. Poslovenil I. Mohorčič. Mladi kandidat. Komična opereta v dveh dejanjih. Poslovenil J. Cimperman. Godba A. Conradi. n 45 30 „ Jamska Ivanka. Spevoigra v treh dejanjih. Mir. Vilhar. Godba M. Vilhar in J. Schantl. i, 46 10. apr. Jamska Ivanka. a 47 16. „ Pismo. Dramatičen prizor. Boris Miran. Damoklejev meč. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože. Mladi kandidat. Komična opereta v dveh dejanjih. a 48 22. „ „ Trovatore". Prizor iz 4. dejanja opere. V Ljubljano jo dajmo! a 49 27. „ Odkrila je srce. Veseloigra v jednem dejanju. * Poslovenil J. A. Resman. Bel Otelo. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek. Živomrtva zakonska. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. a 50 30. „ Dijamant. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek. a 8* 116 K - Lucia di Lammermoor. Arija in prizor iz zadnjega dejanja. Donizetti. Pela Iv. Meden in A. Heidrich. Suknjo dol. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Andrej čko v Jože. V. leto. 1871. 51 26. sept. Ni ljubosumen. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Iv. Tavčar. Princ iz Arkadije. Burka s petjem v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič. Deželno gledališče 52 1. okt. Doktor in postrešcek. Burka s petjem v treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. n 53 7- „ Zabavljica. Veseloigra v jednem dejanju. Grandjean, poslovenila Lujiza Pesjakova. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. n 54 15. „ Sam ne ve, kaj hoče. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože. Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. »j 55 24. „ Išče se odgojnik. Igra s petjem v dveh dejanjih. Po francoskem Valentin Mandelc. Pred zverinjakom. Gluma s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. » 56 1. nov. Mlinar in njegova hci. » 57 9. „ Štirje temperamenti. Prizor s petjem. Predstavljal Julij Šušteršič. Lažnjivi strijc. Veseloigra v treh dejanjih. Picard: „Encore des menechmes". Poslovenil Fr. Zakrajšek. D 56 19. „ Jurckove prikazni. Čarobna igra s petjem. Češki J. K. Tyl. Poslovenil Fr. Rebec. n 59 28. „ Eudeci lasje. (Glej: Svitoslav Zajček.) Poslovenila Lujiza Pesjakova. Poglavje Z, II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič. Vlino, žene 'petje. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Bavdek Godba Low. 60 3. dec. Krst pri Savici. Dramatičen prizor. Deželno gledališče Štepan Subic. Igrokaz v treh dejanjih. Deželno gledališče Spisal Iv. Kukuljevid. 61 14. „ Zaroka v kleti. Komična opereta v dveh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. Godba H. Weidt. Črni Peter. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil dr. Matija Prelog. d 62 21. „ Umetnost in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože. 63 26. „ Noe pred ženitvijo. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Bavdek. Godba W. C. Low. Uskok. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole. Sveti večer na straži. Igra s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec. 1872. « 64 6. jan. Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Poljski Korzenowsky. Poslovenil I. Mohorčič. Ticnik. 65 13. „ Krojač in čevljar. Burka s petjem v treh dejanjih. Spisal Jos. Štolba. it 66 21. „ Lumpaci Vagabund. ii 67 27. „ Karolckova prva ljubezen. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Val. Prešern. Pot po nevesto. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman. Godba A. E. Titi. ii 68 2. febr. Sveti večer na straži. Zaroka v kleti. Deželno gledališče 69 8. „ Raztrgani. Burka s petjem v treh dejanjih. Nestroy: „Der Zerrissene". Poslovenil J. Alešovec. ii 70 18. „ Prvikrat v gledišču. Burka v jednem dejanju. F. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Pot po nevesto. 71 24. „ Zapravljivec. Čarovna igra s petjem v treh dejanjih. Ferd. Raimund. Poslovenil J. Ogrinec. Godba I. Miiller. »i 72 2. marc. Edvard na Škotskem. Zgodovinska drama v treh dejanjih. Poslovenil J. Bavdek. Zarocevalna napoved na kmetih. i, 73 10. „ Soprog pred durmi. Komična opereta v jednem dejanju. Po francoskem. Godba J. Offenbach. Vdova in udovec. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil dr. J. Bleiweis. Vino, ženske, petje. » 74 25. „ Podlaga zakonske sreče. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal J. Alešovec. Selški brivec. Komična opera v dveh dejanjih. Poslovenil J. Zabukovec. Godba Jan. Schenk. H 75 1. apr. Zapravljivec. ii 76 14. „ Strijček. ii ; 77 20. „ Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem v treh dejanjih. I. Kukuljevič. Napevi V. Valenta. ii 78 25. „ Inserat ali Išče se nevesta. ii 79 27. „ Prolog. Spisala L. Pesjakova. Govorila C. Podkrajškova. Gorenjski slavcek. Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala L. Pesjakova Godba A. Foerster. ii 119 K - 80 28. apr. Gorenjski slavček. (Drugič.) Deželno Udova in udovec. gledališCe 81 2. maja Zupanova Micika. n V nedeljo pri gledališki kasi. Medeni tedni. 82 5 „ Turki pri Sisku ali Juran i Sofija. n VI. leto. 1872. 83 25. sept. Ženski jok. Veseloigra v jednem dejanju. ii Po francoskem V. Mandelc. Zupanova Micika. 84 6 okt. Norišnica v I. nadstropju. Veseloigra v ii jednem dejanju. F. Šamberk. Poslovenil Jos. Stare. Faust in Marjetica. To sem bil jaz! Šaloigra v jednem dejanju. IvanHutt. Poslovenil M. Vilhar. 85 12. „ St! Igra v dveh dejanjih. E. Scribe: ii „Chut". Poslovenil Val. Mandelc. Bel Otelo. 86 20. „ Čevljar baron. ii Sprejeto! Šaloigra v jednem dejanju. K. Heigel. Poslovenil H. Volkar. 87 26. „ Ljubljanski postopač. Slika iz meščan- ii skega življenja. Spisal J. Kajetan Tyl. 88 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii 89 6. „ Dajte mi surko! Šaloigra v treh de- ii janjih. Češki J. Kolčir. Poslovenil I. Mohorčič. Na poroke večer. Spevoigra v jednem dejanju. Po „Beckers Geschichte", poslovenil Ivan Mohorčič. Godba Conradi. 90 18. „ Jurckove prikazni. ii 91 24. „ Nepravi, a vender pravi! Burka v dveh ii dejanjih. J. R. Hocke. Poslovenil Andrej čkov Jože. 92 93 94 95 97 98 99 100 101 102 2. dec. 10. „ 15. 26. 96 6. jan. 13. „ 20. „ 26. „ 4. febr. 9. „ 17. „ Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem dejanju. Ferd. Gumbert. Jamska Ivanka. Pogumne Gorenjke. Zgodovinska igra v treh dejanjih. L. Germonik: „Die Weiber von Veldes". Poslovenil Okiški-Prešern. Godba A. Khom. Umetnost in narava. Na Osojah. Igrokaz v petih dejanjih. S. H. Mosenthal: „Der Sonnvvendhof". Poslovenil Jos. Ogrinec. 1873. Pri meni bodi! Komična spevoigra v jednem dejanju. C A. Paul. Poslovenil J. Alešovec. Godba A. Conradi. Ravni pot najboljši pot. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil B. Tomšič. Vino, ženske, petje. Zapravljivec. Univerzalni dedič. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. Ob pol sedmih. A. Hopf. Pri meni bodi! Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. Nestroy: „Einen Jux will er sich machen". Poslovenil Iv. Železnikar. Gospod Zamuda. Igrokaz v jednem dejanju. L. B. Picard: „ Monsieur Musard". V. Mandelc. Uzbujeni lev. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Godba Ivan Brandl. Lumpaci Vagabund. Doktor in frizer. Burka s petjem v dveh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. 121 i Dokler ni pravega! Opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jakob Alešovec. Godba Ferd. Gumbert. 103 23. febr. Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. N. Kralj Vondra XXVI. Deželno gledališče 104 3. marc. Obljuba madoni. Drama v dveh dejanjih. Spisal I. Mohorčič. TJzbujeni lev. 105 10. „ Marie Jeanne. Drama v petih dejanjih. Dennery in Mallian. Poslovenil Davorin Hostnik. • »i 106 16. „ Tambor v Pnebli. Slika s petjem v treh dejanjih. Po nemškem J. Alešovec. n 107 25. „ Edda. Žaloigra v štirih dejanjih. Jos. Weilen. Poslovenil V. N. Hrabroslav. M 108 1. apr. Jamska Ivanka. n 109 14. „ Pesek v oči. TJzbujeni lev. D 110 17. „ Marie • Jeanne. i, 111 24. „ Požigalčeva Mi. Igra s petjem v petih dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Jos Stare. 112 27. „ Na Osojah. i» 113 3. maja Štepan Subic. Pijerot in Vijoleta. tj 114 4. „ Telegram. Komisijonar Nro. I. Prizor s petjem. Sestavil in predstavljal Jos. Nolli. Krojač Fips. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil H. Davoroslav. ti 115 11. „ Dimež, strah kranjske dežele. Igra s petjem v dveh dejanjih in petih podobah. Spisal J. Alešovec. »i 116 11. jun. Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dedejanjih. Th. Megerle. Poslovenil Jos. Ogrinec. )) VII. leto 1873. 117 5. okt. Trdoglavec. Igra s petjem v treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. Deželno gledališCe 118 13. „ Graščak in oskrbnik. » 119 20. „ Gospa, ki je bila v Parizu. Veseloigra v treh dejanjih. G. pl. Moser. Poslovenil Jos. Gecelj. ii 120 26. „ Star korporal. Igra v petih dejanjih. Po nemškem predelal A. L. Bistriški. ii 121 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii 122 | 8. „ • Nevarnost v odlogu. Veseloigra v dveh dejanjih. Po francoskem poslovenil R. Perušek. Tihotapec. Opereta v jednem dejanju. J. Offenbach: „Der Schmuggler". Poslovenil J. Cimperman. ii 123 15. „ Visoki C. Veseloigra v jednem dejanju. M- A. Grandjean. Poslovenil J. Alešovec. Na kosilu bom• pri svoji materi. Igrokaz v jednem dejanju. „Je dine chez ma mere". Poslovenil V. Mandelc. Večer pred ženitvijo. Komična opereta v jednem dejanju od W. C. Lowa. Poslovenil J. Bavdek. ii 124 23. „ Danes bomo tiči. ii 125 1. dec. Zapravljivec. ii 126 6. „ Krojač Fips. Znamenja ljubezni. Veseloigra v jednem dejanju. G. Putlitz. Poslovenil Jos. Gecelj. Maščevalec. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman. Godba M. J. Legouix. n 127 14. „ Doktor in komisijonar. Burka s petjem v treh dejanjih. Poslovenil Jakob Alešovec. ii 123 K - 128 21. dec. Hiša slabega glasu. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. F. Kaiser: „Ein verrufenes Haus". Poslovenil J. Ogrinec. Deželno gledališče 129 25. „ PožigaUeva hči. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Josip Stare. 1874. ti 130 6. jan. Trdoglava žena. Čarovna igra s petjem v 3 dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Andrejčkov Jože. H 131 12. „ Ti si angelj. Veseloigra v treh dejanjih. J. Rosen. Poslovenil Jos. Gecelj. Pri meni bodi! Komična spevoigra. Godba A. Conradi. n 132 17. „ Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih. Melesville: „EUe est folle". Predelal Lembert. Poslovenil Jos. Gecelj Bekarjeva istorija. Spevoigra v jednem dejanju. E. Jacobson. Poslovenil I. Mohorčič. Godba A. Conradi. II 133 25. „ Pogumne Gorenjke. it 134 5. febr. Doktor Robin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc. Uzbujeni lev. D 135 10. „ Slab papir ali bankovčarji na razvalinah. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil Fr. Končan. Godba Karol Kleiber. ti 136 15. „ Lumpaci Vagabund. n 137 22. „ Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Grandjean. Selški brivec. JI 138 1. marc. Edda. ii 139 7- „ Osem dni pameten. Veseloigra v jednem dejanju. E. Pohl. Poslovenil V. Prešern. n 124 S*- Marcel. Drama v jednem dejanju. Sardeau in Docourcelle. Poslovenil Fr. Končan. Na deželi. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. 140 18. marc. Maščevalec. Deželno Teodolinda. Veseloigra v jednem dejagledališče nju. I. B. pl. Schweitzer. Poslovenil R. P. Skrivnost ljubezni. 141 25. „ Nezgode starega mladenča. Burka s pet- n jem v 3 dejanjih. Nestroy. Poslovenil Fr. Končan. 142 6. apr. Godčeve pesmi. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. R. Kneisel. Poslovenil J. Nolli. Godba Ferd. Gumbert. 143 9. „ Sovraštvo med brati in sprava. Igrokaz ii v dveh dejanjih. Spisal Jos. Gecelj. Visoki C. 144 12. „ Afrikanka. Prizor s petjem od L. Giin- ii • therja. Predstavljal Josip Nolli. Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. 145 19. „ Debora. Narodna igra v štirih dejanjih. d Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. 146 26. „ V čakalnici 1. razreda. Veseloigra v iijednem dejanju. Hugo Miiller. Poslovenil A. M. Čevljar baron. 147 3. maja Nasledki skrivnostne prisege. Igrokaz v ii štirih dejanjih. Birch - Pfeiffer : „Der / Goldbauer". Poslovenil J. Gecelj. VIII. leto 1874. 148 25. okt. Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. »i A.Hennequin. Poslovenil Fr. Končan. 149 1. nov. Mlinar in njegova hči. » 150 7- « Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. n Poslovenil V. Eržen. 14. „ 22. „ 2. dec. 12. „ 20 26. jan. 11. 18. 24. „ 7. feb. Vojaški fantje, mi smo mi! Soloprizor s petjem. Poslovenil J. Alešovec. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Adolf Reich. Poslovenil J. Alešovec. Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil iz francoščine V. Eržen. Lažnik in njegov sin. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Radovič. Skrivnost ljubezni. Marie-Jeanne. Trnje in lavor. Drama v dveh dejanjih. Lefont. Poslovenil Fr. Končan. Deklica elizondska. Komična opereta v jednem dejanju. J. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih Alek. Fredro. Poslovenil V. Eržen. Roza Saint Flourska. Komična opereta v jednem dejanju. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman. Zakotni pisar. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Winterfeld. Poslovenil I. Kalan. Zakleti princ. Burka v treh dejanjih. J. Plotz. Poslovenil I. Kalan. 1875. Godčeve pesmi. Cousin Jaques. Veseloigra v treh dejanjih. L. Leroy. Poslovenil I. Kalan. Garibaldi. Burka v jednem dejanju. J. Rosen. Poslovenil I. Kalan. Obžetnica. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Korzenowsky. I. Mohorčič. Star korporal. Lumpaci Vagabund. 126 K - 162 15. febr. Kdor se poslednji smeje! Veseloigra v jednem dejanju. Spisala Marija Knauf. Poslovenil I. Kalan. Gospoda Kodelja pridige izza gardin. Veseloigra v jednem dejanju. 6. pl. Moser. Poslovenil R. P. Krojač Fips. Deželno gledališče 163 22. ,, Debora. II 164 28. „ Denar, sreta vladar. Burka s petjem v treh dejanjih. F. Kaiser. Poslovenil I. Končan. >t 165 6. marc. Perzijski Ml. Šaloigra v jednem dejanju. A. Dumas Poslovenil Ivan Kalan. Sklenica čaja. Veseloigra v jednem dejanju. Thiboust. Poslovenil Anton Sušnik. Mesečnica. Komična opereta v jednem dejanju Poslovenil I. Ulčarjev. Godba Ivan pl. Zajec. ii 166 14. „ Čevljar baron. u 167 18. „ Zapravljivec. ii 168 29. „ Bisernica. Igrokaz s petjem v dveh dejanjih. C. pl. Holtei. Poslovenil Iv. Kalan. II 169 4. apr. Nezgode starega mladenča. Burka s petjem v treh dejanjih. ii 170 U. ,. Razbojniki. Igrokaz v petih dejanjih. Friedr. Schiller. Poslovenil J. Nolli n 171 18. „ Tambor v Puebli. u 172 22. „ Nasledki skrivnostne prisege n 173 25. „ Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. „Le deux sourds". Poslovenil Jos. Nolli. Zblaznela je. II 174 29. „ Benefica. Burka v jednem dejanju. F. Šamberk. Poslovenil Anton Sušnik. Pes in mačka. ii ->i 127 S*- 175 176 177 182 183 184 185 186 2. maja 6. 178 179 180 181 30. okt. 1. nov. 9. „ 15. 21. „ 2. dec. 8. „ 18. 28. „ Vino, ženske, petje. Francozi v Kamniku. Zgodovinska igra v treh dejanjih in osmih podobah. Spisal J. Alešovec. Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v štirih dejanjih. Poleg francoskega po Laubejevi predelavi poslovenil I. Kalan. Čevljarska učenca. Burka s petjem v treh dejanjih. Aloj. Berla: „Unsere Lehrbuben". Predelal Fr. Končan. Godba F. Stenzel. IX. leto. 1875. Pokojni moj. Šaloigra v jednem dejanju. „Mon premier". Poslovenila L. Pesjakova. Mlinar in njegova hči. Ženska borba. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil R. P. Strehar. Veseloigra s petjem v petih podobah. Louis Angely: „Der Dachdecker". Poslovenil Val. Prešern. Godba J. Alešovec. Instrum. Ant. Stockl. Na Osojah. Edda. Tri vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bayardu W. Friedrich: „Drei Feen". Poslovenil I. Kalan. Hisina. Burka s petjem v jednem dejanju. E. Jacobson. Poslovenil J. Gecelj. Instrum. A. Stockl. Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh dejanjih. Gust. Putlitz. Poslovenil Jos. Cimperman. Gospa, ki je bila v Parizu. Dokler ni pvavega. Deželno gledališče -+S 128 f*- 1876. 187 6. jan. Čevljarska licenca. Deželno 188 10. „ Zaroka v kleti. Kdor se poslednji smeje! gledališče 189 16. „ Danes bomo tiči. n 190 23. „ Lumpaci Vagabund. >1 191 6. febr. Satan Gluma v treh dejanjih. Jul. Rosen. Poslovenil I. Kalan. Hišina. »1 192 14. „ Pes in mačka. Kje je meja ? Gluma s petjem v jednem dejanju. Spisal Pribislav Ogrinec. Napev A. Stockl Same zapreke. Burka v jednem dejanju. W. Friedrich. Poslovenil I. Kalan. j» 193 22 „ Cvrček. Slika v petih dejanjih. BirchPfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik. 11 194 27. „ Pogumne Gorenjke. 11 195 7 marc. Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v štirih dejanjih. Dumanoir in Keranion. Po Laubeju poslovenil I Kalan. 11 196 14. „ Srečen oče. Veseloigra v treh dejanjih Gorner. Poslovenil J. Gecelj. 11 197 19. „ Pozigalčeva hči. !> 198 26. „ Materin blagoslov. Igra v petih dejanjih. G. Lemoine. Poslovenil Jos. Cimperman. i> 199 2. apr. Čarovnica. Izvorna komična opereta. Spisal J. Alešovec. Godba A. Stockl. Krojač Fips. A Kotzebue. Poslovenil D. Hostnik. 11 200 17. „ Cerkvenodolski župnik. Narodna igra s petjem v štirih dejanjih. L. Gruber. J. Gecelj. Godba A. Stockl. 11 201 23. „ Zmota za 30.000 gld. Veseloigra v treh dejanjih. J. Rosen: „Kanonenfutter". Poslovenil Fr. Schmidt. 11 ~>4 129 h - 202 30. apr. Pariški potepuh. Veseloigra v štirih de- Deželno janjih. Ba,yard in Vanderburch. Pregledališče delal Teod. Dunkel : ,.Der Pariser Taugenichts". Poslovenil Jos. Gecelj. 203 3. mnja Dva gospoda pa jeden sluga. Vaudeville v jednem dejanju. Goldoni. Poslovenil Dav. Hostnik. Godba A. Stockl. Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Besede Karol Treumann. Godba J. Offenbach. 204 7. „ Doktor Faustova kapica. Burka s petjem „ v treh dejanjih F. Hopp. Poslovenil Dav. Hostnik. Godba M. Hebenstreit. 205 14. „ Cvrček. v X leto 1876 206 1. nov. Mlinar in njegova hči. „ 207 10. „ Cigan. Igra s petjem v dveh dejanjih n in petih podobah. Frid. Kaiser. Po- 1 slovenil Janko Kalan. Godba A. Stockl. 208 19. „ Loumdska sirota. Igrokaz v štirih dej. n Birch-Pfeiffer. Poslovenil D. Hostnik. 209 27. „ Ena se mora omoziti. Veseloigra v jed- n nem dejanju. Poslovenil Iv. Kalan. Išče si imena. Šaloigra v jednem dejanju. M. A. Grandjean. Poslovenil J. Gecelj. Doktor Bobin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc. 210 3. dec. Materin blagoslov. Igra s petjem v „ petih dejanjih. G. Lemoine. Pošlo venil Jos Cimperman. 2L1 9 „ Antiksantipa ali borbo zenstvu. Veselo- N igra v petih dejanjih. R. Kneisel. Poslovenil Jos Gecelj. • 212 17. „ Doktor Faustova kapica. H 213 22 dec. Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih. Deželno Melesville. Predelal Lembert. Preložil gledališče Jos. Gecelj. 1877. 214 2. jan. Ujetniki carevne. Veseloigra v dveh de janjih. Bayard. Preložil Jos. Cimperman. Opalek pred sodbo. Prizor s petjem v jednem dejanju. H. Salingre. Poslovenil Jos. Cimperman. 215 7. „ Danes bomo tiči. ii 216 21. „ Pavliha. Šaloigra s petjem v štirih ii dejanjih. I. Nestroy. Preložil J. Alešovec. Godba A. Stockl. 217 30. „ Kovarstvo in ljubezen. Zaloigra v petih de- 13 janjih. Schiller. Poslovenil A. Leveč. 218 6. febr. Debora. 11 219 11. „ Čevljar baron. 11 220 18. „ V Ljubljano jo dajmo ! 11 Krojač Fips. 221 27. „ Banditje. Veseloigra v štirih dejanjih. ' 11 Roderih Benedix. Poslovenil Janko Kalan. 222 5. marc. Marie Jeanne. 11 223 11. „ Hišina. (Ob 4. uri popoludne.) 11 224 11. „ Srce je odkrila. (Ob 7. uri zvečer.) Ve- 11 seloigra v jednem dejanju. Poslovenil Ivan Ameriški. Kdor se poslednji smeje ! 225 18. „ Kovarstvo in ljubezen. »1 226 2. apr. Zapravljivec. » 227 8. „ Velikodušni morski kapitan. Igrokaz v JI treh dejanjih. Po francoskem Fr. Schmidt 228 15. „ Na kosilu bom pri svoji materi. 7) Trnje in lavor. 229 22. „ Dimež, strah kranjske dežele. 11 230 29 „ Lumpaci Vugabund. 11 - H 131 231 232 233 234 1. nov. 10. „ 18. 27 ., 235 236 237 4. dec. 10. 17. 238 23. „ 239 240 241 242 6. jan. 15. „ 20. „ 27. „ XI. leto. 1877. Mlinar in njegova lici. Kolikor glav, toliko zelja. Veseloigra v treh dejanjih. J. Rosen: „Fromme Wiinsche". Poslovenil Jos. Gecelj. Krcmarica ali Gospodsko ali kmetsko. Igra s petjem v treh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Prestop žene. Igrokaz v treh dejanjih. Girardin. Poslovenil I. Kalan iz nemščine: „Die Schuld einer Frau". Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. I. Moinax: „Le deux sourds". Poslovenil iz nemščine Jos. Nolli. Čarovnica. Komična opereta v dveh dejanjih. Spisal J. Alešovec. Godba A. Stockl. Lowoodska sirota. Umetnost in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože. Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Th. Megerle. Poslovenil Jos Ogrinec. Godba Vojteh Valenta. 1878 Nasledki skrivnostne prisege. Ubožan plemenitaš. (Romžtn mladega moža.) Igrokaz v petih dejanjih. Oct. Feuillet. Poslovenil iz nemščine po Juinu in P. J. Reinhardu Fr. Schmidt. Robert in Bertram. (Vesela vagabunda.) Burka s petjem v štirih oddelkih. Gust. Raeder. Poslovenil Jos. Gecelj. Doktor in frizer. Šaloigra s petjem v dveh dejanjih. Frid. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Godba Barbierjeva. 132 KPes in mačka. Deželno i 243 5. febr. Srečen oče. gledališče 244 1 12. „ Alfons. (Velikodušni morski kapitan) Igrokaz v treh dejanjih. Poslovenil iz francoščine Fr. Schmidt. 24B 19. „ Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh 11 dejanjih. Korzenowski. Poslovenil I. Mohorčič. Godba J. Mayer. Beli lasje — mlado srce. Veseloigra v jednem dejanju. Henry Murger. Poslovenil Fr. Babnik. 246 24 „ Robert in Bertram. 247 3. marc. Pavliha ali burka čez burko. 11 248 10. „ Petrograd in Plevna ali ruska vojska. 11 Igra v petih dejanjih. P. V. Wichmann. Poslovenil D. H. 249 19. „ Požigalčeva hči. 11 250 27. „ Nepravi, a vender pravi. Burka v dveh 11 dejanjih. F. R. Hocke. Poslovenil Andrejčkov Jože. Pri meni bodi! Komična opereta v jednem dejanju. C. A. Paul. Poslovenil J. Alešovec Godba A. Conradi. 251 7. apr. Dan slave ali krščanskoturška vojska. 11 Izv žaloigra v štirih dejanjih. Spisal Fr. Potočnik. 252 22. „. Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem 11 v treh dejanjih. Spisal I. Kukuljevic. ! 253 28. „ Marija ali hči polkovna. Opereta v dveh „ dejanjih. Saint-Georges in Bayard. • Po nemškem: „Die Tochter des Regiments". Poslovenil Jos. Gecelj. Godba Donizetti in A. Muller. XII. leto. 1878. 1879. 1 XIII. leto. 1879 -s-i 133 §-<— 1880. 254 11. jan. Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh de- Čitalnica janjih. Gustav Putlitz. Poslovenil Jos. Cimperman. 255 7. marc. Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. Deželno Fournier. Poslovenil V. Eržen. gledališče 256 4. apr. Strijček. Veseloigra v treh dejanjih. Benedix. Poslovenil Mir. Vilhar. XIV. leto. 1880. 257 21. nov. Banditje. 258 19. dec. Umetnost in narava. 1881. 259 23. jan. Oče so rekli, da le! Gluma s petjem v jednem dejanju. Po nemškem Fr. Končan. XV. leto. 1881. 260 6. nov. Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih dejanjih. A Kotzebue Preložil Jos. Cimperman. 261 21. „ Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem de- u janju. G. P. Cesenate. Preložil V. E. Eno uro doktor. Krojač Fips. Burka v jednem dejanju. Kotzebue. Poslovenil D. Hostnik. 262 8. dec. Karolčkova prva ljubezen. Veseloigra v 11 jednem dejanju. Poslovenil Val. Prešern. V Ljubljano jo dajmo! 263 19. „ Dijamant. 1» Ena se mora omožiti. Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Po Grandjeanu. Garibaldi. 1882. 264 6. jan. Na Osojah. J? 265 23. „ Strijček. 266 2. febr. Debora. Deželno 267 5. marc. Damoklejev meč. gledališče Zupanova Micika. 268 3. apr. Snubitev. Veseloigra v treh dejanjih. » Spisal E. Tomic. Preložil Miroslav Malovrh. 269 23. „ Edda. ii XVI. leto. 1882. '270 10. dec. Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem Čitalnica dejanju. Kosta Trifkovič. Poslovenil Miroslav Malovrh. Oče so rekli, da le! Svojeglamezi. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Janez Globočnik. 1883 271 6. jan Nasledki skrivnostne prisege Birch-Pfeif- Deželno . jan fer: „Der Goldbauer". gledališče 272 2. febr. Požigalčeva hči. ii 273 5. marc. Marcel. Drama v jednem dejanju. Po ii francoskem Fr. Končan. Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih. Aleks. Fredro. Poslovenil V. Eržen. 274 19. „ Cvrček. ii 27B 26. „ Stempihar mlajši. Gluma v jednem deii janju. Poslovenil V. Eržen. XVII. leto. 1883. i 276 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii 277 19. „ Alfons. ii 278 8. dec. Bisernica. ii 279 22. „ Trnje in lavor. ii Zakonska sol. 1884. 280 6. jan. Marijana. Igrokaz v petih dejanjih. Den- ,, nery in Mallian. Preložil D. Hostnik. 281 19. „ V Ljubljano jo dajmo! 11 282 3. feb. Zapravljivec. 11 283 284 285 286 287 288 289 290 i 291 292 ! 293 294 295 296 297 298 | 299 300 301 302 303 -+S 135 Danes bomo tiči. Zapravljivec. Zupanova Micika. Pri meni bodi! Baron Trenk. Igrokaz s petjem in plesom v štirih dejanjih. Spisal J. E. Tomic Poslovenil J. Gecelj. Godba Iv. pl. Zajec. Baron Trenk. Bisernica. XVIII. leto 1884. Cvrček. Jamska Ivanka. Izv. spevoigra v treh delih. Spisal M.Vilhar. Godba Schantl. Jamska Ivanka. Mlinar in njegova hči. Dva gospoda pa jedrn sluga. Burka s petjem v jednem dejanju. Goldoni. Preložil D. Hostnik. Doktor Bobin. Igra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc. Na Osojah. Zrinji. Žaloigra v petih dejanjih. Teod. Korner. Poslovenil Jos. Gecelj. 1885. Danes bomo tiči. Srečen oče. Zapravljivec. Zmešnjava na zmešnjavo. Banditje. Telegram. XIX leto. 1885. Ženski jok. Igrokaz v jednem dejanju. Siraudin in Thiboust: „Les femmes qui pleurent". Poslovenil V. Mandelc. Mlinar in njegova hči. -HI 136 H - 304 18. nov. Moja zvezda. Veseloigra v jednem de- Deželno janju. M. E. Scribe. Poslovenil V. gledališče Mandelc. V spanju. Veseloigra v jednem dejanju Jul. Rosen. Poslovenil Jos. Nolli. 305 6. dec. Star korporal. Igrokaz v petih dejanjih. » Karol Juinin P J. Reinhard, nekoliko po Dumanoirju, preložil A. L. Bistriški. Melodram Iv. pl. Zajec. Petje A. Stockl. 306 19. „ Srce je odkrila. M Nemški ne znajo. Burka v jednem dejanju. Spisal Jak. Alešovec. Damoklejev meč. Gluma v jednem dejanju. Gust. Putlitz. Poslovenil I. I. 1886 307 5. jan. Trnje in lavor. 11 Kdor se poslednji smeje! 308 24. „ Pozigalčeva hči. n 309 13. febr. Cousin Jaques. Veseloigra v treh de- „ janjih. Po L. Leroyu poslovenil I. Kalan. 310 21. „ Tambor v Puebli. n 311 14. marc. Robert in Bertram. » : 312 27. „ Robert in Bertram. n 313 4. apr. Ukročena trmoglavost. Igrokaz v štirih n dejanjih. Charlotte Birch- Pfeiffer: „Der Goldbauer". Poslovenil Jos. Gecelj. XX leto. 1886. 314 31. julija Debora. (Režijo predstav preuzel Ig. n Borštnik.) 315 26. sept. Francoskopruska vojska. Burka v jednem n dejanju. Kosta Trifkovic. Poslovenil "M" M 316 17. okt. IVI. iVi. Nezgode starega mladenča. Burka s petjem n v treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil Fr. Končan. - Ž- « ' -s-i 137 I"*— 317 1. nov. Mlinar in njegova hči. Deželno 318 18. „ Teške ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Mihael Balucki. Poslovenil J. Debevec gledališče 319 8. dec. Ponesrečena glavna sknšnja. Komična slika. Priredil Ig. Borštnik. Gluh mora biti. » 320 22. „ Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra v petih dejanjih. Schiller. Poslovenil Ant. Leveč. 1887. u 321 9. jan. Revizor. Komedija v petih delih. N. Vasil. Gogol. Preložil Iv. Vesel. n 322 25. „ Mesečnica. (K a p e 1 n i k G e r b i &) Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil Bavdek Ulčarjev. Godba Zajec. Išče se odgojnik. Igrokaz v dveh delih. Po „On demande un gouverneuer". Poslovenil V. Mandelc. n 323 6. febr. Danes bomo tiči. (Opomnja. Dne 17. februvarja 1887.1. pogorelo je deželno gledališče v Ljubljani.) n 321 27. „ Francoskopruska vojska. Prijetno iznenadenje. Burka v jednem dejanju. V. Frerking. Gringoire. Igrokaz v jednem dejanju. Th. de Banville. Poslovenil I. Kalan. Čitalnica 325 6. marc. Mesečnica. (Praznovanje dvajsetletnice.) Gringoire, n 326 20. „ Zblaznela je. Pes in mačka. 327 27. „ Zmešnjava na zmešnjavo. »» 328 3. apr. Kdor se poslednji smeje! Zblaznela je. i) 329 24. „ Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v jednem dejanju. Spisal Ant Adam. Preložil Jos. Cimperman. Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Jos. Marij Babo. Preložil Jos. Cimperman. t) -H! 138 *<- 330 30. apr. ! Pijerot in Vijoleta. Čitalnica Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanju. Karol Gorlitz. Preložil L. Pintar. XXI. leto. 1887. 331 1. nov. Mlinar in njegova hči. ti 332 2 » Mlinar in njegova hci. ii 333 6. » Ženska borba. Veseloigra v treh deii janjih. Poslovenil R. P. | 334 13. it Banditje. n 335 20 ti Mesečnica. it Oče so rekli, da le! 336 4. dec. Revček Andrejček. Narodna igra s petit jem v petih dejanjih. Karol Morre : „'s Nullerl". Poslovenil J. Bedenek. 337 8 n Revček Andrejček. „ ! 338 11. it Njegova gospa se brije. Veseloigra v n jednem dejanju. Preložil Ig. Borštnik. Ena se mora omožiti. Popolna žena. 339 18. u Kovarstvo in ljubezen. n 340 26. it TeŠke ribe. ii 1888. 34' 6. jan. Deklica elizondska. Prvi beli las. Igrokaz v jednem dejanju. Gassmann. Preložil J. Gecelj. Svojeglavneži. 342 8. u Lowoodska sirota. 343 22. ii Strijček. it 344 26. 11 Mutec. Egmont. (5. dejanje, 2. prizor.) Zapravljivec. (2. dejanje, 5., 6. in 7. prizor.) Na Osojah. (5. dejanje, 4., 5. in 6. prizor.) 345 29. 'i Deklica elizondska. n 1 Stempihar mlajši. I 316 19. febr. Otok in Struga. Igrokaz v štirih de- Čitalnica janjih. Po dr. Iv. Tavčarja noveleti aramatizoval Ig. Borštnik. l 347 26.' „ : Uzbujeni lev. i« Gringoire. 348 4. marc. Revček Andrejček. n 349 10. „ Gospa, ki je bila v Parizu. n Sam ne ve, kaj hoče. 350 18. „ Uzbujeni lev. ii Prvikrat v gledališču. • 351 19. „ Prestop žene. n Ženski jok. 352 2. apr. Ženska borba. n 353 15. „ Gosi in goske. Burka v petih dejanjih n Mih. Balucki. Iz poljščine preložil na češki Arnošt Schwab-Polabsky; iz češčine Jak. Bedenek. 354 22. „ Tilnik. 1} Prvikrat v gledališču. 355 12. maja Cvrček. J? 356 13. „ Debora. u XXII. leto. 1888. 357 9. sept. Revček Andrejček. 358 23. „ Svetinova hči. Igrokaz v treh dejanjih. Adolf Wilbrandt: „Die Tochter des Herrn Fabricius". Poslovenil Anton Trstenjak. 359 7. okt. Revizor. >1 360 14. „ Ena se joče, druga se smeje. »1 361 21. „ Nezgode starega samca. 362 1. nov. Mlinar in njegova hči. »1 363 4. „ Jednajsta zapoved. Burka v treh deja- n njih. Fran Šamberk. Poslovenil S. S. 364 11. „ Pot po nevesto. 1» Kdor se poslednji smeje! 365 18. „ Mesto in vas. Igrokaz v petih dejanjih. j? 1 Birch-Pfeiffer. 140 S*- 366 25. nov. Gosi in goske. Čitalnica £67 2. dec. Svetinova hči. n 368 8. „ Nezgode starega samca. » 369 9. „ Uzbujeni lev. (Opereta.) »t Ne kliči vraga! 370 16. „ Marijana. 51 371 26. „ Pot po nevesto. 11 V spanju. 372 30. „ Revček Andrejček. 11 1889. 373 6. jan. Otok in Struga. 11 374 12. „ Srečen oče. 11 ' 375 20. „ Mesečnica. (Opereta.) 11 Moja zvezda. 376 27. „ Čarovnica pri jezeru. Narodna drama v 11 4 dejanjih. Fr. Nissl: „Die Zauberin am Stein". Poslovenil Anton Trstenjak. 377 10. febr. Srečen oče. 11 378 17. „ Lowoodska sirota. JJ 379 24. „ Uzbujeni lev. JJ Na kosilu bom pri svoji materi. 380 10. marc. Pene. Izvorna veseloigra v treh deja- JJ njih. Spisal J. Skalec (dr. J. Vošnjak). 381 17. „ Vrban Debeluhar ali Na Dunaj po ne- JJ vesto. Burka v petih dejanjih. Poslovenil Vinko Lapajne. 382 19. „ Mesto in vas. 11 383 25. „ V vodnjaku. Opera v jednem dejanju ! in dveh oddelkih. Spisal R. S. Poslovenil Fr. Gerbic. Glasba Viljem Blodek. 384 31. „ V vodnjaku. JJ XXIII. leto. 1889. 385 29. junija Mesečnica. JJ Svoji k svojim! Veseloigra v jednem dejanju. Spisal dr. Jos. Vošnjak. • j ->-Š 141 §-<- 386 6. okt. Vodno društvo. Veseloigra v treh dejanjih. Dr. J. Štolba. Preložil Fr. Gestrin Čitalnica 387 13. „ Kastor in Poluks Veseloigra v treh dejanjih. K. pl. Kohlenegg. Poslovenil Ig. Borštnik. Išče se odgojnik. M 388 20. „ Ministrovo pismo. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. Jos. Vošnjak. Ne kliči vraga! 11 1 389 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii j 390 3. „ Milord Cartouche. Veseloigra v jednem dejanju. Kohlenegg. Preložil Ignacij Borštnik. Pot po nevesto. ii 391 10. „ Čarovnica pri jezeru. ii 392 17. „ Strijc bogatin. Veseloigra v petih dejanjih. Spisala E. Henle. Preložil Vekoslav Benkovič. " 393 24. „ Služabnik svojega gospoda. Drama v petih dejanjih. Dr. Fr. V. Jerabek. Poslovenil Fran Gestrin. n • 394 8. dec. Dve tašči. Veseloigra v jednem dejanju Poslovenil Vekoslav Benkovič. Cannebas. Komična opereta v jednem dejanju. Glasba Fr. pl. Suppe. Preložil J. Alešovec. n 395 15. „ Eevčelc Andrejček. n 396 22. „ Doktor Blažič. Veseloigra v petih dejanjih. Adolf L' Arronge: »Doktor Klaus"; poslovenil Anton Trstenjak. ii 397 26. „ Ali right! Veseloigra v jednem dejanju. Dr. Jos. Štolba. Prestavil Ivan Gornik (Fr. Gestrin). Cannebas. 1890. n" 398 1. jan. Jednajsta zapoved. 11 399 5. „ Na 0 soj ah. 11 4 0 0 6. „ Strijc bogatin. 11 142 K - 401 12. jan. Pot po nevesto. Čitalnica Nič otrok. Veseloigra v jednem dejanju. Jul. Rosen. Poslovenil * * * 402 19. „ Prepozno. Igrokaz v dveh dejanjih. Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem dejanju. K. Trifkovič. Poslovenil M M. 403 26. „ Ogenj ni igrača. 55 404 2. febr. Danes bomo tiči. 55 405 9. „ Pojdimo na Dunaj! Burka v štirih de- 55 janjih. Poleg francoskega „La Cagnotte" priredil J. Ogrinec. 406 23. „ Ali right! "5 Cannebas. 407 1. marc. Zlobna šala. Igrokaz v petih dejanjih. 55 Teod. Wehl: „Ein Bubenstreich". Poslovenil Ig. Borštnik. 408 9. „ V vodnjaku. 55 409 16. „ Gospod Grobski. Značajna slika v treh 55 dejanjih. Lad. Stroupežnicky. Preložil Fr. Gestrin 410 19. „ Pojdimo na Dunaj! 5J 411 23. „ Vodno društvo. 412 25. „ Damoklejev meč. 55 Stempihar mlajši. 413 30. „ Alfons. 55 414 30. apr. Miklavž. Opera v dveh dejanjih. Spisal 51 Sabina. Preložil Fr. Gestrin. Glasba J. R. Rozkošny. 415 4. maja Miklavž 55 XXIV. leto 1890. 416 1. nov. Mlinar in njegova hči. »? 417 9. „ Umetnost in narava. 55 418 16. „ Stari Ilija. Narodni igrokaz v treh de- 55 janjih. Spisal Ig. Borštnik. Glasba And Vavken. 419 23. „ Marija Magdalena. Žaloigra v treh de- 55 janjih. Frid. Hebbel. Poslovenil I. K. ->Š 143 420 30. nov. Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. Čitalnica 421 7. dec. Zlati pajek. Veseloigra v štirih dejanjih. n Fr. pl. Schonthan. Preložil Vekoslav Benkovič. 422 8. „ Revček Andrejček. i i 423 17. „ Šolski nadzornik. i i ' Gluh mora biti. 424 21. „ Zlati pajek. i i 425 26. „ Gospod Grobski. i i 1891. 426 4. jan. Naš prijatelj Njeklužev. Drama v petih n dejanjih. Al. J. Palm. Preložil Fran Gestrin. ; 427 6. „ Mesečnica. i i Nad prepadom. Drama v jednem dejanju. Jaroslav Vrchlicky. Preložil Ivan Gornik. 428 11. „ Zakotni pisar. i i 429 18. Čevljar baron. n 430 25. „ Trnje in lavor. i i Ni mej ukus. Dramatična šaloigra. Spisal Ig. Borštnik. 431 2. febr. Čevljar baron. n - j 432 8. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. i i 433 15. „ Debora. i i 434 22. „ Svilnati robec. Šaloigra v treh dejanjih. » Božid. Borgjoški. Poslovenil Vaso Petričic ml. 435 1. marc. Zarota v kleti. 1 ? Vse za dame. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem poslovenil dr. VI. Žitek. 436 19. „ Nasledki skrivnostne prisege. J I 437 22. „ Materin blagoslov ali Nova Chonchon. ' J •438 5. apr. Gospa, ki je bila v Parizu. 1 » 439 12- „ Bisernica. J 1 440 19. „ Zapravljivec. " i ->•1 144 fr*- XXV. leto 1891 441 4. okt. Zadnji list. Veseloigra v treh dejanjih. Čitalnica Francoski Vikt. Sardou. Poslovenil Fran Gestrin. 442 11. „ V Ljubljano jo dajmo! 443 18. „ Uzbujeni lev. Komična opereta. i> Bratranec. Burka v jednem dejanju Češki dr. Jos. Štolba. Poslovenil Ig. Borštnik. 444 25. „ Trije klobuki. 445 . 1. nov. Mlinar in njegova hči, 440 8. „ Loivoodska sirota. JJ Evgen Onjcgin. Opera Čajkovskega. Arija Lenskega, Pel Fr. Bučar. 447 15. „ Ženski boj. "1 448 22. V vodnjaku. Opera. jj 449 29. „ Dalila. Drama v štirih dejanjih. Octave i\ Feuillet. Poslovenil V. Benkovič. 450 6. dec. Konkurzi gospoda notarja. Veseloigra v jj treh dejanjih. Jan Vavra. Poslovenil Ivan Gornik. 4")1 8. „ Pot po nevesto. Komična opereta v Dve tašči. 452 13. Revček Andrejček. jj 453 20. „ Ubožan plemič. <> 454 26. „ Cannebas. Komična opereta. » Prvikrat v gledališču. 455 27. „ V vodnjaku ji 1892 456 1. jan. Strijc bogatin. u 457 3. „ Pojdimo na Dunaj! ji 458 6. „ Mesečnica. Komična opereta. jj Popolna žena. 459 10. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. n 460 17. „ Strijček. jj 461 24. „ Vragovi zapiski. L. Schneider. Poslove- jj nil Fr. Gestrin. 462 31. „ Uzbujeni lev. jj 145 H - febr. 14. 21. 28. 6. marc. 13. 19. 20. 25. 27. 3. ' 10. 18. 24. apr. Medved snubač. Veseloigra v jednem dejanju. Ruski Viktor Krylov (Aleksandrov) Preložil A P. Cvrček. Mornarji na krov! Komična opereta v jednem dejanju. Spisal I. L Harrisch. Uglasbil I pl. Zajec. Poslovenil Gerbid. Ali right! Revček Andrejček. Materin blagoslov ali Nova Chonchon. Vrban Debeluhar. s Trubadur. Opera v štirih dejanjih. J. Verdi. II dejanje: prizor Manrica in Azucene. IV. dejanje: prvi, tretji in poslednji prizor. (V hrvaškem jeziku.) Mornarji na krov! Fužinar. Igrokaz v štirih dejanjih. Georges Ohnet. Poslovenil Val. Kopitar. Trubadur. Puščavnikov zvonček. (Les dragons de Villars.) Opera v treh dejanjih. Aime Maillart. Drugo dejanje, prvi in drugi prizor. Pelo se je v češkem jeziku. Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih. Jul. Rosen. Poslovenil V. Benkovič. Codrillo. Opera v jednem dejanju. Zložil Rud. Wurmb. Poslovenil Fr. Gerbic Putifarjeva šena. Burka v jednem dejanju. A. Gorner. Poslovenil Ig. Borštnik. Nora. Igrokaz v treh dejanjih. Henrik Ibsen. Poslovenil Fr. Svoboda Čevljar baron. Nervozne ženske. Veseloigra v treh dejanjih. Blum in Raoul Toche. Poslovenil Ig. Borštnik. Lumpaci Vagabundus. Čevljarska učenca. Ste v. 1. Dr. pr. 17. Deželno gledališč e v Ljubljani. V nedeljo 10. oktobra 1869 naprav i V7 svojo prvo letošnjo predstavo: SLAVNOSTNI PROLOG. Potem: Išče se UEVESTA . Veseloigra v 3 dejanjih, po češkem izvirniku K. Sabine, poslovenil Fr. Marn. Osobe : Vasilij, veliki posestnik. Julija, njegova hči. Helena, njena tetka. Vid, zdravnik. Karol, kupčijsk agent. Dejanje v Ljubljani. Čas sedanji Jaroslav, kandidat filozofije. Marija, hišna pri Heleni. Matej, voznik Vasilijev. Vaclav, hišnik. Vstopnina : Parter in lože 35 kr. Fauteuil v parterji 65 kr. Sedež v parterji 55 kr. Sedež na galerii 35 kr. Galerija 15 kr. V 4 T Abonirani sedeži ne veljajo pri tej predstavi. Kasa se odpre ob pol 6 uri. Začetek ob 7. uri zvečer. Sedeži se dobivajo pri gledališki kasi od 10.—12. ure zjutraj, in zvečer od pol 6. ure naprej. Tisk Egerjev v Ljubljani. Facsimil e prv e društvene predstav e v deželnem gledališč a dne 10. oktobr a 1869. 147 $4- V dobi petindvajsetih let priredilo je torej Dramatično društvo 477 gledaliških predstav. Na vsako leto prihaja le 19 predstav. Ker gledališka doba traje vsako leto le šest mesecev, računimo tri predstave v vsakem mesecu. Te številke jasno kažejo, da se je premalo igralo in da to število predstav gotovo ni zadoščalo dejanjskim potrebam ljubljanskega občinstva. Na našem odru vlada jezik slovenski. Vender mi je omeniti, da se je na našem odru pelo tudi v hrvaškem in češkem jeziku. To je bilo zadnje leto, ko smo spravili na oder Verdijevega »Trubadurja". Te opere notno gradivo za soliste in zbor dobili smo od deželnega gledališča zagrebškega. Vsi operni solisti: gospa Milka Gerbiceva, gospodičina Lujiza Daneševa in gospod Fran Bučar, zmožni so hrvaškega jezika in ni jim delalo nobene preglavice peti »Trubadurja" v Šenoininem prevodu. V češkem jeziku peli so se odlomki iz „Puščavnikovega zvončka". Kar se tiče moje razpredelnice gledaliških predstav, omeniti mi je naslednje. Dramatično društvo nima gledaliških listov od prvih predstav, ker so se porazgubili. Sestavil sem imenik predstav po društvenih zapiskih in po podatkih, ki se nahajajo po slovenskih časnikih Najprvo zabeležena je tekoča številka predstave, potem dan predstave, naslov igre, ime pisatelja, oziroma pisatelja in prelagatelja, in konečno kraj, kjer se je vršila predstava, v čitalnici ljubljanski ali v deželnem gledališču. Tudi se tu pa tam kaka predstava ni vršila tistega dne, kakor je tiskano na gledališkem listu. Dotična predstava se je n. pr. odpovedala vsled kake ovire, in ker je gledališki list bil tiskan, priklopil se je zbirki gledaliških listov. Konečno mi je še omeniti, da so na gledaliških listih večkrat napačno pisana imena pisateljev. Vse to sem uvaževal in popravil. Na prvih gledaliških listih niso se tiskala imena igralnega osobja. Do 18. aprila 1. 1870. ne nahajamo imen igralcev in igralk tiskanih na gledališkem listu. Le malokateri gledališki list pred letom 1870. je naznanjal občinstvu imena igralcev in igralk. Tako se je ohranil gledališki list od 15. marca 1868., ko se je igrala igra: „Inserat\ s popolnimi imeni igralnega osobja. Od 18. aprila 1. 1870. počenši tiskali so se gledališki listi s popolnimi imeni igralnega osobja. Da se vidi, kakšni so bili prvi gledališki listi, priobčujem facsimile gledališkega lista z dne 10. oktobra 1869. ->•§ 148 <H ====B. Sodelujoči člani Dramatičnega društva v Ljubljani 1867–1892.==== A lt Ivan. Igralec 1868—1878. (Bil je po obrtu rokovičar.) Androin a Anton. Igralec 1872—1873. Ar k o. 1870. Baje c Viktor. Igralec in pevec 1886—1891. Balsov a Albina. Igralka 1868—1870. Prvič nastopila 1. maja 1870 („Pot skozi okno"). Bar na so v a Amalija. Igralka in pevka (solo) 1870—1875. Priredila koncert v gledišču dn6 29. marca 1869. Baš Lovro. 1872—1875. Bele. 1871. Bezeg. 1872—1877. Bezgovec . 1873—1876. Bled ko. 1875—1876. Bona č A. Igralec 1876—1885. Bonačev a Antonija. Zborska pevka 1872 — 1875. Bonačev a Franja. 1872. Bonačev a Terezija. Igralka in zborska pevka 1869 — 1876. Borštni k Ignacij (Gorazd). Režiser, igralec in učitelj dramatične šole. Brak (Pajsar Josip). Pevec 1883—1884. Učil se je na dunajskem konservatoriju. Ne dovršivši študij, umrl je v Ljubljani dne 22. oktobra 1891. v 26. letu svoje dobe. Brank e Ivan. Pevec 1875. Brlogarjev a Antonija. Igralka 1876—1877. Bro s Ivan 1870. (Bil je trgovski-pomočnik.) Brusov a Albina. (Valenta Brusova.) Igralka 1869—1873. Buča r Fran (Pavel). Operni pevec. Bil je angažovan za dobo 1891 — 1892. Pel je pa že pred to dobo v našem gledališču. Učil se je na praškem konservatoriju. Castald o Aleksander (Dolhar). 1870. Colorett o Viktor. Pevec 1868. Mnogo deloval pri čitalnici ljubljanski. Daneševa Lujiza. Operna pevka. Sodeluje kot.pevka pri Dramatičnem društvu od leta 1887. Učenka g. Frana Gerbica na lvovskem konservatoriju leta 1882/85. Danil o (Cerar Anton). Igralec od leta 1877. Danilov a (Gostič-Cerar). Igralka. Dobravčin . 1876—1877. ->-i 149 S+- Dolene o Fran. Igralec in pevec, zdaj trgovec v Mariboru. 1869—1873. Dolharjev a Lucija. Zborska pevka. 1868. Dominik. Igralec 1868. Drahsle r Pavel. Igralec 1867—1873. Dreni k Fran. Igralec. 1867—1871. Dubski. Igralec 1874-1875. Dzimskova . 1871 — 1872. Engelhartov a A. 1869—1875. Engelhartov a N. 1873 — 1874. Engelnova Loti. 1868—1870. Eržen Gregor. Igralec in pevec. 1868—1868. (Po obrtu čevljar.) Filapi č Štefan. Igralec in pevec 1868—1872. Prvič kot Eldorado v šaljivi igri „Kralj Vondra" dne 31. decembra 1868 pri čitalnični besedi, potem v „Tičniku". Bil je deželni uradnik. Finkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1872. Finkov a Marija. Zborska pevka 1868—1870. Foerste r Anton. Prva leta Dramatičnega društva učitelj zborovega petja. Skladal je mnogo za društvo. Njegovih skladeb in instrumentacij omenjam v tej knjigi. Frohlichov a Evgenija. Igrala na gosli Vieutempsove arije 1868. Gabršek Ivan. Igralec 1869—1873.- Bil je zasobni uradnik. Umrl kot občinski tajnik na Vranskem. Gajetov a I. Zborska pevka 1871 — 1872. Gecelj Josip (Kocelj). Igralec in režiser 1869—1889. Gerbi c Fran. Kapelnik Dramatičnega društva od 1. 1887. Fran Gerbic je mnogo deloval v tujini, največ pri Slovanih. Njegovo delovanje kot opernega pevca opišem naj v kratkih črticah. Praški konservatorij dal je s svojimi opernimi gojenci za izpit Mozartovo opero „Titus" v laškem jeziku, v kateri je pel naslovno ulogo. Po prvem dejanju čestital mu je slavni glasbeni zgodovinar in estetik dr. Ambros rekoč: „Jako me veseli, da Vam moreni v imenu odbora konservatorijskega čestitati na izrednem uspehu. Vse ste nas iznenadili. V svoji karijeri delali bodete čast praškemu konservatoriju." Pel je prve tenorjeve uloge v naslednjih operah: Hugenoti, Robert vrag, Afričanka, Židovka, Lohengrin, Aida, Trovator, Ernani, Rigoletto, Maškarni ples od Verdija in od Aubera, Nema iz Portici, Lucrezia Borgia, Favorita, Belizar, Norma, Seviljski brivec, Ruy Blas, Začarani strelec, Don Juan, Začarana postranka (Zauberflote), Titus, Fidelio, Faust, Vesele žene vindzorske, Marta, Alessandro Stradella (obe tenorjevi ulogi), Ciganka, Undina, Lejla, Zrinjski, Boisijska čarobnica, Mislav, Sej slav ljuti, Ban Leget i. dr., ne broječ mnogih operet, v katerih je v začetku nastopal, ker takrat niso še v Zagrebu imeli opere. Imel je poleg teh še mnogo opernih ulog v svojem repertoarju, katerih pa na odru ni pel, ker se one opere niso pele na glediščih, kjer je bil angažovan, nekaj pa jih je pel tudi lirični tenor. Uloge učil se je ponajveč brez kakega inštrumenta na tiho, da si je glas čuval vedoč, da skušnje s polnim glasom utrudijo organ. Učiti se je mogel na vsakem kraju. Tako se je naučil n. pr., ko je popotoval v Augsburg, med potjo sem in tja v vagonu tenorjevo ulogo iz opere Lucija di 'Lammermoor. Največ truda prizadejalo mu je s početka, ko je, nevešč poljščini, moral preučiti repertoar v poljskem jeziku v Lvovu. Poljski jezik je Nepoljaku jako težaven. Skoro pa je premagal tudi to teškočo, tako da se je naučil ulogo Eleazarja iz opere »Židovka", katera se prišteva med najtežje in največje, v il dneh, za kar navadno pevec rabi nad mesec dni. Izmed ulog, v katere je segal njegov repertoar, pel je največkrat Fausta od Gounoda, katero ulogo je jedino v Zagrebu pel nad 60krat. Kako je pel in predstavljal to ulogo, je v živem spominu še sedaj zagrebškemu občinstvu. Iz Zagreba odšel je v svoj rojstni kraj, kjer je prestal teško bolezen, katera ga je odtegnila dve leti gledišču. Po bolezni pel je v dvorni operi na Dunaju. Tedanji intendant baron Hoffmann čestital mu je po skušnji: „Vi imate jako lep glas z izvrstno italijansko šolo". Ker ni imel takrat praznega mesta za prvega tenorja, ponudil mu je mesto za druge tenorjeve uloge z jako lepo gažo. Svetoval mu je pa sam, naj rajši tega mesta ne sprejme, češ da je potem teško popeti se na istem zavodu do prvih ulog. Svetoval mu je iti na kako manjše nemško gledišče, da si tam napravi nemški repertoar in da se potem oglasi. Tako je tudi storil. Sprejel je angažma v Ulmu na Virtemberškem. Nastopil je tam v operi Hugenoti v ulogi Raoula. Občinstvo ga je odlikovalo z burnim ploskom, kritika pa je pisala, da že gotovo 30 let niso imeli jednakega tenorista. Hitro se je tam udomačil. Občinstvo bilo mu je jako ljubeznjivo, dasi- lBl inravno je vedelo, da je Slovan. Došlo mu je tam mnogo ponudeb na velika in tudi dvorna gledišča, sprejel pa je ponudbo za gledišče v Lvovu, želeč delati zopet na slovanskem odru in se tako priučiti tudi poljskemu jeziku. Ponudbo za rusko opero v Kijevu, katero je imel in je bil takorekoč še tam angažovan pred svojim odhodom v Zagreb, odklonil je. V Lvovu nastopil je tudi v operi Hugenoti ter si koj občinstvo in kritiko s tem nastopom osvojil. Tu je tudi svojo operno karijero končal. Izgubil je tam svojega sinčka. Da je -moral dete, katero mu je ravnokar v rokah za večno zaspalo, iz rok položiti in ravnopotjo iti v gledišče, kjer je pel v operi Hugenoti težavno tenorjevo ulogo, tega ni mogel pozabiti. Tožil je radi usode svojega stanu, katera ga neobčutno sili prepevati tedaj, ko mu je srce krvavelo in plakalo. Sklenil je, ako se mu ponudi prilika, zapustiti gledališko karijero Taka prilika se mu je tudi koj ponudila. Za nesrečne rodbine, katere so pri strašnem požaru komične opere v Beču izgubile toliko dragih svojih, prirejali so se po vsi državi dobrodelni koncerti. Tudi v Lvovu se je priredil v to svrho koncert, v katerem je sodeloval Gerbič. Imel je v tem koncertu tako izreden uspeh, da mu je sloveči klavirni virtuoz vitez Mikuli, kateri je bil tedaj ravnatelj na lvovskem konservatoriju, ponudil mesto profesorja za solopetje ter pevovodje društvenega zbora. To ponudbo je sprejel. Sodeloval je na tem zavodu in nastopal tudi v mnogih koncertih kot solopevec. Razven tega pa je imel toliko privatnih lekcij, da ni imel celi dan proste ure. Kakor v Zagrebu, prišel je tudi v Lvovu z naj odličnejšimi krogi v dotiko ter je poučeval v teh krogih solovo petje, t. n. pr. v Zagrebu banove hčere, v Lvovu pa hčere c. kr gališkega namestnika, sedanjega ministra viteza Zaleskega i. dr. V palači kneza Sapiehe bile so večkrat soareje, h katerim je bil povabljen s svojo soprogo. Še predno je nastopil službo na konservatoriju, naučil je na prošnjo ravnateljevo društven konservatorijski zbor svojo kompozicijo »Slovanski brod", katero so peli v društvenem koncertu konservatorijskem. Uspeh pri odličnem občinstvu, katero zahaja v te koncerte, bil je povoljen, kakor si je le mogel želeti. Od tistega časa pele so se mnoge druge njegove skladbe v slovenskem jeziku v različnih koncertih ter so imele jednaki uspeh in še sedaj se prepevajo tam v pevskih društvih njegovi zbori. Ko je bil štiri leta na konservatoriju, dobil je vabilo od Glasbene Matice v Ljubljani, naj bi preuzel vodstvo društvene glasbene šole. Ni ga mamila plača, združena s to ponudbo, v Ljubljano. Le ljubezen do domovine in želja, po svoji moči pripomoči k razvitku domače glasbene umetnosti, bil je nagib, da je zapustil častno umetniško mesto v Lvovu in se napotil v Ljubljano navzlic temu, da mu je ponudilo ravnateljstvo konservatorijsko, ako ne opusti konservatorija, plačo povišati za 600 gld. in razven tega mu še dati 5O°/0 od vse učnine njegovih gojencev, kar bi bilo skupaj samo že več iznašalo, nego cela plača, katera mu je ustanovljena v Ljubljani. Toda dal je besedo; obljubi svoji ostal je veren in šel v Ljubljano. Od njegovih gojencev solopetja, katere je izuril, zauzema mnogo njih odlična mesta na gledališčih. Naj tukaj imenujem le nekatere. Tako je njegov gojenec gosp. Florjanskv, junaški tenor na češkem narodnem gledališču v Pragi; gosp. Alma bil je angažovan kot liričen tenor na dvorni operi v Beču, gospodičina Weiner je altistka opere v Hamburgu, gospa Bočkaj operetna pevka v Karltheatru v Beču i. t. d. Gospod Fedyczkowski, basbariton, kateri je angažovan za naše narodno gledišče v Ljubljani, je tudi njegov gojenec iz lvovskega konservatorija. Pred svojim odhodom v konservatorij v Prago deloval je na to, da se je v Ilirski Bistrici osnovala narodna čitalnica. Še pred tem pa je osnoval tam društvo diletantov. To društvo je predstavljalo že 1863. leta glediške igre, v katerih je sam nastopil in katere so občinstvu jako ugajale ter je unemale za narodno stvar V Cerknici, v svojem rojstnem kraju, kjer je od početka osnovanja čitalnice njen predsednik, izimši jedno leto, prirejal je za društvenike mnogo koncertov in glediških predstav, katere je vodil ter tudi sam s svojo soprogo in svakinjo gospodičino Daneševo v njih sodeloval. V domovini koncertoval je v Ljubljani, v Trstu, v Gorici, v Kranju, v Novem Mestu, v Ilirski Bistrici, v Postojini, v Cerknici, na Bledu i. t. d. V Trstu pel je dvakrat v oratoriju »Štirje letni časi" od Haydna in jedenkrat v oratoriju „E!ijas" od Mendelssohna. Občinstvo in kritika v vseh listih odlikovala sta ga, kakor s? umetnik le more želeti. Leta 1880. je s svojo soprogo nastopil tudi v operi „Frei- 153 S+- schutz" od Webra v ljubljanskem gledališču. Tedanji ravnatelj nemškega gledišča brzojavil mu je potem še nekolikokrat, da bi nastopil še v kaki operi; on pa je ponudbo odklonil. Bilo mu je le do tega, da je vsaj jedenkrat, ako ne na slovenskih, a to na ljubljanskih deskah nastopil v operi pred svojimi rojaki. Takrat ni bilo slovensko gledišče tako razvito, da bi bil mogel pri nas v operi nastopiti. — Fran Gerbic je častni član deželnega gledališča v Zagrebu. Razven častnega članstva zagrebškega gledališča ima tudi diplomo, s katero gaje imenoval „Zemaljski glasbeni zavod" v Zagrebu za njegovo delovanje na glasbenem polju svojim častnim članom; dalje je častni član cerkniške čitalnice. Gerbicev a Milka. Operna pevka. Pri Dramatičnem društvu od 1. 1887. Gorjupov a Ivana. Igralka, prvič 29. marca 1868 (Vodnik v Olimpu). Delovala tudi 1. 1870. Gornikov a Marija. 1873—1875. Gostičev a Gustika (Danilova). Igralka in pevka. Nastopila prvič 24. januvarja 1886 v »Požigalčevi hčeri". Grassell i Peter. Prva leta Dramatičnega društva sam igral in s svojim izbornim igranjem mnogo pripomogel k lepemu uspehu slovenskih gledaliških predstav. Gril Fran. Zborski pevec 1875 — 1878. (Bil je črkostavec.) Gril Anton. Igralec 1867 — 1877. (Trgovski pomočnik.) Gutnik Anton. Igralec in pevec 1880. Gutnikov a (Mancetova). Igralka 1877—1882. Hajnriha r Marija. Igralka 1869. Heidric h Anton. Pevec in učitelj zborskega petja. 1868—1871. Hočeva r Anton. Zborski pevec 1873—1874. Hofmanov a Julija. Igralka 1867 — 1869. H oh nov a Melanija. Igralka. Igrala tudi večkrat na klavirju. 1867-1875. Hohnov a Olga. Igralka 1868—1869. Hora k Eduvard. Igralec 1868-1869. Prvič 26. decembra 1868. v igri »Ženin od gladi". Horakov a Marija, zdaj soproga ces. svetnika Ivana Murnika. Nastopila prvič 22. novembra 1868, potem 26. decembra v igri: »Ženin od gladi", potem v igri: »Zakonske nadloge". Hrcvat. Igralec 1871. (Bil je trgovski pomočnik.) Ihanov a Avgusta. Pevka 1868—1873. -»•i 154 K— Ihanov a Eliza. Igralka in pevka 1863—1876. Zdaj je pevka v stolni cerkvi v Ljubljani. Jagričeva . Igralka. Prvič nastopila 14. septembra 1868. Jak Avgust. Zborski pevec 1868—1872. (Trgovec.) Jakov a Matilda. Igralka 1868. Jamnikov a Ivanka (Tomanova). Igralka 1867 — 1874. Jekove c Andrej. Igralec 1871 — 1876. (Bil je zasobni uradnik. Zdaj učitelj v Kamni Gorici.) Jeločni k Anton (Slobodin, Antončič). Igralec, nastopil prvič v igri: „Dobro jutro" L 1869. Bil tudi režiser in deloval do leta 1886. Jelovše k Jerta pl. Fichtenau . Pevka 1868. Jenčič . Igralec 1868. Jeni č Vekoslav. Nastopil kot gost 1890—1891. Jereb Ivan. 1869—1870. (Zavarovalni agent.) Ješe. 1878. Juvanči č Ivan. Igralec 1869 — 1877. Kaj zel Peregrin. Prvi slovenski komik. Deloval prva leta društvenega delovanja. Odličen trgovec in občinski svetovalec, umrl 22. februvarja 1892. Kam Ivan. Igralec in pevec 1868—1870. (Čitalnični gostilničar.) Klerov a Amalija. Igralka 1868—1870. Kobilc a Jakob. Igralec 1868. Zdaj trgovec v Celju. Kobla r Avgust. Dober komik 1867—1869. Zdaj uradnik pri državni železnici v Ljubljani. Koma r Fran Zborski pevec 1872 — 1875. Korick i Josip. Zborski pevec in igralec 1872—1873. Kozak. Igralec 1887-1889. Kraje c Ivan. 1870—1871. (Črkostavec.) Kramari č Ivan. Igralec 1869—1875. (Trgovski pomočnik. Zdaj stotnik pri deželnih brambovcih.) Kremžarjev a Josipina. Igralka 1868—1870. Križa j Janko. Igralec 1869 — 1872. (Železniški uradnik.) K ur al t Fran. Pevec 1868. Kuraltov a Marija. 1868—1869. Lamove c Ivan. 1872—1874. Ledarjev a Emilija. Igralka 1874—1876. Lega t Fran. 1872. Lega t Vekoslav. Igralec 1869—1874. (Zdaj vodja tiskarnice Družbe Sv. Mohorja v Celovcu.) 155 H - Logičel c Fran (Hajek). 1809. Lovši n Fran. Igralec od 1. 1887. Luznarjev a Alojzija. 1872—1873. Magoli č Ljudevik. Igralec 1876 — 1878. Marolt Avgust. Igralec 1876. Maškov a E. Pevka 1868. Meden Ivan. Operni pevec 1869—188G. Megla č (Pianecki). Pevec. Nastopil 25. marca 1889 kot Jurij v operi: „V vodnjaku•'. Miheljač . 1873. Mulače k Fran. Zborski pevec 1869 - 1874. Mulače k Ivan. Igralec 1870—1875. (Trgovski pomočnik.) Nagelnov a A. Igralka 1869—1875. Nagelnov a J. 1870. Namretov a Pavla. Igralka in pevka 1S72—1880. Naumanov a A. Igralka 1870—1871. Neugebauerjev a bar. Antonija. Pevka in igralka 1868—1875. Nastopila prvič v gledišču 19. decembra 1869 kot Ljuboslava v „Tičniku". Nigrinov a Avgusta. Igralka. Nastopila prvič v igri: „Lowoodska sirota" 1. 1876 v čitalnici. Leta 1812 odšla je v Beli Grad in deluje od te dobe pri srbskem gledališču v Belem Gradu. Nigrinov a Matilda Igralka in pevka 1877. Nigrinov a Marija. Igralka. Nastopila je prvič v igri: Srce je odkrila" I. 1875. Nigrinov a Gizela. Igralka in pevka 1877. Nollijev a (Vrelčeva) Franja. Igralka 1872—1875. Nolli Josip. Operni pevec pri Dramatičnem društvu od leta 1867—1875. Noll i Srečko. Pevec 1868—1873. Oblak Josip. 1868 — 1869. (Notarski solicitator.) Obreza Marija. 1868—1869. Odijev a Dragojila. Operna pevka, igralka in učiteljica na dramatični šoli 1868—1878. O meje č Ferko. 1868 — 1869. (Deželni uradnik.) Orel Viktor. 1868 -1869. Pajk Janko. Igralec 1874—1883. Pajsa r Josip (Brak). Pevec 1883 — 1884. Pardubsk a Franja. Igralka 1871—1874. Paternoste r Antonija Zborska pevka 1872—1875. 156 S*~ Paternoste r Josip (Gorenjec). Pevec in igralec 1869—1878. Paternoste r Simon. Igralec in pevec 1869—1875. Pavlin o va Avrelija. Zborska pevka 1871 — 1872. Pavli nov a Marija. 1869. Pavše k Anton. 1874-1875. Pavškov a Amalija. 1871 — 1876. Pavše k Josip. Pevec od 1. 1876. Pelan Anton. Igralec 1877 - 1878. Perda n Ivan. Igralec in pevec od I. 1884. Pesja k Ana. Pela v trospevu iz opere „Lucrezia Borgia" 1. 1868. Petri č Ernest Igralec 1883 — 1885. Petrinsk a (Klečeva). Igralka 1882—1884. Piskarjev a Ana. Pevka 1872 - 1875. Podčereno v Šimen. 1868—1873. Podkrajškov a Cecilija. Igralka. Nastopila prvič dne 10. decembra 1870. leta v igri: „Pesek v oči". Umrla dne 28. marca 1879. Podobni k Fran. Igralec in šepetalec 1869 — 1873. Podmilšak . 1871. Podmirsk a 1888 1889. Poga č ar Ivan. Igralec in pevec 1870—1871. Polansk a (Engelhart). Igralka 1882. Poličarje v Anton (Razinger) 1870. Potočnikov a Marija. Igralka 1871 — 1873. Prelesni k Anton. Igralec 1868 — 1869. (Zdaj deželni oficijal.) Prelihov a Marija. Igralka 1867—1868. Prosen Josip. Igralec 1872—1874. Pnciha r Avgust. Pevec in igralec 1868—1875. Rahnetov a Amalija. Igralka in zborska pevka 1868—1875. Rahnetov a Nežika. Zborska pevka 1872—1875. Ravni h ar Fran. Igralec 1868. (Deželni blagajnik.) Rbežnikov a Zdenka Igralka in pevka 1870—1872. Rebol j Rudolf. Igralec 1873—1875. Re s man Ivan. 1868 — 1871. (Železniški uradnik.) Ros a Antonija, soproga računskega svetnika g. Antona Svetka, nastopila prvič dne 1. oktobra 1871. 1. kot Lenka v „ Doktor in postrešček". 1871-1874. Rudolf. 1880. R us Jakob. Igralec in pevec 1869 — 1887. Schantl I, c. kr. kapelnik, vodja orkestra in petja. 1868—1872. -H 157 Schuber t (Šuberfc) Adolf. Igralec 1872—1874. Schmid t Fran. Igralec 1869-1878. (Zasobni učitelj.) Semi č Ljudevit. 1871. Skabern e E 1880. Slavčev a Marica (Nachtigall). Igralka. Prvič nastopila 11. novembra 1888. 1. kot hišina v igri: „Kdor se poslednji smeje!" Slavk o (Ravnikar Fran). Igralec in pevec 1884 — 1890. Smola. 1872. Sos s Miroslav. Igralec. 1872—1875. Souvanov a Roza. Pevka. (Romanca iz „Tičnika"). 18G8. Stock l Anton. Kapelnik in pevovodja 1869 - 1877. Sušnik. 1871. Svetkov a Ivana. Igralka in zborska pevka 1868 — 1873. Svetkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1873. Šega. 1888—1889. Šmidt. Učiteljica šole. Šolmaje r Kornelija. Deklamovalka 1868. Šrapkova . Eliza. Pevka 1869. Š tam c ar Avgust. Pevec od 1. 1884. Štembergov a Gabrijela. Pevka 1872. Štrk. 1877- 1878. Št up ar Fran. 1872—1873. (Zdaj železniški uradnik v Lescah). Štupa r Srečko. 1873- 1875. Štur m Fr. st. 1869—1881. Šturm ml. Od 1. 1881. Šturm Ivan ml. 1874—1881. Šturmova . Šuklj e Fran. Igralec 1868—1869. Šušterši č Julij (Sršen) Igralec 1868 do danes; prvič 10. oktobra 1869 („Išče se nevesta"). Š vaj g ar Josip. Igralec 1870—1871. (Steklar. Odšel v Ameriko). Šventnerjeva . Igralka. Prvič nastopila dne 24. oktobra 1867 kot „Alenčica" v igri: „Na Mostu", potem v „Filozofu", „Bog vas sprimi". Tekalčev a Vekoslava. 1872 1878. (Zdaj živi v Ljubljani.) Tekavči č Marija. 1883. Tisen Ivan. Igralec in pevec 1867—1871. (Trgovski pomočnik.) Tomanov a Ema. 1868—1869. Trdin a Jakob. Zborski pevec 1868—1875. (Zdaj hranilnični kontrolor v Ptuju). -Mš 158 S*- Trdina Ivan. Zborski pevec 1872 — 1875. Trdina Fran. Zborski pevec 1872. Trdinova. 1876—1878. Trnovec . 1872—1873. Trtnik Fran. 1868-^1869. (Deželni uradnik). Tumov a Felicitas. Zborska pevka. 1868— 1871. (Zdaj omožena Kokalj.) Tumov a Matilda. Igralka in pevka. 1868 — 1873. (Soproga g. učitelja Razingerja). Unčan Josip (Mestek). 1870 — 1878. Urbanec . 1877—1878. Urbanči č Zdravko. Igralec in pevec. Valent a Vojteh. Pevec, igralec in pevovodja 1. 1868—1869. Pel 1868. 1. z Gerbičem in A. Pesjakovo trospev iz Donizzetove opere: „Lucrezia Borgia". Pel pri besedah čitalničnih, kot igralec nastopil prvič v »Filozofu" dne 4. decembra 1867. Umrl dne 19. decembra 1891. Velikajn e And. Igralec 1871 -1873. (Čitalnični kavarnar). Veger Peter. Operni pevec. 1871. Vernikova . 1885. Verovše k st. 1883-1888. Verovše k Anton od 1. 1887. Vidi c Fran. 1868/09—1870. (Trgovec.) Vizja k Vincenc (Trnovec). Igralec. 1872—1877. Volt a Valenta. Igralec 1868—1875. (Čevljar.) Vrbančeva . 1884—1885. Vrelčev a Franja. (Nolli-Vrelčeva). Igralka 1871—1875. Vrtnarjeva . 1887—1888. Vrtnikov a Ivana. 1868—1886. Zanoška r Josip. Zborski pevec 1872—1873. (Deželni oficijal.) Zoretičeva . Igralka 1871—1878. Z v o nar j ev a Zofija (Borštnik-Zvonarjeva). Igralka. Nastopila prvič dne 10. decembra 1882.1. kot Jelica v igri: »Šolski nadzornik". Zupanec . 1873. Zupančev a M. iz Vipave. Igralka. Prvič nastopila 20. novembra 1870. 1. kot markiza („Pot skozi okno".) Žaga r Dragotin. Igralec 1867—1870. Nastopil prvič dne 4. decembra 1867. 1. v „Filozofu". -*8 159 ====C. Sodelujoči člani »Dramatičnega društva« v Ljubljani 1892–1893.==== I. Drama . Angažovan o osobje.4 5 Režiser: Ig. Borštnik. ^Borštnik Ignacij, ^Borštnik - Zvonarjeva, ^Danilo (Cerar Anton), < ^Danilova (Cerar Gustika), Lovšin Fran, Nigrinova Gizela Perdan Fran, Polakova Marija, Slavčeva Marica, Sršen (Šušteršič Julij), Urbančič Zdravko, jVerovšek Anton mL, Sturm ml. Neangažovan o osobje . Andlovčeva Marija, Kozjakova Terezija, Andlovec Ivan, Bajec Ivan, Bednarkova Ida, Bergant Borivoj, Boland Miroslav, Čepon Ignacij, Gecelj Dragotin, Gostinčar Josip, Jerom Henrik, Karlič Fran, Korenčan Ivan, Korene Fran, Kopitar Valentin. Kuhel Makso, Lindtner Henrik, Malnarjeva Vekoslava, Modic Janko, Oblak Josip, Orožen Ivan, Pavškova Antonija, Skarjevčeva Rozalija, Slana Ivan, Verovšek Josip st., Vidmar Anton, Zor Miroslav. Šturm Iv. ml. Inspicijent. Garderobije . II . Opera . Kapelnik: Fran Gerbič. Solisti.^ . Daneševa Lujiza, Fedyczkowski Marcel, Gerbiceva Milka, Nigrinova Gizela, Nolli Josip, Pavšek Josip, Perdan Fran. -~M? 160 - Zbo r .$ t Gospoda. Dame. Črne Viljem, Dražil Ivan, Kotar Ivan, Kramarič Karol, Kunaver Andrej, Mlakar Karol, Oblak Matija, Orožen Ivan, Rus Fran, Šprahman Ivan, Urbančič Zdravko Zirkelbach Ivan. Bednarkova Ida, Bitenčeva Vekoslava, Flakova Gabrijela, Globelnikova Josipina, Jakševa Pavlina, Majeski Ljudevita, Mali Marija, Malnarjeva Vekoslava, Pavškova Antonija, Pirčeva Ana, Polakova Marija, Rusova Pavla, Simončičeva Ana. Orkester . Vojaški orkester domačega pešpolka baron Kuhn štev. 17. ===Dramatična šola.=== Ko se je osnovalo Dramatično društvo v Ljubljani, zbral je § j m njega odbor okrog sebe lepo število mladih rodoljubkinj in rodoljubov ter jih naprosil, naj sodelujo pri slovenskih gledaliških predstavah. Nekaj igralnih moči, ki so se že poskusile na čitalničnih deskah, prestopilo je k Dramatičnemu društvu. Pomagali pa so tudi igrati sami odborniki. Mlade moči treba je bilo uvesti na slovenske deske, treba jih je bilo vaditi v predstavljanju in deklamaciji; treba jih je bilo sploh učiti vsemu, česar je bilo treba vedeti neizkušenemu igralcu. Dramatično društvo potrebovalo je izurjenih igralcev. Ker pa teh ni imelo in ker jih sploh ni moglo angažovati od drugod, moralo si jih je samo izobraževati ter si je v ta namen osnovalo dramatičn o šolo. Društven odbor poudarjal je vedno, da more le vsled tega, ako ima društvo dobro šolo in ako igralne moči angažuje s stalno plačo, napredovati slovensko gledališče. Uvidel pa je tudi, da je predstavljanje umetnost, kateri se je igralcu vsemu posvetiti in le njej živeti, ako mu je uspešno delovati. Žal, da se Dramatično druDramatična šola. 161 Hštvo vsled pretesnih sredstev ni moglo toliko uspeti, da bi se njegovim igralcem z malo izjemo poleg predstavljanja ne bilo treba baviti še s kakim obrtom. Prva dramatična šola za gospice otvorila se je koncem 1. 1869. pod vodstvom gospe Dragojile Odijeve, ki je učila deklamacijo in predstavljanje. Pouka se je udeleževalo 11 gospic Za pouk v petju bil je ustanovljen poseben oddelek, v katerem je učil 12 gospodov gospod Anton Foerster. Tudi za učenje slovenskega jezika bil je napravljen poseben tečaj. Pevce je tudi vadil v petju Vojteh Valenta. Ti tečaji nadaljevali so se vsako leto z manjšimi, pozneje z daljšimi presledki. Leta 1870. učili so v dramatični šoli deklamacijo in predstavljanje: v ženskem oddelku gospa Odijeva, v moškem pa režiser g. Josip Nolli. Za petje je spet bil poseben tečaj, v katerem so učili kapelnik J. Schantl, potem Anton Heidrich in Anton Stockl Uspeh dramatične šole pokazal se je jasno pri javnih društvenih predstavah, in moram omeniti, da so predstave bile dobre dotlej, dokler je društvo moglo uzdržavati dramatično šolo. Društven odbor bil je o tem preverjen; nabiral je več let radodarne prispevke, s katerimi je uzdržaval dramatično šolo. Leta 1870. osnovala se je deklamatorična in dramatična šola, katero je vodila znana mojsterica v deklamovanju, gospa K. Šo 1 maj er j e v a, in je ta rodoljubka dalje časa brezplačno poučevala gospodičine. S 15. julijem 1. 1871. začela se je spet dramatična šola, katero je vodil društven tajnik Josip Nolli. Še na drug način skrbel je odbor za pouk. Brž ko se je osnovalo društvo, sestavili so odborniki Peter Grasselli, Josip Nolli in Josip Stare: „Priročn o knjig o za gledišk e diletante", katera je prišla na svetlo I. 1868. Ta knjiga bila je mladim ljudem navodilo v predstavljanju ter ji je bil namen uvesti začetnika igralca v vso tajnosti, s katerimi se je seznaniti igralcu za vsak korak svojega umetniškega življenja. Uzdržavanje dramatične šole stane denarja, a društvo žal ni imelo toliko sredstev na razpolago, da bi moglo plačevati učitelje, in deželna podpora bila je tudi premajhna. To je napotilo odbornike, da so ustanovili podporn i odbor , kateremu je bila naloga, podpirati sposobne moči slovenskega gledišča v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta podporni odbor je nabiral radodarne prispevke do leta 1878. ter je ž njimi uzdržaval dramatično šolo. S tem je omogočil, da se je drama- -M 162 !•<- tična šola otvorila spet 1. 1874 (dne 15. junija) Ta šola je obsegala tri razdelke; ž njo je naredilo društvo važen korak; usposabljalo si je nove moči ter je tako skrbelo za namestnike onih igralcev, ki so zapuščali slovenski oder. L 1875/76 delovali so v dramatični šoli trije učitelji, boljše igralne moči; 1. 1876/77 dva učitelja in jedna učiteljica s stalno plačo. Uspeh te šole je bil ugoden, posebno glede učenk, katere so nastopale pri javnih predstavah z dobrim uspehom. Kakor danes, tako je bilo tudi tedaj, da je taka šola privabila novih moči, kajti le na tak način se je skrbelo za potrebni narastaj. V tem tiru razvijala se je dramatična šola do leta 1879., to je do onega časa, ko je deželni odbor odtegnil Dramatičnemu društvu deželno podporo za uzdržavanje dramatične šole. Društvo je vsled tega odpustilo vse igralce in igralke, malone dve leti ni priredilo nobene predstave, a da je bila tudi dramatična šola pokopana za več let, umeje se samo ob sebi. Deželni odbor zahteval je od Dramatičnega društva vse drugo, nego ono, kar bi pospeševalo slovensko gledališče Dajal je podporo, vender pa le „v literarn e namene", ne pa za dramatično šolo, saj je dosti karakteristično, ako je zahteval, da naj Dramatično društvo izdaje poučne in zabavne knjige in da naj izda zbirko slovenskih narodnih pesmi! Brez dramatične šole bilo je društvo do 1. 1886. Dramatično društvo je videlo, da brez učitelja ni uspeha, zato je 1. 1885. poslalo na svoje troške na dunajski konservatorij igralca Ignacija Borštnika, ki je bil na Dunaju leto dni. G. Ig. Borštnik vrnil se je proti jeseni 1 1886. v Ljubljano. Poverila se mu je dramatična šola, v kateri poučuje do danes z jako dobrim uspehom. Boljše moči uporabljajo se za večje uloge in za epizodiste; iz večine učencev dramatične šole pa se sestavlja komparzerija. Leta 1886. povabila so narodna društva: Glasbena Matica, narodna čitalnica ljubljanska in Dramatično društvo g. Frana Gerbica. takrat profesorja na lvovskem konservatoriju, naj pride v Ljubljano. G. Fran Gerbic je prišel in je preuzel pri Glasbeni Matici mesto ravnatelja in učitelja, pri čitalnici mesto pevovodje in pri Dramatičnem društvu mesto kapelnika. Mnogo so pridobila naša društva s prihodom profesorja Fr. Gerbica v Ljubljani tudi radi tega, ker je pri vedel s seboj dve izborni operni pevki, gospo Milko Gerbicevo in nje sestro Lujizo Daneševo, po rodu Čehinji. -^-Ž 163 ===Dobrotniki Dramatičnega društva v Ljubljani.=== ^g^lovensko gledališče v Ljubljani je zavod, kateremu je prvi in zadnji namen slovenska dramatična umetnost. Osnovali so si ta zavod Slovenci sami v dobi, ko se je sploh oživelo društveno življenje pri nas; v dobi. ko so rodoljubi uvideli, da je slovensko gledališče najvažnejši pripomoček k društvenemu in kulturnemu razvoju naroda našega. Uzdržavanje takega zavoda spojeno je z velikimi gmotnimi žrtvami, ker gledališče sploh ni kako narodnogospodarsko podjetje, katero bi prinašalo gmotne koristi. Narod, kateri hoče imeti vsaj nekoliko dostojno gledališče, mora žrtvovati v ta namen precejšnje svote. V nas Slovencih žal niso prvi časi bili ugodni slovenski dramatiki V teške spone bila je ukovana mlada slovenska Talija; ni imela niti gledališkega poslopja na razpolago, in ni imela krepke denarne podpore. Ni torej čudo, da tudi slovensko občinstvo, ki je pridno polnilo gledališki dom, ni moglo toliko pomagati, kolikor je društvo potrebovalo. Danes je hvala Bogu, kakor v pisateljskih, tako tudi v merodavnih krogih, zavladalo v tem pogledu boljše mnenje. Vsakdor je uverjen, da je gledališče zavod, kateri se ne more razvijati brez znatne in izdatne denarne podpore. Visoki deželni zbor kranjski zasvedočil je to najjasneje s tem, da povečuje vsako leto podporo. Zdaj daje dežela kranjska Dramatičnemu društvu redno letno podporo 8000 goldinarjev. Dežela kranjska je naš stalni podpornik. Njej se je v novejšem času pridružil še drug stalni dobrotnik, to je stolno mesto ljubljansko, katero nam daje redno podporo 1000 goldinarjev in katero nam je za otvoritev novega deželnega gledališča poklonilo še izredni prispevek 500 goldinarjev. Le s temi podporami more Dramatično društvo prirejati javne gledališke predstave. Iskreni rodoljubi spominjajo se radi Dramatičnega društva z darili in volili. Dr. Lovr o T o man volil je društvu 1000 goldinarjev v dolžnih pismih, dr. Ivan Cvaje r pa 500 goldinarjev in Henri k Germe k 100 goldinarjev. Kot ustanovnik pristopilo je Slavjansko blagotvoriteljno občestvo v Petrogradu s prispevkom 200 goldinarjev. Beneficijat Valenti n Ravnika r zapustil je društvu 180 goldinarjev, Henri k Ničma n 50 goldinarjev, Fran n» - H 164 Kotni k ml. 1000 goldinarjev; nadalje so darovali: Neime - novan i 100 goldinarjev, Fran Ravnika r 100 goldinarjev, dr. Valenti n Zarni k 384 goldinarjev. Preuzvišeni vladika Josi p Juraj Strossmaye r spada tudi v vrsto naših dobrotnikov. Gospod Ivan Hriba r zavaroval se je 1. 1871. pri ,. Slavij i" za 1000 goldinarjev in je zahteval, da se je izrecno pristavila pri dotični polici opomnja, da dobodo po njegovi smrti dediči polovico, t. j. 500 goldinarjev, in Dramatično društvo v Ljubljani drugo polovico. Nemali dobrotniki društvu so ustanovniki, katerih je danes 33. Z denarjem, ki se steka iz ustanovnine, kupilo je društvo obligacije ter si je tako osnovalo glavnico v znesku 1700 gld. Ta glavnica je nedotična in smejo se rabiti le obresti za tekoče potrebščine. Drugega zaklada nima do zdaj Dramatično društvo. Po zdanjih pravilih sme društvo osnovati poseben zaklad za onemogle igralce slovenskega gledališča. Tak zaklad je prepotreben. Temelj mu je položil prvi pisatelj teh vrstic z majhno svotico, ki je naložena pri mestni hranilnici ljubljanski. -+S 16B R ===Imenik predsednikov, tajnikov in blagajnikov Dramatičnega društva 1807–1893.=== {| class="wikitable" ! Leto !! Predsednik !! Tajnik !! Blagajnik |- | I. 1888/68 || Luka Svetec || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | II. 1869 || Fran Levstik || Jurij Kozina || Dragotin Žagar |- | III. 1870 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | IV. 1871 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | V. 1872 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | VI. 1873 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | VII. 1874 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | VIII. 1875 || Ivan Murnik || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | IX. 1876 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar |- | X. 1877 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar |- | XI. 1878 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare |- | XII. 1879 || Fran Potočnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare |- | XIII. 1880 ||Josip Jurčič || Matej Vodušek || Dr. Josip Stare |- | XIV. 1881 || Ivan Murnik || Dr. Ivan Tavčar || Dr. Josip Stare |- | XV. 1882 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare |- | XVI. 1883 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare |- | XVII. 1884 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare |- | XVIII. 1885 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič |- | XIX. 1886 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič |- | XX. 1887 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare |- | XXI. 1888 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare |- | XXII. 1889 ||Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Stare |- | XXIII. 1890 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak |- | XXIV. 1891 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak |- | XXV. 1892 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak ||Dr. Josip Vošnjak |- | XXVI. 1893 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || A. Trstenjak (začasno) |} {{prelom strani}} ==Del III.== {{prelom strani}} ===Novo deželno gledališče v Ljubljani.=== 7. leta pogorelo stanovsko gle5gradi gledališko poslopje, nego bilo mu je tudi do tega, da se dožene zasobnopravno uprašanje posestnikov lož. Zato je ukrenil dne 22. oktobra 1888. leta, da je ob deželnih troških sezidati novo gledališče, v katerem prestani zasobnopravno razmerje, odbil pa je ponudbo nemškega gledališkega društva, da bi le-to zgradilo gledališče za 200.000 gld., ako plača dežela polovico, ako mu prepusti odločevalno uplivati na grajenje in upravo novega gledališča, ako zagotovi prejšnjim posestnikom lož za 20 let neomejeno pravico do njih ložne svojine, in konečno, ako se odločijo slovenskim predstavam največ po štirje dnevi na mesec. Zajedno je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da izplača posestnikom lož zavarovalne zneske po 300 gld. in da se dogovori s strokovnjaki, ki bi izdelali načrte in proračune v največjem znesku 190.000 gld. To naročilo so izvršili arhitekt Vladimi r Walte r iz Celja in skupno deželni inženir J. V. H r a s k y in arhitekt A. J. H r u b f, ki so meseca julija 1889. leta predložili svoje operate. Izkušena veščaka v gledaliških zgradbah, arhitekta Fellner in Hellmer na Dunaju, izjavila sta se izrecno za načrt Hrasky-Hruby . Odmerjen je bil za tisoč osob, gledališče bi imelo štiri nadstropja in šestdeset lož; toda ker bi bilo treba za rečeni načrt okolo 240.000 gld., sklenilo se je, da napravita projektanta nov načrt, o katerem se je konečno izrekla posebna komisija, da je pripraven deželnemu zboru kranjskemu in da ne bode stal nad dovoljenih 190.000 gld Za stavbišče je bil odločen cesarja Josipa trg, kateri je občina ljubljanska brezplačno prepustila za gledališče; toda pri krajevnem ogledu dne 3. maja 1890. leta so se mnogi mejaši in drugi udeleženci iz zdravstvenih in nravnoredarstvenih ozirov izrekli zoper gledališče na rečenem trgu, dasi ni bilo stavbinskotehniških zadržkov ; mimo tega si je zastopnik c. kr. finančnega ravnateljstva pridržal pismen ugovor. Vender še predno je bil uložen, ponudilo se je deželnemu odboru ugodno stavbišče, in sicer Mayerjev dvorec na Tržaški cesti. Ker pa deželni odbor ni razpolagal s potrebnim kreditom (35.000 gld ), obrnil se je do občinskega zastopa ljubljanskega, naj izpremeni svoj ukrep z dne 27. junija 1888. leta tako, da mestna občina v gotovini izplača svoj donesek, ker se ni uporabilo ustopljeno, 15.000 gld. cenjeno stavbišče na cesarja Josipa trgu. Mestni zastop je le nekoliko ustregel tej prošnji in z oskromno večino dovolil 7500 gld. češ, da novo stavbišče itak pripada katastralni občini spodnješišenski. Ko je pa kranjska hranilnica dovolila 20.000 gld., bilo je vender možno kupiti ponujeni prostor, le da so se morali še v marsičem znižati stavbinski troški. Pod vodstvom vladnega svetovalca J. Mahkot a se je potem dne 16. junija 1890. I. izvršil krajevni ogled, in zvedenci so izrekli, da je novi prostor sosebno primeren za gledališče. Deželni odbor je tedaj razpisal poglavitna dela in jih oddal: 1 tvrdki G. Tonnies v Ljubljani zidarska dela za 67.000 gld. s pogojem, da do 1. novembra 1890 zgradbo pod streho spravi ali pa da za vsak dan zamude 50 gld. globe plača; 2. družbi ljubljanskih kamnosekov (F. Toman, V. Čamernik, Al. Vodnik) kamnoseška dela za 12.000 gld.; 3. tvrdki G. Tonnies v Ljubljani tesarska dela za 5000 gld.; 4. Srečku Nolliju in J. Stadlerju v Ljubljani kleparska dela za 5500 gld-; 5. E. Hamerschmidtu v Ljubljani železne nosilce za 4600 gld.; 6. G. Gridlu na Dunaju železne konstrukcije pri strehi in etažah za 20.000 gld.; 7. tvrdki Viljem Bruckner na Dunaju zračno kurjavo in ventilacijo za 5000 gld. Dne 23. julija 1890. leta je prejšnji posestnik prodano stavbišče ustopil stavbinskemu vodstvu, dne 9. avgusta istega leta se je pričelo izkopavanje, dne 13. avgusta podzidavanje, in dne 19. oktobra 1890. leta se je vpričo deželnega glavarja dr. Poklukarja in deželnih odbornikov položil temeljni kamen, v katerega dvostenskem zakrovu od pločevine je shranjena ustanovna listina s stavbinskimi načrti, času primernimi spisi in Glavna skupina nad portikom. Genij, glasba in drama. Kipar Vekoslav Gangl. • <]] ;jj - H 172 I novci. Temeljni kamen je uzidan v portalnem stebru na desni strani v podnožni višini Dasi je bilo vreme trajno ugodno, vender podjetnik Tonnies ni mogel do izgovorjenega časa (do dne 1. novembra 1890. leta) spraviti stavbe pod streho, potem pa je moralo zaradi poznega letnega časa zidanje prestati. Istočasno zborujoči deželni zbor je dne 11. novembra 1890. leta dovolil nov kredit za spopolnitve, kakor jih je nasvetovalo stavbinsko vodstvo, uzprejel pa ni predloga poslanca Ivan a Hribarja , da bi se uvedla elektriška razsvetljava. Kar se torej tega tiče, novi hram odičen s tolikimi umetniškimi in stavbinskotehniškimi vrlinami, žal, zaostaje za podobnimi zgradbami nove dobe. Na podlagi novega kredita — tudi kranjska hranilnica je zopet darovala 6000 gld. za dobavo dekoracij — razpisala so se ostala dela in so ta dela dobili: 1. Mizarska dela ljubljanska mizarska dražba Binder, Krimer, Petrin, Tavčar, Dogan za 9000 gld. 2. Ključavničarska dela ključavničarska mojstra A. Ahčin in F Pil ko za 2500 gld. 3. Sobno slikarstvo slikar K. Lipovšek v Ljubljani za 30;J gld. 4 Steklarska dela tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani za 1200 gld. 5. Pleskarska dela brata Eberl v Ljubljani za i600 gld. 6. Pečarska dela A. Drelse v Ljubljani za 400 gld. 7. Konstruktivna ključavničarska dela Avg. Žabkar v Ljubljani za 14.500 gld. 8. Gledališki podij K. Binder v Ljubljani za 1200 gld. 9. Elektriške signale Antosiewicz v Ljubljani za 800 gld. 10. Dovod vodovoda G. Tonnies v Ljubljani za 5000 gld 11. Uvedbo plinove razsvetljave plinarnica v Ljubljani za 7000 gld. 12. Glavni lestenec in lestenec v fojeju tvrdka Rud. Kissling na Dunaju za 1200 gld. 13. Kandelabre i. dr. Leopold Tratnik v Ljubljani za 3300 gld. 14. Kiparska in stukaturska dela, in sicer figuralno skupino na slemenu, 4 risalite, spomeniško ploščo v fojeju, ornamentna kleparska dela in dr. tvrdka Fischer, Hasensteiner & Bock na Dunaju za 6000 gld. 15. Glavno skupino na portiku in 2 podobi kipar Al. Gangl na Dunaju za 5000 gld. 16. Ornamentalno in figuralno umetno slikarstvo poleg pozlačevanja v avditoriju in na fasadi tvrdka Winter & Richter na Dunaju za 8000 gld. 17. Glavno zaveso akademični slikar A. Liebscher v Pragi za 1500 gld. 18. Dekoracije tvrdka J Kautskv & Rottonara na Dunaju za 6000 gld. 19. Uzorce za oderske stroje izdelal je gledališki nadzornik c. kr. dvornega gledališča na Dunaju B. Brettschneider za 800 gld. 20. Asfaltovanje Newchatel Asphalte Company za 1200 gld. 21. Po- m hhištvo v avditoriju I. Mathian, c. kr. dvorni založnik v Ljubljani za 6000 gld. 22. Draperije, preproge, odersko pohištvo i. t. d. Fr. Doberlet v Ljubljani za 8000 gld. in dr Gledališče se nam kaže od zunaj kot skupljena zgradba v strogo italijanskem renesančnem zlogu, katere sleharni del je uveljavljen po svojem pomenu in namenu. Tako je oddelek nad pozoriščem z daleč razvedenimi slemeni, katera dičijo lire, višji od krožne strehe nad gledalskim prostorom, ki se zopet uzpenja nad strehe in atike stranskih prostorov; pred njim je zgrajen veličastni veliki portik in takisto oba napiišča s svojima atikama kot označilom velikih uhodov. Veliki portik je podprt s petorico mogočnih steberskih monolitov od brušenega svetojeronimskega kamena; nad njim počiva naglavni venec z ornamentnim friznim nakitom na zlatem dnu in bogato figuralno sleme. Skupina na slemenu — kakor že rečeno, delo našega kiparja Gangla — kaže krilatega genija, izklesanega od merlerskega kamenja, katero se uspešno upira sleharnemu vremenu. Genij drži v desnici plamenico visoko nadse, v levici pa ima lovor, s katerim venča alegoriji drame in glasbe. Figuralni timpanonski nakit poočituje posveto novega poslopja, in sicer v tem zmislu, da je dežela kranjska, ki je požrtvovalno zgradila Modricam dično svetišče, uprizorjena kot spešiteljica umetnosti; ta motiv izražajo alegoriški puti in ženske podobe. Vse to delo, polno življenja, izvršila je znana dunajska tvrdka Fischer, Haselsteiner & Bock. Iz istega umetniškega zavoda prihajajo tudi amorete, ki sklepajo steberne razpostave na napuščih; vse štiri predstavljajo igrokaz, petje, burko in dramo. Takisto je rečeni zavod izvršil ves figuralni in ornamentni nakit na pročelju, izmed katerega imenujemo zlasti razsohe nad svodi in štiri medaljone na zlatem dnu — epos, tragedijo, opero in opereto. V obe sedaj še prazni dolbini na glavnem pročelju se postavita dva figuralna umotvora kiparja Gangla, ozirajoča se na pesništvo. Oba umotvora, posneta po načrtih, prinašamo, jeden predstavlja tragedijo, a drugi veseloigro. Višje partije gledališkega poslopja, n pr. napuščne atike, tambur in uzvišanost nad pozoriščem imajo ličen sgrafitni nakit, ki jako lepo razstavlja velike zicline; zamislil in izvršil ga je slikar Richter. Skozi tri velikouhodna vrata prideš v glavno pridvorje. Kakor notranji prostori sploh, izvršeno je tudi to v plemenitih renesančnih oblikah. Steberski monoliti od brušenega verone- Veseloigra. Žaloigra. -H 176 laškega in kararskega marmorja, takisto lezene in stene od umetniško imitovanih kamenov nosijo arhitravni strop, v katerega poljih se živobarveno ornamentno slikanje izborno ujema z bogatim barvenim nakitom pristnega in imitovanega marmorja na stebrih in stenah. Iz glavnega pridvorja drže na desni in levi strani jednokrake stopnice do prvega reda. Ustopivši ugledaš baš pred seboj uhode do hodnika v parter, med njimi pa je nameščena večerna blagajnica kot bogato razčlankan napušč v lesni arhitekturi. Iz glavnega pridvorja prideš v širji parterni kuloar, kjer so na desni in levi strani somerno razvrščeni uhodi do parternih sedežev in stojišč, prostori za odlaganje oblek in mnogoštevilni izhodi za silo. Pri vseh teh napravah se je kar najskrbneje gledalo na udobnost in lepoto, zajedno pa na varnost gledališkega občinstva. Isto uredbo vidiš povsod, bodisi da greš po omenjenih velikih stopnicah v prvi ali drugi red, bodisi da se napotiš po stranskih stopnicah iz stranskih pridvorij v galerije — nikjer ni temnih hodnikov ali kotov, povsod dovolj svetlobe, prostora in varnosti Razvedrilu gledališkega občinstva je odločen foje v prvem redu, katerega tri bogato okrašena balkonska vrata vidiš že na glavnem pročelju. Ta foje je nekakšen ,.bijou" svoje vrste in vsekakor vreden, da si ga ogledaš. Marmorne stene nosijo zračen strop z lunetami, v katerega srednjem polju kakor tudi v zaklinkih sta slikarja Winter in Richter ustvarila izredno ukusne in zanimIjive groteske. 0 notranji opravi fojejevi bodi zlasti omenjen kamin od kararskega marmorja z arhitektonsko bogato izvršeno spomeniško ploščo, na kateri navaja nastopni slovenski in nemški napis ob kratkem zgodovino, zakaj in kako se je sezidalo novo gledališče: „Ko je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro deželno gledališče 1.1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine Kranjske 1 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade Njegovega Veličanstva cesarja Franc a Jožef a I. 1. 1890. in se ob troških dežele kranjske ter s prispevki mestne občine ljubljanske in kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so bili Oton Detel a deželni glavar, Iv Murni k, dr. Fr. Papež , dr. Ad. Schaffer , dr. Jos. Vo š nj a k deželni odborniki. Stavba seje zidala po načrtih deželnega inženirja J. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega." Avditorij je v načrtu osnovan podkovasto; njega premer iznaša v svetlobi 16 ni, dolžina osi do železne zavese 162 in. Za prostorno razvitost sta značilni obe nadstropji in samostojno izvedeni proscenij, katerega se dotikajo ostali prostori s krožnim stropom. Parter je sestavljen od uglobljenega orkestra v proscenijskem prostoru, normalno stopnjevito razdeljenem za 32 mož, od 11 zdržema postavljenih foteljskih vrst s stranskimi ulicami in od 176 poblazinjenih zaklopnih sedežev na vzmeteh, katerih se dotikajo v ozadju parterna stojišča za 120 ljudi, katera pa so s podprsjem popolnoma ločena od parternih sedežev. Poleg tega vidimo v parterju na obeh straneh po šest zaprtih lož. Prvi red ima zgolj lože, in sicer vseh skupaj 21; pri vseh je tretjina odprta in ločena po ležečih konzolah-; samo proscenijske lože, uveljavljene kot znamenit in sosebno značilen del arhitekture, zaprte so popolnoma. Drugi red se kaže tribunasto; sredi njega je takozvani balkon s 65 fotelji, ob straneh pa ima po 5 odprtih in po 2 zaprti proscenijski loži. — Galerija je prav za prav tribunasto nadaljevan balkon in se deli na dva dela: spodaj so galerijski sedeži (105 furnovanih zaklopnih stolov), nad sedeži pa so galerijska stojišča za 60 ljudi. Strop nad avditorijem predstavlja šatorno streho, katera se s šestimi bogato okrašenimi plastiškimi polstebri razpenja med dvema obročema. Zunanji obroč tvori z glavnim vencem vez, predrto s krožnimi svetlobnimi ploščami. Med polstebri so razvrščena polja kakor razpeto šatorno platno, katero zračno pritrjeno z vezmi, poočituje prosti razgled v sinji zrak. Na polja sama je akademiški slikar Čech z umetniško roko nadihnil šest alegorij drame, veseloigre, lirike, glasbe, plesa in slave. Srednji krog oklepa za umetniško izvršenim nakitnim omrežjem ventilacijsko odprtino; prekrasen pozlačen bronast lestenec visi iž nje in razširja rahlo svetlobo iz 36 plamenov. Proscenij, sam na sebi arhitektonska celota, ima na stropu frizno sliko, predstavljajočo glasbeno idilo; izvršil jo je isti slikar, ki je naslikal podobe na stropu. V lunetah so školjkaste dolbine, odločene za kipe; oživljata jih dve amoreti, in odičene so z vencem in nadpisno ploščo. Na ložnih podprsjih drugega reda se zdržema vije plastiški cvetičast nakit, lože prvega reda pa so okrašene s konzolastimi prednicami, z markami in lirami v ukladkih. Posamična nadstropja počivajo na harmoniških stebernih razpostavah, nasadke reprezentaeijskih lož pa nosijo bahantke in fauni. Ker sta obe reprezentacijski loži odločeni državnim in deželnim dostojanstvenikom, dobila je vsaka svoje primerno znamenje, in sicer loža na desni strani državni grb, ona na levi strani pa deželnega. 178 t^r Avditorij je proti odru obmejen z bogato razčlankanim proscenijskim okvirom in s plastiškim, stukaturno izdelanim harlekinom. Barva in pozlačenje vsega avditorija, oboje je jako nežno in ukusno; rahlo kremasta podprsja se kar najlepše ločijo od živordečih tapet in draperij (delo F. Doberleta). Prekrasni utisek še povišujejo pozlačene svetilke od brona (delo F. Tratnika), in tako res vidiš pred seboj harmoniško celoto, ki je najlepši dokaz o tvorni sili in umetniškem čustvu nje stvaritelja, arhitekta Hrubega. In kakor se veščak in neveščak ne more načuditi zunanji arhitektoniki, tako zanimljiv, morda celo jedin svoje vrste je nje notranji železni in betonski oder z obilimi drugimi konstrukcijami vred, kakeršne bi se bile teško dovršile, da ni vodila njih izdelovanja preskušena roka in jeklena odločnost deželnega inženirja Hraskega. Oder je urejen popolnoma moderno in ustreza sleharnim zakonitim propisom o varnosti proti ognju. Svetloba proscenijske odprtine iznaša 9'5m, odrova globina 10 hi, z ozadjem 15w, odrova širina pa 18 m. Odrov podij sam je razdeljen v 5 kulisnih ulic, ki so prirejene kot pogrezi in opravljene s kasetnimi zaklopnicami. oziroma kasetami, tako da je moči ves podij ali dvigniti ali pogrezniti. Njega strmina iznaša 30 cm. Gorenji oder s štirikrat etažovanimi delavskim ihodniki in mostovi za justovanje visi na železni konstrukciji podstrešja; izvršila in opravila ga je z zaveso od valovite pločevine vred sloveča tvrdka Ig. Gridl na Dunaju. Prirejen je za 23 prospektov, tri zavese, 16 stropnih zaves in 4 rampne vlake; prospekti vise na žičnih vrveh in tramih za cevi od kovaškega železa. Vse železno strojevje gorenjega in spodnjega odra je izdelala po načrtu deželnega inženirja Hraskega največja ljubljanska ključarska delavnica Avg. Žabkarja, in sicer proti ponudbi Ig. Gridla za 6000 gld. ceneje. Domačim našim tvrdkam bi bilo želeti jednake podjetnosti! Vlaki se premikajo po vrveh z nasprotnimi težami, železna zavesa pa z uzdigalom, katero je prirejeno tako, da zavesa zdajci pade, ako bi nastala nevarnost. Kar se dostaje grmenja, treskanja, dežja in vetra, izvršile so se pod vodstvom gledališkega in strojnega mojstra A. Bittnerja dotične priprave tako, da ustrezajo vsem današnjim zahtevam. Da se je izboljšal pogled iz gledalskega prostora na jednolično valovito ploskev železne zavese, obravnavana je le-ta bogato in umetniški v zlogu orijentskega preprožnega uzorca. Veliko zaveso z motivom „Dežela kranjska ->-1 179 se klanja umetnosti" izdelal je znani zgodovinski slikar prof. Adolf Liebscher v Pragi. Na njega sliki predstavljajo deželo kranjsko alegoriške podobe, ozirajoče se na nje znamenitosti, slikovito razvrščene ob Karnijoliji, pozdravljajo Modrice, ki prihajajo v deželo. Vse dekoracije z meddejanjsko zaveso je izvršila sloveča umetniška delavnica J. Kautskega & Rottonare na Dunaju; izdelane so tako izborno, da uzbujajo obče priznavanje. Gledališke potrebščine je napravila tvrdka bratov Bittnerjev v Pragi, pohištvo za oder se je izdelalo v delavnici F. Doberleta v Ljubljani, pohištvo v avditoriju pa v delavnici dvornega založnika J. Mathiana. Kar se tiče svečave, zadoščati bode moral za prvo dobo plin, zakaj gmotnih pomočkov ni bilo dovolj in mimo tega namerja mestna občina ljubljanska itak uvesti osrednjo elektriško razsvetljavo. Kurjavo je oskrbela sloveča tvrdka W. Briicknerja na Dunaju; sestavljena je od pet kaloiifer za zračno kurjavo. Ž njo je združena ventilacija. Vodovod z mnogimi hidranti in pripravami za toaleto je uveden v vsem poslopju. Stranski prostori na odru so ločeni za slovensko in nemško igralno osobje. Vsega skupaj obsezajo dve veliki dvorani za gledališke preskušnje in prostore za oblačenje s 60 mizicami za toaleto. Za kulise, prospekte, pohištvo i. t. d. je poskrbeno za več let. Ako se torej splošno ozremo na novo gledališče, priznati moramo, da je veličastna zgradba, bodisi v celoti, bodisi v podrobnostih. Vsekakor ni iz lepa mesta v kronovini avstrijski, da bi se ponašalo s takšnim gledališčem. Njega duševna stvaritelja, deželni inženir Hrask^ in arhitekt Hruby , lahko sta povsem ponosna na svoje delo — zgradila sta poslopje, katero je in ostane jedna najlepših dik deželnega stolnega mesta ljubljanskega! Za Dramatično društvo bilo je ves čas, kar se je stavilo novo deželno gledališče, najvažnejše uprašanje, pod katerimi pogoji bode prirejalo predstave v novem zavodu. Odbor imel je žalostne izkušnje v starem deželnem gledališču, v katerem ni bilo prostora slovenski muzi, in je torej mislil le na to, kako zagotoviti slovenskim predstavam svobodno razvijanje. Posvetoval in dogovarjal se je z deželnim odborom kranjskim glede oddaje deželnega gledališča in moram priznati, da se je ustanovila podlaga svobodnemu razvijanju slovenskega gledališča. Da bi se ne uvele stare neugodnosti, ki so vladale v starem zavodu, dognalo se je, da se oddado lože posebe za slovenske in posebe 12* -»3 180 !•<- za nemške predstave, in to po dražbi. In tako se je tudi zgodilo. Deželni odbor razpisal je dražbo lož, in je bila dražba za nemške predstave dne 19. septembra I. 1892. Za 41 lož bila je izklicna cena 5150 goldinarjev. Dražba je bila živa in se je skupilo 9662 goldinarjev. Dražba za slovenske lože bila je dne 20. septembra 1. 1892. Za 41 lož bila je izklicna cena 2060 goldinarjev, dobilo pa se je 3467 goldinarjev. Za slovenske in nemške predstave skupilo se je torej 13 129 goldinarjev. Odbor Dramatičnega društva zahteval je dva dni v tednu za slovenske predstave. Deželni odbor kranjski je to dovolil in tako bode Dramatično društvo v gledališki dobi 1892/93 igralo po dvakrat na teden. Slovenske predstave bodo se vrstile tako: prvi teden sreda — sobota, drugi teden četrtek — nedelja, tako da bode vsaka druga nedelja slovenska. Kar se tiče praznikov, katerih je v gledališki dobi šest do sedem, potegovalo se je društvo za to, da se mu prepuste vsi prazniki. Doseglo pa tega ni. Dovolili so se mu le trije prazniki v gledališki dobi 1892/93, vender tako, da tisti teden, v katerem igra društvo na praznik, izgubi dotično sredo, oziroma četrtek v istem tednu, torej le zamenja praznik z delavnikom. Te tri praznike izbira si društvo samo. Dramatičnemu društvu dovolilo se je tudi, da otvori novo deželno gledališče s slovensko predstavo. S ponosom gledamo na novo zavetišče slovenske Talije, ker smo preverjeni, da smo si postavili zavod kulture slovenske. Tudi smo preverjeni, da nas novi zavod naudahne z ono močjo, katere nam je potreba v našem kulturnem boju za obstoj samega sebe. Gledališče je najboljši pripomoček, da se oživi, razvije in utrdi narodni duh v vseh stanovih naroda našega. Najlepših vrlin šola je gledališče; tu se nam kaže človek, kakeršen bodi; tu se poveličuje vse, kar je lepo in uzvišeno, blago in dobro, a zaničuje se vse, kar je podlo, neplemenito in zlo. Ako bode naš zavod vse to —in on bode vse to — potem bode izvrševal najlepše intencije našega naroda. Slovenski genij utabori se tu in čuvaj nam narod slovenski! Dramatično društvo otvorilo je novo deželno gledališče dne 29. septembra 1. 1892. Brez hrupa vršila se je otvoritev, vender pa smo si bili vsi v svesti važnega koraka, ki smo ga storili ta dan. Ta predstava bila je sploh prva v deželnem gledališču. Najprvo je vojaški orkester igral overturo iz Glinkove opere: „Ruslan in Ljudmila", potem je govoril gospod Ignacij Borštnik 181 Kprolog, ki ga je za otvoritveno predstavo zložil naš pesnik gosp. Anton Funtek. S prologom je bila spojena alegorija, katera nam je predstavljala pomen večera. In naposled se je predstavljala Josipa Jurčiča tragedija „Veronika Deseniška", katero je za oder priredil društven režiser g. Ig. Borštnik. Gledališče je bilo polno; do 800 ljudi bilo je ta večer navzočnih. Predstave se je udeležil deželni predsednik gospod baron Andrej Winkler s soprogo, dalje deželni glavar gosp. Oto Detela in vsi deželni odborniki: ces. svetnik Ivan Murnik, dr. Fr. Papež, dr. A. Schaffer in dr. Josip Vošnjak, podžupan ljubljanski gosp. Vaso Petričič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice gospod Ivan Perdan, slovensko razumništvo, najodličnejše dame ljubljanske. Mnogo odličnih rodoljubov došlo je iz bližnjih krajev. Posebno razveselila nas je češka deputacija iz zlate matere Prage. S posebno pozornostjo in ljubeznijo spremljajo Čehi vsak korak v našem kulturnem življenju. Vesele se našemu napredku, kakor svojemu. To so pokazali tudi ob otvoritvi novega deželnega gledališča našega. Iz Prage je došel k otvoritvi gosp. Fr. A. Šubert, ravnatelj Narodnega divadla, gosp. Pecold , član društva in vrhovni režiser gosp. Ko l ar. Iz Zagreba prišel nas je pozdravit zastopnik „Viencatt g. profesor Pa s ar i č in odposlanec časnika „Agramer Taglatt". Po predstavi bil je shod v hotelu „Pri slonu". Povodom otvoritve novega deželnega gledališča došli so društvu naslednji brzojavni pozdravi: Praha. Pfijmete od nas srdečne blahoprani k pamatne dnešnl slavnosti Vaši, necht' pusobl novy ustav na prospech. vlasti i narodu bratrskeho Č e s k y klub. Praha. Klub svObodomysln}vch poslancu českvch raduje se s Vami nad otevrenfm narodniho divadla Vašeho, preje v uprimne slovanske vzajemnosti duležitemu tomuto kulturmmu podniku nejlepšiho zdaru. J and a, mistopfedseda. Praha. Znajlce z vlastni zkušenosti, jak samostatne narodni divadlo pusobi na rozvoj literatury a osvety, blahoprejeme Vam v dnešnf pamatnv den k otevrem Vašeho zemskeho divadla i vyslovujeme toužebne prani, aby št'astnym pusobenim svym bylo utulnym stankem domacfmu Vašemu urnem a požehnamm narodu, pomahajic mu dobivati narodni samostatnosti jeho! Na zdar! Klu b poslanc u narodnfch . 182 §"SPraha. K pamatnemu pro Vas otevfem slovinskeho divadla vyslovujeme pfanf, aby mlady ustav Vaš pracoval nejen ku zdaru slovinskeho umžni nybrž celeho naroda. Vybo r družstv a narodnih o divadla . Praha. Umelecka beseda v Praze posula narodu slovinskemu sva nejuprimnejši a nejvrčlejši blahopranl ke dni otevreni velkeho narodniho divadla slovinskeho at' zkveta ve prospech umen! slovanskeho a vyplm poslani sve jako nejkrajnejšf bojovnfk na jihu ohroženem. Vivat! Floreat! Crescat! Sobčsla v Pinkas , starosta. Praha. Prvm vstoupeni Vaše do chramu mus necht' jest narodu Vašemu ke zdaru, čerpejte sflu z divadla v zapasech za prava Vaše! Na zdar! Mžšfansk a besed a v Praze. Praha. K dnešnlmu slavnostnfmu dni otevreni zemskeho divadla, novemu dukazu stale rostouci sily a narodni energie bratrskeho naroda slovinskeho hnmave studentske „Na zdar!" Akademickty čtenarsk y spolek v Praze. Praga. Nemoreč udeležiti se osebno Vaši slavnosti, sem navzočen vsaj duhom, naj Vas krepi Vaše gledališče v narodni borbi za slovenski jezik in narod. Dr. Eiselt, starosta malostranskega Sokola v Pragi. Siluvka na Moravč . Šubrt, reditel narodniho divadla z Prahy nym v Lublani. Prosim tlumočlte vrouci pozdrav z Moravy, necht" Vžm je Vaše divadlo tou kolebkou i trunem povznešenf jako nam naš zlat^ stanek nad Vltavou. Gabriel a Preisova , Luci e Bakešova , Luisa, Milena, Mari e Jer&bkova. Praha. Prijmete bratrsky pozdrav a projev radosti naši nad pokrokem osvety Vašich snah. Redakc e „Hlasu Naroda". Praha . Narodni divadlo bude zastoupeno reditelem a vrchmm režiserem, hromadna navšteva usporadana bude pozdčji, nyni z rozličnych pnčin nebylo možno. Naj napreduje Vaše gledališče, naj se bori za osveto in pravično reč slovensko, naj Vas privodi k željenemu cilju, naj živi bratrski nam slovenski narod! Dr. Kadlec . 183 R Chrudim . S uprimnou radosti vita dnes cely česk^ narod zahajeni slovinskeho zemskeho divadla a preje ze srdce. aby zkvetalo a mohutnelo jak drahv nam narod slovinsky. Češke dramaticke spisovatelstvo bude sledovati s nejvrelejšim zajmem zdarmf vyvin dramaticke literatury slovinske a tšši se upfimne na utužem bratrskych svazku narodni a umšlecke vzajemnosti! Dr. Kare l Pippich . Praha . Lid česky dnešni vvznamnf den slavi s Vami. Bratrske blahopfanf Vam bratff. Slovo na Vašem jevišti mluvene budiž zarukou večneho a slavneho života materskeho slova v lidu Vašem. Redakc e »Narodni Politiky". Praha. Bratnm Slovincum vyslovujeme v dnešni vvznamnv den srdečne blahopfanf! Necht" zk veta nej mladšf haluz dramatickeho umšm slovanskeho, nechfdivadlo Vaše jest Vam jako nam naše bylo, buditelem, udržovatelem nadšeni vlasteneckeho a posilou v težkem boji Vašem za pravo narodni. Redakc e „Politik". Olomonc . Reditelstvf a členstvo českeho divadla lidoveho provolava k otevrem divadla slava a rozvoji slovinskeho umčm narodmho „Na zdar." Hiibner , reditel. Beli grad. Srdačno pozdravljamo narodno pozorište, vrelo i čistilište narodnih ideja. Za književnu umjetničku zajednicu predsjednik Miličevič . Bel i grad. Čestitamo ob otvoritvi slovenskega gledališča, katero je velike važnosti za razvoj slovenske umetnosti in književnosti. Bog in sreča junaška! Davorin Jenko , član kr. srbske akademije, Nigrinova , članica kr. srbskega narodnega pozorišta. Beligrad. Čestitamo narodu povodom otvorenja novog pozorišta. Redakcij a „Odjeka". Zagreb . K današnjoj slavi cielog slovenskog naroda kličem: Samo naprej! Anton, glumač i redatelj. Sv. Iva n pri Trstu. Velikemu koraku narodnega napredka kliče srčni: „Na zdar!" Braln o društvo. Parterni sedež V . vrsta štev. 3 >C3 ca E ca Deželno gledališče v Ljubljani. Parterni sedež. V. vrsta 3 Na desno Štev. 3 Facsimil e ustopni c v nove m deželne m gledališču , Deželno gledališč e y Ljubljani. Parterni sedež V . vrsta štev. 3 JBfBrez kupona je ustopnica neveljavna, S P I I I Št. 1. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr 478. V četrtek, dne 29. septembra 1892. Otvoritvena predstava. Dramatično društvo v Ljubljani otvori deželno gledališče. Program: Overtura iz Glinkove opere ,,Ruslan in Ljudmila". Prolog. Zložil Anton Funtek. Govori gospod Ig. Borštnik. Alegorija. Veronik a Beseniska . Tragedija v petih dejanjih. Po Josipa Jurčiča izvorniku za gledališče predelal Ignacij Borštnik. Igro uprizori reži ser gospod Ig. Borštnik. O s o t> e : Deseničar, graščak na Desenicah — — — — gospod Verovšek st. Veronika, njegova liči — — — — — gospa Borštnik-Zvonarjeva. Teta Veroničina — — — — — — gospa Danilova. Pater Tiburcij — — — — — — — gospod Perdan. MIlan Vnkašin, obubožan plemič — — — — gospod Borštnik. Soteščan, graščak v Soteski — — — — — gospod Sršen. Herman, grof celjski — — — •— — — gospod Verovšek ml. Friderik celjski, njegov sin — — — — — gospod Danilo. Strežaj Hermanov — — — — — — gospod Gecelj. ,, Friderikov — — — — — — gospod Karlič. Služkinja Veroničina — — — — — — gospica Slavčeva. Sel— — — — — — — — — gospod Primjožič. Predsednik sodišču — — — — — — gospod Lovšin. Zagovornik — — — — — — — gospod Orožen. Vitezi. Sodniki. Strežaji. Stražniki. Priče. Narod. Igra se vrši od 1. 1422. do 1. 1424. — Prvo dejanje na Desenicah, drugo, tretje in prva polovica četrtega dejanja na gradu Ostravcu ; ostalo v Celju. Kostumi od Narodnega divadla" v Pragi in od deželnega gledališč a v Zagrebu. — Dekoracije sta napravila I . Kautsk y & Rottonara , c. kr. dvorna gledališka slikarja na Dunaju. Rekviziti od bratov Bittnerjev. Strojni del vodi strojni mojster g. V. Bittner. Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. uri zvečer. Prosimo priti v slavnostni obleki. Dramatičn o društvo . Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. TJ stop3n.i:n.a, : Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 50 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 1 gld. Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. Balkonski sedeži II. in IIL vrste 80 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča 70 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Blagajniča se odpre ob O. uri zvečer. ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Facsimile gledališkega lista za otvoritveno predstavo dne 29. septembra 1892. {{prelom strani}} ==Del IV.== {{prelom strani}} ===Gledališke predstave po Slovenskem.=== Prve, četudi skromne gledališke odre po Slovenskem, postavljali so nam tisti možje, ki so v obče kot pisatelji delovali na dramatičnem polju. Od leta 1848. pričenši jelo se je pri nas sploh razvijati javno društveno življenje, zlasti pa okrog 1. 1860. porajala so se narodna društva, v katerih so se zbirali rodoljubi v posvetovanje svojih teženj in v zabavo svojih članov. Ta društva, naše vrle čitalnice, so jasne točke na obzorju našega društvenega gibanja in življenja. V čitalnicah se je pelo, govorilo in deklamovalo in igrale so se majhne igre. Gojila se je torej slovenska beseda na javnih mestih; krepil se je torej narodni duh, ki se je probujal po čitalnicah; slovenska stran našega bistva pokazovati se je jela na javnem mestu, in vse to, kakor sem rekel v dobi, ko se je pričel naš narod potezati in boriti na podlagi ustave za pravice in veljavo jezika in narodnosti svoje. Še pred čitalnicami nahajamo mož, ki so kot pisatelji delovali za slovensko gledališče. Na Štajarskem n. pr. so ravno v tem pogledu prve korake storili naši dramatiki Davorin Trstenjak, Josip Drobnič in dr. Matija Prelog. Ti možje so prelagali igre v namen, da so se igrale tam, kjer so živeli in delovali. Ko je Davorin Trstenjak prišel 1. 1845. v Ljutomer za kapelana, našel je v tem prijaznem trgu dva moža, s katerima se je brzo sprijateljil. Bila sta to zdravnik dr. Matija Prelog in dekan Jaklin. Prvi je znan kot prelagatelj gledaliških iger, drugi pa je bil zelo unet za prosveto slovenskega naroda. Blizu Ljutomera, na praneškem gradu živel je takrat dr. Gottweiss, bivši profesor na mariborskem gimnaziju, mož, ki je bil za svojih mladih —>1 188 H - let nemški pesnik, vender pa jako goreč prijatelj slovenščini. Dr. Gottweiss bilje zelo gostoljuben; bilje naročen na slovanske, nemške, francoske in italijanske časnike. Ko se je preselil v Ljutomer, zahajala sta k njemu Davorin Trstenjak in dr. Matija Prelog. Dr. Got,tweiss je rad imel okrog sebe mlade naobražene ljudi in jih je uspodbujal, naj ljubijo slovenščino. Skrbel je za zabavo po zimi in je v ta namen ustanovil malo gledališče v Ljutomeru. Dr. Matija Prelog bil je režiser, Davorin Trstenjak dramaturg, dr. Got,tweiss pa intendant. Da sta Trstenjak in Prelog bila že v oni dobi dobra, zavedna Slovana, izhaja od tod, ker sta mnogo občevala s sosedno Hrvaško in ker sta se udeleževala ilirskega pokreta Prelog, ki se je porodil v Hrastju, v fari sv. Križa nad Ljutomerom dne 27. oktobra 1813. leta' obiskaval je varaždinski gimnazij in se je na tem hrvaškem gimnaziju nauzel zgodaj narodnega duha Davorin Trstenjak pa je itak slovel za Ilirca. Ta narodni duh, ki je ugodno uplival s Hrvaškega na duševni pokret štajarskih Slovencev, pospeševal je sploh narodno gibanje naše. Nekega dne zaletelo se je neko gledališko krdelce z Ogrskega v Ljutomer. Gottweissu usmilili so se ubogi glumači, sprejel jih je v svoje stanovanje, v katerem so se dobro počutili in ga niso ostavili dva meseca dni. Uprizorili so igrokaz „Griseldis", in kakor je pravil sam D. Trstenjak, obnesla se je predstava izborno. »Griseldis" dobila je Javorjev venec, dramaturg in režiser po deset steklenic najboljšega ljutomerčana. Na ljutomerskem odru igrali so navadno nemške igre, in sicer zato, ker ni bilo sposobnih domačih gledaliških moči in ker še takrat ni bilo slovenskih iger. Le tu pa tam so zapeli kako slovensko pesem, ki je živo ogrela vse domorodce. Takrat še prijazni trg ni bil tako nemčurski, kakor je postal pozneje. Hvala Bogu, boljšajo se danes razmere; čitalnica deluje uspešno in člani čitalnični uprizarjajo gledališke igre. Narodna stvar na Štajarskem pridobila je mnogo s premestitvijo labodske vladikovine s Koroškega v Maribor. Ne samo da je bil nje glavar, Anton Martin Slomšek, izvrsten vladika in rodoljub, nego ta premestitev privedla je mnogo rodoljubnih duhovnikov v Maribor, ki so se tu usredotočili, združili in utaborili v narodno delovanje. Pod pokroviteljstvom Slomškovim osnovala se je mariborska čitalnica, ki je bila tedaj jedino narodno središče in ognjišče na Štajarskem. Tu so se čitali -»-3 189 iH— spisi, tu so nastopali govorniki, in sam vladika Slomšek je večkrat čital zanimljive stvari pred čitalničnim občinstvom. V mariborski čitalnici je blagotvorno deloval dr. Matija Prelog, ki je bil goreč deklamator, in ko si je čitalnica napravila oder, izvrsten igralec komičnih ulog. Sam je preložil dve igri: „Črni Peter" in „Zakonska sol", in je poleg teh še mnogo drugih spravil na čitalnični oder. Leta 1867. bil je izvoljen za predsednika in je to službo opravljal do svoje smrti dne 27. januvarja 1. 1872. V tem zmislu deluje mariborska čitalnica ves čas svojega obstoja. Istodobno, ko je prirejalo Slovensko društvo v Ljubljani gledališke predstave v deželnem gledališču, bavil se je z dramatično književnostjo na Štajarskem duhovnik, čegar delovanje je bilo posebne važnosti za književnost in gledališče. Ta duhovnik je bil Josi p Drobnič , znani prelagatelj gledališčkih iger. Njegovih iger smo že omenili; tu naj poudarimo, da je bil Josip Drobnič spreten režiser, le žal, da mu ni bilo sojeno dalje časa delovati v Celju. Josip Drobnič se je porodil dne 18. aprila 1. 1812. v svetoemski župniji kraj Sotle. Kapelanoval je v Rogatcu, Dolu blizu Laškega, v Artiču in Brežicah, torej ob meji hrvaški. Kakor Davorin Trstenjak in dr. Kočevar, tako je bil tudi on velik prijatelj ilirstvu. Občujoč s Hrvati in takorekoč uzrasel v ilirskem duhu, spisal je „ilirsko-nemško-italijanski slovar" s slovnico ilirskega jezika. — Dne 1. novembra 1849. prišel je za suplenta na celjski gimnazij, na katerem je deloval do 7. marca 1. 1851. Tu se je počutil v pravem svojem elementu. Na gimnaziju je bil jako priljubljen učitelj. Jel je izdajati časopis: „Slovenska čbela, berilo za obudo in omiko slovenskega duha"; jel je pralagati igre, osobito iz hrvaškega jezika; zbiral je okrog sebe dijake, učil jih je igrati: povabil je Celjane, zakaj Celje je bilo takrat bolj narodno, nego je sedaj, meščani in meščanke niso se sramovale igrati, in ko je imel potrebno igralno osobje, nastopil je ž njim v celjskem mestnem gledališču. Josip Drobnič bil je torej na Štajarskem prvi mož, ki je odprl hram slovenske Talije. Najiskrenejši prijatelj slovenske muze bil je njegov učenec Viktor Leitmeier, rojen Nemec, ki je igral izvrstno v slovenskem gledališču celjskem. Po Drobničevem trudu igrale so se v mestnem gledališču celjskem naslednje igre: „ Dobro jutro!" dne 30. novembra 1851; „Goljufani starec", dne 14. decembra 1851; „Tat v mlinu", dne 1. januvarja 1852, »Županova Micika", dne 7. marca 1852 Dne 1. januvarja 1. 1851. osnoval je s Hrašovcem celjsko čitalnico. Hrašovec se je s tem zameril vladi in se je radi tega moral umakniti mej Nemce. Drobniča je nadlegovala neozdravna bolezen in je radi tega moral iti v začasen pokoj. Celje je ž njima izgubilo svoja voditelja. In narodna stvar je s tem največ trpela. Ko je Josip Drobnič nekoliko okreval, prosil je službe v savinjski dolini, a ni je mogel dobiti. Zamerilo se mu je najbolj, da podpira „komedije". Moral si je torej iskati kruha, kjer je mogel. Tako je učiteljeval nekaj časa v Trstu v Vehovarjevem zavodu; svoje zadnje dni preživel je v Gradcu kot učitelj slovenščine na gimnaziju; poleg tega je sodeloval pri uredništvu deželnega zakonika ter je pisal za nemške graške časnike Umrl je dne 5. avgusta 1.1861. in je pokopan na steinfeldskem pokopališču. Poleg bele Ljubljane ima svoje gledališče v deželi kranjski mesto Idrija. Gledališče idrijsko bilo je zidano v zabavo uradnikom in delavcem idrijskega rudnika. Namenjeno je bilo nemški muzi, toda nemščina se tu ni mnogo gojila. Od prvega uočetka pa do 1. 1880. igralo se je nemški navadno trikrat na leto, in sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Barbare in rojstnega dne Njega Veličanstva. Zvečine so se igrale igre Kotzebujeve in Nestroyeve. Kolikor je meni znano, igralo se je v idrijskem gledališču prvič slovenski leta 1850. in se je od tega Teta predstavljala kaka slovenska igra vsako leto do 1. 1869. Igrale so se v tej dobi naslednje igre: 1.) Dne 22. septembra 1850. Tat v mlinu. (V prid godbine založnice). 2.) 13. oktobra 1850. Tat v mlinu. 3.) 31. julija 1853 Matiček se ženi, ali: Veseli dan. 4.) 17. avgusta 1855. Tat v mlinu. 5.) 17. avgusta 1856. Županova Micika. 6.) 21. junija 1857. Županova Micika. 7.) 16. maja 1861. Tat v mlinu. 8) 27. aprila 1862. Dvoboj in Raztresenca. 9.) 21. junija 1862. Raztresenca. 10. 17. avgusta 1862. Juran in Sofija. 11.) 22. avgusta 1863. Juran in Sofija. 12.) 17. avgusta 1865 Župan. 13.) 17. avgusta 1866 Pravda. 14.) 7. junija 1868. Svitoslav Zajček. Pravda. 15.) 19. julija 1868. Pozabljivost (Raztresenca). Filozof. 16.) 6. junija 1869. Poštena deklica Ravni pot najboljši pot. Da je idrijsko gledališče bilo zidano jedino v zabavo uradnikom in delavcem, to vidimo iz niskih ustopnin. Do leta 1869. bile so cene za ložo 20 krajcarjev, za sedež v pritličju 10 krajcarjev. Danes so naslednje cene: za ložo 40 krajcarjev, za sedež 20 krajcarjev, za stojišče 10 krajcarjev. Pri gledaliških predstavah svira 16 mož rudniške godbe za plačo 5 gld. 50 kr. V svojem prvem času imelo je gledališče lepo in precej veliko garderobo, osobito mnogo čelad, oklepov, sulic in helebard. Toda vse to se je prodalo starinarju kot staro železo. Ostalo obleko pa so raznesli križem sveta nemški glumači, ko so gostovali v Idriji. Česar pa niso mogli ti odnesti, prodalo se je po smešni ceni. Od 1. 1869 pa do 1. 1880. ni se igralo nič slovenski. Rudnik je imel nadsvetnika Nemca, ki ni dopuščal, da bi se v idrijskem gledališču igralo v slovenskem jeziku. Prav to je napotilo in prisililo čitalnico, da si je napravila svoj oder, ki se še vedno rabi v zimskih večerih za besede in veselice. Šele leta 1880. odprlo se je zopet idrijsko gledališče slovenskim predstavam. Tega leta dobil je namreč rudnik nadsvetnika Čeha Novaka, kateri je bil prijatelj Slovencem in je rad videl, da se je v rudniškem gledališču igralo slovenski. Istega leta vrnil se je z Dunaja gosp. Vink o Lapajne , ki se je šolal v dunajski dramatični šoli. Sam je jako nadarjen in izvrsten igralec ter zelo unet za slovensko dramatiko. Jel je pridno prirejati predstave in so se pod njega vodstvom predstavljale poleg manjših te igre: Lumpaci Vagabund 3krat, Bisernica 2krat, Čevljar baron 3krat, Marijana lkrat, Mlinar in njegova hči 2krat, Vrban Debeluharjeva ženitev1) lkrat, Revček Andrejček lkrat, Županova Micika 2krat, V Ljubljano jo dajmo! 2krat, Jednajsta zapoved lkrat, Svetinova hči lkrat. Ker je v Idriji mnogo jako sposobnih igralnih moči, osnoval je gosp. Vinko Lapajne jeseni 1. 1889. Dramatično društvo. To je l ) Kotzebue: „Der Pachter Feldkummel von Tippelskirchen. Fastnachtsposse in 5 Acten." -h? 192 torej drugo dramatično društvo na Slovenskem. Danes šteje to društvo: 20 ustanovnikov (po 2 gld na leto) in 30 podpornikov (po 1 gld. 20 kr. na leto). Žal, da se tudi to društvo mora boriti z raznimi zaprekami. Brž ko se je ustanovilo, priromali so nemški glumači v Idrijo ter so pomladi 1. 1890. in v gledališki dobi 1890/91 preuzeli gledališče. Navzlic temu razvija se društvo krepko, k čemur je posebe pripomogel deželni odbor kranjski, naklonivši mu 100 gld. podpore. Za prirejanje gledaliških predstav pridobile so si mnogo zaslug čitalnice po Slovenskem. Čitalnice so se snovale v zabavo in prosveto. Ob zimskih praznikih in nedeljah ali pa o kaki drugi posebni priliki prirejale so se zabave, pri kateri so čitalnični člani igrali kako igro. Kakor se je nekdaj čitalnica ljubljanska najbolj z igrami prikupila svojemu občinstvu, tako so tudi čitalnice po vsem Slovenskem z gledališkimi igrami prirejale in prirejajo še danes najprijetnejše zabave svojim članom. Člani zmatrajo se kot obitelj in je torej naravno, da jim ugajajo zabave, zlasti igre, v katerih nastopajo njih sorodniki, prijatelji in znanci. Povsod se igra pridno in smem reči, da je danes ni čitalnice na Slovenskem, katera bi ne spravila kake igre na oder. Slovenskih čitalnic odri so priprosti. Nekoliko desek, in oder je gotov. Nič posebnih priprav; igralci nastopajo v svojih oblekah. Nemožno mi je omenjati vseh čitalnic. Našteti hočem vsaj one, ki imajo večji oder. In to so čitalnice v Gorici, Trstu, Nove m Mestu, Kamniku, Mariboru, Kranj u in Sevnici. Jako pridno so igrali v goriški čitalnici, ki je ves čas kaj lepo delovala in rodoljubom marsikatero zabavo priredila. Goriška čitalnica je zbirališče narodnih krogov goriških in iz oko lice. Danes ima čitalnica jako lepo, prostorno dvorano, ki je prikladna za prirejanje koncertov in gledaliških iger. Mnogo iger se je že tu igralo, za kar ima največ zaslug gospod E r n e s t KI a v žar, ki je sam mnogo in dobro igral. Jako lep oder postavila si je čitalnica v Novem Mestu. Igralke in igralci so najodličnejši člani novomeških krogov. Za prirejanje iger pridobil si je mnogo zaslug gospod prof. Ivan V r h o v e c. V najnovejšem času igra se mnogo na kamniškem odru. Tu večkrat nastopi v kaki igri nad 30 osob, kar je za Kamnik jako mnogo. Igralno osobje je iz mladih rodoljubnih moči. Režiser je neumorni gosp. I. Štele. 193 s-*- Tržaški Slovenci prirejali so prve gledališke predstave pri veselicah v gostilnicah. Prva predstava v gledališču bila je dne 31.januvarja 1. 1880. in sicer v gledališču: „Fenice". Leta 1889. osnoval se je dramatičen odbor kot poseben odsek tržaškega »Sokola " in je temu dramatičnemu odboru naloga, prirejati gledališke predstave. Ta odbor priredil je prvo igro dne 14. aprila leta 1889. »Domači prepir", in se je predstava vršila v hotelu »Evropa". Osobito radi igrajo v tržaški okolici. V Opčinah, Barkovljah, Rojanu, Skednju in pri sv. Ivanu, na Proseku in drugod so pevska društva in člani teh društev kaj radi-igrajo majhne igre. Lepo dramatično preteklost ima mala Sevnica na Štajarskem. Ko je še v tem kraju služboval gosp. Anto n Leveč , osnoval je igralno društvo, napravil je gledališki oder in gledališče sevniško bilo je gotovo. Slučajno je hodil po onih krajih neki slikar brez dela, in ker je gosp. Leveč potreboval človeka, ki bi mu slikal kulise in prospekte, najel je tega postopača. Naudušeno igralno društvo imelo je lepe uspehe. Toda, ko je gosp. A. Leveč zapustil Sevnico, prestale so gledališke predstave. -*Š 194 ===Slovenske pasijonske igre na Koroškem.=== $^|elovški „Mir" poroča nam vsako leto o veliki noči o pasijonskih igrah, ki jih prirejajo slovenski kmetje v slovenskih ^š^* krajih naše Koroške. Ta poročila so navadno kratka; ne poučujo nas o bistvu same stvari, ker poročevalci poročajo tako, kakor se poroča o stvari, ki je vsakemu znana. Mene so ta poročila zelo zanimala, in sem želel zvedeti kaj natančnega o slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem, kakšne so te igre, kdaj so se uvedle in kdo so predstavljalci. Gradiva žal nimamo nabranega, kulturni preiskovalci niso se še bavili s tem predmetom, da bi nam kaj spisali o tem. Ako sem torej hotel kaj zvedeti, moral sem pouprašati pri naših koroških rojakih, in mi je radostno priznati, da sem dobil potrebnih podatkov povsod, kamor sem se obrnil. V prvi vrsti se mi je zahvaliti gosp. profesorju Josipu Lendovšk u v Beljaku, ki mi je poslal četiri rokopise, takozvane „komedij e od zelig a grenkig a terplenj a ino smerti Jezus a Kristusa", ter mi je v obče mnogo poročal o igrah, kar sem porabil v tem spisu. Nadalje izrekam iskreno zahvalo župniku gozdanjskemu, prečastitemu gospodu Anton u Oblaku, gospodoma profesorjema Janez u Scheinigg u in dr. Jakob u Sketu in naposled vrlemu rodoljubu gospodu Vekoslav u Leg a tu. Kar torej jaz poročam, zvedel sem od teh gospodov, in upam, da ž njih dalj njo pomočjo dobodem potrebnih podatkov za bodoči spis. Najvažnejše uprašanje je, kdaj so nastale slovenske pasijonske igre na Koroškem in kdo je začel prelagati te igre. Da slovenske pasijonske igre niso nič izvornega, o tem mi ni treba ni govoriti. Na Štajarskem in Tirolskem, torej v deželah, ki mejašiti z našo Koroško, udomačile so se od nekdaj nemške pasijonske igre. Znane so torej bile prebivalcem na Koroškem, in ako so jih hoteli imeti Slovenci na Koroškem, poseči jim je bilo po nemški igri, preložiti jo in igrati. In tako se je tudi zgodilo. Okoli leta 1810. živel je na Koroškem kmet, ki nam je preložil prvi pasijonsko igro na slovenski jezik in je poleg tega spisal še drugih stvari. To je bil Andre j Drabošnjak , doma v Šentjurju na Strmcu (St. Georgen am Sternberg) nad vrbskim jezerom. Žal, da o tem vrlem kmetu nimamo zadosti podatkov. Kadar je Andrej Drabošnjak oral, imel je na vsakem koncu njive 195 K— knjigo, v katero je zapisaval svoje „rajme", katere je izumil pri vsaki brazdi. Pravi se, da je A. Drabošnjak imel svojo tiskarnico, v kateri je sam knjige tiskal; toda ne vem zakaj, vlada mu je konfiskovala črke. Andrej Drabošnjak bil je jako priden pisatelj. Glavno delo mu je: „Komedij a od zel i ga grenki ga terplenj a in o smerti Jesuf a Kriftuf a nafhig a ljubig a Gofpoda . Popisano od Andre a Drabofniak a eniga pavra v Korantane, is nemfhkiga v korofhko fhpraho v rajme napravlano. V letu 1818." Preložil je torej to komedijo Andrej Drabošnjak 1. 1818. Drabošnjakovega rokopisa nimam pri rokah in tudi ne vem, ali se je ohranil. Jaz imam četiri prepise Drabošnjakove komedije, katere mi je poslal gosp. profesor Josip Lendovšek. Prvi je to komedijo prepisal J. Š. (Jose f Schofmann ) leta 1841., drugi prepisovatelj je Anto n Unikar , kajžlar pri Sv. Rupertu 1. 1854., tretji prepisovatelj je Jane z Tepan na Gozdanjih z leta 1881., in konečno četrti prepisovatelj je Toma ž Aichholze r z leta 1888. Ti prepisi so torej iz raznih dob in nam pričajo, da koroški naši kmetje radi prepisujo Drabošnjakovo komedijo. Omeniti mi je, da so vsi prepisi čedni in čitni. Vsak prepisovatelj je prepisaval v narečju svojega kraja. Komedija je pisana v „ raj mah" in dijalogu. V komediji nastopi čez 50 osob z ulogami in množica judovskega naroda. Drabošnjakovo komedijo predstavljajo koroški kmetje o veliki noči. Vredno bi bilo, da se rokopis tiskom priobči, in jaz bodem poskrbel, da se to skoro zgodi, in sicer v Drabošnjakovem jeziku. Ker pa se Kristusovo trpljenje predstavlja vsako leto, bilo bi dobro, da nam kdo Drabošnjakov jezik popravi ter vso komedijo uredi, a Družba sv. Mohorja naj bi jo potem izdala v posebni knjižici. Ustregla bode gotovo igralcem, da se jim ne bode treba mučiti s prepisavanjem ulog, ustregla pa bode tudi razvoju jezika in književnosti. Andrej Drabošnjak spisal je nadalje: »Trpljenj e devic e Marije" (Marijin pasijon) leta 1811. (Kres 1885.), ki pa ni v „rajmah" in tudi ne v dijalogu. Potem je od njega: „Bogati mož" (Der reiche Prasser), „Pastirc i ali Rojstv o Kristusovo " in „Izgubljen i sin". Vse te igre predstavljajo danes gozdanjski igralci. Poleg teh iger spisal je Andrej Drabošnjak mnogo smešnic, mej katerimi so neki jako zanimljive njegove litanije. S tem sem popisal vse književno delovanje slovenskega kmeta Andreja Drabošnjaka. 13* Prečastiti župnik gospod Anton Oblak poroča nam še, da je prav stara igra slovenska na Koroškem: „Asver, Aman-Mardohej"; toda te igre ni še mogel dobiti, da bi mi jo poslal v pregled. Upam, da se mu posreči najti tudi ta rokopis. Drabošnjakovo komedijo začeli so igrati Gozdanjčanje okoli 1. 1842. in potem vsako sedmo ali deseto leto. Okoli leta 1862. ustanovila se je nova družba v Maloščah (Malestig), ki je predstavljala Kristovo trpljenje pri Škocijanski cerkvi blizu grada bekštanjskega. Ta družba pa je čez nekaj let zaspala. Od gozdanjske družbe ločili so se nekateri člani, preselivši se v lipško župnijo (Lipa, Lind bei Velden) in ustanovili tam novo družbo. Te dve družbi, gozdanjsk a in lipška, delujeti še danes. Gozdanjčanje igrali so doma le na korist cerkvi in v druge dobrodelne namene svoje župnije. Predstave so se jim dobro obnesle; imeli so vselej dohodkov 200 do 300 goldinarjev. Gledalci so prišli od vseh krajev. Potem so začeli hoditi v druge kraje in so do danes igrali malone po vseh krajih slovenske Koroške. Doma imajo na posebnem prostoru bajtico, v kateri imajo spravljene vse priprave: oder, križ, obleko in dr. Gospod župnik Anton Oblak videl jih je igrati in pravi, da so nekateri prav izvrstno igrali, tako n. pr Gregor Vakonik, po domače Pek iz Črešnje (Kristus), Andrej Kafer, po domače Šober iz Črešnje (Peter), Jurij Lepušič, po domače Sončnik na Korenu (Judež). Vseh gozdanjskih igralcev je okoli 40; nekateri predstavljajo več osob. Vsa igra vrši se natančno in gladko. Grozovit je sprevod na Kalvarijo. Velikaši vsi na konjih — okoli 10 do 12 — spremljajo obsojenega Kristusa na Kalvarijo. Stotnik zakliče: „Ali ste kristijani, odkrijte se" i. t. d. Ustopnina je navadno 20 krajcarjev. Kakor sem že rekel, denar se pobira za zidanje ali popravljanje domače cerkve. Igralci govore v narečju, kostume imajo malo čudne in starikave, tako da so meščanom, ki hodijo gledat te igre, bolj smešne, izimši nekoliko prizorov, za kmete pa imajo globok pomen, ker se udeležujo igre s pobožnim duhom in veliko radovednostjo. Slovenske igralce jeli so posnemati v zadnjem času tudi nemški kmetje, ki stanujejo okoli Trga (Feldkirchen), vender nemška družba ne uspeva tako dobro, kakor slovenska. Dočim se Nemci posmehujejo predstavljalcem in se iž njih norčujejo, opazujo Slovenci pri takih predstavah tiho Kristovo trpljenje ter so zamišljeni v molitev. 197 fr0 letošnji predstavi v Tinjah na Koroškem poroča »Mir*, štev. 11. od 20. aprila 1892 takole: »Kakor je bilo v »Miru" naznanjeno, predstavljala se je v Tinjah dne 25. in 26. marca t. 1. igra Kristusovega trpljenja. Igralci iz lipške fare nad Vrbo, ki so že daleč po slovenskem Koroškem znani, izvršili so svojo nalogo izvrstno. Posebno Kristus je vse hvale vreden. S svojo resnostjo je ganil srca gledalcev. Prišlo je k igri iz vseh krajev mnogo ljudi, a vender ne toliko, kolikor se je pričakovalo. Morda so ljudje še premalo poznali zmožnost imenovanih igralcev, morda pa je bila napovedana igra še premalo znana. Tudi slabi poti so marsikoga odgnali. Igrali so tako lepo in ginljivo, da si videl marsikoga solznih oči, ako je premišljal, kako grozovito je moral naš Odrešenik še le v resnici trpeti. Grajati pa moram nekatere ženske iz tinjske okolice, ki so se pri celi igri smejale in tako nespodobno vedle, kakor da bi bile v gledišču. Taki ljudje bili bi seveda rajši na plesišču in pri posvetnih veselicah, nego pri resnobni, pobožni igri. Tudi se je veliko število gledalcev iznebilo majhnega plačila 10 ali 20 krajcarjev s tem, da so si igro od daleč, zunaj igrališča, ogledavali. Igralci imajo tudi svoje troške za pot, igralna oblačila, živež i. t. d. Žalostno je in znamenje mrzlega srca in posvetnega duha, da imajo ljudje denarje za ošabno obleko, posvetne in zapeljive veselice in druge nepotrebne reči, a za pobožne reči zdi se jim denarja škoda. Radi tega ni se nam čuditi, da so vrli igralci svojo nevoljo očitno na znanje dali " Š t . 22. Nova opera! Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. m V soboto, dne 10. decembra 1892. Teharski plemiči. Lirična opera v treh dejanjih. Spisal A Fantek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Kapelnik g. Fr. Gerbic. Režiser g. Jos. Nolli. O S O B E: Grof Urh celjski — — — — — — gospod Josip Nolli. Pengar, župan teharski — — — — gospod Marcel Fedyczkowski. Marjetica, njega hči — — — — — gospica Lujiza Daneševa. Ivan, nje ženin — — — — — — — gospod Josip Pavšek. Jerica — — — — — ____ _ gospa Milka Gerbiceva. Romar — — — _ — — — — — gospod Fran Perdan. Valentin, Ivanov prijatelj — — — — gospod Pran Trnovski. Glasnik grofa celjskega — — — — — gospod Anton Verovšek. Prvi | — — — — — gospod Anton Tekalčev. Drugi j kmetski fant — — — — — gospod Josip Rus. Tretji ) — — — — — gospod Ivan Orožen. Grofov birič ____ _ _ — gospod Anton Savski. Fantje, dekleta, starejšine, viteški sluge, biriči, spremstvo grofovo. Dejanje se vrši na Teharjih sredi 15. stoletja. J¥ovi kostumi. Novo dekoracijo Teliarjev naredila tvrdka Kautsky & Rottonara, c. kr. dvorna gleda« liška slikarja na Dunaju. Začetek točno ob polu 8. uri, konec pred 10. uro zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št, 17. Ustopnina : Parterni sedeži I do III. vrste 90 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste 70 kr. Parterni sedeži IX. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 70 kr, Balkonski sedeži II. vrste 60 kr. Balkonski sedeži III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča 50 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v nedeljo dne 18. decembra 1892. 1. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Facsimile gledališkega lista prve slovenske opere Jeharsk i plemiči" v soboto dne 10. decembra i89Z. Opomnje in popravki. Na strani 37. navajam v opomnji ime „dr. Merk", „dr. Morak". Dognano je, da se je predstavljalec župana v „Županovi Miciki" zval „dr. Merk", ki je bil pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju. Na strani 75 omenjam spodaj pod črto, da je stvar glede lož rešilo višje upravno sodišče. Ta stvar je šla drugim potem. Prvo je razsodilo deželno sodišče v Ljubljani, potem nadsodišče v Gradcu in konečno najvišje sodišče na Dunaju. Deželo kranjsko je zastopal dr. Alfons Mosche, posestnike lož pa dr. pl. Makso Wurzbach. V slovenskem zabavniku „Lada", ki je izšel leta 1864. v Mariboru, natisnen je II. dejanja 2. nastop Shakespearjeve tragedije: „Romeo in Julija" v peterostopnih jambih. Poslovenil J. V. Jadravski. Na strani 48., 2. vrsta od spodaj, čitaj „Po d goriški" namesto „Podgorski". Na strani 52., 8. vrsta od zgoraj čitaj: „K1. V. Klicpera " namesto „V1. V. Klicpera". Na strani. 66., 9. vrsta od spodaj prečrtaj prvo besedo v tej vrsti: „nje". Na strani 91., 6. vrsta od zgoraj čitaj: „Svatb a pr i svetilnica h namesto „Svatba pri svetilnici". Na strani 117., 3. vrsta od zgoraj čitaj: „Vino , ženske , petje", namesto „VIino, žene petje". [[Kategorija:Slovensko gledališče]] [[Kategorija:Teatrologija]] [[Kategorija:Dela leta 1892]] [[Kategorija:Anton Trstenjak (1853)]] [[Kategorija:Dramatično društvo]] 1yw0qtux01j7bbl8ywb46k5hwypxhg8 207647 207646 2022-08-18T14:27:13Z UrsGa 8212 /* Gledališče pri jezuvitih, pasijonske igre in sprevodi na veliki petek. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov= Slovensko gledališče. <br> Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. <br> S četrimi slikami. | normaliziran naslov= Slovensko gledališče | avtor= Anton Trstenjak (1853){{!}}Anton Trstenjak | opombe= | izdano = {{mp|delo|Dramatično društvo v Ljubljani}}, {{mp|leto|1892}} | vir= {{fc|dlib|PGK6BXDE|s=1–205|dLib}} | dovoljenje= javna last | obdelano=1 }} [[File:Deželno gledališče v Ljubljani.png|Deželno gledališče v Ljubljani]] ===Uvod.=== Leta 1789. igrala se je v Ljubljani prva slovenska igra, znana Linhartova veseloigra »Županova Micika«. Leta 1889. praznovati bi nam tedaj bilo stoletnico slovenske igre. Toda to praznovanje se je odložilo radi tega, ker nismo imeli gledališkega poslopja, ter je sklenilo Dramatično društvo počakati, da se sezida novo deželno gledališče. Deželno gledališče dozidalo se je, in tako bi bilo Slovencem praznovati dvojno slavnost: stoletnico Linhartove igre in otvoritev novega deželnega gledališča. V tem času pa je stopilo Dramatično društvo v dvajset in peto leto svojega obstoja in življenja, in tako praznujemo trojno slavnost. Vsi ti momenti so zelo važni za slovensko dramatiko, kajti kažejo nam, da ima slovenska dramatika in da je dovršila dve dobi. Prva doba šteje se od Linharta do rojstva Dramatičnega društva; druga doba sega do petindvajsetletnice Dramatičnega društva, in tretja doba pričenja se z otvoritvijo novega deželnega gledališča. Prvo dobo znači, da so se slovenske predstave pojavljale sporadično in malokdaj; druga doba je doba diletantizma; šele tretji dobi je sojeno, da se otrese diletantskih povojev, da se ustanovi stalno slovensko gledališče s stalnim igralskim stanom. Vse te nade pa so tesno spojene z usodo novega deželnega gledališča, v katerem bodo zavladale drugačne razmere, nego so vladale v starem deželnem gledališču. V starem gledališču ob Ljubljanici gospodovala je jedino nemška stranka ljubljanska. Nemci so bili posestniki lož, ki jih niso oddajati hoteli Slovencem niti za drag denar ne za slovenske predstave, tako da so Slovenci morali igrati ob praznih ložah. Nemški sestavljeni deželni odbor dal je gledališče v popolno oblast nemškemu gledališkemu vodji, {{prelom strani}}kateri je igral v njem{{redakcija| |,}} kolikorkrat je hotel. Slovenci so tudi prirejali gledališke predstave v starem deželnem gledališču, toda večkrat, nego četirikrat na mesec igrati, niso dobili ves čas pravice od deželnega odbora kranjskega! Naravno je, da se vsled toli nepovoljnih odnošajev ni mogla slovenska dramatika tako uspešno razvijati, kakor bi se razvijala, ako se jej ne bi pristrizale peroti. Glavna stvar je, da se mnogokrat igra. To so spoznali naši nasprotniki, in zategadelj nam niso dovolili večkrat nego samo četirikrat na mesec igrati. Ali ko bi vsaj zmiraj tako ostalo! Bili so časi, ko smo smeli le dvakrat nastopiti na mesec v starem deželnem gledališču. Bili so časi še hujši, ko smo smeli samo jedenkrat na mesec igrati, in bili so časi, ko nismo smeli nobenkrat igrati, dočim se je nemška gledališka dražba šopirila v srcu Slovenije. Britki so bili to časi. Dramatično društvo jih je prestalo in danes se jih le spominja. A da jih je prestalo, k temu je pripomoglo slovensko rodoljubje. Koj v prvem početku zbralo se je okrog Dramatičnega društva lepo število rodoljubkinj in rodoljubov, katerim je odbor Dramatičnega društva dajal uloge. Ti so se jih naučili in koj igrali. Velika večina igrala je brezplačno; in to je, kar je najbolj pospeševalo slovensko gledališče. Ako bi ne bilo te izredne požrtvovalnosti, ne bi slovensko gledališče bilo danes na oni stopinji, na kateri je. Mladi pisatelji prelagali so pridno igre, in tako se je v kratki dobi mnogo storilo. Mnogo rodoljubov, ki so še v Ljubljani, ali so se raztresli po svetu, bili so nekdaj na slovenskem odru. Župan stolnega mesta ljubljanskega, velecenjeni gosp. Peter Grasselli, visoki častniki in uradniki, odlični trgovci, meščani, obrtniki, ki še danes žive mej nami ali pa jih že pokriva črna zemlja, vsi so delovali v prvi dobi Dramatičnega društva in delovali so požrtvovalno. Vsled tega moramo reči, da je slovensko gledališče uzraslo na požrtvovalnem rodoljubju blagih sinov našega naroda, da se je slovensko gledališče zmatralo za naroden zavod, namenjen narodni prosveti, kateri zavod so uzdržavali člani slovenskih rodovin, ne pa kak igralski stan. Z novim deželnim gledališčem pričelo se bode novo življenje. V njem se bode ustanovil stan, kateremu se bode zdelo kot bajka, kadar bode čul, da so nekdaj igralci iz rodoljubja igrali. Nemci ne bodo izključni posestniki lož, in ako se ne varamo, bode v novi hiši gospodoval oni, čegar je. Slovenci bodo smeli igrati,{{prelom strani}}kolikorkrat bodo hoteli, in vsled tega se bode dejanjski osnovalo toli željeno stalno slovensko gledališče v Ljubljani. Novo zavetišče slovenske Talíje bodrilo bode igralce, oduševljevalo pa bode tudi slovenske pisatelje – in to je želeti – da bodo pridneje obdelovali dramatsko polje. Tako pričakujemo, da se bode jel bujno razvijati oni del našega pesništva, ki ima največ upliva na narodno in društveno življenje. Novo deželno gledališče pa je tudi kras in čast dežele. Deželni inženir in občinski svetovalec gosp. Jan Vladimir {{razprto|Hraský}}, po čegar načrtu se je zidalo gledališče, ter njega drug gosp. Anton {{razprto|Hrubý}}, ustvarila sta nam monumentalno zgradbo te vrste, ki dela čast njima in ki uzbuja veselje in ponos vsemu slovenskemu narodu. Vsaj jaz si ne morem misliti človeka, ki bi tu mimo šel in se ne bi razveselil videč, káko trdnjavo slovenske narodnosti imamo tu Slovenci káko glasnico plemenitosti in blagosti, prosvete in napredka ima narod slovenski. Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani naročil mi je, da ob otvoritvi novega deželnega gledališča ter ob petindvajsetletnici Dramatičnega društva podam nekoliko črtic o razvoju slovenskega gledališča. Te naloge poprijel sem se rad, vender pa sem se koj uveril, da bi slika ne bila popolna, ako bi se oziral le na delovanje Dramatičnega društva in ne bi uvaževal dobe pred Dramatičnim društvom. Vsled tega razširil sem si delo in sem popisal vsaj v glavnih potezah tudi one gledališke igre, ki so se igrale v Ljubljani pri jezuvitih, kakor tudi one, ki so jih prirejali nemški komedijantje in igralci v naši Ljubljani. Tako sem mislil ustreči onim, ki se zanimajo za zgodovino gledaliških predstav v Ljubljani. V {{razprto|Ljubljani}}, meseca avgusta 1892. {{prelom strani}} ==Del I.== {{prelom strani}} Kje je stal v Ljubljani prvi gledališki oder, o tem nimamo poročila, in kdaj se je prvič igralo, o tem tudi ni nič zapisanega. Izkopane razvaline na Mirju l. 1714. pokazale so, da je že stara Emona imela amflteater, in sicer na istem bregu Ljubljanice, na katerem je stalo staro deželno gledališče. To je vse, kar vemo o rimskem gledališču v naši deželi. Ko so prišli Rimljani v naše kraje, prinesli so nam svojo kulturo. V Pulju postavili so si amflteater, katerega sledovi so se ohranili do naših dni. Po takem smemo trditi, da je naprava amfiteatra bila znana v naših krajih, in je tudi verojetno, da so se pri nas prirejale zabave po njih načinu. Tako si tudi razlagamo poročilo Dolničarjevo, ki piše<ref>Epitome chronologica continens res memorabiles nobilis et antiquissimae urbis Labacencis.</ref>: »An. 1097 solennes ludi navales super fluvium Labacum aestate instituti, copiosos spectantium oculos festivali laetitia replerent«. Te igre na reki Ljubljanici bile so brez dvojbe podobne igram v rimski areni, v katerih so se predstavljale pomorske bitke. Nagon do dramatičnega predstavljanja raznovrstnih momentov iz človeškega življenja je tako mogočen, da je silil ljudi, da so predstavljali dramatično, kakor so živeli. Tako ima vsaka doba znamenje svojega duševnega obzorja. Vitezi so imeli svoje »ludos equestres«. Ko pa se je utemeljilo meščanstvo in so širši krogi dobili neko javno obliko in so postali zgodovinski činitelj, podali in ustanovili so nam temelj, na katerem se je jelo razvijati ono, kar mi danes zovemo gledališka igra. {{prelom strani}} ===Gledališče pri jezuvitih, pasijonske igre in sprevodi na veliki petek.=== H koncu 16. veka pojavile so se v Ljubljani duhovne komedije, to so dramatične igre, katerim je bila snov uzeta iz svetega pisma.<ref> Duhovne igre postale so iz velikonočnih iger, katerim nahajamo sled že v desetem stoletju. </ref> Te komedije, ki so takorekoč predhodnice gledaliških predstav, četudi ne v današnjem zmislu, bile so zvečine pisane v latinskem jeziku, pozneje tudi v nemškem, kakor je bilo tedaj v navadi, ko je še mogočno vladala latinščina kot izobraževalno sredstvo. V prvem času teh iger znane so nam slovenske pasijonske igre, katere so napravljali od l. 1721. kapucini v Škofji Loki. Te igre upravičujejo nas, da izpregovorimo obširneje o postanku komedij in da si tako razjasnimo dobo, ki je prezanimljiva za kulturne odnošaje naših prednikov, katerih življenje in mišljenje se je razvijalo pod uplivom latinskega in nemškega duha. To pa storimo radi tega, da bodemo tembolj znali uvaževati zasluge onih Slovencev, ki so nam prvi priborili mesto slovenski besedi na javnem odru. Energični škof Hren povabil je jezuvite v Ljubljano, da bi mu ti pomagali udušiti protestantstvo na Kranjskem. Tako so prišli prvi jezuviti v Ljubljano l. 1596. kot antireformatorji, ki so tudi preuzeli vse latinske šole v Ljubljani. Nastanili so se najprej v frančiškanskem, potem v avguštinskem samostanu (kjer je zdaj sv. Jakoba cerkev). Tu so sezidali kolegij, s katerim so združili semenišče in konvikt. V konviktu so uzgajali revne mladeniče za namene svojega reda, sprejemali pa so tudi vanj sinove bogatih in plemenitih rodbin. Šole so si osnovali po svojih potrebah. Njih stališče je že tako bilo težavno nasproti meščanom in ljudstvu in zategadelj so se trudili pridobiti si simpatije vseh krogov. Da so jim bili prijazni kranjski stanovi, priča to, ker so jim odpustili davke. Drugače je bilo njih stališče nasproti takozvanernu javnemu mnenju. Da bi pridobili ljudstvo, jeli so snovati bratovščine, kar je bilo tem laže, ker so bili tedanji meščani v zvezi s štajarskimi bratovščinami, in jeli so negovati v šoli {{razprto|komedijo}} <ref> August Dimitz: Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Laibach 1875. III. str. 458 in 1876 IV. </ref>, in to je ono, kar se ni gojilo v {{prelom strani}} nobeni šoli. S komedijo imeli so svoje posebne namene. S predstavljanjem dramatičnih del imel si je učenec pridobiti sigurnost v javnih nastopih ter lepe oblike v kretanju. S predstavami, ki so bile javne, hoteli so si jezuviti pridobiti prijatelje v občinstvu. Te predstave so privabile mnogo gledalcev, ki so občudovali sijajne kostume in dekoracije (kar je bilo glavno) in spretnost mladih igralcev ter so v tem videli sijajne uspehe redovske odgoje. Jezuviti uzdržavali so tudi v svojem semenišču pevce in godce (n. pr. discantista, altista, bassista, fidicen, tubicen, trombonista, organista, tubista, violinista, fagotista itd.). Komedije prirejali so jezuviti koncem šolskega leta, tako, kar nam je znano, že l. 1602.<ref> P. v. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters (Blätter aus Krain. VII. Jahrg. 1863. Nr. 18). </ref>). O tej priliki je kak cerkveni dostojanstvenik delil nagrade. O vseh komedijah niso se ohranila poročila. Ko je n. pr. nevesta kralja Ferdinanda III., infantinja Marija Ana, hči Filipa III, potovala (1631) iz Trsta skozi Ljubljano, predstavljali so jezuviti njej na čast komedijo: »{{razprto|Rachel pulchra}}«, v kateri na koncu Paris izroči kneginji zlato jabolko v slavo lepote; dokaz, da so se tudi pobožni očetje znali laskati. V predpustu dajali so takozvano »{{razprto|Prugelkomedie}}« (l. 1635 »Priscianus vapulans«). Sicer je tudi bila zastopana veseloigra{{redakcija| |.}} Malone vsak učitelj v jezuvitskem kolegiju spisal je vsako leto komedijo, kateri je bila snov uzeta iz svetega pisma, redkokdaj iz mitologije in zgodovine. Tudi naš zgodovinar Ljudevit {{razprto|Schönleben}}, čegar oče je bil ljubljanski župan, spisal je komedijo: »{{razprto|Haeresi s fulminata, seu Anastasius Orienti s Tyrannus Haereticus}}<ref> Rokopis se nahaja v knjižnici Auerspergovi v Ljubljani. </ref>, ki se je predstavljala dne 2. in 3. maja 1651. Igrališče bil je kolegij (area Collegii), auditorium, tudi šolske sobe, poleti pa Podturen, ki ga je škof Hren podaril jezuvitom. Jezuvitska drama bila je navadno pisana v latinskem jeziku; o nemški komediji imamo poročilo, da je na veliko soboto 1635 bila nemška predstava v cerkvi: »{{razprto|Christus Todeskampf im Garten}}«. Dne 14. marca 1660 seje predstavljala v nemškem jeziku »{{razprto|Passionsdrama}}« pred velikim oltarjem v cerkvi pri jezuvitih. Na tak način imelo je ljudstvo predstave malone povsod. Dijaki, ki so se mnogo bavili z igranjem, postali so bolj igralci, {{prelom strani}} nego dijaki. Mnogi so „podivjali" ter so se poskušali tudi javno na ulicah, tako da patres tega niso zabranjevali, nego so dopuščali ubogim dijakom pobirati darove za petje ali komedijo na javnih prostorih. S temi pouličnimi komedijami bili so spojeni tepeži in poboji, radi tega se je magistrat zelo trudil odpraviti poulično komedijo. Toda to se ni dalo. Dijaki so preradi ponočevali, pijančevali in kvartali, ter so se prepogostoma tepli z vojaki po uzgledu nemških dijakov tedanje dobe (po tridesetletni vojski). Da so ti tepeži bili krvavi, mislimo si lahko po tem, ker so v tem času (1645) hodili Ljubljančani oboroženi s sabljami. Navadni postopači posnemali so dijake in so tudi prirejali komedije – na ulici. Tak uspeh, kakor so ga imeli jezuviti s svojimi komedijami, moral je obodriti druge v posnemo. In res so kapucini, kateri so imeli dober aparat, namreč bratovščino Redemptoris mundi, aranžovali z izredno spretnostjo jednako komedijo. Zasnovali so l. 1598. povodom kuge, ki je razsajala po vsem Kranjskem, in osobito v Ljubljani, javen sprevod, ki se je vršil na veliki petek vsako leto z velikim sijajem. Rečena bratovščina obljubila je prirediti na veliki petek »{{razprto|sprevod s predstavo britkega trpljenja in smrti našega Odrešenika}}«. Ta sprevod bil je drag, in bratovščina ni ga mogla več časa uprizoriti radi nedostatnih sredstev. Pobožen meščan, neki Troppenau, volil je družbi potrebno svoto in je tako omogočil, da se je prvi sprevod vršil dne 24. marca 1617<ref> Vrhovec J.: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Laibach 1886, str. 199. </ref> »na veliko tolažbo krščanskih duš«. Kjer je zdaj »Zvezda«, stala je takrat kapucinska cerkev, kateri je l. 1607. položil temeljni kamen škof Tomaž Hren. Od tod je šel ta sloveči sprevod na veliki petek, najprej po Gospodskih ulicah, potem čez Novi (sedaj Turjaški) Trg, po Čevljarskih ulicah preko Čevljarskega mosta na sv. Jakoba Trg; od tod po Starem Trgu in Glavnem Trgu k Frančiškanom (kjer je zdaj gimnazij). Tu se je obrnil ter je krenil po Špitalskih in Gledaliških ulicah v kapucinsko cerkev. S početka so Krista predstavljale osobe visokega plemstva, pozneje pa najeti ljudje. Jude so predstavljali Krakovčani in Trnovčani, pozneje najeti ljudje. Te predstave Kristusovega trpljenja slovele so tako zelo, da so jih ljudje prihajali od daleč gledat in občudovat, ter so se ž njimi ponašali Ljubljančani trdeč, da ni takih v vsem nemškem{{prelom strani}} cesarstvu. Oznanjal se je ljubljanski sprevod s prižnice v farah: Préserje, Vrhnika, Polhov Gradec, Brezovec, Dóbrova, Šent Vid, Šmartno, Komenda, Dol, Jhan, Šmarije, Vodice, Ig in Prežganje. Sprevod se je vršil po noči. Meščani so svetili s svečami in bakljami, zmatrajoč to opravilo za največjo čast. Sprevodoma predstavljalo se je trpljenje Kristovo in kak prizor iz starega in novega zakona, »welches alles theils getragen, theils geführt, theils aber gehend zu Fuss oder reitend zu Pferde den andächtigen Zuschauern gezeigt wurde«. V sprevodu so korakali eremiti, pobožni ljudje so se bičali (disciplinanti et flagellanti) ter mnogi so za pokoro nosili velike križe. Odlični meščani nosili so božji grob. Sprevod je vodil duhovnik, ki je nosil kos sv. križa, na katerem je Kristus umrl. Ta dan je prihajalo mnogo tujcev v Ljubljano, ki so vsi zatrjevali, da niso nikjer videli tako lepega, pobožnega in dolgega sprevoda. Največ zaslug za ta sprevod ima bratovščina Redemptoris mundi, ki je tudi o drugih prilikah prirejala sprevode. Tako n. p. 22. junija, ko je bil sin Ferdinanda III. (21. maja 1653) izvoljen za rimskega kralja. Kapucini niso ostali pri procesijah, dajali so tudi dramo, gotovo kot tekmeci jezuvitom. Nekaj časa skrbeli so za te sprevode tudi kapucini, ki pa so se radi velikih troškov skoro naveličali. Tudi so se pritoževali, da obleko, ki je izključno namenjena le za sprevode, nosijo predstavljalci tudi o delavnikih ter se tako prvotni značaj sprevoda izgublja. Sčasoma so se jeli obotavljati tudi meščani, ker so se sramovali nositi sveti grob. Ker se je sprevod vršil po noči, dogajale so se nerednosti in nerodnosti, tako da ga je prepovedala Marija Terezija dne 22. oktobra 1773., a vlada to prepoved izvršila l. 1778. Prepoved so razglasili bobnarji in se je tudi objavila na vseh mestnih vratih. Sprevoda so se udeleževale vse družbe z zastavami. Sveče dala jim je bratovščina Redemptoris. Stale so gld. 10–. Delavci so popili 100 bokalov vina, ki je stalo gld. 15–, in pojedli so kruha za gld. 250. Račun tesarja je iznašal gld. 1154, toliko so zaslužili tudi slikarji, krojači gld. 506, dekoraterji gld. 506. Petrinarji<ref> Tako so se zvali svetni duhovniki, po apostolu Petru imenovani. </ref>, ki so spremljali procesijo, dobili so gld. 2–, toliko tudi godci in deželni trobentači. Cerkovnik sv. Nikolaja dobil je gld. 1–. {{prelom strani}} Ljubljanska drama imela je tudi upliv na deželo. L. 1730. predstavljalo se je v Kranju: »Das Leiden unseres Herrn und Heilands Jesu Christi«. Vollständig vorgebracht. N. B. Welches zu Krainburg auf dem offentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmerzenvolles Tragöd, allen nichfohne haufigen Thränen ist vorgestellt worden. Jednake sprevode so napravljali kapucini tudi v {{razprto|Novem Mestu}} in {{razprto|Škofji Loki}}. Do danes se pasijonske igre niso ohranile nikjer na Slovenskem; niso se tako globoko ukoreninile, kakór na Nemškem n. pr. v Ober-Ammergau na Bavarskem. Največjo važnost imajo za nas od vseh pasijonske igre v {{razprto|Škofji Loki}}, katere so napravljali škofjeloški kapucini od l. 1721, in sicer ne samo radi njih izvornosti in nenavadne obsežnosti, temveč tudi zato, {{razprto|ker so se vršile v slovenskem jeziku in so potakem prvi začetek narodne slovenske dramatike}}. Teh pasijonskih iger v Škofjiloki niso uprizarjali tujci, ampak slovenski meščani in kmetje iz vasi okrog Loke. Gospodu {{razprto|Antonu Koblarju}} gre velika zasluga in hvala, da nam je iz rokopisne knjige z naslovom: {{razprto|Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues}}; ki jo hrani kapucinski arhiv v Škofji Loki, natanko popisal slovenske pasijonske igre v Škofji Loki. Toda dajmo besedo našemu izvestitelju.<ref> Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Drugi letnik. V Ljubljani 1892, str. 115–125. </ref> V tej knjigi je zabeležen ves spev, kateri so med potjo recitovale delujoče osobe. Spev iznaša nad 1000 slovenskih in par nemških stihov. Knjiga obsega tudi zgodovino in red sprevoda. Večkrat je loški glavar Anton pl. Ecker kapucinom izrazil željo, naj napravijo sprevod (procesijo) v počeščenje in spomin britkega trpljenja Jezusovega, kakor imajo drugod. Obečal je podpore kot predstojnik nadbratovščine presvetega Rešnjega Telesa v Loki. Graški kapucinski provincijal o. Krištof usliši njegovo prošnjo in podeli dovoljenje za sprevod l. 1720. Začnó se delati priprave. Udje omenjene bratovščine, ki so glavni pomočniki kapucinom, zavežejo se plačevati na leto po 50 gld. nem. velj. (blizu 60 gld. dež. velj.) za napravo obleke. Oglasé se tudi mnogi drugi dobrotniki. O. Romualda izvolijo za reditelja sprevodu. Dolžnost ima pripraviti vse potrebno, določiti osobe za posamne podobe ter razposlati povabila župnikom, vojakom i. t. d. Na {{prelom strani}} sredipostno nedeljo so vsako leto župniki okrog Loke in po selški in poljanski dolini s prižnice priporočali ljudem, naj se brž oglasé v Loki pri kapucinih tisti, ki hočejo imeti kaj opravka pri sprevodu, posebno jezdeci in vojaki. Kdor pa le utegne, naj gre gledat na veliki petek v Loko, kako se bode predstavljalo Kristusovo trpljenje v žívih podobah. O. Romuald je sestavil sprevodni red in najbrže tudi zložil (ali pa na slovenski preložil) ves spev, katerega oblika kaže, da je tačas ležalo slovensko pesništvo še v otročjih, jezik pa v trdih nemških povójih. Nekoliko teh pesmic podamo pozneje za poskušnjo. Predno preidemo k natančnemu opisu trinajstih (ali štirinajstih) podob vsega sprevoda, naj ob kratkem razložimo po o. Romualdovi razlagi njih pomen in zvezo. 1.) Adam greši. Nasledki greha. 2.) Posebno hud nasledek greha je smrt. Vse mora umreti, od papeža in kralja do berača. Nekateri umrjó celò večne smrti, pridejo v pekel. Vse to dela napačna ljubezen. 3.) Tej nasproti je pa Jezus postavil pravo ljubezen, ko se nam je zapustil pri zadnji večerji v jed, s katero se moremo braniti grehu. 4.) Samson se je sicer junaški boril in kot jetnik sovražnike uničil, 5.) ali še bolj junaški se je borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot, 6.) bil bičan in zasramovan ter 7.) kronan s trnjem 8{{redakcija| |.}}) Sv. Jeronim je pretakal solze. Grešnik, tudi ti toči solze pokore! 9{{redakcija| |.}} ) Takó Kristusa mučijo, da ni več človeku podoben (Ecce Homo!). 10.) Kristus pa premaga greh, umirajoč na križu. S to ljubeznijo do ljudij želi pridobiti si vse dele svetá. 11.) Jezusa ljubijo pobožne žene, ki ga spremljajo na krvavem potu, posebno prežaljena mati. 12.) Skrinja zaveze je predpodoba Kristusovega groba. 13.) Žaluj, o grešnik! pri Kristusovem grobu, da bodeš enkrat ž njim slavil zmago. Sprevod se je dvignil vsak veliki petek ob štirih popoldne izpred kapucinov, ko je bila končana pridiga pri sv. Jakobu, in se je pomikal po loškem mestu v nastopnem redu: Naprej gre vodnik sprevodu, oblečen v rudečo kuto, in v roki drži palico z zvezdo. Za njim na belcu jaha smrt z bobnicami (Hörpauken). Nato mož v črni kuti nese veliko črno zastavo, katere čopek drži črno oblečen deček. I. podoba: {{razprto|Raj in padec prvih starišev}}. (Predstavljajo jo udje bratovščine Odrešenika sveta, ali pa ljudje iz Reteč in Gorenje Vasi. Nosi jo 20 mož.) Vsaka osoba recituje svojo pes{{prelom strani}}mico in vrsté se takó: Angelj z mečem; hudič; Eva; Adam; 2 angelja; Adamovi otroci. Kovaška bratovščina (ceh): dva angelja gresta peš; prvi nese kelih, drugi mošnjo za denar. Lončarska in zidarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese vrvi, drugi meč. Čevljarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese šibo, drugi steber. Pékovska bratovščina z dvema angeljema; jeden nese suknjo, drugi ključe. Mesarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese gobo, drugi lestvico, in slednjič krojaška bratovščina, pri kateri prvi angelj nese krono in drugi petelina. II. podoba: {{razprto|Smrt}}. (Predstavljajo Žabničani.) Zmagonosno sedi smrt na belcu: na glavi nosi lovorov venec in oborožena je s pušico. Vspored: Smrt na konju. Duhovna smrtna kónjica: Smrt s peščeno uro na konju; papež; dva kardinala; škof; dva kanonika v višnjavi obleki; papežev poslanec; kanonik v rudeči obleki; župnik; dva kapelana. Svetna smrtna konjiča: Smrt z zastavo; cesar; dva plemiča (Edelknaben): kralj; dva plemiča; nadvojvoda; dva volilna kneza; grof; baron; gospod ali deželni plemenitaš; plemenitnik; meščan; župan; kmet; berač. Vsi ti jahajo; papež, cesar in kralj posamič, drugi pa po trije skupaj. Smrtna pehôta pride nato vsa peš, namreč smrt s koso in za njo druge velike in male smrti. [Podoba: {{razprto|Pekel}}. (Ta oddelek se je utaknil prvič l. 1734) Vrsté se: Lucifer s hudičevo kónjico; hudič starček; hudič z zastavo; hudič z drevesom; štirje hudiči vlečejo pogubljeno dušo na verigi; lucifer z dvema hudičema; lucifer; hudiča. Šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih; dva dečka v belih oblačilih z oljkinima vejama v rokah pojeta hosana (nemški in slovenski); Kristus jaha na oslu; zopet dva dečka z oljkinima vejama; šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih.] III. podoba: {{razprto|Zadnja večerja}}. Podobo peljeta dva konja. (Po navadi ju je posojeval gospod Kosen.) Na odra je Kristus z 12 aposteljni, ki po vrsti recitujejo, kar se je godilo pri zadnji večerji. IV. podoba: {{razprto|Samson}}. (Vojaki imajo železne oklepe.) Vrsta je taka: Polkovnik na konju: dva narednika (Feldwebel) s helebardama, jahata na oslicah; dva tamborja-pešca in med njima piskač; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti), pol granadirske (ali pozneje dragonske) konjiče; Samson; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti); zopet pol granadirske (dragonske) kónjice. {{prelom strani}} V. podoba: {{razprto|Krvavi pot}}. (Igralci so doma iz Dorfarjev in Cerngroba.) Žalostno oljsko goro nese 16 mož. Na odru je 6 osob: Kristus, poteč krvavi pot, in o angeljev. Judeža Iškarijota privedejo hudiči; dalje tambor-pešec; dečki, kolikor jih je moč dobiti, da gredo pred Judi v svoji obleki z namazanimi obrazi in poleni v rokah; štirje farizeji na konjih v rudečih kapah; ujetega Kristusa vedó štirje veliki Judje; velika duhovna Ana in Kajfež na konjih, vsak z dvema levitoma; nato prijaha Pilat z dvema žlahtičema, od katerih prvi nese medénico (Giessbecken) in majoliko (kangljo), drugi pabrisalko; dva farizeja na konjih. Kristus v beli obleki, vedó ga štirje Judje; Herod na konju in poleg njega dva žlahtiča. VI. podoba: {{razprto|Bičanje}}. (Igralci so iz Pevna in Moškrina, nekatera leta pa iz Zminca in Bódovelj.) Podobo sestavlja pet osob in nosi jo 16 mož. Na odru so trije judje (ki Kristusa bičajo) in dva angelja. Za tem pa pridejo pokorniki in križenosci. VII. podoba: {{razprto|Kronanje}}. Uloge sta preuzeli vasi Stari Dvor in Virmaše.) Na odru, kateri nosi 16 mož, je 7 mladeničev. Štirje so oblečeni za angelje in trije za Jude. Besedo imajo vse osobe, kakor tudi v prejšnji podobi, razven Kristusa. VIII. podoba: {{razprto|Jeronim}}. (Zastopane so vasi: Gosteče, Pungert in Hosta.) Tu koraka žalostno Jeronim in recituje. Za njim pride 16 črno oblečenih puščavnikov z rudečimi križi na ramenih in potem nekaj drugih pokornikov. IX. podoba: {{razprto|Ecce Homo!}} (Predstavljajo prebivalci Trnja in Veštra.) Oder, na katerem je sedem osob, nosi 20 mož. Na njem se vidijo: Pilat, dva Juda, farizej in dva angelja. Pilat prelomi palico in jo vrže pred Kristusa. Prijahajo štirje farizeji s črnimi klobuki. Potem pride voz, na katerem ležita dva križa za razbojnika. Judje privedó razbojnika skupaj zvezana, a ne store jima nič žalega. Dalje prikorakajo: Veronika; Kristus, obložen s križem, in ob straneh dva ali trije Judje; žalostna Mati božja; Marija Magdalena; Marija Salome; Marija Kleofe in druga Marija; prijaha še pol turške konjiče in zadnji v tej podobi je Longin na konju. X. podoba: {{razprto|Kristu s na križu}}. (Igralci so Sušani in Tračani.) Podobo peljejo trije konji in šest mož jih vódi. Pod križem sta Magdalena in poželenje (Cupido), zadaj pa štiri osobe, ki predstavljajo Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko. (Avstralija jim sprva še ni bila znana.) {{prelom strani}} XI. podoba: {{razprto|Mati božja sedem žalosti}}. (Igralci so doma s Fare in iz Vinkeljna{{redakcija| |.}}) Oder nesejo možje in na njem je pet osob: Marija z dvema angeljemi; poželenje in Janez Evangelist. Pride še nekaj križenoscev in pokornikov, na koncu pa dva plemiča; prvi nese na blazini žezlo in drugi krono; za tema David s harfo, in zadnji je žlahtič, nesóč plašč. XII. podoba: {{razprto|Skrinja zaveze}}. Nesó jo štirje leviti in dva levita gresta ob strani s kadilnicama v rokah. (Doma so ti leviti iz Vincarjev.) XIII. podoba: {{razprto|Grob Kristusov}}. Grob nese 14 mož, loških meščanov, oblečenih v rudeče kute. Ob straneh gre šest starejšin v črnih plaščih s plamenicami v rokah. Potem pridejo godci,<ref> V sprevodni knjigi leži še list z notami. </ref> za njimi duhovščina: starološki župnik itd. in na koncu verno ljudstvo. V tem redu se je sprevod vrnil zopet h kapucinom, kjer so odložili igralci obleko. Vsa naprava je stala zeló veliko svoto, kar se lahko razvidi iz tega, da so imeli shranjenih v loškem samostanu 278 oblek za sprevod. Naprošeni so bili ljudje, vesti se pobožno in ne kakor pustne seme, prebivalci mesta pa, da naj počedijo ulice in trge ter razsvetlé okna pri hišah, koder pojde sprevod. Igralci so se morali naučiti na pamet vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njihovi ulogi in pomagala pojasnjevati prizor. Ponavljali so te pesmice med potjo, posebno na postajah. Njih oblika je za naše čase mnogo predivja in prerobata in tudi jezik razodeva vse književne slabosti svojega časa. Evo nekoliko podob: <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj z mečem.''' ''Is Paradisha tega ueſseliga lushtniga kraia,'' ''Poberite se Adam inu Eva, uam Angelz shraia,'' ''Sakai tvkai uas ie ta kazha mozhnu sapelalla,'' ''Inu uaſa s uelikimi nadlogami obdalla,'' ''Tukai ie samu to prebiualishe te nadolsnosti,'' ''Katero ste ui tukai skusi greh sgubilli,'' ''Poberite se tadai h ti veliki reunosti,'' ''V kateri bote nozh inu dan upilli.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj s kelihom.''' ''Leſsem, leſsem, ô zhlouek moi,'' ''Spomisli kai ie sturu greh toi,''{{prelom strani}} ''Is grenkiga pye Jesus keliha,'' ''Sa uola tebe greshnika,'' ''Keruaui pott od niega gre,'' ''Sa tebe tozhi millu solsé.'' ''O zhlouek dokler se she sdrou,'' ''Sposnai dobroto Boshia prou!''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj z denarno mošnjo.''' ''O zhudu zhes uſse zhudesa,'' ''Zhudite se ui Vnebeſsa,'' ''Srebernikou trideſseti,'' ''Ozke Judas sa Jesusa uſseti,'' ''Diuiza Maria bi ga nadalla,'' ''Sa uaſs uolni suet nikar napredalla.'' ''Ti greshnik, ti ga paJc predash,'' ''Ter sa en Maihen losht ga kiekai dash,'' ''O greshnik vezh uezh ie ureden,'' ''Leto dobru ue eden sleden,'' ''Leto o greshnik prou premisli,'' ''Ter mozhnu u serze perfisni.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj s šibo.''' ''Sibe, gaishle Angel noſsem,'' ''Tebe greshnik lubesniu proſsim,'' ''Jenei hitru uezh greshiti,'' ''Inu nimash Jesusa s grehi biti,'' ''Kateri ie sate uſso soio kry preliu,'' ''De bi tebi ô Greshnik ta uezhni leben sadobiu.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''I. podoba: Angelj s petelinom.''' ''S petelinam se nam kashe,'' ''Kaku Peter trikrat lashe,'' ''Petelinova stima'' ''Petra k pokuri opomina,'' ''O greshnik tebe tud ain tizhe,'' ''Ter k sueti pokuri klizhe,'' ''Odpre prou toia ushefsa'' ''Taku poidesh u sueta Nebeſsa.'' ''Diuiza Maria na pomozh klizhi inu prſsi,'' ''Katera naſs useli v serzi noſsi.''</p> </poem> {{prelom strani}} <poem> <p align="center">'''II. podoba: Pogubljena duša.''' ''Prekleta uhra inu zhaſs,'' ''Kir sem roiena billa,'' ''Prekleta pott taistih gaſs,'' ''Kir me ie Mati noſsilla,'' ''Bulshi bi blu de bi se biu'' ''Na suet rodiu en kamen,'' ''Koker en zhlouek, ki pride shiu'' ''Noter v paklenske Jame,'' ''Prekleta bodi ta lubefsen,'' ''V katera sem se udalla,'' ''Kir me ie v tako boleſsen'' ''Inu martre perpelalla.'' ''Preklet bodi od mene uſsakh grech,'' ''Kir sem ga billa sturilla.'' ''Sakai sem ga dershalla sa en smech'' ''Ter sem mo peruolilla. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''II. podoba: Hudiči.''' ''Sdei sdei se bomo mi nad tabo mashuali,'' ''Tebe dauilli, martralli inu teptalli,'' ''V peklenskem ogne moresh ti s name uezhnu goreite,'' ''Zhes toia uola nasha peſsem peite,'' ''Pekeu si ti sa tui lohn sadobilla,'' ''U tem kier se nam toku sueistu shlusilla.'' ''Allegro, bratlhie, s ketnami ia dobru ueshimo'' ''S nasech kremplou ia uezh naspustimo,'' ''Ona nas ima unasich martrach troshtat,'' ''V goreze smolle se more s nami Roshtat.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''III. podoba: Kristus pri zadnji večerji.''' ''Vſsamite tadai to ie moie shiu tellu,'' ''Kateru bode sa uosh uolni suet terpellu,'' ''Uſsamite tudi ta kelih, v katerim ie moia praua krij,'' ''Inu preſsmislite de uash moister za uafs rad smeri terpij,'' ''Zhe bote s zhistem serzam iedli inu pilli,'' ''Taku se bote na uezhne zhase ueſselili. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''VI. podoba: Judje, ki Jezusa bičajo.''' Prvi Jud: ''Hola Bratie pogleite to terda shilla'' ''Kakcu se mu bode okuli herbta ouilla,''{{prelom strani}} ''Ozhem ga taku resmesart, koku eno shiuino,'' ''De le bomo saslishali kai ima sa eno stimo.'' Drugi Jud: ''Le uedre po herbtu de bode uſse odpertu'' ''Is gaislilami restepeno inu is ostrogami resbodeno'' ''Negou diaine ie letto dobro saslushillu'' ''De se bode to negouo truplu is keruio potillu.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''VII. podoba: Angelj I.''' ''Ah shalast preuelika oh skriunost pokrita,'' ''Ah milost Boshia ie s kriuio polita,'' ''Ti moi Jesus se pustish sternam kronat'' ''Jeno malu kateri spouni tebi sa to lonat,'' ''To zhisto inu suetu oblizhie'' ''Katero ufse greshnilce k sebi klizhe,'' ''Je naisrazheno strashno ieno groſsnu plauo'' ''Ter od shlakou inu tepeina uſse keruauo.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''VII. podoba: Jud III.''' ''Na kolenih o lubesniui bratie iest klezliim,'' ''Ter mu norze inu figo usobe mollim,'' ''Koker enimu ternoumu krallo uſsa zhast dam,'' ''On pa sedij koker en lipou Jesus sam. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''IX. podoba: Žalostna Mati božja.''' ''O salost preuelika,'' ''Poglei zlouelc tuoiga odreshenika'' ''S kai senimi tesauami ie on obdan'' ''H te smerte toku grosnu pellan.'' ''Ta theshki krish more on uleizhe'' ''Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''IX. podoba: Longin.''' ''Sdei se uidi kai pomaga tebi toie gouorieine'' ''Katero ni drugiga bilu, koker en pustu sdeine,'' ''Rekozh de si Syn eniga prauiga shiuiga boga'' ''Jeno drusiga nemaio uerieti, koker tebe samiga. Itd.''</p> </poem> <poem> <p align="center">'''XI. podoba: Cupido.''' ''Kdo je biu uoisak letta'' ''Kateri ie premagou Boga,'' ''Boga taku mozhno raniu. ''Nobeden ni toko mozhen biu,'' {{prelom strani}} ''Koker ta lubesen uelika'''' ''Je suesalla bres usega strikha ''Tega, kter namore ranen bitte;'' ''Se ie pustou od mene suesatte ieno ranitte'' ''Sa ta grech sadoste strite,'' ''Tega suesanga odreshite.''</p> </poem> ===Prihod nemških komedijantov v Ljubljano. Predstave v mestni in deželni hiši.=== Največ zaslug za dramatiko sploh pridobil si je Volk Engelbreht Auersperg (rojen 22. decembra 1610., umrl 28. aprila 1673). Za njegove dobe stale so na vrhuncu ljubljanske predstave. Na Nemškem se je naudušil za nemško komedijo, v Italiji pa se je ogrel za laško opero, ter je oboje pridno gojil v Ljubljani. Zajedno pa je tudi podpiral jezuvitsko dramo ter tudi uplival, da so jezuviti koncem 18. veka jeli gojiti nemško dramo. Volk Engelbreht Auersperg ustanovil je gledališče v svojem knežjem dvorcu<ref>Sezidal ga je l. 1642.</ref> v Gospodskih ulicah v Ljubljani, kjer se je igralo po zimi v veliki dvorani. V tej dvorani (sedaj registratura c. kr. knjigovodstva), od vrh do tal slikani al fresco, prirejali so jezuviti svoje šolske drame in tu so igrali tudi visokonemški komedijanti. Po leti pa se je igralo v nalašč napravljenem paviljonu na vrtu, ki je segal od Auerspergovega dvora do nunskega vrta na Tržaški cesti. Ž njegovo spodbudo sezidali so deželni stanovi jezuvitom {{razprto|novi konvikt}} (denašnjo reduto) na svoje troške. To je spodbudilo J. {{razprto|Zeleniča}}, katerega še Dolničar l. 1701. hvali, da je spisal latinsko dramo »{{razprto|Theodosius iunior}}«, ki so jo igrali jezuviti dne 5. avgusta 1658 deželnim stanovom v zahvalo. V svojo dvorano in paviljon vabil je Volk Engelbreht nemške komedijante, ki so začeli zahajati v Ljubljano že v prvi polovici 17. veka. Ti komedijanti našli so v kranjskih stanovih prave oboževatelje. Že l. 1633. nahajamo zabeležen znesek gld. 45.50, ki so ga dobili »visokonemški« komedijanti v podporo. L. 1662. prišli so v Ljubljano »visokonemški« komedijati iz Inomosta tern so predstavljali komedijo »{{razprto|Christlicher Actaeon}}«. V tej{{prelom strani}} drami nahajamo celo »balet zveri« in »pojavljenje Kristusa v oblakih«. Duša vsemu gibanju bil je, kakor sem rekel, Volk Engelbreht Auersperg, ki je z dnem 6. aprila 1649, ko je postal deželni glavar, bil glavni pokrovitelj nemški dramatiki. Kako naklonjen je bil komedijam, priča nam svota, ki je zabeležena v deželnem zapisniku z leta 1671. Tu čitamo namreč, da so stanovi dovolili 1000 goldinarjev »rektorju« za uprizorjenje komedije, kar kaže, s kakim sijajem so se prirejale komedije in da se je gledalo le na unanji blesk. Istega leta dobivali so že nemški komedijanti stalno letno podporo. Naravno je, da je Volk Engelbreht dobrodejno uplival na razvoj drame, in njegov upliv se je tudi kazal v tej dobi, v kateri se je pojavila zgodovinska drama. Slušatelji retorike ljubljanskega liceja igrali so dne 20. februvarja 1659 zgodovinsko dramo: »{{razprto|Fadingers Bauernaufstand}}«. (Latinski naslov: »Palinodia, quam rebelles superioris Austriae ruricolae post longiorem suam insolentiam debellati cecinerunt«.) Jezik je latinski, le tu pa tam nemški »Knittelreim«. L. 1662. čitamo že o »{{razprto|Acti o de Maria Stuarta}}«. Iz 17. veka imamo tudi prvo dramo iz domače zgodovine, namreč: »{{razprto|Victoria Carnioliae ab Auerperg et Eggenberg contra Turcos repontata}}«. To dramo, v kateri se slavi zmaga pri Sisku (dne 22. junija 1593), predstavljali so dijaki dne 21. februvarja 1685 vsled inicijative jezuvitov. Iz 17. veka imamo nemško komedijo: »{{razprto|Der verirrte Soldat, oder Der Glücks-Probirstein}}«.<ref>Rokopis se nahaja v licejalni knjižnici ljubljanski. Na svitlo dal P. v. Radics l. 1865 v Zagrebu.</ref> Spisala sta jo naša rojaka Martin Höndler in Melhior Harrer v vezani in nevezani besedi ter sta jo posvetila grofu Volku Engelbrehtu Auerspergu. Drama spada v dobo 1650–1673. Vsled te drame vemo vsaj, kakšne so bile nemške drame. Leto 1660. važno je radi tega, ker se je v tem času igralo v Ljubljani v latinskem in nemškem jeziku {{razprto|in se je tega leta pojavila v Ljubljani prva laška opera. Pela se je namreč prvič dne 10. julija}} (im Pallhaus), torej deset let prej{{redakcija|,| }} nego prva pariška opera. Dolničar nam poroča, da je l. 1695. neki Lah nastopil v gledališki igri.<ref>Thalberg, str. 89: Hoc loco non omitendum, quod Histrio quidam, Italus natione, f. Rochus nuncupatus in theatrali ludo ab Academia Labacensi juventute hoc anno solomnius solito exhibito, saltus invisos hactenus, cum stupore omnium exhibuerit.</ref> Leta 1700. bilo je{{prelom strani}} po poročilu Bolničarja v veliki dvorani knežjega dvora »laško gledališče«.<ref>Thalberg: Drama Italicum in Aula principum ab Auersperg, sala majori theatraliter exhibitum, maximum spectatorum meruit applausum.</ref>) Mala soba v mestni hiši bila je {{razprto|najstarejši gledališki oder}}.<ref>Die wohllöbl, landesfürstl. Hauptstadt Laibach.</ref> Takozvani »visokonemški« igralci prihajali so že zgodaj v Ljubljano in so si napravili gledališki oder v mestni hiši. Kakšni so bili ti igralci? Zvečine propadli služabniki, brivci, natakarji, pisarji in dijaki. Tem ljudem je dramatično polje najbolj ugajalo. Mnogo niso ponujali in mnogo niso zahtevali. Ivan {{razprto|Brenner}} kupil si je l. 1750. pravico igrati na trgu. (Kasperlschwank). Znano nam je, da je bilo l. 1709. gledališče v mestni hiši. Nemške burke pa so Ljubljančani tako pridno obiskavali, da so ostali nemški komedijanti v Ljubljani dlje časa, nego je bilo škofu ljubo. L. 1730. pritožil se je škof pri dvoru, da so neki inozemski komedijanti prirejali javne igre v predpustu l. 1730. in še prej ter da so jih nadaljevali tudi o postu l. 1730. pod pretvezo, da so to duhovne igre. Ljudstvo da se pohujšuje. Škof je to že javil po svojem generalnem vikarju vicdomu<ref>Pravico za predstavljanje dajal je namreč vicdom.</ref>, kot načelniku oblasti, kateri je bil magistrat podrejen, ter je dobil na to le »škandalozen« odgovor. Vicdom se je zagovarjal. Rekel je, da so isti igralci igrali iste komedije pred tremi leti v Gradcu in pred dvema letoma v Solnogradu, torej so se vršile te igre v duhovnih mestih. Generalnemu vikarju je le rekel, da se komedije vrše vselej le po službi božji ter se jih zvečine udeležuje plemstvo. »V istini,« pravi vicdom, »bil sem sam navzočen pri vseh četirih komedijah, katere so se predstavljale spodbudno in duhovito ter so podobne bolj oratorio nego komediji{{redakcija|.|«.}} Ustopnina v mestni sobi bila je 17,{{redakcija| |}}7 in 3 kr. Pred letom 1765., ko še ni bilo v Ljubljani stalnega gledališkega odra, prirejali so nemški komedijanti svoje komedije tudi v deželni hiši. Tako nam je znano, da se je dalo l. 1765. 13 oper in 8 komedij v deželni hiši. Kakor v mestni hiši, dovoljevalo se je tudi tukaj, da so se kazali različni »umetniki«. L. 1758. kazal je tu neki holandski »umetnik« znanstvene in mehanične umotvore. Udeležba je bila velika, toda od udeležencev plačalo jih je le 43 ustopnino, dočim je ostali niso hoteli plačati. Odhajajoč iz Ljubljane dobil je »umetnik« od magistrata dekret, »damit er es bei Gelegenheit auch in anderen Städten zeigen könne«. {{prelom strani}} ===Prva slovenska predstava.=== Sedemnajsti vek bil je za Ljubljano posebno zanimljiv. Latinska drama je pojenjavala, zahajali pa so tem gošče k nam nemški komedijanti iz Južne Nemčije, iz Solnograda in Gradca. Zgodaj so se udomačili tudi italijanski operisti, kateri so se izredno prikupili kranjskemu plemstvu. Bilo je torej v 17. veku v Ljubljani zelo živahno. Igralo se je latinski in nemški, in sicer pri jezuvitih (v kolegiju in Pod Turnom), nemški komedijanti so razveseljevali kranjske stanove v knežjem dvoru, meščan se je zabaval pri komedijah v mestni in deželni hiši, ostalo prosto ljudstvo pa je uživalo komedije, ki so jih prodajali nemški komedijanti na javnem trgu. Slovenski jezik ni imel v kranjskih stanovih, ki so imeli krmilo dežele v rokah, niti gojiteljev niti zagovornikov. Naš jezik je bil zaničevan, bil je jezik, o katerem poroča Valvasor kot tolmač one dobe, »{{razprto|dass die windische Sprache von den Dorfzungen und anderen gemeinen Lippen gesprochen wurde}}«. Slovenski jezik, ki ga je uzbudila reformacija, ni imel v 17. veku tolike podpore, kakor v prejšnjih časih. V šolah, katere so preuzeli jezuviti, ni zamrla slovenščina in tudi ni mogla zamreti, že radi dijakov ne, ki so bili sinovi kmečkih roditeljev. Tudi takrat so silili s kmetov v ljubljanske šole, katere so se že prenapolnile. L. 1636. n. pr. bilo je v jezuvitskih šolah 544 dijakov! V srcu kmečkih sinov tlela je ljubezen do materinega jezika, in kakor so videli nemške komedije, tako so tudi slovenski dijaki hoteli napraviti slovensko predstavo prostemu ljudstvu. Da so ti dijaki bili zelo revni, umeje se samo ob sebi in letopisec to še posebe omenja. {{razprto|Predstava je bila dne 6. februvarja 1670}}, in sicer izven mesta, Pod Turnom. Igrali so nekaj dni »raj« in lingua vernacula, t. j. v slovenskem jeziku. Kakor se samo ob sebi umeje, dobili so dovoljenje za predstavo od svojih predstojnikov jezuvitov. Jednako predstavo hoteli so dijaki prirediti že prej, toda radi izgredov, ki so jih imeli na vesti dijaki, niso dobili dovoljenja. L. 1670 bila je tedaj prva slovenska predstava. Potem pa nimamo več nego sto let nobenega glasu, da bi se kdaj igralo slovenski. {{prelom strani}} ===Staro deželno gledališče.=== Leta 1765. pričakovali so v Ljubljani deželni stanovi prihod cesarja Josipa II., kateremu na čast so mislili prirediti gledališko predstavo. Ker pa še ni bilo stalnega gledališča, pomagali so si v zadregi s tem, da so uporabili staro jahalnico. Na četirih stenah te jahalnice postavili so gledališče. Zidati se je jelo koncem meseca junija in je bila vsa stavba gotova v šestih mesecih. Stavbo je izvršil deželni stavbeni mojster Lovro Prager pod vodstvom deželnega stavbenega in gledališkega nadzornika Josipa Leopolda Wieserja von Berg. Unanja dolgost je iznašala 20 sežnjev, širokost 9 sežnjev in 4 čevlje; oder je bil 8 sežnjev in 9 palcev širok in 5 sežnjev globok. Lož je bilo v početku 50. Jedno ložo podarili so stanovi magistratu, ker so jim mestni očetje preskrbeli za stavbo potreben les v nižjo ceno. Vsa notranja oprava bila je lesena. Rečene lože pa mestni očetje niso imeli dolgo časa. Magistrat gospodaril je slabo in cesarica Marija Terezija podredila ga je okrožnemu uradu, ki je to ložo prodal na javni dražbi za 501 goldinar. Gledališče je obsegalo prostora za 850 ljudi, kar je bilo za one čase, ko je Ljubljana štela 8000 duš, prav mnogo. Vsi troški so iznašali gld. 11.378 41¼. Najstarejši inventar, ki nam je znan iz leta 1775., kaže nam tedanje skromne potrebe, kajti vse bogastvo gledališča bilo je 8 dekoracij! Leta 1846. se je gledališče prezidalo in prenovilo; 52 loži ste se pomnožili na 69. Stavbene troške so plačali stanovi, ki so kot posestniki lož jeli prodajati lože in so delali dobro kupčijo. Najdražja loža l. 1776. stala je gld. 150–; tudi nam je znano, da so se l. 1776. prodale tri lože po gld. 30–. Te lože prodajali so zdaj po 1000 gld., po 1200 gld., in tudi po 1500 gld. Prezidano gledališče obsegalo je prostora za okrog 1000 duš.<ref>Illyrisches Blatt 1846: „Das Ständ. Theatergebäude in Laibach".</ref> Staro deželno gledališče pogorelo je dne 17. februvarja 1887. V deželnem gledališču gospodarili so Nemci. Nemške družbe prihajale so v Ljubljano in so prirejale tu predstave, a laški pevci utaborili so se tu z laško opero. Italijani prinesli so v Ljubljano tudi balet. L. 1773. imel je balet 3 plesalke in 3 plesalce. Balet je posebno ugajal Ljubljančanom, da so po italijanskem uzgledu jeli prirejati o predpustu znani »corso«. Leta 1824. pojavile so se {{razprto|žive podobe}} iz biblijske in rimske zgodovine. {{prelom strani}} Ni nam naloga, niti nam ne more biti namen, podajati na drobno, kakšne so bile nemške predstave.<ref>Čitaj o tem: »100 Jahre der Laibacher Bühne«. Blätter aus Krain 1865, IX. letnik. Spisal Avgust Dimitz.</ref> Mi hočemo le omeniti, da že l. 1801–1803 nahajamo na gledaliških listih imena Schiller (Rauber, Kabale und Liebe), Shakespeare (Hamlet, Macbet, Kralj Lear), poleg katerih sta mogočno vladala Kotzebu in Iffland. Predstave <ref>Naj navedemo nekatere ravnatelje iz prve dobe. Ti so bili n. pr.: {{razprto|Bustolli}} (1769; prva znana nemška predstava istega leta: »Die verfolgte Unbekannte«); {{razprto|Jurij Wilhem}} (okolo 1780, ki je poleg igrokaza gojil opero in balet); {{razprto|Emanuel Schikaneder}} (1780); {{razprto|Zöllner}} (jeseni 1785); {{razprto|Friedel}} (1786, ki je od tod odšel na Dunaj ter tam v Stahrenbergovi hiši na Widnu ustanovil gledališče); {{razprto|Viljem Frasel}} (1800 do 14. februvar. 1801); {{razprto|Schantroch}} (1801–1803 in l. 1805); {{razprto|Frasel in Josipina Scholz}} (1805 do 15. februvar. 1807); {{razprto|Fran Ks. Deutsch}} (1814–1815); {{razprto|Lor. Gindl}} (1814); {{razprto|Karol Weidinger}} (1818–1821); {{razprto|Gloggl}} (1831–1832). Leta 1829 jele so se dajati Rajmundove igre. {{razprto|Funk}} (1836–1839); {{razprto|Neufeld}} (1840); {{razprto|Ebell}} (1842–1843); {{razprto|Ebell & Rosenschön}} (1843–1844); Rosenschön (1844–1845); {{razprto|Thomé}} in {{razprto|Funk}} (1845–1847).</ref> so se dajale pogostoma. Tako je n. pr. bilo leta 1803/4 99 predstav in leta 1806. pa 70. V desetih letih (1836–1845) bilo je 1458 predstav. Najbolj obiskana je bila predstava: Lumpaci Vagabund (5. jan. 1837); v gledališču je bilo 797 osob. Dne 17. septembra 1839 je bilo pri »Normi« 767 osob. Največ slavja si je pridobila laška opera. Stanje prvih nemških igralcev označuje nam najbolje nekega igralca pogodba iz leta 1792, ki se je ohranila v mestnem arhivu. Igralcu Vondraški, ki se je obvezal v igrokazu in opereti preuzeti uloge, dobro se jih učiti in igrati, kakor tudi v baletu »figurirati«, obečal je ravnatelj od dne odhoda iz Brna tedensko gažo 6 goldinarjev, pa le tedaj, kadar se bo igralo, sicer polovico. Vondraški pa ni ugajalo v Ljubljani; popihal jo je in je odnesel s seboj{{redakcija|;|:}} 2 para starih čevljev, 1 rdeče in črno vezen oprsnik, 2 para usnjatih rokavic, 2 para nogavic, 1 britev in še malo jednake ropotije. Taka je bila Vondraškova garderoba. Vondraška je zapustil v Ljubljani mnogo dolgov in je uzel tudi s seboj od nekega urarja veliko žepno uro, ne da bi jo plačal. ===Zoisova doba.=== <poem> <p align="right">»Mat' Krajna imela Sinu ljubšega ni.«</p> </poem> Proti koncu osemnajstega veka imeli so Slovenci moža, okolo katerega se je osredotočilo industrijsko in duševno gibanje. Ta mož je bil {{razprto|Žiga Zois}}{{redakcija| |,}} baron Edelštajnski, {{razprto|ustvar{{prelom strani}}ilnik velike industrije slovenske in oživitelj književnega gibanja}}. Njemu gre hvala, da se je slovenska književnost pouzdignila; njemu gre zasluga, da nam je obudil pisatelja kakor {{razprto|Linharta}}, {{razprto|Vodnika}}, {{razprto|Kopitarja}} in druge. Obitelj Zoisova je iz Švice. Oče našega Zoisa, Mihael Angelo Zois, prišel je v Ljubljano početkom 18. veka in je tu ustanovil l. 1735. trgovino z železnino in jeklenino. Žiga Zois porodil se je 23. novembra {{redakcija|1647|1747}}. leta v Trstu, drugega zakona najstarejši sin Mihaela Angela in gospe Ivane roj. pl. Kapusove{{redakcija| |.}} Šolal se je v prvi mladosti v Ljubljani, potem ga je oče poslal v Reggio. Toda le malo časa je bival v Italiji. Oče ga je poklical domu ter ga namenil trgovini. Bistroumni mladenič posvetil se je popolnoma trgovstvu, poleg tega pa se je pridno učil modroslovju, naravoslovju, matematiki, mineralogiji in kemiji. Učitelja sta mu bila jezuvit {{razprto|Gabrijel Gruber}} in {{razprto|Jos. Maffei}}. Kakor oče, tržil je tudi on z železnino in jeklenino po Laškem in za morjem, kjer so kranjske proizvode močno cenili. Leta 1775. in 1777. pretila je Zoisovi trgovini velika opasnost. Nenadoma so priplule v Sredozemno in Jadransko morje ruske in švedske ladije s svojim železjem, ki je bilo boljše od Zoisovega. Da bi ohranil kranjsko in koroško železnino in jeklenino, dal si je prinesti v Ljubljano tuje železnine, zbral je rudarsko društvo{{redakcija|,| }} in je skrbel, da se je pri njem kovala ravno taka železnina in jeklenina. Sam je šel na Nemško, Holandsko, Francosko in v Italijo ter je v tujini proučaval svojstva železnine. Posvetoval se je s trgovci in strokovnjaki. Obiskal je imenitne rudarije unanjih držav in se temeljito poučil v rudarstvu. V lepem Bohinju pričelo se je zopet v Zojsovem rudokopu novo življenje. Tako je Zois srečno izpodbil rusko in švedsko konkurencijo ter je postal prvi industrijalec kranjske dežele. V zvezi je bil z učenimi društvi, tako v Berolinu. Mineraloška zbirka v našem deželnem muzeju, katero so takrat občudovali domačini in tujci, njegovo je darilo. Vsled svojega obilnega bogastva mogel je podpirati znanost in umetnost. Čutil se je iskrenega Slovana in mu je bila jedina misel, kako bi obudil slovensko književnost. Zbral je okrog sebe mlade ljudi ter jih veledušno podpiral. V njegovem salonu so se shajali Kumerdej, Japelj, Penzel, Ravnikar, Metelko, Linhart, Vodnik, Kopitar in drugi; v njegovem salonu se je govorilo le slovenski. {{prelom strani}} Žiga Zois je bil vsled tega, ker je zbiral okrog sebe slovenske pisatelje in ker jim je s svojim modrim svetom odkazoval pot delovanja, bodreč jih neprestano, mož neprecenljive važnosti. Jako dobro ga ocenjuje naslednje pismo: »Baron Z.(ois) ist das {{razprto|Centrum der Cultur in Krain}}. Er ist nicht nur Freund und Beförderer, sondern auch im hohen Grade Kenner des Slavischen. Glagolitisch und cyrilisch lieset er fertiger als die Herrn von Métier selbst. Beinahe jährlich um Ostern kommen ital. Opern nach Laibach: {{razprto|Für dies e pflegte B}}. {{razprto|Z}}. {{razprto|in früheren Jahren immer die beliebtern Arien ins Krainische zu übersetzen}}, und der Versuch fiel nicht unriihmlich aus, selbst die Wälschen fanden es {{razprto|cantabilissimo}}, nicht so das deutsche«. (Jagić: Briefwechsel zwischen Dobrovsky und Kopitar 1808–1822. Berlin 1885). Žiga Zois spoznal je važnost gledališča in kot dobremu Slovencu se je krivo zdelo, ko je pomislil, kako se {{redakcija|šopiri|šopirita}} v deželnem gledališču laščina in nemščina. Slovenska književnost pa ni imela v tem času nobenega proizvoda za oder. {{razprto|Jakob Zupan}} , učitelj in organist v Kamniku, zložil je sicer okolo leta 1780. opero: »{{razprto|Belin}}«, kateri je spisal libreto pater {{razprto|Janez Damascen}}. Toda o tej operi ne vemo nič več, kot samo to. Da se je opera pela, o tem nimamo pozitivnih podatkov, vender se misli, da se je pela. (Šafařík: Geschichte der südslavischen Literatur.) Orgljavec {{razprto|Repeš}} in župnik ljubljanski {{razprto|Redeskini}} jela sta nabirati slovenske pesmi z napevi in zbirko je tiskal Trattner na Dunaju. Kakšne so bile te pesmi, uganemo lahko iz zbirke, ki jo je izdal Maksimilijan Redeskini v Ljubljani leta 1775. Tu pravi sam skladatelj, da jih je zato dal na svetlo, »da bi se tiste zaljubljene, grde popevke vsem iz glave spravile«. Zois torej ni imel proizvodov za oder Ako je hotel spraviti slovensko besedo na oder, moral se je sam poprijeti dela. In to je tudi storil. Skladal je pesmi, ki so jih potem peli italijanski operisti v deželnem gledališču z velikim uspehom. »{{razprto|Ko se časi nihče ni nadejal}}«, poroča nam Kopitar, »{{razprto|da se bode pela slovenska pesmica mej laškimi, začel je pevec ali pevka sredi spevoigre popevati domačo pesmico, ki jo je zložil Zois, in v parterju in ložah donel je vesel hrup in plosk, da ni moči popisati}}.« Slovenske napeve so peli italijanski operisti mej leti 1770–1780. Toda Zois se ni zadovoljeval z napevi; hotel je spraviti na oder slovensko{{prelom strani}} igro in je prigovarjal Linhartu, naj on kaj spiše. Za igralce ga ni skrbelo. Igrati igro morali so Linhartova soproga, sorodniki in drugi prijatelji Zoisovi, a sam Linhart moral je biti – šepetalec. Tako je nastala prva slovenska veseloigra: »{{razprto|Županova Micika}}«, katero je predelal Linhart po Richterjevi: »Feldmühle«. Dne 28. decembra 1789<ref>Slovenska Talija, {{redakcija|1|1.}} zvezek, piše poročevalec, da se je igrala »{{razprto|Županova Micika}}« leta 1790, kar pa ni res.</ref> predstavljala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}«.<ref>Laibacher Wochenblatt 1806, št. 33 in 34: »Das Stück wurde auf dem städtischen Theater zu Laibach von einer Privatgesellschaft aufgeführt, und erhielt, wie es sich natürlich erwarten liess, den ungetheiltesten Beifall des Publicums.«</ref> Igrali so jo diletantje iz najboljših krogov: Pershone: Tulpenheim, en shlahtni gospod ({{razprto|Desselbrunner}}), Shternfeldovka, ena mlada bogata vdova (gčn. G. pl. {{razprto|Garzarolli}}), Monkof, Tulpenheimov perjatel (Dr. {{razprto|Makoviz}}, Linhartov svak), Jaka, shupan (Dr. {{razprto|Merk}}, pozneje dvorni svetnik na Dunaju; Mizka, njegova hzher (gospa {{razprto|Linhartova}}); Anshe, Mizken shenen (Dr. {{razprto|Piller}}); Glashek, en shribar (Dr. {{razprto|Repič}}); Šepetalec bil je {{razprto|Linhart}} sam. Igra je ugajala izredno. »Laibacher Zeitung« poroča z dne 29. decembra 1789: »Gestern haben unsere Theaterfreunde abermal die Schaubühne betreten und uns zugleich den überzeugendsten Beweis geliefert, dass auch die krainische Sprache Biegsamkeit, Geschmeidigkeit, Nachdruck und Melodie genug besitze und sich gleich der russischen, böhmischen und polnischen Sprache in Thaliens Munde gar gut hören lasse ... »{{razprto|Shupanov a Mizka}}« oder »{{razprto|Marie, des Dorfrichter s Tochter}}«, eigentlich das bekannte Lustspiel: »Die Feldmühle«, frei und ganz nach dem Costume der krainischen Nation bearbeitet. Die treffliche Ueberseteung gab diesem Stücke alle innerliche Vollkommenheit, und die schon bekannte Kunst dieser Schauspieler und Schauspielerinnen übertraf alle Erwartung des Publicums. Euch, meine Herren und Frauen dieser Gesellschaft, dankt nicht nur der Arme aus Herzensfülle (predstava je bila v korist revežem); auch die ganze Nation ist stolz auf Euch und wird Euch in den Jahrbüchern der Literatur verewigen und sagen: Diese waren es, {{razprto|die den Grund zur Vervollkommnung ihrer Mullersprache gelegt und sie auch für den Soccus brauchbar gemacht haben}}«. Iz tega poročila vidimo, da „Županova Micika", ki se je predstavljala dne 28. decembra 1789, ni bila prv a slovenska{{prelom strani}} predstava. Gotovo je, da so naši igralci že prej kdaj nastopili – seveda v isti igri. Leta 1790. zagledal je beli dan Linhartov: »{{razprto|Ta veseli dan ali Matiček se ženi}}«, veseloigra iz francoščine po Beaumarchaisu<ref>Linhart je tudi spisal nemško žaloigro: »{{razprto|Miss Jenny Löwe}}«. (Tragedija{{redakcija| |,}} tiskana leta 1780 pri Stadeju v Augsburgu. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters). (Blätter aus Krain 1865: 100 Jahre der Laibacher Bühne 1765–1865.)</ref> La folle Journée ou le mariage de Figaro. (Leta 1840. Smole na novo izdal). Obče je znano, kako blagodejno je uplival Žiga Zois na slovenske pisatelje svoje dobe. Zoisov salon bil je pravo narodno ognjišče, ki je ogrelo mlade Slovence za slovensko besedo. Kdor je zahajal v Zoisovo družbo, moral je biti Slovenec, moral je čutiti in delati slovenski. Linhart, ki je prej pisal nemški, opustil je nemščino, ter je s slovenskimi predelavami tujih iger prvi zasadil slovensko besedo na gledališki oder: {{razprto|ustvaril nam je slovenski oder}}. <poem> <p align="center">»Steze je pustil nemškega Parnasa In pisal zgodbe kranjske star'ga časa; Komu Matiček, hči župana, Ki mar' mu je Slovenstvo, nista znana? Slavili, dokler mrtvi se zbudijo, Domači bosta ga Talija, Klijo«.</p> </poem> Tako slavi naš Prešern Linharta in slavimo ga mi danes, ko je Županova Micika več nego sto let stara. In čim večjo starost bode imela, tem več vredna bode nam Slovencem, ker nam bode pričala o utemeljitelju slovenskega gledališča. Valentin Vodnik postal je vsled modre kritike in vsled res prijateljskih svetov Slovencem tak, kakor ga je modri Zois učil. Brez dvojbe je tudi njega privel Zois na dramatično polje. Tudi Valentin Vodnik je moral kaj storiti za slovensko gledališče in je poslovenil Kotzebua igro »{{razprto|Hahnenschlag}}« pod naslovom »{{razprto|Tinček Petelinček}}«. Ta igra je pisana v verzih (Novice 1865, str. 20) in so jo igrali otroci leta 1803. v ljubljanskem deželnem gledališču.<ref>Laibacher Wochenblatt, 1806, št. 33 in 34 (als Zugabe zur Edel von Kleinmayerschen Laibacher Zeitung poroča: Im Sommer 1803 wurde auf dem Theater zu Laibach von einer Kindergesellschaft eine Umarbeitung von Kotzebues Hahnenschlag, unter dem Titel: ‘Tinzhek Petelinzhek’ mit Gesang aufgeführt. Hierin herrscht schon eine reinere und gebildetere Sprache (misli na Antona Linharta) und sehr viel Naives aus unserer Kinderwelt. Es ist in der That Schade, dass dieses artige Stück noch Manuscript ist.</ref> {{prelom strani}} Ko je leta 1797, dne 17. februvarja šel nadvojvoda Karol iz Italije (bližal se je Bonaparte) skozi Ljubljano na Dunaj, bila je zvečer gledališka predstava (seveda nemška). O tej priliki se je pela v gledališču cesarska pesem, kateri je na koncu pridejal Vodnik strofo: <poem> <p align="center">Terka nam Francoz na vrata, Dobri Fronc za nas skerbi, Pošle svojga ljubga brata, Korel rešit nas hiti. Z'nami sta ęstrajska orla! Premagajta vękomej! Var' Bog Fronca, vari Korla, Sręčo, zdravje Bog jim dej!</p> </poem> Že l. 1779. je Žiga Zois ohromel v nogah (v Rimu), vender je toliko okreval, da je mogel obiskavati svoje rudarije v Bohinju in na Štajarskem. L. 1789. pa je tako obolel, da ni mogel več ozdraveti in od l. 1797. ni več stopil iz hiše. 22 let prebil je v postelji ali v vozičku, kateri si je dal po svojem načrtu narediti. Tako je prenašal teško življenje in teške muke, vender pa še vedno delujoč za blagor naroda našega. L. 1805., po odhodu Francozov, hranil je pet tednov brez vsega plačila{{redakcija|,| }} 300 bolnih vojakov z govejim mesom in vinom, za koji človekoljubni čin ter za druga dela bil je odlikovan z zaslužnim komanderskim križem Leopoldovega reda. Umrl je 10. novembra 1819. Po Zoisovi smrti zapustila je slovenska muza deželno gledališče za dolgo časa. Ni bilo več moža, ki bi budil rojake na delo in ki bi imel toliko upliva, kakor ga je imel Zois, da bi spravil slovensko besedo na oder. S Zoisom zamrla je slovenska dramatika{{redakcija|,| }} in se je preporodila šele leta 1848. Do tega časa, in to je bilo dolgo in predolgo, pa {{redakcija|je gospodovala|sta gospodovali}} v deželnem gledališču nemščina in italijanščina. Da je nemška dramatika uspevala v Ljubljani, za to so skrbeli vsi merodavni krogi, ki so z nemškim gledališčem izvrševali, kakor so mislili in še danes mislijo, važno kulturno delo v naši slovenski deželi. Z nemščino na odru širili so nemški duh in so pazili strogo že v prvem početku, da se poleg nemške ni gojila slovenska dramatika. Še leta 1865. poudarjal je Avg. Dimitz<ref>Blätter aus Krain.</ref> kulturno važnost(!) nemškega gledališča za Slovence ter je milostivo omenil, da se poleg nemške muze more razvijati tudi slovenska po načelu jednakopravnosti. Dolgo časa, do{{prelom strani}} leta 1867. niso storili Slovenci odločilnega koraka v prospeh slovenskemu gledališču. Ko se je rečenega leta zasnovalo Dramatično društvo, nastopilo je javno zahtevajoč odločno prostora slovenski besedi na javnem odru. Prva borba bila je težavna in grenka{{redakcija|,| }} in danes trdimo po pravici, da je slovensko občinstvo bilo samo krivo. Obiskavalo je nemške predstave ter tako jedino omogočevalo{{redakcija| |,}} kakor takrat, tako tudi danes, da se je uzdrževalo in da se še uzdržuje nemško gledališče v Ljubljani. Da je to resnica, temu je priča vsa doba, temu so zgodovinska priča beneficije nemških igralcev. Ko je imel l. 1806. znani komik Scholz beneficijo, izbral si je burko: »Spitzkopfs Abenteuer oder die Tochter der Nacht«. Naznanil je občinstvu to beneficijo z besedami: »{{razprto|H nucu Wenceslausa Scholza}}. {{razprto|Spicoglauska pošast ali hčer te noči}}«, ter je nagovoril občinstvo v slovenskem jeziku. Scholz je gotovo dobro vedel, da se bode prikupil občinstvu najbolj s slovensko besedo. Nasproti Nemcem ni se mu gotovo bilo treba tako ponižati. Naše besede potrjuje še naslednji slučaj, ki priča, da so se nemški igralci posluževali slovenske besede kot vade. Nemški igralci igrali so dne 28. marca 1822 v korist Iv. B. Dittmayerju »{{razprto|Kranjsko kratkočasnost}}«: »{{razprto|Golfani Starec}}«, kratkočasnost (=veseloigra) u enimu Delu is Nemškiga prestavleno od Kozebua. Kakšen jezik so govorili ti nemški pijonirji, tega ne vemo; pač pa si lahko mislimo, da so ga mučili na vse pretege. Zanimljivo je, da je na gledališkem listu beseda »demoiselle« prevedena z besedo: »{{razprto|punca}}«. Dr. Jan. Bleiweis našel je mej starimi bukvami ta gledališki list, ki je bil rdeče tiskan takole: Dans bo igran: »{{razprto|Golfani Starec}}« – kratkočasnost v enimu Delu is Nemškiga prestavleno ot Kocebua: Ljudje: Komednin gospodar, pride kakor Kellnar in kakor godec ... gospod Flor. – Micka, njegova žena ... punca Fischer. – Godernavec, oskerbnik ... gospod Wilchelm. — Janez, hlapc, Janez Dittmayer.« (Novice, list 29. 1848). Iz jednakih razlogov izbirali so si nemški igralci za svoje beneficije igre{{redakcija| |,}} uzete iz kranjske zgodovine. Mej drugimi igrala se je (1803–1804): »{{razprto|Thiätra}}«, das Heldenmädchen von Bisohoflack von A. S. (Supančič?){{redakcija| |.}} {{prelom strani}} ===Slovensko društvo v Ljubljani.=== Po Zoizu in Linhartu ní se dolgo nihče brigal za slovensko dramatiko. Še pred preporodom slovenske književnosti, to je leta 1840., izdal je {{razprto|Andrej Smole}} svojega »Varha«, s čegar trudom se je istega leta tudi natisnil »Matiček se ženi«, in sicer obe igri v gajici. »Varha« je poslovenil Smole iz angleščine po Garricku. — Prvak naših pesnikov Fr. Prešern poje v »Novi pisariji«: »Tragedija se tudi nam obeta«, kar nam priča, da se je pesnik bavil z mislijo spisati tragedijo. S preporodom naše književnosti jeli so pisatelji obdelovati vse književne stroke in nahajamo tudi na dramatičnem polju nekaj pridnih delavcev. {{razprto|Koseski}} je preložil Schillerjevo »{{razprto|Devico orleansko}}« (priloga Novicam 1842); leta 1849. je poslovenil prvo dejanje »{{razprto|Mesinske neveste}}«. Bernard {{razprto|Tomšić}} spisal je leta 1845. izvorno veseloigro v treh dejanjih: »{{razprto|Lahkoverni}}« (Jakić, Zagreb 1864) in je pozneje poslovenil jednodejanjca: »{{razprto|Ravni pot najboljši pot}}«. {{razprto|Fran Malavašič}} (umrl 28. jan. 1863 v 45. letu svoje dobe) podal nam je leta 1848. dva igrokaza »{{razprto|Nekdaj in zdaj}}« in »{{razprto|Edinost}}« ter je poleg Kotzebua poslovenil veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Stiska}}«. {{razprto|Matija Valjavec Kračmanov}} poslovenil je po Goetheju: »{{razprto|Ifigenija v Tavriji}}« (Slovenija 1849); leta 1849. nastopil je {{razprto|Fran Cegnar}} s prevodom opere v treh dejanjih »{{razprto|Campa}}« in Mosenthalove igre »{{razprto|Debora}}« (1850); potem je še pridno deloval in je pozneje preložil več Schillerjevih del (»{{razprto|Marija Stuart}}«, Cvetje 1868, »{{razprto|Viljem Tel}}«, Cvetje 1862, »{{razprto|Valenštajno v ostrog}}«, Eger 1864). Leta 1850. izšla je pri Giontiniju v Ljubljani junaška igra v dveh dejanjih od Ivana Kukuljeviča: »{{razprto|Juran in Sofija}}{{redakcija| |«}} ali »{{razprto|Turki pri Sisku}}«, potem: »{{razprto|Štepan Šubič}}« ali: »{{razprto|Bela IV. na Hrvaškem}}«. V Celju pa sta tudi l. 1850. zagledali svetlo dve igri; »{{razprto|Dvoboj}}« in »{{razprto|Raztresenca}}«, kateri je priredil J. Drobnič. Isti marljivi pisatelj je izdajal zbirko igrokazov z naslovom: {{razprto|Venec gledaliških iger}} (pri Leykamu v Gradcu) in je v tej zbirki prišlo na svetlo: »{{razprto|Drevar ali beli gaber}}«, značajna slika v dveh delih, po Kaiserju predelal J. D., potem »{{razprto|Pravi Slovenec}}« (2. vez), veseloigra v jednem dejanju, po nemškem predelal J. D. V to dobo spada {{razprto|Miroslava Vilharja}} spevoigra: {{razprto|Jamska Ivanka}} in v tej dobi je že nastal {{razprto|Malavašičev}} prevod Raupachove igre: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}«. {{prelom strani}} Na tak način sestavljali so pisatelji slovenski repertoar, to je skrbeli so za prevode gledaliških iger. Koliko se je mogel s temi pripravami okoristiti slovenski oder, to bodemo videli na predstavah, ki jih je priredilo Slovensko društvo in pozneje Čitalnica ljubljanska. Naravno pa je, da n. pr. Schillerjevim tragedijam niso mogli biti kos – diletantje. Ko so leta 1848. zasijali avstrijskim narodom prvi žarki svobode, prebudili so se tudi Slovenci. Toda še pred tem letom jelo se je razvijati društveno življenje – izven slovenskih pokrajin, kajti doma ni še bilo onega domorodnega ognja, ki ga je treba za narodna kulturna podjetja. Mladi Slovenci so hodili na Dunaj na vseučilišče. Na Dunaju so se seznanili z drugimi Slovani, kateri so se že bolj zavedali svoje narodnosti, in tako so naši dunajski Slovenci prenesli iskro domoljubja preko Dunaja v Ljubljano. Že leta 1844. priredili so Slovani skupno prvi {{razprto|slovanski ples}} v jožefstadtskem gledališču na Dunaju, na katerem plesu je zastopal Slovence {{razprto|Peter Kozler}}. Drugi ples je bil l. 1845. v dvorani gostilnice »pri hruški« na Kostanjevici (Landstrasse), potem pa l. 1846. in 1847. S plesi so se vrstile tudi besede. Jos. Apih<ref> »Slovenci in 1848. leto«. Izdala Matica Slovenska l. 1888.</ref> pripoveduje nam o taki besedi (l. 1846/47) jako mično epizodo, ki zaslužuje, da jo zabeležimo. Slovani so se pripravljali prirediti besedo. Čehom to podjetje ni delalo preglavice; imeli so Erlna, prvega tenorista dunajske dvorske opere, ali Jugoslovanom je šlo trdo, ker niso imeli nobenega pevca. Konečno, po dolgem iskanju, posreči se Slovencem zvedeti, da je tajnik moškega pevskega društva dunajskega Kranjec. Na tega rojaka, bil je to F. Legat, uradnik pri dvornem računskem vodstvu, brat bivšega novomeškega kanonika K. Legata, obrnili so se ter ga prosili, naj pri prihodnji besedi reši čast Slovencem. Ker pa ni bilo slovenskih pesni, ponudil mu je dotičnik svojo zbirko dijaških pesni. Iz te zbirke izbral si je F. Legat »{{razprto|Popotnika}}«, pridržavši si pravico, da si melodijo sam preskrbí. Rečena pesem je prevod nemške pesmi: »Ich komme vom Gebirge her«, in Fr. Legat jo je pel po melodiji neke normanske romance. Gledališka dvorana v Josefstadtu, kjer je bila beseda, bila je občinstva natlačena, toda nobena pesen ni tako naudušila občinstva, kakor »Popotnik«, tako da jo je Legat moral ponoviti. Krasen, nepozaben je bil ta večer; radosti se je vsem topilo srce, ko so v pozni uri korakali čez »Glacis«{{prelom strani}} na Kostanjevico. Dunajske novine niso mogle prehvaliti slovenske narodne pesmi in mojsterskega pevca. »Novice« so koj obljubile, da prineso melodijo za prilogo prihodnji številki. Ta vest pa je spravila dunajske Slovence v nemalo zadrego, ker so se bali, da bi se zvedelo, da so spravili na Dunaju dozdevno slovensko narodno pesem na oder s čisto tujo melodijo. Fr. Legat moral je brž preskrbeti prepis nove melodije, za dve uri je že bila na pošti. Bleiweis jo je priobčil v »Novicah« in tudi na Dunaju so jo morali natisniti ter jo razdeliti mej mnogobrojne obitelji, ki so se za njo zanimale. Resnično čudna usoda nemške pesmi v slovenski besedi s francosko melodijo! V občni narodni naudušenosti, ki je ugodno uplivala z Dunaja in Gradca, porodilo se je v Ljubljani »{{razprto|Slovensko društvo}}«. To velevažno društvo, v prvem času imenovano Slovenski zbor, osnovalo se je začasno dne 25. aprila 1848. Slovenskemu društvu bil je namen »{{razprto|omikanje slovenskega jezika in pouzdiga slovenske narodnosti}}«. Ta obširen namen je izvrševalo na različne načine. Skrbelo je za pouzdigo šolstva; izdajati je jelo narodne pesmi: »{{razprto|Slovensk o grlico}}«; bavilo se je s politiko; {{razprto|osobit o pa si je postavilo nalogo prirejati besede in gledališke predstave}} ter si je ravno v tem pogledu pridobilo znatnih zaslug, ker je tem potom najuspešneje netilo narodno zavest. V obče moramo reči, da je bilo delovanje društva namenjeno v to: pridobiti veljavo slovenskemu jeziku v javnem in privatnem življenju. Na čelu društvu je bil dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} kot vodja, tajnik pa je bil marljivi pisatelj {{razprto|Fran Malavašič}}. Nas seveda zanimajo v prvi vrsti besede in gledališke predstave, kakšne da so bile! Videli smo namreč, s kako težavo so prišli Slovenci na Dunaju do pesmi in melodije; zdaj pa, ko še ni bilo priprav, lotilo se je Slovensko društvo besed in predstav. In kako smelo je nastopilo! Brez potrebnega repertoarja, brez napevov, izreklo se je društvo, da hoče ustanoviti narodno gledališče v Ljubljani. (Illyr. Blatt, 1848. št. 100.) Postavilo si je torej nalogo, katero še danes izvršujemo in katere še nismo izvršili. S svojo naudušenostjo je elektrizovalo vse kroge, da se je vsa Ljubljana čutila slovensko in da je vsa Ljubljana prav za prav imela le jednega nemčurja, kateremu so naredili mačjo godbo in mu je o tisti priliki pel Žiga Bučar: <poem> <p align=center>»Geh lieber aus dem Land, Du machst uns so nur Schand«{{prelom strani}}</p> </poem> po znani melodiji: <poem> <p align=center>»Gehe lieber in ein Kloster Und bete ein Paternoster«.</p> </poem> Leta 1849. je na Rožniku Filharmoniško društvo nauduševalo občinstvo s slovenskimi pesmimi. Pl. Höffern, vrli slovenski pevec, predlagal je, naj se uvede v Ljubljani slovenski ples, vender so ta predlog, četudi so ga nekateri odborniki odobravali »načeloma«, drugi odločno obsojali in zavrgli. Neki Fr. pl. {{razprto|Scio}} otvoril je plesno šolo (1848), v kateri je tudi učil »kolo«. Vseh besed in predstav, ki jih je priredilo Slovensko društvo, bilo je 12. Vršile so se v deželnem gledališču. {{razprto|Prva beseda}} bila je dne 30. maja 1848 na čast cesarjevemu godu. Uspeh bil je velikanski. »Novice« (list 23.) uskliknile so naudušeno: »Hvala Bogu! da smo spet enkrat, in sicer iz globočin src mile glase svoje domovine v gledišču peti slišali, da smo se smeli spet enkrat na glas veseliti po dolgem trpljenju! Slava in hvala Ferdinandu, ki so nam to neprecenljivo veselje dodelili in nas sovražnih spon oteli, katere so nam toliko let branile v svoji domači hiši materin jezik govoriti in prepevati. Slava, slava Ferdinandu!« Na programu te besede bilo je petje in deklamacije. Za napravo besede pridobil si je največ zaslug J. {{razprto|Bučar}}, oče našega opernega pevca, g. Frana {{razprto|Bučarja}}. Kamilo {{razprto|Mašek}}, učitelj ljubljanske muzikalne šole, in {{razprto|Fleišman}} skrbela sta za napeve, katere sta takorekoč sproti skladala za vsako besedo. Najprvo se je pela pesem {{razprto|Potočnikova}}: »{{razprto|Slava našemu cesarju}}« (zbor), potem »{{razprto|Dolenjska}}«, tudi {{razprto|Potočnikova}}; {{razprto|Antona Slomška}} pesem »{{razprto|Veselja dom}}« pela je gospica; nadalje se je pelo: »{{razprto|Slovenca dom}}«, {{razprto|Pesem slovenskih narodnih stražnikov}}« (Malavašič-Fleišman, zbor), »{{razprto|Mornar}}« (Prešeren-Fleišman), »{{razprto|V spomin Vodniku}}« (Prešeren-Fleišman); »{{razprto|Duh slovenski}}« (zbor); »{{razprto|Vojaška}}« (Koseski), deklamoval je modroslovec Ivan {{razprto|Mahkot}}, sedaj c. kr. vladni svetnik v Ljubljani in voditelj c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico; »{{razprto|Veršac}}«, deklamoval bržkone isti. Tu mi je omeniti, da ima Dramatično društvo slovenski trak, ki ga je nosil modroslovec Ivan Mahkot, ko je nastopil prvič kot deklamator. G. Ivan Mahkot bil je tako izvrsten govornik, da mu je tedanji nemški gledališki vodja, ki ga je videl in slišal deklamovati, koj ponudil angažma za Monakovo. V zboru je izvrstno sodeloval {{prelom strani}} mej drugimi g. {{razprto|Matija Šuštaršič}}, svak g. dr. J. Mencingerja, odličnega rodoljuba in odvetnika v Krškem. Dr. Janez Bleiweis, ki je vestno poročal o vseh besedah in predstavah, sklenil je svoje poročilo z besedami: »Vsak dober Kranjec je zadovoljen gledišče zapustil z voščilom, da bi nam Slovenski zbor enako veselico spet kmalo napravil.«<ref>S temi in naslednjimi podatki popravil sem pomote, ki se nahajajo glede besed in predstav v letih 1848–1850 pri pisateljih, ki so nam do danes o tem poročali, kakor: P. v. {{razprto|Radics}}: »{{razprto|Der verirrte Soldat}}« 1865 in »Slovenska Talija«, zv. I.</ref> Spoznavati se je jela važnost besed, in sam Bleiweis poudarja (»Novice« 1848), »{{razprto|da je jeden izmed najgotovejših in najpotrebnejših pripomočkov za pouzdigo domačega jezika ta, da ga spravim o v pesmih ali v govoru v gledališče}}.« {{razprto|Druga beseda}} bila je dne 19. junija 1848, tudi v deželnem gledališču. Pri tej besedi je sodelovalo mnogo gospic in gospodov, katerim gre čast in hvala cele domovine.(»Novice«.) V gledališče je privrelo še več občinstva, nego k prvi besedi, tako da je bil v gledališču »silni drenj«, znamenje, da je Ljubljančanom slovenska beseda prav po volji. Pelo se je in deklamovalo. Gospica {{razprto|Planinec}} je govorila poslednji govor Ivanke iz »{{razprto|Device orleanske}}«, in je ta deklamacija silno ugajala. Modroslovec {{razprto|Ivan Mahkot}} deklamoval je Koseskega pesem: »{{razprto|Kdo je mar}}«, z izvenrednim uspehom. Nekaj pesmi se je igralo na klavirju. Neki gospod je pel Fleišmanovo skladbo »{{razprto|Pod oknom}}«. Nadalje so se pele pesmi «{{razprto|Popotnik}}« (čveterospev); »{{razprto|Jaz sem mlada IIirka}}« (pel ženski zbor); »{{razprto|Tri pesmice vjedni}}«; dve pesmi hrvaškega skladatelja J. Padovca: »{{razprto|Moje jutro}}« in »{{razprto|Moje drago}}«, pela je gospica {{razprto|Sporer}}, hči protomedika dr. Jurija Sporerja. Potem: »{{razprto|Slovenca dom}}« (pesem); pesem: »{{razprto|Bleško jezero}}«<ref>Priobčena v »Novicah« 1848, list 10.</ref> (K. Hueber-Mašek), pele so gospice dvakrat. Posebe mi je tu omeniti dveh pesmi, namreč »{{razprto|Dolenjska zdravica}}« in »{{razprto|Zvonikarjeva}}« (Blaža Potočnika). Obe pesmi peli so Krakovčani z izrednim uspehom. Ti Krakovčani, katerih pradedje so že pri kapucinskih predstavah v 17. veku igrali znatno ulogo, bili so navadni ljudje, toda z izvrstnimi glasovi. »Novice« posebno hvalijo njih imenitne {{razprto|visoke}} (tenorje) in {{razprto|globoke}} (bas) glase. Jeden izmed njih je imel tako visok glas, da bi mu Dunajčanje, če bi bil v pevski umetnosti izučen, dali gotovo najmenj pet tisoč goldinarjev na leto plačila, zakaj čisti visoki glasi {{prelom strani}}so redki, ker jih glediški pevci zvečine skoro {{razprto|zapojó}}, pa tudi {{razprto|zapijó}}. {{razprto|Prva gledališka predstava}} bila je dne 8. julija 1848. Igrala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}« v korist šentviškim pogorelcem pri Zatičini. Igra se je slavno obnesla; gledališče je bilo navzlic hudi vročini polno. Igro je nekoliko popravil M. {{razprto|Kastelec}}. Čisti dohodek je iznašal 120 goldinarjev. Predstava je naudušila vse rojake in nepopisno veselje, kateremu je dal duška Bleiweis v svojih »Novicah«, zavladalo je po vsej Ljubljani. »{{razprto|Hvala Bogu}}«, pravi Bleiweis, »{{razprto|da smo po težava h prišli na tist o stopinjo, na kateri so naši stariši že pred 58 leti stali , ko so smeli, kakor zdaj mi, Županovo Miciko igrati}}.« Leta 1848. bilo je še ljudi, kateri so bili pri predstavi »Županove Micike« leta 1789. »Stara gospa«, piše Bleiweis v »Novicah«, »katera se še z veseljem spominja prvikrat igrane »Micike«, povedala mi je, da že vsi tedanji igralci v grobu počivajo. Imenitni igralci pa so bili vsi, in – Bog jim daj večni mir in pokoj – gotovo so bili tudi iskreni Slovenci. — Tulpenhajm bil je lastnik suknarske fabrike v Selu poleg Ljubljane, g. {{razprto|Deselbruner}}; Sternfeldovka je bila žena pl. g. {{razprto|Garcarolija}}; Monkof je bil g. {{razprto|Makovic}}, zdravnik in Linhartov svak; Jaka, župan, bil je dr. {{razprto|Morak}}<ref>A. Dimitz navaja v svoji zgodovini »dr. Merka«, v »Blätter aus Krain« pa »dr. Moraka«. Dr. J. Bleiweis (»Novice«) navaja ime »dr. Morak«.</ref> (pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju); Micika je bila gospa {{razprto|Linhartova}} žena; Anže je bil dr. {{razprto|Piller}}; Glažek pa dr. {{razprto|Repič}}; – šepetalec je bil g. {{razprto|Linhart}} sam.« Vidi se, da je stara gospa dr. J. Bleiweisu, kateri še ni vedel, kaj je pisala o tej igri »Laibacher Zeitung« l. 1789., dobro poročala. Ustnemu poročilu gospodov, kateri so videli »Miciko« l. 1848., kakor gosp. računski nadsvetnik {{razprto|Jakob Zabukovec}} in g. {{razprto|Ivan Mahkot}}, ki je sam igral{{redakcija| |,}} zahvaljujem, da so mi povedali, kdo je igral Miciko tega leta (1848). Sternfeldovka bila je gospa Schöppel, soproga poznejšega dvornega svetnika; Jaka, župan, bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}, Micika bila je {{razprto|Leopoldina Krsnikova}}, hči profesorja Krsnika; Anže je bil {{razprto|Žiga Bučar}}, pozneje zdravnik v Novem Mestu; šepetalec je bil dijak Janez {{razprto|Zorin}}, ki je šepetal tudi pri vseh poznejših predstavah. Igra je imela sijajen uspeh. Pred igro bilo je nekaj pevskih {{redakcija|toček|točk}}, katere so izvajali izvrstni pevci. Te pesmi so bile: »{{razprto|Ilirski}}{{prelom strani}} {{razprto|kor}}«, »{{razprto|Hčere svet}}« (Tomažičeva, ki pa ni nič ugajala). Posebe omeniti mi je pesmi: »{{razprto|Kje so tiste rožice}}«. Pela jo je izborno gospica {{razprto|Lika}} (Angelika) {{razprto|Pič}} , hči sestre Schöppelnove. Blaža Potočnika pesem: »{{razprto|Planinar}}«, pel je {{razprto|Höffern}}{{redakcija| |,}} {{razprto|vitez Saalfeldski}}, ki je bil takrat avskultant in je pozneje 1876(?) umrl c. kr. vladni svétnik v Ljubljani. Höffern bil je izvrsten baritonist. Še danes se spominjajo ljudje, kako je izvrstno pel v gledišču pesem: »{{razprto|Rudeči sarafan}}«, Popotnik", »{{razprto|Stari Kranjec}}« in »{{razprto|Kde dom je moj}}.« Ta večer nastopili so spet vrli Krakovčani ter so peli pesem: »{{razprto|Gorenjsk a smešnica}}«. Bržko so se na odru pokazali v lepih oblekah, pozdravilo jih je občinstvo naudušeno. »Kako pa je to,« upraša Bleiweis, ki je na vse ostro pazil, »da jih je bilo ta večer mnogo manj, kot prvikrat? Ali jih je kdo zdražil? Pred ko ne! Zakaj duhovi razprtije trudijo se danes, kjerkoli morejo, edinost in spravo podkopati.« Dne 6. septembra 1848 predstavljali sta se dve igri: »{{razprto|Golfani starec}}« in »{{razprto|Županova Micika}}« (drugič). Igro: »{{razprto|Golfani starec}}« priredil je {{razprto|Ivan Babnik}}. Dr. Romača je igral Ivan Mahkot. V tem času je besnela bitka za barve; vsled tega se je pokazal dr. Romač v nasprotni obleki: imel je rumene hlače, rdeči naprsnik in modri frak. Gledališče je bilo polno. Neobičajen uspeh je imela prihodnja predstava, prirejena na čast občnemu zboru Slovenskega zbora. To je bilo {{razprto|dne}} 22. {{razprto|novembra}} 1848 in se je igrala burka s petjem »{{razprto|Tat v mlinu}}« ali »{{razprto|Slovenec in Nemec}}«.<ref>L. 1850. predstavljala se je ta burka tudi v Idriji.</ref> Češki je to burko spisal {{razprto|Štepanek}}. Zgodovina prevoda je zanimljiva. Ko je prof. {{razprto|Kleeman}} prišel v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja, uvidel je, da mu je treba znati slovenski. Jel se je učiti slovenski. J. Kosmač bil mu je učitelj. Ker je Kleeman znal češki, jel je s Kosmačem prevajati burko »Tat v mlinu«. Prevod je bil skoro gotov in sta ga izročila Bleiweisu, da ga priredi za predstavo. Bleiweis je popravil tekst, Fleišman pa je zložil petje, in burka je šla koj na deske. Vse je zopet vrelo v gledališče. O polu sedmih ni bilo moči priti v gledišče; več gospa si je v veliki gneči obleko strgalo in zlatnino s sebe izgubilo, predno so mogle na svoje sedeže priti. Čez 200 ljudi moralo se je vrniti, ker niso dobili prostora; mnogi pa so se zadovoljili s tem, da so stali zunaj pred vrati ter tu poslušali. Vročina pa je bila taka, da ni moči dopovedati, kdor ni sam skusil. Ljudje so kar omedlevali. Ko so pevci zapeli{{prelom strani}} pesem koscev, treslo se je gledališče od ropota ginjenih poslušalcev. Duh narodni se je unel. (»Novice« 1848.) Uloge so bile tako razdeljene: Graščinski oskrbnik – g. C. (Cetel); Tomaž, mlinar – {{razprto|Ivan Mahkot}}; Katrica — gospica {{razprto|Lavoslava Krsnikova}}, ki je izvrstno pela pri kolovratu Poženčanovo pesem: »{{razprto|Predišk}}a« (natisnena v »Novicah« 1846, list 47.)<ref>Vrlo pevko Lavoslavo Krsnikovo pokopali so na binkoštno nedeljo l. 1850.</ref>; Javornik, študent – {{razprto|vitez Höffern}}, ki je pel izborno pesem »Starega Kranjca« (Kaj doživel sem na sveti); Aron Mavšel – {{razprto|Oparnik}}, takrat avskultant; Mihec (Nemec), prvi mlinarski hlapec – {{razprto|Žiga Bučar}}; Anička, gospica K .......; Doroteja – gospica M. (Martinakova), ki še zdaj živi v Ljubljani; desetnik – {{razprto|Karol Krsnik}}. (Umrl v Bolonji 1857.) Burka je imela tako lep uspeh, da se je ponavljala {{razprto|dne}} 29. {{razprto|novembra}} 1848. Zadnja predstava v tem letu bila je {{razprto|dne}} 4. {{razprto|decembra}} in se je igrala Kotzebujeva burka: »{{razprto|Zmešnjava čez zmešnjavo}}« v Ivana Babnika prevodu. Burka ni ugajala Bleiweisu, ki je odločno zahteval, da ne pride več na deske. (Nahajali so se v njej izrazi, kakor svinja in jednaki.) Vsled tega se je unela žurnalistična vojska mej »Novicami« in časnikom »Illyrisches Blatt« (Kordeš). Bleiweis je zahteval, da niti prostak ne sme rabiti surovih besed, dočim je Kordeš to zagovarjal. Leta 1849. se je predstavljal, in sicer {{razprto|dne}} 24. {{razprto|januvarja}}: »{{razprto|Veseli dan}}« ali: »{{razprto|Matiček se ženi}}«. Makso {{razprto|Raab}} bil je Matiček, igrala pa je tudi gospa {{razprto|Matavškova}} , soproga c. kr. okrajnega sodnika v Ljubljani. Gledališče je bilo spet polno. Čisti dohodek predstave je iznašal 124 goldinarjev. {{razprto|Dne}} 15. {{razprto|februvarja 1849}} bila je predstava na spomin Valentinu Vodniku. {{razprto|Karol Dežman}} spisal je za ta večer {{razprto|prolog}}. Moški zbor je pel »{{razprto|Husitsko}}«. Igrala se je igra: »{{razprto|Slave venec}}«, potem pa se je deklamovala predigra iz »{{razprto|Device orleanske}}«. Tibodarc bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}; Ivana – gospica {{razprto|Planinec}}; starec – {{razprto|vitez Höffern}} . (Poročevalec z bojišča). {{razprto|Dne}} 10. {{razprto|septembra}} 1849 predstavljala se je igra: »{{razprto|Dobro jutro}}«, prevedena iz češkega. Glavno ulogo je igral {{razprto|Žiga Bučar}}. Medičar ({{razprto|Goršič}}) pel je dve pesmi s sijajnim uspehom. Urednik petju in igri bil je dr. J. {{razprto|Bučar}}. {{prelom strani}} {{razprto|Dne}} 15. {{razprto|decembra}} 1849 se je predstavljala Josipa bana Jelačića igra: »{{razprto|Rodrigo in Elvira}}« (ali: »Hochverrath und Biürgertreue«), dramatična slika v treh oddelkih. Predstava ni imela nobenega uspeha. Igro je spisal Jelačić, ko še ni prekoračil dvajsetega leta. Predstava se je vršila v nemškem jeziku, le igralka gospica {{razprto|Vesel}}, {{redakcija|član|članica}} nemškega gledišča, deklamovati bi imela monolog iz 4. dejanja »Device orleanske« v slovenskem jeziku in kostumu. Toda deklamacija je izostala radi razpora z nemškim vodjo. Ista igralka deklamovala je dne 19. oktobra 1849 v nemškem gledališču: »{{razprto|Pesem od vrliga moža}}« (Bürger-Koseski) in »{{razprto|Kaj je ljubezen}}«. {{razprto|Zadnja predstava}}, ki jo je priredilo Slovensko društvo, bila je {{razprto|dne}} 19. {{razprto|junija}} 1850 na čast deželnemu glavarju grofu Chorinskemu. Igrali sta se dve igri: »{{razprto|Kljukec je od smrti ustal}}« in »{{razprto|Udova in udovec}}«. Čisti dohodek predstave bil je namenjen v korist pogorelcem na Kranjskem in nesrečnim bratom na Štajarskem, po povodnji poškodovanim. Z zadovoljstvom omenjajo »Novice«, da smo s poslednjo igro – poslovenil jo je sam BIeiweis − storili znaten korak. Do zdaj so bile vse igre uzete iz prostega ljudstva; v ti igri pa se je pokazalo, da znamo tudi kaj več igrati, kakor samo proste reči. Pri tej predstavi je nastopila tudi gospodičina Lujiza {{razprto|Oblak}}, hči tedanjega ljubljanskega odvetnika dr. Oblaka, še zdaj živeča na Dunaju. Poleg teh predstav imelo je Slovensko društvo tudi v svojih prostorih zabave, pri katerih se je pelo in govorilo. Tako je v Virantovi hiši, kjer je imelo društvo svoje shode, o polunoči deklamoval Karol Dežman svojo pesem: »{{razprto|Slava Slavjanom}}«; Ivan Mahkot pa je tu deklamoval Koseskega »{{razprto|Puško začarano}}« in »{{razprto|Nemškutarja}}«. Ko se je društvo l. 1849. preselilo k Virantu, priredilo je na novega leta dan besedo v svojem novem stanišču. Pri besedi, katere so se udeležili mnogoštevilno hrvaški častniki, sodeloval je umetnik {{razprto|Eller}} in umetnica {{razprto|Michelli}}. To je delovanje Slovenskega društva na polju slovenske dramatike. Iz vsega vidimo, da je Slovensko društvo mnogo storilo na tem polju. Pokazalo je poznejšim rojakom pot, na katerem jim je bilo nadaljevati započeto delo. Njega delovanje pa je tudi bilo rodoljubno, kajti dobiček, ki so ga donašale predstave, obračalo je v dobrodelne namene. Takisto požrtvovalni so bili igralci in pevci. Jedino, kar jim je dalo društvo, bilo je to{{redakcija|.|,}} da jih je zdaj pa zdaj po predstavi pogostilo »Pri slonu«. Društvo {{prelom strani}}je uživalo simpatije naroda; naklanjali so mu denarne podpore (dohodke veselic), Miroslav Vilhar mu je dal prodajo »Jamske Ivanke«, in le tako moglo je društvo uspešno delovati. Toda žal, da ni moglo neprenehoma delovati! Dana ustava se je krčila od leta do leta bolj in bolj ter morila prosto duševno gibanje, tako da je s 31. decembrom l. 1851., ko je bila odpravljena, zadala smrtni udarec slovenskemu gibanju. ===Gledališko društvo.=== Lepi uspehi slovenskih gledaliških predstav morali so obodriti Slovence, da so začeli misliti na ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani. Z domoljubnimi silami in diletanti ne more se postaviti temelj stalnemu gledališču. Leopold {{razprto|Kordeš}}, bivši urednik časnika »Laibacher Zeitung«, bil je prvi, ki je v tem časniku izprožil hvalevredno in imenitno misel za pouzdigo slovenskega jezika, {{razprto|da bi se v Ljubljani ustanovilo slovensko gledališče s stalnimi igralci}}, kateri bi po zimi igrali v Ljubljani, po leti pa bi hodili igrat na Štajarsko, Goriško, Tržaško ter v druge slovenske kraje. Kordeš je poudarjal važnost gledališča za narodni razvoj in se je sklicaval na to, da imajo vsi narodi Avstrije svoja gledališča, zakaj bi ga mi ne imeli. Novo podjetje je mislil osnovati na delnicah po 10 goldinarjev ter je računil, da bi bilo dovolj 100 delnic, kar pa se je Bleiweisu zdelo premalo. Podpise za delnice sprejemala sta {{razprto|Kordeš}} in {{razprto|Babnik}}. Za podpise se je posebno trudil {{razprto|Zupan}}, ki je trdil, da jih sam 100 nabere. In res. Do meseca aprila 1850 podpisalo se je že 100 delnic za slovensko gledališče, tako da je že dne 1. marca bil {{razprto|prvi zbor}}, na katerem je Kordeš razodel svoje misli. Zbor pa Kordeševega načrta ni sprejel, nego je izvolil odbor 7 mož, katerim je izročil vodstvo »{{razprto|denarnih in umetalnih zadev}}«. V odbor so bili voljeni: {{razprto|Holcer}}, kupec in posestnik; dr. {{razprto|Strupi}}; {{razprto|Ambrož}}, posestnik; dr. {{razprto|Klun}}; dr. {{razprto|J. Bleiweis}}; {{razprto|Debevec}}, posestnik in kupec; Balant {{razprto|Zupan}}, kup. pomočnik; za namestnike pa: {{razprto|Šreyer}}, kupec; {{razprto|Eržen}}, zdravnik; {{razprto|Lavrič}}, c. kr. kantonski sodnik. Temu odboru je bila dana naloga izdelati načrt. {{prelom strani}} Dne 4. aprila sešli so se spet člani v občni zbor, na katerem so se osnovali po novem načrtu. Za predsednika društvu izvolili so {{razprto|Karola Holcerja}}, njemu za namestnika dr. Strupija in za tajnika Ambroža in dr. Kluna. Odbor se je razdelil v dva odseka: 1.) {{razprto|odsek za denarno oskrbništvo}} (Holcer, Debevec, Šreyer in Eržen), 2.) {{razprto|odsek za umetalna opravila}} (vsi ostali odborniki). Načrta, {{redakcija|t. j.|tj.}} pravil niso še izdelali, pač pa se je sklenilo izdati posebne liste za nabiro delnic. Stvar je ugodno napredovala, kajti oglašali so se rojaki tudi od zunaj, ki so podpisavali delnice. Dne 4. maja zbral se je odbor deležnikov slovenskega gledališča in se je posvetoval in dognal postave ({{redakcija|t. j.|tj.}} pravila) za napravo gledališča, katere so se dne 26. maja predložile občnemu zboru v pretres in potrjenje. Ko bi se tako ustanovilo društvo, zmatralo je za svojo prvo skrb, razpisati darila za najboljše izvorne slovenske igre. Ne morem, a da ne bi o tej priliki omenil, da takrat, kakor tudi pozneje, ta pot ni bila prava. Kdo bi že takrat mogel zahtevati slovenskih iger! Za prevode dobrih iger moralo bi se skrbeti in pridobiti dovoljno igralno osobje; to bi bilo v prvi vrsti potrebno. Z izvornimi igrami ne uzdržuje se nobeno gledališče. Kakor ni bilo drugače pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Ni se oglasilo dosti, pa tudi ne dostojno število dobrih igralcev, ki bi se za plačilo pri stalnem slovenskem gledališču »udinjali«. Kaj je tedaj bilo treba storiti? Odbor se je zopet zatekel k stari zstemi in je sklenil povabiti rodoljubne gospodičine in gospode, ki so že večkrat iz čiste ljubezni do slovenskega jezika igrali. Ker pa ni imel l. 1850. nobenega repertoarja, sklenil je odborm skrbeti za »izvrstnejše« igre. Tako je kupil žaloigro: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}« za 30 goldinarjev in od Fr. Cegnarja »{{razprto|Deboro}}« ravno za isto ceno. »{{razprto|Postave akcijniga društva za ustanovite v slovenskega glediša v Ljubljani}}«, katere je potrdil občni zbor dne 26. maja, 1850, nahajajo se natisnene v dokladnem listu k 23. listu »Novic« 1850. Pravila so dobro sestavljena. V istem dokladnem listu javlja odbor deležnikom, da se je začelo uplačevanje delnic; tudi se tu nahaja razglas vsem, ki hočejo kot igralci ali igralke slovenskemu gledišču pristopiti. Delnice se niso uplačevale, igralcev se tudi ni oglasilo zadosti, in vsled tega je lepo zasnovano podjetje jelo hirati in je konečno popolnoma zaspalo. {{prelom strani}} Narodno gibanje v Ljubljani pa ni ostalo brez upliva na zunaj. Vse se je začelo zavedati in posnemati Ljubljano. Tako so dne 30. julija 1850 celjski dijaki priredili gledališko predstavo v celjskem mestnem gledališču. Igrali so igro »{{razprto|Raztresenca}}«, ki je isto leto pri Jeretinu na svetlo prišla. {{razprto|Kar je značajno za tedanje, a zanimlji o za današnje društvene odnošaje celjske, je to, da so ti mladi igralci, razven jednega, bili sinovi čisto nemških roditeljev}}. Proti koncu istega leta igrala se je tudi v Idriji burka »{{razprto|Tat v mlinu}}«. ===Narodna čitalnica ljubljanska.=== Vodnikova stoletnica, ki se je praznovala 1858. leta, imela je za društveno življenje jako ugodne posledice. Rojaki so čutili, kako živo jim je potreba društvenih shodov, v katerih bi se posvetovali o skupnih stvareh. Dr. Lovro Toman, kateri je izprožil in vodil Vodnikovo slavnost, pridobil si je zato nevenljivih zaslug. Vsak je predobro vedel, da morajo zopet zasijati žarki svobode, ki so tako naglo potemneli z letom 1850. In za to novo dobo treba se je bilo resno pripravljati. In res! Leta 1860. začelo se je ustavno življenje v Avstriji, začela se je doba svobodnega razvijanja tudi po Slovenskem. Rodoljubi jeli so se spet krepko potezati za slovenščino, in da niso v javnem življenju imeli lahkega posla, to lahko verujemo. Nasprotnikov slovenščine bilo je še mnogo in premnogo, in ti nasprotniki niso niti trpeli, da svoj jezik zovemo {{razprto|slovenski}}. Saj je Krommer dne 13. februvarja 1863 zahteval v deželnem zboru kranjskem, da naj se naš jezik zove {{razprto|kranjski}} jezik in da v naši deželi nima slovenščina nič opraviti. V tej dobi približevali so se pisatelji Hrvatom, opuščaje »{{razprto|domačo}}« slovenščino Vodnikovo in Prešernovo, kar pa je Grün dne 28. januvarja v seji deželnega zbora odločno grajal in je rekel: Ljubljana se ima obračati na Dunaj, pa ne v Zagreb, Beligrad ali Cetinje, in se mora sedanja slovenščina zopet prestaviti na »kranjski« jezik. Borba za slovenščino bila je torej huda in rodoljubi so se le trudili spraviti slovenščino v javnost. Tako je deželni poslanec Jože Zagorec, ko je govoril slovenski, priporočal to drugim poslancem. V deželnem zboru je vsak slovenski predlog padel ter{{prelom strani}} dr. J. Bleiweis z rojaki ni mogel niti toliko doseči, da se slovenski govori priobčujo v slovenskem jeziku. Pod zaščito ustavne jednakopravnosti jela so se snovati društva, zlasti so se porajale čitalnice. Te čitalnice niso bile nič drugega, nego nadaljevanje delovanja Slovenskega društva in jednakih društev, ki so nastala l. 1848. Tako vemo, da so si rodoljubi v Gorici osnovali l. 1848. {{razprto|slovansk o čitalnico}}, katera se je razlikovala od Slovenskega društva v tem, da se ni bavila s politiko, ampak je skrbela za prospeh društvenega življenja. (»Illyr. Blatt« 1848, št. 44). »Novice« same izprožile so misel o snovanju »bukvarnic« v vsaki soseski, kakor so takrat čitalnice imenovali, in da so jih ubogali rodoljubi, temu nam je priča kmet Jurij {{razprto|Lečnik}}. V neki vasi blizu Slovenjega Gradca bila je že l. 1849. bukvarnica (čitalnica). V omenjenem selu živel je šestdesetletni starec, z imenom Jurij Lečnik, pri katerem so se vsako nedeljo in vsak praznik shajali kmetje, da so brali slovenske časopise ali pa so jih brati poslušali. Jurij Lečnik bil je naročen na vse slovenske časopise. Malavašičev »Pravi Slovenec«, kateri nam poroča o tem na strani 240, l. 1849., omenja: »Sploh pa moramo našim štajarskim bratom čast dati, da se v vsakem oziru veliko bolj goreče domorodce kažejo{{redakcija|,| }} kakor marsikje.« Za duševno in društveno življenje bila je najvažnejša narodna čitalnica ljubljanska, ki je bila osnovana dne 30. avg. 1861. Ona je bila središče in shajališče slovenskih prvakov. V njej so se shajali odlični rodoljubi in pisatelji štajarski, koroški in primorski ter se posvetovali z ljubljanskimi rodoljubi o narodnih in književnih stvareh. Vse, kar se je storilo skupno za narodno življenje, izhajalo je iz čitalnice. Prvi predsednik ljubljanski čitalnici bil je Ambrož, skoro potem dr. Janez BIeiweis, torej ravno mož, ki je idejo gledališkega društva presadil na skromni oder čitalnične dvorane. Blagodejni duh, ki je oživljal narodno življenje v ljubljanski čitalnici, uplival je koristno na vso Slovenijo, in tako vidimo, da so se po vsem Slovenskem predramili rojaki ter so jeli ustanavljati čitalnice. Čitalnice so kar nastajale in že koncem leta 1869. bilo je 58 čitalnic na slovenski zemlji. Narodna čitalnica ljubljanska bila je torej središče vsega narodnega življenja. Ker pa je bila jedino narodno ognjišče v Ljubljani, imela je tudi obširno nalogo. Skrbela je za zabave,{{prelom strani}} prirejala je besede, gojila je petje in glasbo ter tudi dramatiko. Koliko in koli raznovrstno delovanje! V svojem početku izvrševala je to mnogostransko nalogo zelo sijajno, toda pokazalo se je koj, čimbolj se je razvijala, da je čitalnica kot taka pretesen okvir za vse stroke. Pokazala se je potreba, da je dramatiko treba posebe gojiti in da je Slovencem treba glasbenega zavoda. Tako je postalo Dramatično društvo, ki se je posvetilo dramatiki; tako je nastala Glasbena Matica, ki si je izbrala glasbo kot posebno stroko. Danes, ko oboje društvo uspešno deluje, smemo pač po vsej pravici reči, da sme čitalnica ljubljanska biti ponosna na svoje posestrime po vsem Slovenskem in da sme posebe biti ponosna na to, da sta iž nje nastali toli važni društvi: Dramatično društvo in Glasbena Matica. Pri veselicah in besedah, ki jih je prirejala ljubljanska čitalnica, ugajale so najbolj deklamacije, petje in gledališke pred stave. Zlasti slovenska dramatika, ki je bila pregnana iz deželnega gledališča v Ljubljani, našla je v tej čitalnici pribežavališče in varno zavetišče. Ljubljanska čitalnica bila je tudi gledališče, četudi skromno, brez vsake priprave, ali bilo je vender, kjer so se mogle prirejati slovenske dramatične predstave. Zasobniki so igrali, kakor so znali, igrali so brez repertoarja, to je napravljati so si ga morali sami, kajti dr. Janeza Bleiweisa zbirka bila je premajhna in vender je bila poleg Miroslava Vilharja iger vse, kar je imela dramatična književnost slovenska. Bilo je torej potrebno, da so se za vsako predstavo posebe prestavljale igre; in tako ni čudo, da je i prelagatelj sam igral na odru. Ljubljanska čitalnica priredila je do novembra 1867. leta na svojem odru 23 gledaliških predstav. To je bilo do onega časa, predno se je osnovalo Dramatično društvo. Rodoljubi po vsej Sloveniji pozdravljali so te predstave naudušeno ter so hvalili, da je bila najlepša misel, ki se je v tem času porodila v Ljubljani, da se je začelo po čitalnicah igrati v domačem jeziku. Mož, ki je pridno prelagal igre ter jih sam dobro igral; mož, ki je največ storil, da se je igralo na odru ljubljanske čitalnice, ta mož je bil Jakob {{razprto|Zabukovec}}, zdaj c. kr računski nadsvetovalec v Ljubljani. G. Jakob Zabukovec pripomogel je največ, da so se jele prirejati igre. Za prvo gledališko predstavo v čitalnici preložil je »{{razprto|Domači prepir}}« ({{redakcija|Kotzebu|Kotzebue}}: »Der häus{{prelom strani}}liche Zwist«) in je sam izvrstno predstavljal soseda. Preložil je še naslednje igre: »{{razprto|Gostilnica na pošti}}« (po Goldoniju); »{{razprto|Snubači}}« (Ein Mann von vierzig Jahren); »{{razprto|Popotnika}}« (Ein Zimmer zu zwei Betten); »{{razprto|Advokata}}«; »{{razprto|Selški brivec}}« (spevoigra). G. J. Zabukovec prelagal je kar sproti za vsako predstavo; bodril je rojake, naj osnujo društvo, katero bi se bavilo jedino le s prirejanjem iger. Na dramatskem polju, kjer še ni bilo toliko proizvodov, da bi zadoščali za gledališki repertoar, jeli so pisatelji pridno delovati. Videli so namreč, da je slovenskemu odru treba iger, in zategadelj je mnogokateri poskusil, kako bi koristil dramatski književnosti, oziroma slovenskemu gledališču. Vsled tega je ta oduševljena doba obrodila marsikateri sad, ki se ni dal porabiti za oder. L. 1864. jel je dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} izdajati zbirko iger, v kateri je priobčil naslednje igre: 1.) {{razprto|Županova Micika}}, 1864, 2.) {{razprto|Domači prepir}}, 3.) {{razprto|Strup}}, veseloigra v 1 dej., 1865, 4.) {{razprto| Svitoslav Zajček}}, 1865, 5.) {{razprto|Bob iz Kranja}}. Leta 1865. začel je {{razprto|Miroslav Vilhar}} izdajati zbirko gledaliških iger in je od te zbirke izšlo 6 zvezkov, in sicer: I. zvezek: »{{razprto|Detelja}}«, izvorna šaloigra v 1 dej., 1865; II. zvezek: »{{razprto|Župan}}«, izv. šaloigra v 2 delih, 1865; III. zvezek: »{{razprto|Filozof}}«, šaloigra po angleški, 1865; IV. zvezek: »{{razprto|Igra piké}}« (Une partie piquét), šaloigra v 1 dejanju, svobodno po francoski, 1865; V. zvezek: »{{razprto|Servus Petelinček}}« (Servus Herr Stützerl), šaloigra v 1 dejanju, 1865; VI. zvezek: »{{razprto|Pošten a deklica}}«, šaloigra v 1 delu, 1866. V »{{razprto|Slogi}}« priobčil je šaloigro: »{{razprto|Slep ni lep}}«. <ref>Junak te igre bil je neki sluga »Pri slonu«.</ref> Kakor so se Vilharjeve pesmi najprej pele v domačem kraju, n. pr. v Senožečah (pri Zelenu), tako so se tudi njegove igre igrale v Gorici, Ilirski Bistrici (v čitalnici), Postojini. Sam M. Vilhar je preložil še nekaj iger (»Striček«, »To sem bil jaz« in dr.). Leta 1865. priobčila je tudi »{{razprto|Zgodnja Danica}}« Frana {{razprto|Silvestra igrokaz}} v jednem dejanju: »{{razprto|Izgubljeni sin}}«. Nadalje nam je zabeležiti naslednje pisatelje na polju dramatične književnosti. {{razprto|Bogoslav Rogački}} spisal je izvorno igro v dveh dejanjih: »{{razprto|Kateri bo}}« (izdal Jeretin v Celju, novo izdajo preskrbel l. 1892. D. Hribar v Celju), in je poslovenil po Kotzebuju opereto »{{razprto|Tičnik}}«, kateri je glasbo zložil {{razprto|Benjamin Ipavec}}. Ta opereta se je večkrat igrala in je bila vselej z{{prelom strani}} burnim ploskom sprejeta. {{razprto|Fran Remec}} spisal je igrokaz v dveh dejanjih: »{{razprto|Samo, prvi kralj slovenski}}«, potem pa še izvorno burko v treh dejanjih: »Trapasti Juri«. V almanahu »Nanosu«, ki ga je izdal leta 1862. Janko (Puckmeister) Vijanski, nahajamo {{razprto|Antona Kosa Cestnikovega}} izvorno šaloigro v dveh dejanjih: »{{razprto|Strast in krepost}}«. Izmed pisateljev izvornih iger imenovati nam je dalje J. {{razprto|Bilca}}, ki je sestavil dramatičen prizor »{{razprto|Slovenija oživljena}}«, potem {{razprto|Ljudevita Tomšiča}} in njegove izvorne veseloigre v dveh dejanjih: »Lahkoumna Emica« (Slovanski Jug 1868). Od istega pisatelja imamo v rokopisu izvorno veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Spekel se je}}«, in v treh dejanjih s petjem: »{{razprto|Šilo za ognjilo}}« ali »{{razprto|Danes meni jutri tebi}}«, in konečno burko v jednem dejanju (poslovenjeno): »{{razprto|Morilci v Kravjej dolini}}«. {{razprto|Anton Klodič}} izdal je v Gorici (pri Seitzu l. 1868.) izvorno veseloigro v treh dejanjih »{{razprto|Novi svet}}«, potem »{{razprto|Materin blagoslov}}«. Od J. Alešovca, jako plodovitega pisatelja in prelagatelja, imamo šaloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Kdo je tat}}«, izvorno veseloigro s petjem: »{{razprto|Naselniki}}«, burko v treh dejanjih: »{{razprto|Ne vem}}«. Njegovo delo je »Dimež«, potem prevod »Lumpaci Vagabunda« in še mnogih drugih iger, ki jih naštevamo pozneje. Od {{razprto|Frana Celestina}} imamo igro v treh dejanjih: »{{razprto|Roza}}«, a od J. {{razprto|Ogrinca}}: »{{razprto|V Ljubljano jo dajmo}}«. {{razprto|Vicko Dragan}} je priobčil v Koledarju Matice 1867 komedijo v jednem dejanju »{{razprto|Vrbovčan poboljša svojeglavno ženko}}«; H. {{razprto|Penn}}: »Ilija Gregorič, kmečki kralj«, žaloigra v 4 dejanjih s petjem in melodramo, M. {{razprto|Maj ar}}: »Jagodice«, igra v jednem dejanju. Vredni so, da jih imenujemo, še tile pisatelji: Fr. {{razprto|Zakrajšek}}, (»Marija Antonijeta«, izv. žaloigra v petih dejanjih, »Stričnik kot stric«, veseloigra v jednem dejanju, po Schillerju »Lažnjivi stric«); {{razprto|Janez Globočnik}} (»Pravica ne prestane«, izv. igra v treh dejanjih, »Pravda«, veseloigra v jednem dejanju po Benediksu, »Zakonske nadloge«, veseloigra v dveh delih po Benediksu, »Svojeglavneži« – prevod); J. {{razprto|Lipež}} »Car Lazarjeva smrt«, žaloigra, odlomek tiskan v Glasniku); Fr. {{razprto|Jaroslav}} (»Slovenski Jurček«, izv. šaloigra v treh dejanjih); Fr. {{razprto|Severjan}} (»Smrt zedini ljubeča srca«, izv. žaloigra v treh dejanjih); J. {{razprto|Kosmač}} (»Kovačeva Minka«, veseloigra v jednem dejanju, »Hvaležni sin«, veseloigra v jednem dejanju, prevod); {{razprto|Srebški-Petrlin}} (»Modrost in pravica«, izv. igra v jednem dejanju; »Tragična«, žaloigra v jednem dejanju, po{{prelom strani}} nemškem; »Zaušnica po vsaki ceni«, šaloigra v jednem dejanju po nemškem). Osobito prelagatelji so bili pridni, kakor: {{razprto|Janez Globočnik}} (»Zakonske nadloge«, »Lakomnik«, igra v treh dejanjih, iz angleščine). Jakoba Zabukovca smo že prej omenili. {{razprto|Matija Valjavec}} ( »Ajant«, Cvetje 1864, »Ifigenija v Tavriju«, »Sin divjine«, po Halmu); M. {{razprto|Samec}} (»Belizar«, opera v četirih dejanjih; »Krivnja«, žaloigra v četirih dejanjih, spisal Müller, »Pijanec«, šaloigra v treh dejanjih po Kotzebuju, »Trip«, šaloigra v treh dejanjih po nemškem); {{razprto|Valentin Mandelc}} (»Bog Vas sprimi«, »Faust« I. del, »Išče se odgojnik«, »Gospod Zamuda«, »Moja zvezda«, »Na kosilu bom pri svoji materi«, »Pesek v oči«, »Ženski jok«, »Klobuk«, »St!«, »Doktor Robin«); dr. {{razprto|Matija Prelog}} (»Črni Peter«,Lercher 1866, »Zakonska sol«,Lercher 1866); J. {{razprto|Žepič}} (»Čudodelni klobuk«, po Klicperi; »Pozabljenec«, veseloigra v jednem dejanju po Kotzebuju); {{razprto|Josip Stare}} (»Najprej mati«, »Stara mesto mlade«, »Ženin od gladi«, »Gospod Čapek«, »Telegram«, »Požigalčeva hči« in »Norišnica v I. nadstropju«); {{razprto|Josip Nolli}} (»Po polnoči«, »Graščak in oskrbnik«, »Pri glasoviru«, iz francoščine, »Godčeve pesmi«, »Afrikanka«, »Gluh mora biti«, »V spanju«); {{razprto|Dragotin Šavperl}} (»Hamlet«); Fr. {{razprto|Rebec}} (»Jurčkove prikazni«, »Na mostu«, gluma v jednem dejanju, po Klicperi, »Žurnalisti«); J. {{razprto|Navratil}} (»Kljukec je od smrti ustal«, burka v jednem dejanju od Kotzebuja); Lujiza Pesjakova (»Na Koprivniku«, izv.; »Strup«, »Svitoslav Zajček«, »Zabavljica« in »Pokojni moj«); Fr. {{razprto|Marn}} (»Nikolaj Zrinski«, trag. v petih dejanjih po Körnerju, »Inserat«, veseloigra v treh dejanjih, češki Sabina) ; M. {{razprto|Majar}}; {{razprto|Peter Grasselli}} (Klicpera: »Roho vin čtverrohý«, veseloigra v jednem dejanju); D. {{razprto|Bole}}, {{razprto|Novomeščan}} (»Kovač«, igra v jednem dejanju, »Repatnica«, šaloigra v jednem dejanju, po Ifflandu); {{razprto|Makarovič}} (»Češki godec«, igra v petih dejanjih); Fran {{razprto|Podobnik}} (»Blaga mati«, igrokaz v treh dejanjih, »Kar se ne stori, se tudi ne zve«, igra v jednem dejanju, »Nesrečni denar«, veseloigra v treh dejanjih, po povesti izdelal); {{razprto|Ivan Rak}} (preložil Schillerjeve »Razbojnike«), L. {{razprto|Leskovec}} (»Romeo in Julija«); J. {{razprto|Križaj Severjev}} (»Tomaž Mor«, žaloigra v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico, Cvetje 1866, »Frančiška z Rimini«, tragedija v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico); J. {{razprto|Mohorčič}}, {{razprto|Andrejčkov Jože}}, {{razprto|Podgorski}} (»Zlato ne blaži«, dram. prizor po Klicperi), N. {{razprto|Dolinar}} in še nekaj drugih.{{prelom strani}} Z vsakim letom pojavljali so se novi pisatelji in prelagatelji{{redakcija| |,}} toda ker se njih imena nahajajo v izkazu gledaliških predstav slovenskih, ne navajamo jih tu od sebe. Mnogo iger je izdalo Dramatično društvo v »{{razprto|Slovenski Taliji}}«. Neminljivih zaslug za slovensko gledališče pridobili so si slovenski skladatelji. Že leta 1848., ko še ni bilo slovenskih skladeb toliko, da bi se mogle prirejati pevske slavnosti, nastopila sta Kamil o Maše k in Juri j Fleišma n ter sta spravila na javni oder svoje skladbe slovenskih pesni. Za njima je nastopil Riha r na glasbenem polju. Za gledališko glasbo skrbeli so čitalnični zborovodje, ki so zajedno opravljali službo dirigenta v slovenskem gledališču. Zborovodja F a b i a n, rodom Čeh, vodil je čitalniški zbor od početka do polovice leta 1866; Leop. B e 1 a r deloval je 1866, potem je nastopil Vacla v Prohaska . Za glasbeni del so skrbeli Anton N e d v e d, Davorin Jenko , dr. Benjamin Ipavec , Heidrich , Anton Foerster . Od malega prehajali so skladatelji do večjega. Mirosla v Vilha r podal nam je spevoigro: „ Jamsk a Ivanka". 1 ) Miroslav Vilhar je spisal .Jamsk o Ivanko " v Gradcu najprvo v nemškem jeziku (Johanna von Luegg), in jo je sam uglasbil. Nemški prevod je tudi ponudil ravnatelju nemškega gledališča. L. 1866. predstavljala se je z velikim uspehom četirikrat zaporedoma v deželnem gledališču in v čitalnici Ipavčeva opereta: „Tičnik". Dr. B. Ipavca najnovejše delo je spevoigra v treh dejanjih: »Teharsk i plemiči". Libreto je spisal Anton Funtek . Skoro potem zložil je Anton Foerster opereto: „Gorenjsk i slavček" . Prirejati predstave pomagal je „Južn i Sokol". Ker so se v prvem početku dajale kratke burke ali veseloigre, preuzemal je tudi „Sokol" katero točko ter je pridno telovadil. Od svojega postanka pa do 7. aprila 1867 priredila je narodna čitalnica ljubljanska 36 gledaliških predstav, od katerih je 4 priredila združena z „Južnim Sokolom", 2 predstavi je dal sam „Južni Sokol", 2 pa je napravil Pe n s pomočjo čitalniških diletantov. Evo teh predstav.3) ») „Jamsk a Ivanka". Izvorna domorodna igra s pesmami v treh dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1860. Posvečena Slovenskemu društvu. 2) P. pl. Radics omenja v knjigi: „Der verirrt e Soldat", čitalničnih predstav, toda nepopolno, kar bodi s tem popravljeno. Slovenske predstave v čitalnični dvorani in v starem deželnem gledališču. Let a 1S61. 1. Na Štefanjo. Parlament slovenski. Predstavljalo je 12 ,,poslancev", od katerih je vsak zagovarjal, daje narečje njegovega kraja najlepše. Parlament pa je z večino sklenil, govor bodi tak, kakor je pisanje. Let a 1862 . 2. 12. januv. Parlament slovenski. 3. 7. decemb. Prerokovanje vremena v prihodnjem letu. Spisal Blaž Potočnik. Predstavljali dve gospici. Muha in krop. Zložil J. Poklukar. Viljem Tel, I. del. Čitalo je to delo 14 gospodov in 1 gospa. Čitanje se je nadaljevalo 14. in končalo 21. decembra. Let a 1863 . 4. 4. januv. Domači prepir. (Kreg med ženo in možem, „Der hausliche Zwist".) Po Kotzebuju poslovenil Jakob Zabulcovec. Soseda je igral g. J. Zabukovec, moža g. Fran Ravnihar, ženo pa gospica Tomanova, zdaj omožena Coloretto. 5. 2. februv Vodnik, Zois, Linhart ali Slovenija oživljena. Dramatičen prizor. Zložil J. Bile. (Predstavljano na čast Vodniku.) Prizor je tiskan v „Glasniku" in „Novicah" 1. 1863. 6. 8. marca. Udova in udovec. Holbein, poslovenil dr. Janez Bleiiveis. Predstava na čast Cirilu in Metodu. Udovo je igrala gospica Tomanova. 7. 29. marca. Starost slabost. Po nemškem poslovenil I. Drobnic. (Leykam Gradec, 1859. Venec gled. iger 2 vez.) 8. 6. decemb. Snubači. Šaloigra, poslovenil Jakob Zabukovec, ki je bil z velikim ploskom klican. 9. 20. decemb. Dobro jutro Šaljiva igra, češki spisal VI. K. Klicpera. To igro v jednem dejanju poslovenil je Čeh Dr. Kleeman, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, ko se je učil slovenski z J. Kosmačem, skriptorjem licejske knjižnice ljubljanske. Isti Kleeman je tudi poslovenil igro: Tat v mlinu. -*4 51 &<- Let a 1864 . 10. 2. februv. Devica orleanska. Samogovor iz 4. dejanja. Deklamovala s spremljevanjem orkestra gospica Ema Tomanova, zdaj učiteljica v Gorici. (Beseda Vodniku v čast.) 11. 21. februv. Pravda. Šaloigra v jednem dejanju, po Benediksu poslovenil J. Globocnik, magistratni komisar. Matiča je igral g. Koblar in Vrbovca g. Per. 12. 6. marca. Filozof. Šaloigra, v jednem dejanju. Poslovenil Miroslav Vilhar. Gospica Matilda Hrovatinova (še živi) in dr. Bleiweis igrala sta izvrstno; nadalje gospica Klot. Žagarjeva (Minka), g. Wolf (Komar), g. Steinmec (strežaj), zdaj lesni trgovec v Bosni. Domači prepir. Soseda je igral g. Jakob Zabukovec, moža g. Fran Ravnikar, ženo gospica Hermina Tomanova. 13. 13. marca. Zupanova Micika. Igro je popravil dr. Janez Bleiiceis. Glažka je igral g. Brahsler, župana g Peter Grasselli, Miciko gospica Nollijeva (zdaj soproga g. Kagnusa), Anžeta g. Fran Vidic, (ki je pel Fleišmanovo: „Kranjski fantje, mi smo mi"), Tulpenheima (Siissheima) g. Ivan Tisen, Monkofa („Windberga") g. Fr. Drenik, „ Podgorsko" (Sternfeldovko) gospica H. Tomanova. 14. 20. novemb. Popotnika. Poslovenil Jak. Zabukovec. Popotnika sta bila gg. T in Z natakar g. Vidic. 15. 26. decemb. Strup. Veseloigra, poslovenila po nemškem Lujiza Pesjalcova. Ljudmila gospica T. E., Božidar g. R., Mati Ljudmilina gospica T. H. Kljukec je od smrti ustal. Burka. Poslovenil I. Navratil. Godrnjač g. Koblar, Kljukec g. Brahsler. 16. 31. decemb. Advokata. Komična opereta Schubertova. Priredil „Južni Sokol" v čitalnični dvorani. Ulajnar od koprolu. (Priredil Jos. Nolli). Let a 1865 . 17. 26. marca. Svistoslav Zajček — („Rothe Ha,are"). Prosto poslovenila Lujiza Pesjakom. Na novo je nastopila gospica Roza Frohlichova kot Ivanka in dr. Hinko Dolenec kot stotnik. 18. 2. aprila. Advokata. Po Schubertu. Poslovenil Jakob Zabukovec. Igra pike. Poslovenil M. Vilhar. Odlikovala se je igralka gospica M. Hohnova, (še živi v Ljubljani), ki je 1864 prvič nastopila. 19. 16. aprila. Bob iz Kranja. Češki VI. V. Klicpera. Javna predstava v deželnem gledališču. Priredila čitalnica in „ Južni Sokol" v korist siromakom Notranjcem. Petje zložil Fabian. Ivana Bilca prolog je govorila gospica Ema Tomanova. Gospica Angela Stergarjeva, hči dr. Stergarja, kije nalašč prišla v Ljubljano, pela je Ipavčevi pesmi „Lahk o noč " in „Ostan i pr i meni". Ona in nje sestra Gabrijela peli sta dvospev iz Mozartove opere „Nozze di Figaro", poslednja je še pela Strakoševo arijo: „D'amor e giubilo". Gospica Dragoila Milanova je prišla iz Zagreba in je igrala in pela „Potinj o i z Kranja". Polonico je igrala gospica Ana Nollijeva, Matiče je bil g. Josip Nolli, mojster Tomaž g. Peter Grasselli, odrtnik Grabež g. P. Drahsler. — Gledališče je bilo polno; prišlo je tudi mnogo ljudi s kmetov. Čisti dohodek predstave je bil 105 gld. 68 kr. 20. 11. maja. Advokata. (Na čast prvemu občnemu zboru „Slovenske Matice"). 21.26. novemb. Viljem Tel, 2. prizor v 3. dejanju. Ljudmila gospica Ema Tomanova; Janko g. Fran Vidic. 22. 2. decemb. Krst pri Savici. Prešernu v spomin priredil Penn v javnem gledališču. Sodelovali: Gospica Frohlichova, gg. Nolli, Drahsler in Penn. 23. 9. decemb. Krst pri Savici. 24.17. decemb. Strijček. Šaloigra v treh dejanjih, poslovenil M. Vilhar. Sodelovali so: Gospici Frohlichova in Nollijeva in gg. Koblar, Drahsler, Nikomed Ravnikar, c. kr. sod. pristav, Zupančič in Tisen ml. 25. 31. decemb. Ta večer je imel „Južni Sokol" besedo v čitalnici in se je igrala Levstikova šaloigra v jednem dejanju. -+S 63 e*~ Let a 1866 . 26. 4. februv. Tičnik. Opereta v jednem dejanju, po Kotzebuju poslovenil Bogoslav Rogacki, uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Osobe: Poljanec g. Vojteh Valenta; Ljuboslava gospica Roza Frohlichova; Zorinka, hišina gospica Ivana Podkrajškova; Blaž Zelenkovič g. Anton Jentl; Ključar g. Viktor Coloretto. (Beseda v spomin V. Vodniku.) 27. 25. februv. Tičnik. V čitalnici. 28. 18. marca. V gostilnici na pošti. Po Goldonijevi poslovenil Jakob Zabukovec. Odlikovala se je igralka Frohlichova kot Ljudmila. Dvospev iz Verdijeve opere „Attila", pela gg. Fr. Vidic in V. Coloretto. 29. 2. aprila. Tičnik. Čitalnica združena s „Sokolom" v pripomoč ubogim Dolenjcem v javnem gledališču. Sodelovali : Gospici Roza Frohlichova, Miza Srapkova, soproga c. kr. rač. svetnika Haubitza, in gg. A. Jentl, V. Valenta, V. Coloretto. Eliza Srapkova nastopila je prvič kot hišina. Čisti dohodek 415 gld. 37 kr. Dvospev iz Verdijeve opere „Attila". 30. 15. aprila. Kljukec je od smrti ustal. Igrala gg. Drahsler in Koblar. Predstava je bila v gledišču; priredila jo je čitalnica z „Južnim Sokolom". Bilo je tudi petje. Gospoda Fr. Vidic in V. Coleretto sta delala marmorn e kipe. 31. 27. sept. Tičnik. V čitalnici. Gospici Roza Frohlichova in Eliza Srapkova. 32. 21. oktob. Slep ni lep. Šaloigra, spisal M. Vilhar. (Odlikoval se osobito g. Jos. Nolli.) Predstavo je napravil v čitalnici »Južni Sokol" v spomin svoje tretje obletnice. 33. 28. oktob. črni Peter. Poslovenil dr. M. Prelog. Sodelovali gospica Marija Prelihova, zdaj v Mariboru, gg. Peter Grasselli in Josip Nolli. Let a 1867 . 34. 3. februv. Slovenija oživljena. Zois g. Drahsler-, Vodnik g. Koblar. 35. 24. marca. Zakonska sol. Poslovenil dr. M. Prelog. 36. 7. aprila. Ultra. Veseloigra. Prvič meglene podobe. Vse igre, izimši one, ki so bile že prej prevedene, prevajale so se sproti in so takorekoč „gorki" prevodi prihajali na oder. Vse predstave so se vršile v veliki dvorani čitalnice, le igra „Domači prepir", ki je bila prva dramatična predstava (dne 4. januvarja 1863) igrala se je v sobi, kjer je (v gosp. Fr. Ks. Souvana hiši, Šelenburgove ulice) imela čitalnica do junija 1. 1892. svojo bralno sobo. Vse predstave so bile ogromno obiskovane, tako da je n. pr. dne 3. februvarja 1864 bilo pri pred stavi čez 500 ljudi. Jedenkrat je bilo v vseh prostorih čez 800 ljudi. Bliskoma se je raznesel glas po vsem Slovenskem o izvrstnih zabavah in besedah, ki jih je prirejala čitalnica svojim članom. Koj po ljubljanski čitalnici jele so se snovati posestrime. Mariborska leta 1861., in koj potem tržaška (1861) in celjska 1862 osnovana, vse so posegale po repertoarju ljubljanske čitalnice. Čitalnica v Vipavi, osnovana 1864, predstavljala je »Viljema Tela" (1. prizor), v Celju predstavljali sta se 1. 1864. igri: »Raztresenca" in »Domači prepir", v Kranju igrali so 1. 1865. »Župana"; v Novem Mestu 1. 1866. »Strup" in »Domači prepir", v Mariboru 1. 1866. »Igro pike" in »Črni Peter". Dne 7. aprila 1867 bila je v čitalnici zadnja gledališka predstava. Istina je, da je še pozneje čitalnica prirejala gledališke igre, toda do dne 7. aprila skrbela je ona jedina za gledališke predstave; in kako dobro se je organizovala, vidimo iz tega, ker je imela poleg zbora svoj orkester, pri katerem so sodelovali sami mladi rodoljubi. Skrb za nadaljnje prirejanje gledaliških predstav preuzelo je v tem času ustanovljeno Dramatično društvo, katerega pravila je potrdila c. kr. deželna vlada z dopisom z dne 18. aprila 1867, štev. 1222. Dr. Janez Bleiweis bil je gotovo najboljši tolmač javnega mnenja, ko je novo društvo pozdravil (»Novice", št. 19, 1867) dne 8. maja z naslednjimi prijaznimi besedami: „Rojaki, zopet je odprto novo polje delavnosti, ki bode na veliko korist vsemu slovenskemu narodu. Naj se krepko in čvrsto razvije mlado društvo in požene novo cvetje na polju slovenskega slovstva in domače umetnosti. Božja pomoč!" ==Del II.== {{prelom strani}} ===Snovanje Dramatičnega društva v Ljubljani.=== obri uspehi na čitalničnem odru napotili so mlade rodoljube, da so se poprijeli resno misli ob ustanovitvi Dramatičnega društva ter so jeli resno premišljevati, kako bi raztresene moči zbrali ter osnovali stalno slovensko gledališče. Združili so se v misli, da je treba osnovati društvo, ki bi imelo namen gojiti slovensko dramatiko ter skrbeti posebe za tisek dramatičnih del in za ustanovitev rednih slovenskih gledaliških predstav v Ljubljani. Na dan 15. novembra 1866. leta sešli so se v Ljubljani mladi rodoljubi v prvo posvetovanje. Ti rodoljubi so bili: Drahsle r Pavel, trgovski pomočnik; dr. Karol Gestrin, odvetniški koncipijent; Peter Grasselli, hišni posestnik; Fran Levstik , pisatelj; Josip Nolli , pravnik; dr. Josip Poklukar , notarski koncipijent; Eduvard Pour , trgovec; Ravni h ar Fran, deželni uradnik; Josip Stare , ph. cand.; Luka Svetec , magistratni komisar; Vojteh Val e nt a, magistratni uradnik; Dragotin Žagar , c. kr. uradnik. Ti rodoljubi bili so začasen odborin so si izbrali za predsednika Luko Sve t ca, za podpredsednika Petra Grassellija , za tajnika Josipa Nollij a in za blagajnika Dragotina Žagarja. Prvo delo bilo je odboru sestaviti pravila. Prvi načrt pravil sestavil je Josip Stare , zdaj kr. profesor v Zagrebu, kije svoje poročilo predložil odboru. Na osnovi tega načrta napravili so potem uzajemno Josip Stare, Peter Grasselli in Josip Nolli pravila. Ta pravila je odbor odobril, a Luka Svetec dobil je nalog, predložiti jih c. kr. deželnemu predsedstvu v potrjenje. Njega Veličanstvo blagoizvolilo je s previšnjim sklepom z dne 2. marca 1867 dovoliti, da se napravi Dramatično društvo v Ljubljani, slavno predsedstvo c. kr. deželne vlade pa je - H 58 1*- potrdilo dne 18. aprila 1867 pravila, Namen društvu bil je: vsestranski podpirati in pospeševati slovensko dramatiko; torej skrbeti, da se razvije slovenska dramatična književnost, in je v ta namen začelo izdajati gledališke igre. Nadalje je bil društvu namen, ustanoviti svojo dramatično učilnico, napravljati glediške predstave ter osnovati dramatično knjižnico in omisliti posebno opravo. Člani so se ločili: v predstavljajoče, pisalne, podporne in častne. Dolžnost predstavljajočih članov bila je, da so se redno udeleževali skušenj in da so preuzemali odločene jim uloge; dolžnost pisateljev pa je bila, spisovati društvu primerne knjige. Ker je vlada zahtevala nekaterih prenaredeb, odobril je prvi občni zbor te prenaredbe. To priliko je porabil Fran Levstik ter je predlagal, naj se mej drugim tudi jasneje določi, kaj je dramatična učilnica, kaj knjižnica in naj se odbor pomnoži na 20 članov. Te prenaredbe je sprejel prvi občni zbor. Pozneje se je pokazalo, da je to število odbornikov preveliko, in zategadelj in tudi radi drugih določeb preosnovalo se je društvo 1. 1872. in je prenarejena pravila odobrila c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 31. maja 1872. Po teh novih pravilih šteje odbor le 12 članov. Konečno se je še Dramatično društvo popolnoma prenaredilo 1. 1891. in to s posebnim ozirom na novo deželno gledališče. Po teh pravilih sestavljen je odbor iz 9 članov, ki morajo vsi prebivati v Ljubljani. Društvo ima svojega predsednika, tajnika in blagajnika. Za posebna opravila voli se iz odbora igraln i odse k p eter i h .članov, ki skrbi za sestavo repertoarja; izbira in presoja igre ter jih pripravlja za prihodnjo gledališko dobo. Dalje se voli intendancij a treh članov, katera določa dnevni repertoar ter vodi predstave. Celokupni odbor je ravnateljstvo. Brž po ustanovitvi društva izdal je odbor (dne l.maja 1867) tiskano vabilo na pristop k Dramatiškemu društvu, kakor se je takrat zvalo. V tem vabilu naznanja se Slovencem radostna novica, da je Njega Veličanstvo potrdilo novo društvo; priobčuje se poglavitna vsebina pravil, in konečno vabi odbor vse ljubitelje slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da obilno in brez odloga pristopijo k novem društvu. „Evo", nadaljuje se v vabilu, »dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski genij mlade svoje peruti. Kar so izvrstni domorodci že dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim uspehom izpolnjevalo, ker so bile posamezne moči preslabe, skusimo zdaj z združenimi -M 59 močmi. Položim o temel j narodnem u gledišču , katero bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne besede ter budilno zrcalo plemenitih čustev in dejanj človeških. Blag na,men, ki si ga je društvo postavilo, ta nam bodi uspešno priporočilo pri vseh prijateljih slovenskega naroda." Prav toplo pa se priporoča društvo v podporo čitalnicam po Slovenskem, katerim bo društva napredek in obilen sad dramatske umetnosti posebe v korist. In da je bilo in da je danes Dramatično društvo čitalnicam v korist, to vemo in vidimo, ko Dramatično društvo s »Slovensko Talijo", t. j. zbirko dramatičnih iger, ki jo daje na svetlo (do zdaj 57jvezkov), omogočuje čitalnicam, da lahko prirejajo glediške predstave. Kak uspeh je imelo vabilo k pristopu? Še precej po voljen. Prva skrb osnovalnemu odboru bila je iskati novemu društvu članov: igralnih, pisalnih in podpornih. Člani so pristopali le polagoma, posebno redko so se oglašali člani iz unanjih krajev. Razmerno mnogo je imelo društvo članov igralnih in podpornih. Naslednja razpredelnica nam kaže stanje članov v prvih letih društvenega obstoja. Let a Člano v Let a Ukupe igralnih podpornih Ukupe 1867/68 30 138 168 1868/69 31 190 221 1869/70 64 239 303 1870/71 68 304 372 1872/73 18 319 337 1873/74 28 308 336 1874/75 28 335 363 1875/76 332 1876/77 318 1877/78 276 1878/79 227 1879/80 235 1880/81 221 -H 60 HVsak član je plačeval na leto po 1 goldinar, podporni člani po 2 goldinarja. Kar se tiče števila članov v poznejših letih, ni se to število mnogo izpreminjalo in ostaje zvečine v jednakih mejah. Začasni odbor imel je 23 sej, prvo dne 15. novembra 1. 1866. in zadnjo dne 17. junija 1868. Dne 25. septembra 1867 preselil se je Josip Stare v Osek in tako je izgubilo društvo jednega najboljših odbornikov. Dne 5. februvarja 1868 odložil je Luka Svetec predsedništvo, ker mu je opravilo državnega poslanstva branilo, da svoje dolžnosti kot društven predsednik ni mogel tako opravljati, kakor bi rad in kakor bi mlado društvo potrebovalo. Vsled tega vodil je seje podpredsednik Peter Grasselli, in, ako on ni utegnil, namestnik mu dr. Josip Poklukar. Namesto Jos. Stareta in Luke Svetca bila sta v prvem občnem zboru dne 15. marca 1868 voljena v odbor dr. Karol Bleiweis in Ivan Murnik. Prvemu občnemu zboru bilo se je mnogo baviti s pretresovanjem pravil, ker je zahtevala vlada nekaterih prenaredeb, in zategadelj ni se še volil nov odbor. Šele v izrednem občnem zboru, ki je bil dne 21. junija 1868 ob 1/211. uri v čitalnični dvorani, volil se je prvi odbor 20 članov in je bil izvoljen za predsednika Fran Levstik , za blagajnika Dragotin Žagar ; v odbor pa: Dragotin_£ole, Fran Cegnar, Pavel Drahsler, Dr. Karol Bleiweis, Peter Grasselli, Emil Guttman, Josip Jurčič, Jurij Kozina, Ivan Murnik, Josip Nolli, dr. Fr. Papež, dr. Josip Poklukar, Eduvard Pour, Fr. Ravnihar, Josip Stritar, Jan Vavru, Vojteh Valenta, Jakob Zabukovec. Novoizvoljeni odbor volil je iz svoje srede za podpredsednika Petra Grassellij a in za tajnika prof. Jurija Kozino . Toda predsednik in tajnik uztrajala sta le nekaj mesecev v odborništvu in sta ju vsled tega namestovala P. Grasselli in Jos. Nolli; prvi je vodil društvo, drugi pa je nadomeščal tajnika. ===Slovenci v starem deželnem gledališču.=== starem deželnem gledališču, ki je stalo na mestu, kjer stoji danes „Tonhallea, bila je leta 1789. prva slovenska ^«•53= predstava. Igrala se je takrat Anton a Linhart a veseloigra „Županov a Micika u z jako velikim uspehom. Od te dobe, četudi se je zdaj pa zdaj slišala slovenska beseda na javnem odru, vender do leta 1848. ne moremo govoriti o slovenskih gledaliških predstavah, ker jih sploh ni bilo. Šele leta 1848. začelo je »Slovensko društvo v Ljubljani" prirejati besede in gledališke predstave v starem deželnem gledališču; vender ko je društvo nehalo delovati leta 1851., prestale so tudi gledališke predstave slovenske. Z narodno čitalnico ljubljansko obudile so se spet predstave; a tudi čitalnica smela je malokdaj nastopiti v deželnem gledališču. V starem deželnem gledališču šopirila se je ves čas samooblastno nemška muza, dočim je slovenska muza zaman trkala na vrata starega deželnega gledališča ter prosila v njem vsaj majhnega prostorčka za se. Ostati je morala pred vrati ter koprneti in dolgo čakati onega, ki bi jej odprl vrata v domačo hišo. Dramatično društvo, ki se je osnovalo leta 1867. z namenom, da bi prirejalo gledališke predstave ter ustanovilo v Ljubljani stalno slovensko gledališče, zahtevalo je energično ustopa v stari hram umetnosti. Toda tudi ono je trkalo dolgo zaman. Mogočni Nemec imel je gluha ušesa za nas. Dramatično društvo je vse svoje mlade sile uporabilo v to, kako da osvoji hišo, do katere je imelo polno pravico. Koj v tretji seji osnovalnega odbora Dramatičnega društva dne 25. aprila 1867 izrazil je odbornik Dragoti n Žaga r željo, naj bi se brž ko mogoče igralo v deželnem gledališču. Upal je, kakor je upal vsak rodoljub, -da se tej želji ne bodo upirali Nemci, saj je že leta 1865. dr. Janez Bleiweis izrekel v deželnem zboru isto željo, kateri je pritrdila večina tedanjega nemškega deželnega zbora kranjskega, namreč da se jedenkra t na tede n sme igrati slovenski v deželnem gledališču. Upati je smel torej vsled te izjave tudi odbor Dramatičnega druš.tva, da se mu izpolni ta želja in da se mu ne bode kratila pravica igranja v deželnem zavodu. Odbor se je jel dogovarjati in pogajati z deželnim odborom, kateri mu je z dopisom z dne 26. maja 1868, št. 1646 62 S*- naznanil, da se je deželni odbor pogodil z vodjo nemškega gledališča tako, da podjetnik, to je nemški gledališki vodja, prepusti gledališče deželnemu odboru vsa k mese c jedenkra t za slovenske gledališke predstave Dramatičnega društva proti temu, da ono da nemškem u podjetnik u polovic o čisteg a dohodk a tisteg a večera. Vsled tega se je Fran Ravnihar pogajal v imenu društva z nemškim podjetnikom Zollnerjem, ki je imel jedini pravico dajati predstave v deželnem gledališču vsled pogodbe z deželnim odborom kranjskim, in je poročal, d a je Zollne r volj e prepustiti gledališč e Dramatič - nemu društv u jedenkra t na mese c za polovic o čisteg a dohodk a tisteg a večera . Za to se je pa Zollner zavezal, da društvu brez vsakega povračila prepusti svojo pripravno gledališko obleko in tiste člane svojega orkestra, ki so v njegovi službi. Nemški vodja pa je bil še toliko oprezen, da je odstopil vsak dan razven sobote in nedelje, ki sta, kakor znano, dva najboljša gledališka dneva. Odbor Dramatičnega društva je uvidel, da si ne more pridobiti deželnega gledališča, in je radi tega leta 1867. in 1868. prirejal svoje predstave v ljubljanski čitalnici. Istina je, da sta bili dve slovenski predstavi leta 1868. v gledališču, ali ti sta bili v mesecu maju, torej izven gledališke dobe, ko je že odšel Zollner s svojo družbo. Jedna teh predstav bila je dne 3. maj a 1867., druga pa 16. maj a 1867. Prvo je priredila čitalnica združena s Sokolom in Dramatičnim društvom.') V 22. seji dne 2. junija 1868 posvetoval se je osnovalni odbor o tem, kako naj se odgovori deželnemu odboru. Seja je bila precej živa. Odbornik Fran Ravniha r rekel je, deželnemu odboru naj se odgovori, da se to, kar dovoljuje deželni odbor, zdi Dramatičnemu društvu »strašno kumerno " in da odbor ne sme biti zadovoljen s to ponudbo. Odbornik Pete r Grassell i izjavil se je odločno, naj se ta stvar poroča prvemu občnemu zboru in naj se tam reče, da društvo ne bode nikako r igralo pod pogoji, kakor jih je sklenil deželni odbor v pogodbi s Zollnerjem. Društvena naloga ni delati tlako; po predlogu deželnega odbora delali bi le sramotno tlako. Vsled teh izjav sklene odbor ') Prva društvena predstava bila je v čitalnici dne 24. oktobra 1867. (Glej: ,,Predstave Dramatičnega društva", j Četrta društvena predstava je bila 15. marca 1868. Igral se je ..Inserat"; sodelovali pa so gg.: Koblar, Grasselli, Valenta, Nolli, Lesjak, Hohnova, Prelihova in Brusova. - H 63 S+- Dramatičnega društva, predložiti vso stvar prvemu občnemu zboru in si izvoli v to poročevalca Ivan a Murnika. Ta občni zbor bil je dne 21. junija 1868. 1. Poročevalec Ivan Murnik pojasnil je odborovo stališče, da društvo ne more sprejeti rečene ponudbe. Le jeden odbornik tolmačil si je stvar nekoliko hladneje, kar pa je Frana Levstik a tako razgrelo, da se je izjavil in rekel: „Strmeč stoji občni zbor pred ponudbo deželnega odbora, ki se daje društvu, katero je važnejše, nego je čitalnica, Sokol in celo Matica. Dramatičnemu društvu je namen gojiti in spešiti najplemenitejšo umetnost, dramatiko Ves svet čisla narode, ki so dospeli v tej umetnosti do visoke stopinje ter so uzgled drugim narodom. Mi nočemo nikogar preganjati, nikomur kratiti pravic, temveč zopet ponižno in pohlevno prosimo prostorčka v hiši, ki je naša. Naš narod slovenski prosi dom^, v svoji lastni hiši. Da bi slovenska muza delala tlako nemškemu vodji, da bi mu mi plačevali še davek za to, tega ne. Če moramo plačevati za milost, ki se nam izkazuje, davek v hiši, ki je naša, ostanemo raji pred vrati. Dramatično društvo mora imeti ta ponos, da izreče, da neče stopiti v hišo s takimi po goji". Ta govor Levstikov bil je burno sprejet. Pri glasovanju je bilo 28 članov za predlog poročevalčev, 2 pa zoper njega. To izjavo občnega zbora naznanil je odbor Dramatičnega društva deželnemu odboru. Da odbor ni imel uspeha, umeje se samo ob sebi. Vsled tega je društvo prirejalo predstave v čitalnici, katera je svojega otroka ljubeznjivo čuvala. Prv o in drug o let o svojeg a obstank a (od 1867. malon e do konc a 1869.) tore j ni igral o Dramatičn o društv o v deželne m gledališču. 1 ) Šele tretje leto (1869/70) dovolil je deželni odbor, da sme društv o uporabiti deželn o gledališč e po jedn o nedelj o na mesec . Društvo se je s to pravico izkoristilo in je priredilo svojo prvo redno predstavo v deželnem gledališču dne 10. oktobr a let a 1869. ter j e s tem dnevo m položil o temeljn i kame n daljšemu razvoj u slovenskeg a gledališča . Predstava se je otvorila s prologom in igrala se je igra „Inserat". To leto igralo je društvo jednajstkrat; 9 predstav priredilo je v deželnem gledališču, 2 pa v čitalnici. M Fran Gerbi<5 priredil je v gledališču dva koncerta, in sicer dne 3. in 16 maja 1868. Slovenske predstave so tako močno naudušile občinstvo, da je vse vrelo v gledališče in je bilo oduševljenje splošno, kakor leta 1848. Pri predstavi dne 21. novembra 1869 bilo je gledališče popolnoma natlačeno in so ljudje iz preddvora gledali v gledališče, drugega občinstva pa je bilo vse polno na cesti. Le osem demonstrativnih lož bilo je praznih. Kakor so bili Slovenci oduševljeni, ravno tako so bili nemški posestniki lož zagrizeni ter niso svojih lož marali dati Slovencem v porabo niti za drag denar. Znana gospa] Janeževa bahala se je v svoji zagrizenosti do Slovencev, da niti za 1000 goldinarjev ne da svoje lože Slovencem. Poleg slobodne uporabe gledališča dobilo je društvo še denarno podporo od deželnega zbora in dovoljenje, da sme prihodnje leto (1870/71) igrati po trikra t na mesec . Marsikateri rodoljub dvojil je o tem, da bi društvo moglo prirediti po tri predstave na mesec. In vender jih je priredilo v dobi od 2. oktobra 1870 do 30. aprila 1871 ukupe 23 predstav ter je na ta način najsijajneje preverilo dvojljivce, da se z dobro, uztrajno voljo mnogo doseže, če ne vse. S prošnjo z dne 18. septembra 1868. prosilo je Dramatično društvo podpore ter je svojo prošnjo utemeljilo s tem, ker se iz deželnega zaklada vsako leto obilno podpira nemško gledališče, naj deželni zbor tudi narodnemu zavodu ne odreče podpore. Na to je odgovoril deželni odbor z odpisom z dne 14. marca 1869, štev. 833 ter naznanil, da ima glede podpore za slovenske igrokaze po sklepih deželnega zbora kranjskega XIII. seje dne 18. septembra in XXI. seje dne 3. oktobra 1868, deželni odbor nalogo, poročati slavnemu deželnemu zboru v prihodnji zborbi, kako se ima obračati za leto 1869/70 podpora iz domestikalnega zaloga za obstoječe gledališče in za slovenske gledališke stvari in da se ima deželni odbor pri pogajanju z'gledališkimi najemniki za leto 1869/70 kolikor mogoče ozirati na Dramatično društvo. Za prirejanje slovenskih predstav imelo je to toliko uspeha, da je društvo za leto 1869/70 dobilo pravic o igrati po j e d e n - kra t na mese c v deželne m gledališču , le glede denarne podpore ni se mogel najti način, kakšno podporo naj bi dal deželni odbor Dramatičnemu društvu. Deželni odbor uprašal je z dopisom z dne 14. marca 1869 štev. 833, naj društvo pove, kateri način podpore bi več koristil Dramatičnemu društvu, ali razpis nagrad za izvorne slovenske igre, ali za prevode, ali za napravo gledališke šole. Na ta dopis odgovorilo je Dramatično društvo z dopisom z dne 5. julija 1869, da j e društv u glavni in konečn i name n ustanoviti staln o narodn o gledališč e v Ljubljani ter da mu je v dosego tega namena treba 1.) dobrega igralnega osobja in 2.) zanimljivega repertoarja. Društvo je nadalje naznanilo, da se otvori dramatična šola, v kateri se bodo izobraževale mlade moči za igranje; a da se pomnoži slovenski repertoar, naj slavni deželni odbor razpiše darila za dramatične umotvore slovenske, in sicer: dve darili za izvorna dela, dve pa za prevode, toda le slovanskih izvornikov, in naj se presojevanje iger prepusti Dramatičnemu društvu. Dramatičnemu društvu je priskočil v tem na pomoč dr. Valentin Zarni k in je v seji deželnega zbora kranjskega dne 22. septembra 1869 predlagal, naj deželni zbor dovoli Dramatičnemu društvu podpore 1600 gld.; in sicer: 1.) 500 gld. za uzdržavanje učilnice; 2.) 1100 gld. razpiše naj se 6 daril: a) 250 gld. za izvorno žaloigro, b) 250 gld. za izvoren igrokaz; predmet tema igrama mora biti iz slovenske ali obče slovanske zgodovine ali iz slovanskega življenja; c) 2n0 gld. za opereto; č) 200 gld. za opereto; d) 75 gld. za libreto; e) 75 gld. za libreto. Glede tega predlagal je deželni odbor, naj se Zamikov predlog sprejme s pristavkom, da pogoje razpisa sestavi deželni odbor, kateremu bodi tudi nalog, prisoditi darila po nasvetu zvedencev, katere deželni odbor sam izvoli in poupraša. Z dopisom z dne 3. februvarja 1870., štev. 4637, naznanil je deželni odbor društvu, da je Zamikov predlog bil sprejet s pristavkom deželnega odbora, ter je naročil Dramatičnemu društvu, da pred začetkom prihodnje zborbe poroča natanko o nasledkih te podpore, posebno pa o gledališki učilnici. Dramatično društvo razpisalo je darila. Došlo mu je 11 iger; te je predložilo deželnemu odboru, kateri jih je vrnil društvu s prošnjo, naj odbor pregleda igre ter natanko utemeljene razsodbe predloži deželnemu odboru. Presoditi 11 iger in predložiti spisane razsodbe bilo je samo na sebi ogromno delo, zakaj odbor je mogel te razsodbe predložiti šele dne 13. novembra 1872. O tej priliki nam je omeniti, da je izvrsten in vesten presojevalec bil profesor g. Jos. Stritar,' ki je pisal obširne kritike in jih pošiljal društvu. Sploh se je g. Stritar zelo brigal za razvoj naše dramatike in je v svojem „Zvonu" poročal o vsem, karkoli se je pojavilo na dramatičnem polju. Dajal je dobre svete društvu in pisateljem. Na podlagi presoj priporočal je odbor deželnemu odbru izvorno tragedijo: „Zet a carj a Lazarja", ki je bila med vsemi najboljša. Deželni odbor ni nobeni igri prisodil darila, in je sploh prvo darilo dobil gosp. Anto n Foer - ste r za svojo opereto „Gorenjski slavček". Podeljeno podporo 1600 gld. porabilo je društvo za uzdržavanje dramatične učilnice, za nakup iger, spevoiger, muzikalij; sploh so se ž njo poravnali troški slovenskih gledaliških predstav. To razmerje mej deželnim odborom in Dramatičnim društvom ni bilo prav osnovano. Že to, da se je deželni odbor postavil za dramaturga Dramatičnemu društvu, ni moglo koristno uplivati. Vsi pogovori mej deželnim odborom in društvom vršili so se pismeno, a ne ustno, kar je bilo uzrok, da se je presojevanje iger zavlačevalo od leta do leta. Društvo je sicer za vsako malenkost, radi katere se je moralo obrniti do deželnega odbora, moralo uložiti pismeno prošnjo, kar je naravno znatno oviralo vse poslovanje in delovanje. Ako je n. pr. prosilo igralnega dne, moralo je pismeno prositi in tudi čakati pismenega odloka. Društvo je obilo posla imelo s predstavami. Toda ne samo za dramaturga, tudi za gospodarja se je postavljal deželni odbor, kajti nakazoval je podporo le za dramatične namene, to je zvečine le za nagrade izvornih iger, in če je društvo naročilo kako igro pri knjigotržcu, moralo je to naznaniti deželnemu odboru; da, deželni odbor je celo z dopisom z dne 21. oktobra 1879, št. 6020 (Deschmann) zahteval, da mu Dramatično društvo naznani, katera dramatična dela naj bi se kupila za pomnožitev nje knjižnice Dramatičnega društva. Leta 1880. n. pr. moralo je društvo poročati, katera dela so se naročila pri Kleinmayer & Bambergu za svoto 100 gld.! Ko je Dramatično društvo leta 1879. (z ulogo z dne 20. decembra) prosilo nagrade za razpis resnega igrokaza, poročal je deželni odbor z dopisom z dne 24. aprila 1880. leta, štev. 324, (deželni glavar je bil takrat Kaltenegger), da je deželni odbor sklenil v svoji seji dne 26. marca 1880. leta: da mor a resn i igroka z biti uze t le iz kranjske , ali pa iz avstrijsk e zgodovine , ne pa iz slovensk e —H! 67 !Hali slovansk e zgodovine , kako r je želel o društvo , ter j e deželn i odbo r odločn o dostavil , da ostan e pr i tem sklepu. Kaj je bilo komu do razvoja slovensk e dramatike! Znamo, da nas niso marali, a da bode deželni odbor s takimi nazori stopil med svet, tega gotovo ni nihče pričakoval, zakaj večno se je osmešil, zahtevajoč, da pesnik ne sme snovi svojim delom zajemati iz slovanske zgodovine! Da je društvo sploh moglo kaj storiti za gledališke predstave, zahvaliti se ima temu, ker je imelo že prva leta delaven odbor. Na čelu društvu je stal mož, ki je kot izboren igralec storil mnogo za pouzdigo slovenskega gledališča. Ta mož je g. Pete r Grasselli, zdaj župan stolnega mesta Ljubljane. Njemu na strani je bil tajnik gosp. Josip Nolli , operni pevec in zdaj sotrudnik „Slovenskega Naroda", ki je zelo marljivo oskrboval društvena opravila od začetka društva do jeseni 1. 1875., ko se je preselil v Zagreb. Taka močna stebra slovenske dramatike bila sta pač trdna zaslomba mlademu društvu. Delovala sta kot odbornika in sodelovala kot igralca. V početku prvega naudušenja za slovensko gledališče oklenile so se društva dame in gospodje mlade rodoljubke in mladi rodoljubi. Vojteh Val en t a, Anton Foerster , Schantl, A. Heidrich in Stock l vodili so glasbeni del. V prvi dobi delovali so na slovenskih deskah mej drugimi tile gospodje in dame: Vojteh Valenta, Pavel Drahsler, Peregrin Kajzel, Štefan Filapič (tenorist), Ivan Meden (tenorist), Jakob Rus, Juvančič, Julij Šušteršič, Anton Jeločnik, Avgust Koblar, Ivan Tisen, Ivan Kramarič, Jurij Eržen, Jakob Trdina, Andrej Jekovec, Špindler, Ivan Gabršek, Adolf Šubert, Anton Gril, Avgust Pucihar, Fran Schmidt, Josip in Simon Paternoster, I. Pogačar, Vincencij Vizjak, Fran Šturm st.; Dragoila Odijeva, A. Neugebauerjeva, Albina Brusova (Valentova), Antonija Rosova (Svetkova), Ivanka Jamnikova, Cilka Podkrajškova, Pavlina Namretova, Amalija Rahnetova, Antonija in Terezija Bonačeva, Albina Balsova, Josipina Kremžarjeva, Navmanova, E. Ihanova, Felicitas in Matilda Tumova^ Marija in Franja Finkova, Marija Potočnikova, Franja Pardubska) Fr. Vrelčeva, Ana Piskarjeva, Zdenka Erbežnikova, Melanija Hohnova Ivana in Franja Svetkova, Ivana Vrtnikova. Na slovenskem odru uzrasla je g. G. Nigrinova , ki je danes prva igralka srbskega gledališča v Belem Gradu. Res ogromno je bilo s početka igralno osobje. 6* -H 68 ptrTako je n. pr. leta 1868. imelo društvo 16 igralcev in 14 igralk = 30 „ 1869. „ „ . 19 „ „ 12 , = 31 ,, 1870. „ „ 36 „ „ g8 „ =6 4 „ 1871. , „ 46 „ „ 22 „ =6 8 S takim aparatom moglo je društvo uspešno delovati. Garderobo je dobivalo iz Zagreba od narodnega gledališča posredovanjem pokojnega Frana Erjavca, ki je bil takrat profesor v Zagrebu. Vender se je skoro pokazalo, da tak požrtovalen aparat, kakor je dober, vender ni tak, kakeršnega potrebuje gledališče. Od neangažovanih igralcev ne more se zahtevati, da bi igrali, kadar bi društvo hotelo, zategadelj je društvo mislilo angažovati stalno osobje z mesečno plačo ter skrbeti za to, da bi se kolikor mogoče večkat igralo. Toda ravno v tem pogledu je naletelo na silne zapreke. Kakor sem že omenil, prvi dve leti ni društvo moglo izposlovati niti toliko, da bi vsaj po jedenkrat na mesec igralo v deželnem gledališču. Šele tretje leto (1869/70) smelo je igrati po jedenkrat na mesec. Za dobo od 1. septembra 1870 do cvetne nedelje 1871 prosilo je društvo 4 predstav na mesec, a deželni odbor je dovolil z dopisom z dne 26. marca 1870 (deželni glavar Wurzbach), da sme Dramatično društvo igrati vsak mesec le trikrat, in sicer dve nedelji (ali dva praznika) in delavnik, ki ga izvoli odbor. Istočasno naznanil je deželni odbor, da je skrajšal obrok, v katerem ima društvo naznanjati svoje predstave, na jeden teden pred vsako predstavo. Dramatično društvo imelo je pravico do vseh sedežev, le do lož ne in ne do 10% od drugih na dan slovenskih predstav danih predstav. Dramatično društvo je torej smelo porabiti gledališke prostore, izimš i lož e gledališkeg a zaklada , katere ie dobival nemški vodja v porabo tudi za slovenske predstave. Vsled tega je imelo društvo vsako leto škode do 300 gld., nemškemu podjetniku pa iz tega ni izviral nikakeršen dobiček. Za leto 1869. in potem vsako leto prosilo je Dramatično društvo, naj mu deželni odbor onih 13 lož, ki jih je imel gledališki zaklad, prepusti za slovenske predstave. Nemci itak niso obiskavali slovenskih predstav, in svojih lož nemški najemniki, četudi so jih prosili Slovenci, niso hoteli dati za nobeden denar za slovenske predstave, tako da so lože pri slovenskih predstavah bile zvečine prazne . Kako malo je bil deželni odbor naklonjen Dramatič- -*S 69 lenemu društvu, oziroma slovenskemu gledališču, vidi se iz tega, da je Dramatično društvo dolgih šest let zaman prosilo lož deželnega zaklada, zakaj šele leta 1874. dovolil je deželni odbor, da sme Dramatično društvo porabiti rečene lože pri slovenskih predstavah. S tem je doseglo društvo vsaj nekaj. Za gledališko dobo 1871/72 prepustil je deželni odbor gledališče vsak mesec četirikra t za slovenske predstave, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico dneve določevati pridržal si je deželni odbor! Ker Dramatično društvo ni dobilo onih 13 lož gledališkega zaklada, prosilo je, naj se mu prepustita vsaj oni dve loži, ki jih ima vsak gledališki podjetnik. Društvo niti teh lož ni dobilo! V tem letu (1871/72) priredilo je društvo 32 predstav. Šesto leto svojega obstoja, t. j. za d6bo 1872/73, imelo je Dramatično društvo deželne podpore 2400 gld. in je prosilo igrati šestkrat na mesec . Mlado društvo hotelo se je razširiti in razvijati, a deželni odbor dovolil mu je igrati le četirikrat na mesec, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico določevati dneve pridržal si je deželni odbor. Deželni odbor je naznanil, da mora društvo vsako predstavo j ede n tede n naprej napovedati deželnemu odboru, dalje ima društvo pravico do sedežev, a da bi se prepustile deželn e lož e društvu v porabo pri slovenskih predstavah, tega o tedanji h razmera h (deželni glavar je bil Auersperg) deželni odbor ni mogel dovoliti. V obče mi je tu omeniti, da ve č ko četir i dnev e na mese c ni nikda r dal deželn i odbo r Dramatičnem u društvu, pa č pa se j e zgodilo , da deželn i odbor , dokle r j e bil sestavlje n iz Nemcev , ni bil nikda r prijaze n Slovencem , in j e poznej e skrči l podpor o in dnev e slovenskem u gledališču . Vseh slovenskih predstav je bilo to leto 34. Društvo je imelo 9 angažovanih igralcev, ostalim so se določevale igralne nagrade. Brez nagrade je sodelovalo 5 igralnih moči. Šesto društveno leto bilo je sicer usodepolno. Na občnem zboru leta 1873. (meseca junija) poročal je blagajnik g. Dragotin Žaga r o denarnem stanju ter je omenil, da so društvena pasiva narasla na 900 gld. in da vestno sestavljeni proračun kaže strahoviti primankljaj 4668 gld. 23 kr. Tolažil je občni zbor, da mej dohodke proračuna ni sprejeta deželna podpora, katera je iznašala za preteklo leto 2400 gld. in katere se je nadejati društvu tudi v prihodnje, ter da še ni ušteta zaostala društvenina; vender se kaže deficit 1700 gld. Huda katastrofa se je bližala, ki je hotela uničiti vse, kar je storilo društvo v petih letih. Vender odbor je imel mirno vest, ker je ni sam zakrivil. Deficit je nastal iz finančne krize tega leta; vseobčni „krah" uplival je na to, da so predstave bile slabeje obiskavane. Vsakdo bi pričakoval, da pomore dežela mlademu društvu na noge; in vender se to ni zgodilo. Društvo si je moralo pomagati samo. Osnoval se je podporn i odbor , ki je imel nalogo podpirati sposobne moči slovenskega gledališča v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta odbor ustavil je to svoje delo ter je razpisal narodn o subskripcij o po vse j Sloveniji . Apeloval je na rodoljubno slovensko razumništvo, da s prispevki omogoči društva obstanek; razposlal je nad 500 pisem naj odličnejšim rodoljubom z vabilom, da pristopijo v Dramatično društvo. Odbor je celo mislil napraviti ar eno, v kateri bi se igralo po leti ter bi se tako povečali dohodki, da bi se mogel s tolikimi žrtvami ustanovljeni zavod tudi v bodoče častno uzdržavati. Poziv slovenskim domorodcem imel je sijajen uspeh. Vsi domorodci brez razločka stanu in političnega mišljenja polagali so darove na Talijin žrtvenik, in tako je bil v treh mesecih deficit poravnan, društvo pa rešeno svojega propada. Društvo si je oddahnilo, storilo je svojo sveto dolžnost, ker si je na vse kriplje trudilo ohraniti do boljših časov to malo trohico narodne ravnopravnosti v deželnem gledališču kranjskem. Po vsej Sloveniji nabralo se je do 1800 gld., le na onih 500 vabilnih pisem pristopila sta društvu le dv a nova člana, tako da se blagajnikova želja, da bi društvo imelo vsaj 1000 zanesljivih podpornikov, ni izpolnila in še ostane tudi dalje pium desiderium vseh blagajnikov Dramatičnega društva. V gledališki dobi 1873/74 priredilo je društvo 31 predstav v deželnem gledališču; imelo pa je deželne podpore 2400 gld. Igralnih moči bilo je angažovanih 7, ostalim so se dajale igralne nagrade. Brez nagrade sodelovalo je 7 igralnih moči. Kakor prejšnja leta, darovali so društvu tudi to leto in pozneje nekateri rodoljubi knjige in garderobo. V dobi 1874/75 izgubilo je društvo več dobrih igralnih moči; vender je priredilo 30 predstav v deželnem gledališču. Igralo se je četirikrat na mesec. Deželne podpore je imelo -HI 71 S*— 2400 gld. Navzlic temu borilo se je društvo z velikimi težavami, podporni odbor, ki je uzdržaval dramatično šolo, moral je v ta namen nabirati doneske to in prihodnja leta. Unanji člani niso plačevali društvenine, a poleg tega slovensko občinstvo ni več tako marljivo obiskavalo slovenskih predstav, kakor je bilo v prvih letih navada, in je to bilo največ krivo, da je Dramatično društvo jelo bolehati na deficitu. Igralnih moči je bilo angažovanih 6, ostalim so se dajale nagrade. Brez nagrade je sodelovalo 18 igralnih in pevskih moči. Radi popolnitve igralnih moči pričele so se v dobi 1875/76 predstave šel6 meseca novembra 1875. Društvo je napravilo predstav 28. Dežela je dala podpore 2400 gld. in 200 gld. kot nadomestilo za 13 gledaliških lož. Podporni odbor nabral je za uzdržavanje dramatične učilnice 130 gld. Igralnih moči je bilo angažovanih 7 in 1 kapelnik, drugi so dobivali nagrade; nekoliko jih je sodelovalo brezplačno. Nič ugodneje ni pričelo društvo gledališke dobe 1876/77. Predstave so se pričele šele z novembrom 1876 in to radi obravnav s posamičnimi igralnimi močmi, s katerimi so se morale skleniti take pogodbe, da niso preobčutno zadele društva in da so ugajale sodelujočim osobam. Predstav je bilo 25. Deželna podpora 2400 gld., namestek za 13 gledaliških lož 171 gld. 62Va kr. Podporni odbor je nabral 130 gld. 80 kr. Igralnih moči je bilo angažovanih 6 in 1 kapelnik. V dobi 1877/78 bile so angažovane samo tri igralne moči in kapelnik. Stari igralci so odhajali, novi niso mogli hitro napredovati, in tako je odbor teško nadomeščal stare sile. Hvalevredno je torej omeniti g. Juvančiča , ki je več let brezplačno igral, in g. Antona Jeločnika , ki je več let brezplačno igral in vodil režijo ter je bil radi tega pravi steber slovenskemu gledališču. Predstav je bilo 23. Deželne podpore 2400 gld. ter namestek za 11 gledaliških lož 241 gld. 23 kr. Podporni odbor je tudi nabral znatno svoto (139 gld. 21 kr.). Igralnih moči je bilo angažovanih 3, drugi so igrali proti nagradi, malo njih brezplačno. Veliko število podpornih članov je izstopilo, ker odbor je izbrisal vse one, ki so bili že mnogo let na dolgu z letnino. Do zdaj je Dramatično društvo vsaj častno životarilo poleg podpore deželnega odbora. Toda društvo je dohitel še hujši udarec, nego 1. 1873. Deželn i zbo r kranjsk i skrčil j e 1. 1878. podpor o na 1000 gld. te r je s tem zada l smrto - 72 K - nosen udare c slovenskem u gledališču . S tako majhno podporo ni moglo društvo plačevati igralcev in zato je konec septembra 1. 1878. odpustilo vse glavne igralne moči. Tako so ostavili slovenski oder: Fran Schmidt, Dragoila Odijeva, kapelnik in pevovodja Stockl je že prejšnje leto zapustil Ljubljano, slovo so dali slovenskim deskam Vincencij Vizjak, Josip Paternoster, Cilka Podkrajškova umrla je 1. 1879., mladi igralci, ki so kaj obetali, porazšli so se. Slovenski oder je osirotel vsled nebrižnje deželnega odbora kranjskega. Tako se je zgodilo, da društv o 1. 1878/79 ni priredil o noben e javn e predstave . Deželni odbor pa je to skrčeno podporo še posebe krstil z naslovom: „v podpor o slovenski h literarni h in dramatični h namenov", in sicer: 600 gld. slovenskim dramatičnim igram1), 300 gld. za tisek, 100 gld. za društveno knjižnico. Kakor se vidi, za predstave niti vinarja ne. Dramatično društvo ni si vedelo pomagati. Jelo se je pogajati z Ludwigom , ravnateljem nemškega gledališča v Ljubljani, ali ne bi hotel on nadaljevati slovenskih predstav pod tem uvetom, da bi mu Dramatično društvo za ta čas prepustilo svojo garderobo, knjižnico, svoje lože in jeden del deželne podpore. Nemški vodja je to ponudbo velikodušno odklonil. Na tak način uničen je bil trud prejšnjih let. One igralne moči, ki si jih je društvo odgojilo, porazgubile so se; slovensko gledališče je bilo brez igralcev, in ako je Dramatično društvo hotelo misliti na predstave, moralo je pričeti z diletanti; moralo je z nova pričeti. In te britke izkušnje ni si moglo prihraniti! Po dolgem odmoru zbralo je okrog sebe nekaj novih igralnih moči (gospa Gutnikova , Cerar , E. Skaberne , Gutnik, Gizela Nigrinova ) in društvu so priskočile na pomoč starejše "moči: A. Jeločnik , Valent a Brusova , P. Kajzel, Namretova . Toda starejše moči so skoro odstopile, tako da so se predstave od I. 1880. do I. 1883. prirejale le z diletanti. Prva diletantska predstava bila je 11. januvarja 1. 1880. in so tega leta bile Ie tri predstave. Od onih 1000 gld., dovoljenih za 1. 1880., izplačalo se je društvu le 400 gld. Poleg tega je treba omeniti, da se je slovenskega občinstva ljubezen do Dramatičnega društva močno ohladila. ') Odbor je razpisal nagrado 600 gld. slovenskim dramatičnim igram, in sicer 400 gld. za večjo dramo iz kranjske ali sploh avstrijske zgodovine — to je bil pogoj deželnega odbora — in 200 gld. za najboljšo veseloigro. 73 H - Hud udarec je bil Dramatičnemu društvu tudi to, da je smelo le dvakrat na mesec igrati. Deželni odbor je polagoma nazaj jemal, kar je malo prej dal, ker je imel očividen namen ne podpirati slovensko gledališče. Slovenske predstave so v tem času bile redke: Leta 1880/81 bilo jih je 4 Leta 1883/84 bilo jih je 13 „ 1881/82 „ „ „10 „ 1884/85 „ „ „ 12 * 1882/83 „ „ , 6 „ 1885/86 „ „ , 13 Ker je moralo vse nazadovati, potem se ne bodemo čudili, ako čitamo 1. 1881. imena slovenskih igralcev na nemškoslovenskem, torej dvojezičnem gledališkem listu. V takih okolnostih je čisto naravno, da se je ljubezen občinstva do Dramatičnega društva močno ohladila, saj ni društvo, kateremu so vrat zadrgnili, moglo dati občinstvu to, česar je želelo. Deželni odbor je to dobro videl in ker ni mogel nakazati vse one neznatne podpore, pozval je z dopisom z dne 23. novembra 1880, štev. 5836 društvo, da bi bilo jako primerno, č e bi društv o izdal o kak o dobr o knjig o zabavn e ali poučn e vsebine , ali pa, če bi se dala nagrada kakem u nadar j ene mu domačem u pisatelju , da bi izdal znanstven o delo. V ta namen dovolil bi deželni odbor nagrade 60Q gld., katera svota je ostala po odštetih 300 gld. za izdavanje knjig in po odštetih 100 gld. za knjižnico od podpore za 1. 1880. temu (Dramatičnemu) društvu odmerjene! Kako napačno. Bilo bi pač bolje, ko bi se deželni odbor obrnil s tem dopisom do Matice Slovenske. Ona izdaje poučne, zabavne in znanstvene knjige, Dramatično društvo pa prireja gledališke predstave. Vsled rečenega poziva predlagalo je Dramatično društvo, da bi se ta podpora obrnila v namen, da se porabi kot nagrada pisatelju, ki bi spisal slovensko poetiko. Najbolj primeren društvenim nameram bil bi estetičen spis o sami dramatični poeziji. Toda tak spis bil bi premalo obširen in premalo bi se mogel opirati na slovensko dramatično književnost, katere je le malo. Z druge strani pa živo potrebuje naša književnost take knjige, iz katere bi posebno mladina srednjih šol zajemala estetičen pouk v vsej poeziji. Z dopisom z dne 9. septembra 1881, št. 5107 odgovoril je deželni odbor na to, da se njemu važneje zdi to, kar je že prej izrekel, nego izdava poetike, vender pa, da ustreže želji društva, privoli temu ter izrazi željo, naj odbor brž ko mogoče najde in -m 74 Kimenuje pisatelja poetike; ki naj predloži natančen načrt tega dela. V tem zmislu se je vršilo dopisovanje, pisarilo se je vse leto, za gledališče pa se ni storilo nič, in poetika se tudi ni izdala. Deželni odbor je celo zahteval, da se mu predloži načrt poetike. Ne vem, kam je mislil, ko se je hotel baviti s presojo poetike! Z dopisom z dne 21. oktobra 1879, štev. 6020 naznanil je deželni odbor, naj se razpišejo nagrade za slovenske igrokaze, kateri se mu morajo predložiti v presojo. Dramatično društvo je razpisalo darila, oglasili so se pisatelji z izvornimi igrami, katere so se izročile deželnemu odboru. Tako je deželni odbor spet postal dramaturg slovenskemu gledališču. Pisarilo se je mnogo, za slovenske predstave pa se ni storilo nič. Društvo se je moralo baviti s stvarmi, ki so ga odvračale od pravega namena. Odbor je nasvetoval, naj deželni odbor določi nagrado dvema relativno najboljšima igrama. In kaj je storil deželni odbor? Dal ni nobene nagrade, in slovenski pisatelji so odšli — prazni. Prepričan sem trdno, ko bi deželni odbor od vodje nemškega gledališča, kateremu je dajal več podpore, nego nam, zahteval to, kar je zahteval od odbora Dramatičnega društva, ne bi nemški vodja mogel prirejati predstav. Kakor ves narod slovenski, dohitela je tudi Dramatično društvo britka izguba Umrla sta dva zaslužna moža za slovensko dramatiko: Josip Jurčič in dr. Janez Bleiweis. Smrt je tudi pokosila marljivega prelagatelja Viktorja Eržena. Kakor sem že omenil, prepustil je deželni odbor gledališče Dramatičnemu društvu za dobo 1882/83 le dvakra t na mesec , jedno nedeljo in jeden delavnik. Z obžalovanjem uzelo je društvo to na znanje videč, da se mu kratijo pravice jedino le na dobiček nemškemu gledališču. Deželni odbor je krčil predstave, manjšal podporo in je leta 1882. predramil slovensko poetiko! Polemizoval je z odborom Dramatičnega društva o tem, ali naj se spiše po uzgledu Gottschallove ali Minkuitzove poetike, in je konečno, ker se ni mogel ogreti za poetiko, nasve - tova l in opozori l odbo r na izdaj o popoln e zbirke , in ako mogoč e s pojasnjevalnim i pristavki , slovenskih narodni h pesen. Za to delo bil bi deželni odbor pripravljen dovoliti veliko večjo podporo, nego pa za izdajo poetike. Prekarakteristično! Kje pa so slovenske gledališke predstave? Deželni odbor dovolil je z dopisom z dne 30. novembra 1883. društvu dve predstavi na mesec s tem dostavkom, da se ima -* l 75 &«- Dramatičn o društv o rad i slovenski h predsta v vsa k mese c tolik o popre j sporazumet i z vod - stvo m nemškeg a gledališča , predn o se na de - želn i odbo r za dovoljenj e obrn e in dnev e slo - venski h gledališki h predsta v se m (deželnemu odboru) naznani , da mor e deželn i odbo r dovoljenj e dn i slovenski h predsta v vodstv u nemškeg a gleda - lišč a ose m dni popre j napovedati". Kakor vidimo, povrnili so se zopet Zollnerjevi časi. Slovenska dramatika ni imela pričakovati nič dobrega v starem deželnem gledališču. Vidi se, da se Dramatično društvo ni držalo tega navodila, radi tega je deželni odbor z dne 30. oktobra 1. 1886. opozoril društvo na pogodbo z ravnateljem Schulzem: „Bezuglich der fur slovenische Vorstellungen reservirten Tage wird bestimmt, dass dieselben so rechtzeitig vom Dramatischen Verein im Einvernehmen mit dem Theaterdirector Julius Schulz dem Landesausschusse in Vorschlag zu bringen sein werden, auf dass der Landesausschuss dem Unternehmer dieselben stets 3 Tage vorher definitiv bezeichne, damit die Unternehmung in der Eintheilung des Repertoirs nicht beirrt werde." To so bili prežalostni časi za slovensko gledališče. Toliko zaprek od vseh strani, tako malo naklonjenosti od nemških deželnih odbornikov, da mora človeka srce boleti. Sam Bog ni mogel trpeti, da se godi Slovencem tolika krivica; poslal je ogenj na staro gledišče, in tako je zgorelo deželno gledališče dne 17. februvarja 1887. Pogorelo je gledališče, v katerem niso Slovenci smeli igrati, kolikorkrat so želeli. Pogorele pa so tudi pravice nemških posestnikov lož.1) Vse je zgorelo. Nemško gledališče od onega časa ni imelo pravega zavetišča v Ljubljani, a Dramatično društvo preselilo se je v svojo staro čitalnico ljubljansko, kjer je prirejalo predstave do letos, ko se je preselilo v novo deželno gledališče, katero, tako vsaj upamo, namenjeno je v prvi vrsti slovenskemu narodu, in le jedino slovenskemu narodu v prosveto in slovenski dramatiki v prospeh. ') Posestniki lož v starem gledališču hoteli so svoje pravice do lož prenesti tudi v novo deželno gledališče. Deželni odbor ni jim priznal te pravice, in zategadelj so se obrnili do višjega upravnega sodišča, katero pa je st.var tako razsodilo, da posestniki lož, to so Nemci, ne morejo prenesti svojih pravic v novo deželno gledališče. -*f 76 &<— ===Dramatična književnost.=== ====A. Izvorna dela.==== ajhni so bili prvi začetki na polju dramatične književnosti. Ni se pojavilo mnogo pisateljev, a da se jih je pojavilo vsaj nekaj, to je zasluga Dramatičnega društva. Ko je to društvo vsaj toliko doseglo, da je moglo prirejati redne gledališke predstave, obodrilo je s tem mlade pisatelje, da so se poskusili na dramatičnem polju. Iž njih proizvodov pa se je koj razvidelo, da so se premalo ozirali na vse one pogoje, na katere se je opirati dramatičnemu pisatelju. Čisto nekaj drugega je pisati za gledališče, a čisto nekaj drugega pisati igre za čitanje. Ta razlika je velika, zakaj kdor se ni popolnoma seznanil z gle- - dališko dramsko tehniko, ustvari teško takih proizvodov, kateri bi ustrezali zahtevam gledaliških desek. Gledališče in dramatični pisatelj sta tako tesno spojena, da ne more drug uspevati brez drugega in da smemo trditi, da se bode naša dramatična književnost le tedaj pouzdignila, kadar bodemo imeli dobro urejeno gledališče. Poglejmo si v tem oziru češko dramatično književnost. Še pred tridesetimi leti je bila češka dramatična književnost razmerno neznatna in šele od onega časa, ko so si Čehi osnovali stalno gledališče, zlasti pa od one dobe, ko so si postavili „ Narodno divadlo", razcvita se njih dramatična književnost tako bujno in toli bogato, da je na češkem repertoarju zadostno in častno zastopana. Takisto je s češko dramatično glasbo, katera je danes na tolikem vrhuncu dovršnosti, da tekmuje z drugimi narodi in da jih celo prekaša. Češka opera je danes ravno tako svetovna in moderna, kakor nemška in italijanska. Ako se ozremo po slovenski glasbi, to vemo sicer, da je orgljavec Jakob Zupa n okolo leta 1780. zložil opero „Belin", toda kakšna je bila ta prva opera slovenska, o tem ne moremo soditi. Dolgo časa po Zupanu ni se pojavil nobeden operni skladatelj. Kašpar Mašek (1794—1873) zložil je opereto: „Die Strafbaren", opero „Emina " in „Di e Unbekannten". Sin njegov Kamilo Mašek (1830—1859) pa je sestavil overturo k mfelodramu „Judita". Do leta 1848. ni sploh bilo slovenskega gledališča, in kaj če operni skladatelja svojim glasbotvorom, ako ga ne more spraviti na deske? To se je jasno pokazalo pri Miroslavu Vilharju, ki je še pred letom 1848. spisal spevoigro, kateri je sam napravil libreto tudi v nemškem jeziku, nadejaje se na ta način, da jo spravi na nemške deske v Ljubljani. Pozneje je to spevoigro zagrnil v slovenski jezik in jo je krstil z imenom: »Jamska Ivanka". Kakor znano, uzrasel je ta umotvor na domači zemlji in je že radi tega to hvalevredno. Vilharjeva spevoigra je svoj čas jako ugajala, še bolj pa uspevala, ko ji je popravil glasbo znani kapelnik Schantl , kateri jo je instrumentoval. Z dobo čitalnice ljubljanske nastopil je na našem glasbenem polju dr. Benjami n Ipave c z opereto: »TičnikJ , katera se je pela prvič leta 1866. Isti pisatelj je zložil spevoigro v treh dejanjih: »Teharski plemiči", ki se bode pela letos (1892) prvič. Libreto temu delu je spisa) g. Anto n Funt e k. Snov ji je uzeta iz naše zgodovine in sicer razpravlja o tistem zgodovinskem dogodku, kako in zakaj je celjski grof oplemenitil Teharčane. Vrli skladatelj je ne samo obogatil našo glasbeno književnost, ampak uvaževal je naše skromne razmere in je svoje delo poklonil Dramatičnemu društvu v Ljubljani. Anto n Stockl spisal je glasbo k »Čarovnici". Naš vrli rojak v Davori n Jenko , zdaj kapelnik srbskega gledališča v Belem Gradu, usglasbil je leta 1882. opereto »Vračar a ili Baba Hrka", ki seje predstavljala prvič dne 3. maja 1. 1882. v Belem Gradu s tako lepim uspehom, da se je igrala četirikrat zaporedoma. Še drug srečen pojav zabeležiti je na glasbenem polju. G. Anto n Foerste r je zložil opereto: »Gorenjski slavček", kateri je spisala libreto gospa Pesjako v a. Tudi predmet ti opereti je iz domačega življenja. Prvotni libreto je prenaredila pisateljica in tudi skladatelj je svoje delo znatno preustrojil. G. Anto n Foerste r je dalje zložil petje k igri :„ Mater in blagoslov", instrumentovalje spevoigro „Kralj V o ndr a XXVI." in dr. S tem bi našteli vse, kar se je pojavilo na našem dramatičnoglasbenem polju. Malo je to; zlasti so presledki od jednega dela do drugega predolgi; vender pa smemo tudi to po pravici radostno zabeležiti. A kaj nam obeta bodočnost? Lepi hram umetnosti se je otvoril, in slovenski skladatelji so povabljeni, da v njem častno tekmujo in da pouzdignejo slovensko umetnost. Upamo, da nam bodočnost obudi skladatelje v marljivejše delovanje; saj imajo zdaj širno polje, imajo lep umetnosten hram, kjer se bodo lahko dostojno kazali slovenskemu narodu. Naš skladatelj gosp. Fran Gerbi c piše tudi opero, ki jo bode skoro dogotovil; in da bi se tudi drugi oglasili, to je naša srčna želja. Ko je Dramatično društvo jelo prirejati gledališke predstave, gojilo je poleg drame opero in opereto. V prvem času seveda dajalo je take stvari, ki so bile primerne mlademu odru. Kar se tiče pevteev in pevk, pomagalo si je z domačimi silami, ker ni moglo angažovati izšolanih opernih pevcev. Toda omeniti nam je pri tem, da so te sile bile res izborne. Sodelovali so v prvem času pevci: Ivan Meden , Josip Nolli , Josip Pater - noster , Vojteh Valenta , Avgust Puciha r in dr., katerim so se pridružile vrle pevke: Pavla Namretova , Antonija baronica Neugebauerjeva , Dragoila 0 d i j e v a, Antonija R o sova, E. Štembergova , Ana Piskarjev a in dr. V najnovejšem času, s prihodom gosp. Frana Gerbica v Ljubljano, dobilo je slovensko gledališče dve izvrstni pevki: gospo Milko Gerbicev o in gospodičino Lujizo Daneševo . Kar se tiče skladateljev, zastopana so bila. do zdaj na našem repertoarju imena: Adam, Miiller, Conradi, Offenbach, Brandl, Gumbert, Suppe, Titi, Zaje, Blodek, Verdi. Poleg tega pa so kapelniki našega društva: Anton Stockl, Schantl, Anton Foerster in Šincelj, Fran Gerbic za posebne prilike skladali in skrbeli za instrumentovanje. Imena rečenih skladateljev, katerih dramatičnoglasbena dela so se dajala na slovenskem odru, označujo in kažejo nam kakovost dramatične glasbe, na slovenskem odru negovane. Ta opomnja je splošna, zakaj omeniti in poudariti mi je posebe, da so se že v početku društvenega delovanja pele arije iz modernih oper in da se je v zadnjem času začela poleg operete gojiti opera. Zasluga v tem pogledu gre gospodu F r a n u Gerbidu, ki je na vabilo Dramatičnega društva, Glasbene Matice in Narodne čitalnice ljubljanske prišel iz Levova v Ljubljano in je tu ustanovil slovensko opero. Ustanoviti pa slovensko opero bilo mu je tem laže, ker je privedel s seboj soprogo, gospo Milko Gerbicevo in nje sestro gospodičino Lujizo Daneševo, ki sta obe izvrstni operni pevki. Poleg njiju skrbelo je Dramatično društvo tudi za pevce in je v preteklem letu deloval na našem odru gospod Fran Bučar z zelo ugodnim uspehom. Po svojih skromnih gmotnih podporah dosegli smo danes vsaj toliko, da imamo v Ljubljani zagotovljeno opero, t. j. da se je vsaj ustanovila podlaga, na kateri lahko kaj naredimo, in da smo Slovenci danes jedini na slovanskem jugu, ki imamo in uzdržujemo svojo opero. S preporodom slovenske književnosti pojavila se je tudi izvorna dramatika. Z BIeiweisovimi »Novicami0, ustanovljenimi -^g 79 Spleta 1843., pojavili so se prvi dramatični pisatelji naši. „ Novice" so blagodejno uplivale na občno književno gibanje. 0 Prešernovi tragediji ne vem žal nič več, nego to, da jo je pesnik bržkone spisal in da se nam nje rokopis ni — ohranil. Bernard Tomši č spisal je že leta 1845. svoje „Lahkoverneže", (tiskani 1864 pri Jakiču v Zagrebu), a Fran Malavaši č leta 1848. dve igri: »Nekda j in zdaj " in „Edinost". Še prej je spisal Davorin Trstenja k (Vicko Dragan), namreč 1 1837., dramo v treh činih: „ Nevest a z otok a Cypros", prvi čin slovenski, ostala dva pa po Stanka Vraza nasvetu ilirski Toda rokopis, poslan v Zagreb, bil je policijski konfiskovan in uničen. Od Trstenjaka imamo dalje melodramsko pesem „V o d n i k", opero „L a d a'1, katero ima v rokah g. dr. Benjamin Ipavec, in komedijo: ,.Kako si j e Vr b o vča n svoj o svojeglavn o ženk o poboljšal". (Koledar Matice Slovenske 1867.) Živahnejše delovanje pričelo je šele po letu 1860. Pojavili so se pisatelji izvornih iger slovenskih: Bogoslav Roga č ki, (župnik Miha Lendovšek) spisal je igro v dveh dejanjih: „Kater i bo?". J. Bil e je sestavil dramatičen prizor „Slovenij a oživ - lje n a", ki je bil priljubljen repertoarski komad čitalnice ljubljanske. Fran Reme c podal nam je igrokaz v treh dejanjih: „Samo , prv i kral j "slovenski", in izvorno Burko v treh dejanjih „Trapasti Juri". Nadalje so nam podali: Anton Kos šaloigro v dveh dejanjih: „Stras t in krep o Ljudevit Tomši č izvorno veseloigro v dveh dejanjih: „ La h ko umn a Emica", veseloigro v jednem dejanju „ S peke l se je " in veseloigro v treh dejanjih s petjem: ,, Šil o 3 a ognjil o ali dane s men i jutr i tebi"; Anton Klodi č veseloigro v treh dejanjih: „Novi svet" in „Materin blagosfov"; J. Poki u kar („Muha in krop"); Josip Lavri č (Mikeljnov) igro v dveh delih: „Pleme'nit a osveta"; I. Lipe ž žaloigro: „Car Lazarjev a smrt", Blaž Potočni k (,/Prerokovanje vremena v prihodnjem letu"); Lujiza Pesjako v a („Na Koprivniku", ,.Gorenjski slavček"); Fr. Silveste r („Izgubljeni sin");M. Maja r („Jagodice"); Fran Zakrajše k („Marija Antonijeta"); Janez G1 o b o č n i k („Pravica ne prestane", igra v treh dejanjih); J. Kosma č („Kovačeva Minka", veseloigra v jednem dejanju); Sreboški-Petrlin („Modrost in pravica", igra v jednem dejanju); Fran Potočni k („Dan slave ali krščanskoturška vojska"); 80 S J. M ohorči č (,,Obljuba madoni", izv. drama v dveh dejanjih)- Fr. Štrukel j (Fr. Jaroslav) (..Slovenski Jurček", šaloigra v treh dejanjih); Saverja n („Smrt zedini ljubeča srca", izv. žaloigra v treh dejanjih); Ivan Vil h ar („Grof Inkaj", izv. burka 4 v jednem dejanju); Fran R e b e c („Spokorjena žena", veseloigra v jednem dejanju, po Vicko Draganovem načrtu v koledarju „Matice Slovenske"); Ivan Gabrše k („Zaigrano ime"); Fran Konča n („Župan", igrokaz v štirih dejanjih); Anton Kode r („Pavlina", izv. žaloigra v petih dejanjih); Tone Turku š „Vojska in mir", melodrama v treh dejanjih); Ivan Vrhove c („Prepir radi sobe", izv. veseloigra v jednem dejanju; „Ali si jo zadel?", izv. šaloigra v dveh dejanjih); Lipe H a d e r 1 a p (,,Hektor in Andromaha", dramatičen prizor. 1874; „Hajduci", libreto); Josip Nolli („Komisionar Nr. 1.", soloprizor; „Pred plesom", soloprizor). Teh pisateljev prvi dramatični poskusi bili so hvalevredni, dasi sploh z manjšo srečo izvršeni. Igre teh prvih začetnikov niso se — vsaj večina njih ne — predstavljale na javnem odru in večina njih tudi tiskom ni prišla na svetlo. Tem lepši uspeh je dosegel s svojimi igrami Mirosla v Vilhar . Njega izvorne igre: »Detelja", „Župan", „Pošten a deklica", „Slep ni lep", predstavljale so se v rojstvenem kraju pesnikovem in po raznih čitalnicah. Snov jim je uzeta iz pristnega domačega življenja, in ker izhajajo iz narodnega srca, šle so tudi narodu do srca, kadar so se igrale. V rokopisu se še nahaja šaloigra: „Kdor prej pride, prej melje". Vender ko je nastopil mladi pisatelj Jos. Ogrine c s svojo veseloigro: „V Ljubljan o j o dajmo", prekosil je ž njo vse svoje vrstnike in predhodnike.. Ogrinec je posegel v pravo narodno življenje in je to pravo sveže življenje z igro presadil na oder. Naslikal nam je prave narodne značaje, res take, kakeršni so v istini, in zategadelj se je prikupil na odru in ostane s svojim delom na slovenskem odru še bodoče čase. Ogrinčeva veseloigra spada navzlic temu, da ni v tehniki dovršena, mej najboljše proizvode naše dramatične književnosti. Od J. Ogrinc a imamo še glumo v jednem dejanju: ,,K j e j e m e j a ?" (Slov. Talija) in v rokopisu izvorno dramo v štirih dejanjih: „Hudi Kljukec". Leta 1869. zagledala je svetlo Frana Celestin a igra v treh dejanjih „Roza". To igro spisal je naš zaslužni pisatelj po Molierjevem uzgledu v verzih. Gledališki pisatelj v pravem pomenu besede nastopil je Jakob Aleš -ovec . Pisal je neutrudno izvorne igre in neumorno prelagal iz tujih jezikov. Njegove izvorne igre so se zvečine igrale na našem odru z dobrim uspehom in so zvečine ostale v rokopisu. Te igre so: „Kdo je •tat?", ..Naselniki"^ „Ne vem", burka v treh dejanjih, ^upeKarjeiTogleduh^saloigra v jednem dejanju, „Podlaga zakonske"J'šreČe", izvorna veseloigra v jednem dejanju, „Frahčozje v Kamniku''j~Izvorna zgodovinska igra, „Dimež" izvorna igra s petjem TTTvetTcIejanjih in petih podobahrs prečl-" igro (godba Anton Stockla) in konečno ,, Čarovnica", izvorna komična opereta, „Nemški ne znajo", izv<5rna burka v jednem dejanju, »Postrešček in komisionar" (kuplet). Tudi izvrstni romanopisec Josip Jurči č spisal je tragedijo ,.Veronika Deseniška", kateri je uzeta snov iz domače zgodovine. Tragedija je sama po sebi dobra, vender je preepska in tudi v tehniki ne ustreza zahtevam moderne drame. Krasen uspeh je Jurčič dosegel s svojo tragedijo v petih dejanjih: „Tugomer", (Slovenska knjižnica, III. zvezek, izdal Jos. Jurčič v Ljubljani 1876), ki je pravo klasično delo. O sedemdesetletnici Bleiweisovi, ki se je praznovala dne 19. novembra 1878. leta, igrala se je slavljencu na čast izvorna veseloigra „Berite Novice!", ki sta jo spisala Josip Jurči č in Janko Kersnik. Mnogo nam je ustvaril na dramatičnem polju na| izborni pesnik Josi p Stritar . Od njega ima naša književnost celo vrsto prizornih spisov, pri katerih, kadar jih čitamo, nehote mislimo, zakaj nam pesnik ni podal kakega večjega dela. Ves IV. zvezek „Zbranih spisov Stritarjevih" obsega prizorne spise, in ti so: 1.)' „Pismo", 2.) „Kita", 3.) »Otročji bazar", 4.) „Pri večerji", 5.) »Oderuh", podoba iz kmečkega življenja, G.) „Zapravljivec", podoba iz kmečkega življenja, 7.) »Najemnina", podoba iz mestnega življenja, 8.) »Rejenka", podoba iz kmečkega življenja, 9.) »Iz Bosne", 10.) »Očetovo pismo", 11.) »Očetov god", 12.) »Kosana", 13.) »Klara", podoba iz življenja velikomestnega, 14.)» Zorko", podoba iz dijaškega življenja. 15.) »Po velikem požaru", slika iz življenja dunajskega, 16.) »Nedolžen!", 17.) »Pravo junaštvo!", podoba iz kmečkega življenja, 18.) »Klasične podobe", 19.) »Apostrof", 20.) »Ljubezen", 21.) »Živalski pogovori", 22.) »Zimske podobe". Mirko S o 11 a n spisal je izvoren igrokaz v petih dejanjih „Mo ž beseda", ki je prišel na svetlo 1. 1876. (Natisnila 82 |4- tiskarnica družbe sv. Mohorja v Celovcu, 16°, str. 117. V založbi Jurija Lercherja v Ljubljani.) Iz najnovejšega časa imenovati nam je še zelo marljivega in plodovitega pisatelja, dr. Josip a Vošnjaka . Tudi od njega imamo celo vrsto iger, katerih nekatere so se že igrale na slovenskem odru, ostale pa je pisatelj izročil v rokopisu Dramatičnemu društvu. Te igre so: 1.) „K Vodnikovi slavnosti", dramatičen prizor v jednem dejanju, izšla v Ljubljani 1. 1889. pod naslovom: »Svoji k svojim"; 2.) »Pene", veseloigra v treh dejanjih, rokopis; 3.) »Ministrovo pismo", veseloigra v dveh dejanjih, rokopis; 4.) »Svoji \ svojim", prizor iz kmečkega življenja v jednem dejanju, Koledar Družbe Sv. Mohorja 1890; 5.) »Za orehovo senco", prizor iz kmečkega življenja v jednem dejanju, Koledar Družbe Sv. Mohorja 1891; 6.) „Ženska zmaga" veseloigra v treh dejanjih, rokopis; 7.) »Doktor Dragan", drama v petih dejanjih, rokopis; 8.) »Lepa Vida", drama v petih dejanjih, rokopis; 9.) »Pred sto leti", dramatičen prizor v dveh delih. Dramatično društvo ima že nekaj časa v rokopisu Davorina Hostnik a veseloigro: »Dokto r Grom". Ignacij Borštnik je spisal »Ni moj ukus", »Oto k in Struga", »Star i Ilija", narodna igra v treh dejanjih, in je konečno za oder priredil Jurčičevo »Veroniko Deseniško". Nadalje nam je še imenovati nekaj pisateljev. F. Š. (Fran Škofic, c. kr. okrajni sodnik v Škofji Loki, f 1892) priobčil je dramatično povest v petih dejanjih: »Gospod s Preseka " (Ljublj. Zvon 1886); Alfonz Pire c — tudi s književnim imenom Planinec — spisal je dve igri: »To j e moj a maksima", vesela igra v jednem dejanju (Ljublj. Zvon 1887) in »Čegav a bode", vesela igra v dveh dejanjih (Ljublj. Zvon 1888). Neki R. Vtorej je priobčil »Sentimentalca," (Ljublj Zvon 1889). Leta 1889. izšla je v Gorici šaloigra v jednem dejanju »Loterist", ki jo je spisal Anton Zavrtanek . Brezniko v podal nam je dramatski poskus »Na preužitku " (Slovan 1886), Ivan J F ajd i ga pa se je poskusil s slikama »Oče" in »Stan in Stana" (oboje „Slovan" 1886.0 ') Na dramatičnem polju so se tudi poskusili: Jože Iskrač (Frankolski) (»Andrej Turjaški", igra v petih dejanjih); J. L. („Lenora", igra v treh dejanjih s petjem); Bogomil Trzinski (»Kralj Matijaž", libreto v jednem dejanju); Jak. Pfemisl t. j. Bedenek („Slavomil in Jovana", žaloigra v štirih dejaj njih); Klenič Jože (»Zeta carja Lazarja ali Bitva na Kosovempolju", žaloigra v petih dejanjih); Robič Maksimilijan (»Viljem grof Slavata", igra v treh - H 83 Še v začetku tega poglavja, in sicer na tistem mestu, kjer govorim o prvih dramatičnih pisateljih slovenskih, omeniti mi je bilo neznanega pisatelja, čegar rokopisna drama je za našo književnost velike važnosti. Za Vodnika živel je na Koroškem mož, bil je bržkone duhovnik, ki se je takisto, kakor Vodnik, bavil s pesništvom. Mož, čegar ime nam je žal neznano, zlagal je pesmi, razmotraval je jezikoslovna uprašanja in spisal je dramo Bil je goreč rodoljub, gorečnejši Slovan, nego Vodnik, in tudi glede jezika in oblike je dovršenejši od Vodnika. V. A. Globočnik1) poročal je v praški „Politik", daje dobil rokopis, ki je zdaj njegova svojina, v hiši krojača Janeza Bizjaka v Podkloštru blizu Trbiža na Koroškem. Imela ga je gospodinja, ki ga je dobila od svojega starega očeta. Na naslovnem listu, 384 strani obsegajočega zvezka, v četvorki, zapisano je: „Basne. Tud sa poskushino". Spodaj je zapisano: „Wrata 12 Octobrs 1817". Basne so pisane v Vratih mej Trbižem in Beljakom, kjer je pisatelj živel; toda pisane so v narečju, ki se govori okrog Velikovca. Na drugem listu je zapisano „En Wiva t Ilyry", kar priča, da je mož bil goreč rodoljub Na tretjem listu začenjajo se pesmi, katerih je 42. V njih opeva pesnik svoja narodna čustva; naglaša odločneje, da je Slovan, nego Vodnik; toži, da se Slovenci preveč nemški uče; slavi Trubarja, Zoisa, Dobrovskega in — Napoleona I. Neznani pesnik veruje ..v slovansko bodočnost ter pravi, da bodo vse one zemlje, ki so bile nekdaj slovanske in so zdaj ponemčene, spet postale slovanske. Na strani 171. začenja se drugi del rokopisa. In ta del nas posebno zanima. V tem delu nahaja se drama, kateri je naslov: „Ulrich Graf Zellsky . Ena igra v treh aktah". Drama je pisana v peterostopnih jambih; snov je uzeta iz narodne zgodovine naše in je prav za prav dramatizovana narodna pesem, ki se še danes popeva po Štirskem in Koroškem. Dasi drama sama na sebi ni sestavljena po pravilih dramske tehnike, česar glede na ono dobo sploh in glede na našo književnost posebe ne moremo niti zahtevati, vender zaslužuje, da nje vrednost više cenimo. Kar se tiče jezika, izpolnjuje pesnik književno dejanjih); dr. Albin Poznik (»Listonoša ali ljubezen je slepa", igra v jednem dejanju); Luka Vranic („Lastavici", veseloigra v Štirih dejanjih, last »Narodne Tiskarne"); Štefan Lapajne („Stric iz Amerike", veseloigra s petjem v treh dejanjih); Grabrijan („Prepir o ženitvi", opereta, glasbo zložil Anton Hribar) in dr. ') »Slovenski Narod", 1888, štev. 48. 6* -•S 84 H - praznino mej Vodnikom in Prešernom, in kar se dostaje dela samega, je „Ulrich Graf Zellskyu prva slovensk a izvorn a drama. Tretji del rokopisa začenja se od strani 314 in razpravlja o jezikoslovnih stvareh. Tako smo naveli vsa izvorna dela na polju slovenske dramatične književnosti. Želeti bi bilo, da bi slovenski pisatelji bolj gojili dramatično umetnost, zlasti zdaj, ko imamo krasno deželno gledališče in ko bodemo potrebovali za slovenski repertoar vedno več izvornih iger. Mladi pisatelji naj bodo uverjeni, da imajo v Dramatičnem društvu v Ljubljani, kateremu je namen in naloga uzdržavati slovensko gledališče, vernega in zdušnega pospešnika dramatične umetnosti. Dramatično društvo hoče skrbeti, da se mladih pisateljev igre spravijo na slovenske deske in da se uprizorijo dostojno na vse strani. Vredno se mi zdi omeniti še jedne strani, ki je važna pa tudi zanimljiva. Važno je, kakšne nagrade so dobivali prvi dramatični pisatelji. V prvem početku svojega delovanja ni moglo Dramatično društvo dajati velikih nagrad, ker ni imelo samo sredstev. Josip Ogrinec dobil je od društva za veseloigro „V Ljubljano jo dajmo" 45 goldinarjev, dr. Fran Celestin za igro „Roza" nagrado 40 goldinarjev in kapelnik Schantl za glasbo Vilharjeve „ Jamske Ivanke" 50 goldinarjev. ====B. Prevodi==== Za repertoar slovenskega gledališča so marljivo skrbeli prelagatelji. Dramatično društvo potrebovalo je za svoje predstave mnogo prevodov. Hvalevredno je omeniti, da so se že prvi prelagatelji ozirali na slovansko, osobito na češko književnost ter so mnogo prelagali iz bratskih nam književnosti. Dramatičnega društva odbor pa je tudi sam vedno poudarjal, da je slovenskim pisateljem treba iger iskati v lepi dramatični književnosti češki. Seveda za repertoar tudi to ni zadoščalo. Mnogo se je prelagalo iz nemščine, potem tudi iz francoščine, in kar je posebno važno, hoditi smo začeli v najnovejšem času k Francozom po veseloigre. Sploh so na slovenskem repertoarju bila zastopana imena: Kotzebue, Iffland, Benedix, Nestroy, Moser, Kaiser, Raimund, Mosenthal, Rosen, Birch - Pfeiffer, G. Putlitz, L' Arronge, Schonthan, Golcloni, Girardin, Labiche, Grandjean, Mellesville, Hennequin, Scribe, G. Lemoine, Premaray, 0. Feuillet, V. Sardou, 85 KGeorges Ohnet, Šamberk, Sabina, A. Fredro, Klicpera, Kraševski, Pfleger- Moravsky, Korenovsky, Kaj. Tyl, Jerabek, Jos. Štolba, J. Vrchlicky, Batucky, Stroupežnicky, Jan Vavra, Karol Pippich, Gogol, Palm, Kukuljevic, Trifkovič, E. Tomič in dr. Na slovenskih deskah bili so že Schillerjevi »Razbojniki" (v prevodu Jos. Nollija), bil je tudi že Ibsen; le prvak vseh dramatičnih pisateljev, Shakespeare, ni še mogel priti na naše deske v slovenskem prevodu. Profesor dr. Karo l Glase r ima za tisek pripravljene dve Shakespearjevi'igri: »Rome o in Julija " (tretje dejanje priobčil »Ljubljanski Zvon" 1. 1889.) in „Kralj Lear". Lepa je vrsta prelagateljev, ki so delovali za Dramatično društvo v Ljubljani, oziroma za slovensko gledališče. Njih imena in prevode naj navedemo po vrsti. A. K.: Zrcalo ali pusti to.1) Šaloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.) Andrej čkov Jože. (Podmilšak 1845—1874): Damoklejev meč. Kmet milijonar ali deklica iz čarovne dežele. (Ferd. Raimund.) Kodrovičeve poslednje ure. Soloprizor s petjem. Krojač in čevljar ali žegnanje na Dobrovi. Gluma s petjem in plesom v treh dejanjih. (Jos. Štolba.) Nepravi, a vender pravi. (Hocke.) Pred lovsko hišo. Opereta. Sam ne ve, kaj hoče. Slepi mladenič. Romant. igrokaz v treh dejanjih. (J. K. Tyl.) Suknjo dol. Trdoglava žena. (J. K. Tyl.) Umetnost in narava. Alešovec Jakob: Cannebas. Opereta. Cigan. Igra iz narodnega življenja v jednem delu z godbo in petjem. Čevljar baron. (Rud. Hahn.) Dokler ni pravega. Doktor in frizer. Burka s petjem v dveh dejanjih. (Fr. Kaiser.) Doktor in postrešček. Eno uro doktor. ») Pri vsaki igri ne navajam imena pisateljevega. Imena pisateljev imenujem pri poglavju: »Predstave Dramatičnega društva",.kjer naštevam igre in njih pisatelje, oziroma prelagatelje. n Krčmarica. Igra v treh delih z godbo in petjem. (Kaiser.) Ljubica na strehi. Komična opereta v jednem dejanju. Lumpaci Vagabund ali Zanikerna trojica. Spisal J. Nestroy. Marjeta. Burka za jedno osobo s petjem in godbo. Medeni tedni. (Horn.) Na kmetih. („Landluft geniessen". Godba Vojteh Valentova.) Pavliha ali burka čez burko. (J. Nestroy: Eulenspiegel, oder: Schabernack iiber Schabernack.) Po plesu pozabljeni. Postrešček št. 20. Šaloigra s petjem v treh dejanjih. Pred zverinjakom. Pri meni bodi! Prvikrat v gledališču. Burka v jednem dejanju. (Friedr. Kaiser.) Raztrgani. (Nestroy.) Strah v kuhinji. Tambur v Puebli. Trdoglavec ali gosposko in kmečko. Univerzalni dedič. Uzbujeni lev. Visoki C. Vojaški fantje, mi smo mi. Zaroka v kleti. Živomrtva zakonska. A. M.: V čakalnici prvega razreda. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Hugo Miiller. Babnik Fran: Beli lasje — mlado srce. (Henry Murger.) Izgubljena hči. Igra v petih dejanjih. (Colman.) Žalost in veselje. Igra v četirih dejanjih. (Iz nemškega.) Babnik Ivan: Goljufani starec. Kratkočasna igra v jednem dejanju. (Po francoskem.) Zmešnjava čez zmešnjavo. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.) Bartol G.: Pota javnega mnenja. Veseloigra v petih dejanjih. (Jefabek.) Bavdek J. (Ulčarjev, I. B. M.): Babica. (Grillparzer.) Eduvard na Škotskem ali begunova noč. Zgodovinska drama v treh dejanjih. , JO -H 87 h - Gojilišče. Opereta v dveh dejanjih. (Suppe.) Indijanci na Angleškem. Veseloigra v treh dejanjih. Madlena. Opera v jednem dejanju. (Iz francoščine Godba Weidt.) Mesečnica. Morja in ljubezni valovi. (Grillparzer.) Noč pred ženitvijo. Vino, žene, petje, Bedenek Jakob : Gosi in goske. Revček Andrej ček. Benkovič Vekoslav: Adrienne Lecouvreur. Drama v petih dejanjih. (Scribe in Legouve. Nemški Otto Randolf.) Dalila. Drama v Jštirih dejanjih. (Oct. Feuillet.) Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih. (Jul. Rosen.) Dve tašči. Moj Mirko. Narodna igra v treh dejanjih. (Adolf L' Arronge: „Mein Leopold".) Pot v srce. (Kotzebue.) Rokopis kamniške čitalnice. Prodana ljubezen. (Jan Neruda.) Rokopis kamniške čitalnice. Putifarjeva žena. (M. Schumann.) Rokopis kamniške čitalnice. Strijc bogatin. (E. Henle.) Zlati pajek. Šaloigra v četirih dejanjih. (Fr. Schonthan: „Die goldene Spinne".) Bezenšek Anton: Dva listka. Veseloigra v jednem dejanju. Bleiweis dr. Janez: Udova in udovec. Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih. Po Linhartovi predelal. V Ljubljani. Natisnil Jož. Blaznik. 1864. Bleiweis dr. Karol: Ne kliči vraga! Bole Davorin: Nadgozdarjeva družina. Igra v petih dejanjih. (Iffland: „Die Jager".) Najemnik Ženof iz Rovt. Veseloigra v petih dejanjih. (Kotzebue.) Mutec. Pot skozi okno. Uskok. K1 T -+S 88 te*~ Borštnik Ignacij : Bratranec. Kastor in Poluks. Milord Cartouche. Nervozne ženske. Njegova gospa se brije. (M. Bohm.) Ponesrečena glavna skušnja. Putifarjeva žena. Zlobna šala. Cegnar Fran: Campa. Opera v treh dejanjih. . Debora. Marija Stuart. (Celovec, Cvetje 1861.) Valenštajnov ostrog. Viljem Tel. (Celovec 1862) Cimperman Josip: Čarobne gosli. Opereta Offenbachova. Deklica elizondska. Donna Diana. Edda. Lepa Španjolka. Spevoigra v jednem dejanju. Godba Low. Maščevalec. Materin blagoslov. (Godba A. Stockl, pozneje A. Foerster.) Mladi kandidat. Komična opereta. Montjoye. Igrokaz v četirih dejanjih. (Oct. Feuillet.) Ogenj ni igrača. Opalek pred sodbo. Pijerot in Vijoleta. Opereta. Predstavljala se prvič 1. 1870. Pot po nevesto. Opereta. Precijoza. Prenočišče v Granadi. Opera v dveh dejanjih. (C Kreutzer.) Roža Saint-Flourska. Skrivnost ljubezni. Opereta Miillerjeva. Soprog pred durmi. Opereta v jednem dejanju (Offenbach.) ' Šola ljubezni. Opereta. Tihotapec. Ujetniki carevne.. Zmešnjava na zmešnjavo. Žila. (Popravlja Mandelčev prevod Goethejevega „Fausta".) Damascen-Zupan: Belin. Opera v jednem dejanju. Debevec Josip: Teške ribe. Dolinar N.: Žlahte Veseloigra v jednem dejanju. Drobnič Josip (1812-1861): Dvoboj: Drevar ali beli gaber. Značajna podobšina v dveh delih. Po F. Kaiserovem r Junker und Knecht" za Slovence pripravil I. D. (Venec gledišnih iger. Gradec. Natis A. Leykamovih dedičev. 18.r i9.) Juran in Sofija ali Turki pri Sisku. Junaška igra v treh dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. I. Prestavil iz ilirskega slovensk rodoljub. V Ljubljani 1850. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontiniju, bukvarju v Ljubljani.) Pravi Slovenec. Raztresenca Starost slabost. Štepan Šubid ali Bela IV. na Hervaškim", (pozneje pod imenom ,,0sveta".) Igra v dveh dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. II. V Ljubljani. 1850.) Eržen Viktor, rojen 4. junija 1857, umrl 31. oktobra 1881. Dragocena ovratnica. Veseloigra v jednem dejanju, po italijanski: „11 vezzo d' opali\ Igralka. Veseloigra v jednem dejanju po Fournieru. Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta Trifkovic. Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih, po A. Fredru. Pol vina, pol vode. Veseloigra v jednem dej. Spisal K. Trifkovic. Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Štempihar mlajši. Gluma v. jednem dejanju po Bellyju. Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem dejanju, italijanski spisal G. P. Cesenate. Faganelj Josip: Propast 'roda Premislovskega. Tragedija v štirih dejanjih. (B. Ferd. Mikovec ) Laska Rafaelova. Igrokaz v treh dejanjih. (Fr. Ad. Šubert.) F. M.: Ultra, Veseloigra v jednem dejanju. (F. Šamberk.) 92 H - Indijska Talija, zbirka indijskih glediških iger. Zvezek I. „Urvaši", indijska drama Kalidasova, str. 105, Trst 1885, Tiskarnica Dolenčeva. Zvezek II.: „Malavika in Agnomitna" indijska drama Kalidasova, Trst 1886, 8", str. 100. Globočnik Janez: Lakomnik. Igra v treh dejanjih. Po angleškem. Pravda. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix: „Der Process".) Svojeglavneži. Zakonske nadloge. Veseloigra v dveh delih. (Benedix.) Gombarov J. S. (J. Skuhala): Angel j miru. Grabrijan: Dobro jutro! (KI. V. Klicpera) Preostro se skrha. Iz nemščine. Grasselli Peter: Rohovin čtverrohj. (KI. V. Klicpera.) Grosser Katarina: Srečkova prisega. Veseloigra v jednem dejanju. (Henrik Murger.) Grumov Ivan: Mlekarica. Šaloigra v jednem dejanju. Haderlap Filip: Oj ti možje! (Jul. Rosen: O diese Manner!) Romeo in Julija. Hiti Josip: Ilija Gregorič, kmečki kralj. Spisal Penn. . Hostnik Davorin (Davoroslav H): Cvrček. Dva gospoda pa jeden sluga, (Goldoni.) Doktor Faustova kapica. (F. Hopp.) Kozarec vode. (Scribe.) Krojač Fips. Laž. Šaloigra. (J Kriiger.) Lowoodska sirota. Marijana. Marie - Jeanne. Petrograd in Plevna ali ruska vojska. Igrokaz v petih dejanjih. P. V. Wichmann. Star samec. -HI 93 K - Tepkarjev zet. Veseloigra v četirih dejanjih. Spisal Emile Augier in Jules Sardeau. Ubožnost ni napaka. (Ostrovski.) Hochtel Barbka (nje oče je bil c. kr. notar v Ljutomeru): Star vojak in njegova rejenka. Glediška igra v dveh dejanjih. Izdal Ivan Tomšič: Gledališke igre za slovensko mladino. I. zvezek. V Ljubljani 1875. (Ponatis iz „ Vrtca".) Jezik v tej igri je popravil Fran Levstik. Hrabroslav V. N. : Edda. Illonovič J.: Kralj Vondra XXVI., ali žalosten konec vesele pojedine, ali strašna osveta. Velika romantično-heroično-tragična opera v treh aktih. Češki zložil J. Illner. V Ljubljani. Tisek in zaloga Rozalije Eger 1869 M. 8°, str. 15. Iv. A.: Rad bi pri gledišču pel. Komičen prizor s petjem. Po nemškem. Ivanovič Davorin: Julij Tarentski. Žaloigra v petih dejanjih. (A. Leisewitz.) Janežič dr. K.: Skopuh, po Molierju. Japelj Jurij (1744—1807): Artaxerxes. Spevoigra Metastasijeva. J A. P.: Ljubica na strehi. J. M : Oproščeni jetnik. Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem. J. P. (Janko Pajk): Romeo in Julija Drugi čin, 2. prizor; tretji čin, 2. prizor. Zora 1875. Jeločnik Anton: Sredstva ljubezni. Veseloigra v jednem dejanju. Francoski izvornik. Po Karola Treumanna nemški prestavi. Jesenko Drag. & Borštnik Ig.: Mesto in vas. (Charl. Birch-Pfeiffer.) Kalan Ivan . Banditje. Bisernica. Cigan. Spisal Fr. Kaiser. (Godba Antona Stockla.) Clavigo. Žaloigra v petih dejanjih. (Goethe.) Cousin Jaques. * -+S 94 Ena se joče, druga se smeje. Ena se mora omožiti. Garibaldi. Gringoire. Kdor se poslednji smeje. Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (L ' Anzengruber: „Der Meineidbauer".) A Marija Magdalena. (Hebbel.) Meščanski general. (Goethe.) Perzijski šžl. Pot k sreči. Veseloigra v petih dejanjih. (Schiller: „Der Parasit".) Prestop žene. Same zapreke. Satan. Tri vile. Zakleti princ. (Plotz.) Zakotni pisar. Židovi. Veseloigra v jednem dejanju. (G. E. Lessing.) Kleeman - Bleiweis: Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. (J. N. Štepanek.) Kleeman (J. K.): Dobro jutro. Veseloigra v jednem dejanju. (Klicpera.) Kock Ivan N.: Serežan. Hrvatska opereta. Zložil Ivan N. Kock. Končan Fran (P. L.): Čevljarska učenca. (Berla.) Denar sveta vladar. (Godba Antona Stockla.) Marcel. Nezgode starega mladenča. Oče so rekli, da le. Pod mikroskopom. Veseloigra v treh dejanjih. (Julij Rosen.) Slab papir ali bankovčarji na razvalinah. (Kaiser.) Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. (Alfred Hennequin.) Trnje in lavor. V čakalnici III. razreda. Burka s petjem v jednem dejanju. (H. Salingre. Godba R. Bialova.) Kopitar Valentin: Fužinar. Igrokaz v četirih dejanjih. (Georges Ohnet.) * - H 95 H - Koseski: Devica Orleanska. Mesinska nevesta. Kosmač Jurij: Hvaležni sin. Veseloigra v jednem dejanju. Kranjec Ivan: Okamenelo srce. Veseloigra, v treh dejanjih. Spisal Leo d i Castelnuovo. Kranjec Leopold Martin: Mrzi žene. Šaloigra v jednem činu. (Benedix.) Muka nedolžnega. Šaloigra v dveh dejanjih. Po francoskem. Pastorka. Igra v dveh dejanjih. (C. A Seidel.) Križaj Jernej (Severjev 1838—1890): Frančiška z Rimini. (Zora 1873 ) Tomaž Mor. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Silvio Pellico. V Celovcu. Na svitlo dalo uredništvo „Slovenskega Glasnika". 1866. Križman Josip: Antigona. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Vittorio Alfieri. Izšla v Mariboru 1876. (Pajkova tiskarnica.) • Laharnar Anton. Bolniška postrežnica. Veseloigra v jednem dejanju (Dupaty.) v Lapajne Štefan: Dve strinji za eno. Veseloigra v dveh dejanjih. Po nemškem predelal. Revni pesnik. Igra v jednem dejanju. Lapajne Vinko: Vrban Debeluhar ali na Dunaj po nevesto. Lavrič Josip (L. Mikeljnov): Philota. (Lessing.) Leskovec L.: Romeo in Julija. Leveč Anton (Bistriški): Ko varstvo in ljubezen. Star korporal. Levstik Fran: Serežan. Hrvaška opereta v jednem dejanju. (Ivan N. Kock.) 96 s-fLinhart Anton: Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih delih. Blaznik 1840. Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih Makarovič J : Češki godec. Malavašic Fran (Prostoslav Milko): Mlinar in njegova hči. Stiska. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue: Die Brandschatzungen.) Malovrh Miroslav: Francoskopruska vojska. (Kosta Trifkovič.) Knjižničar. Burka. (Moser.) Snubitev. (Evg. Tomič.) Šolski nadzornik. (Kosta Trifkovič.) Mandelc Valentin: Bog Vas sprimi! ali Kdaj pojdete domu? Do'ktor Robin. Faust I. Gospod Zamuda Išče se odgojnik. Klobuk. Lornjon. Moja zvezda. Na kosilu bom pri svoji materi. Pesek v oči. (Labiche in Martin.) Št! Ženski jok. Mam Fran: Inserat. Veseloigra v treh dejanjih. (Kar. Sabina.) Nikolaj .Urinski. Žalostna igra v petih dejanjih. (Korner.) Marn Henrik : Večerna ura. Drama v jednem dejanju. Po nemškem. Martinec A.: Neutolaženci. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski: »Les portraits de la marquise". Spisal Oct. Feuillet, poleg nemške predelave. Osodna baroka. Šaloigra s petjem v treh dejanjih. (A. Cornelius.) Osodna petica. Veseloigra v jednem dejanju. (Clairville.) - M 97 *« - Miklavec: Noče nasprotovati. Veseloigra v jednem dejanju. (Iz srbščine.) M. K.: Le naravnost. Veseloigra v jednem dejanju. Po nemškem. M. Lipoljub: Oče in sin. Veseloigra v jednem dejanju. Po angleškem. Prej natisnena pod imenom »Filozof". Mohorčič Ivan: Bekarjeva istorija ali na poroke večer. Spevoigra v jednem dejanju. Jacobson: »Beckers Geschichte". (Predstavljala se je tudi z imenom: „Bobnarjeva istorija".) Dajte mi surko. (J. Kolar.) Egmont. (Goethe.) Gorilla. Burka v treh dejanjih. (Češki J. Wenzig.) Malomeške klepetulje. Burka v četirih dejanjih. (Karol Sabina.) Obžetnica. Ona me ljubi. Poglavje I., II. in III. Princ iz Arkadije. Šaloigra v jednem dejanju. (Sedlicki.) Snubitev brez uspeha. Veseloigra v dveh dejanjih. (F. R. Hocke.) M. P.: Kosilce in kosilo. Šala v jednem dejanju. Češki J. Wenzig. Huda žena. (Spisal Alberto Nota.) Navratil Ivan: Kljukecje od smrti ustal. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.) Nerat Miroslav: Otva. Spisal H. Ibsen. Nolli Josip: Afrikanka. Komičen prizor s petjem in godbo. (L. Giinther.) Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Po Alks. Bergena igri: „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin". Gluh mora biti. Godčeve pesmi. (Rudolf Kneisel.) Graščak in oskrbnik. Po polnoči. Pri glasoviru. (Po francoskem.) Razbojniki. (Schiller.) Strežaj, kakor mora biti. Komičen prizor priredil. V spanju. 98 U - Novomeščan (Pater Kokalj): Kovač. Igra v jednem dejanju. Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju. (Iffland.) Oblak F : Čuden dogodek. Veseloigra v treh dejanjih. (Goldoni.) Ogrinec Josip: Hiša slabega glasu. Kje je meja? Na kmetih. Spisal Th. Megerle. Godba V. Valenta in A. Stockl. Na Osojah. Pojdimo na Dunaj! Sveti večer na straži. Zapravljivec. (Ferd. Raimund.) Zaročevalna napoved na kmetih. P. Ali plavaj ali utoni! Srečno novo leto! Pajk F.: Vozel v robcu. Veseloigra v jednem dejanju. Pecirep Josip: Rokavica. Romant. igra v jednem dejanju. (Schiller.) Perušek R : Nevarnost v odlogu. (T. Gassmann.) Pesjakova Lujiza: Pokojni moj. Strup. Svitoslav Zajček. (Rudeči lasje.) Veseloigra v jednem dejanju. (M. A. Grandjean.) Zabavljica. Petričič Vaso mL: Svilnati robec. (Srbski: Božidar Borgjoški.) Pintar Luka: Majhna zmotnjava. (L. Angely.) Nič otrok. Popolna žena. Prepozno. Prijetno iznenadenje. Tonica. Podgoriški (L. Gorenjec, a ne Podgorski; Podgorski je L. Svetec): Zlato ne blaži Dramatična drobtinica. Spisal KI. V. Klicpera. 99 H - Podgornik Anton: Drugo lice. Veseloigra v četirih dejanjih. (Oscar Blumenthal: „Das zweite Gesicht".) Podobnik Fran: Blaga mati. Igrokaz v treh dejanjih s predigro Kar se ne stori, se tudi ne zve. Igrokaz v jednem dejanju. Nesrečni denar. Veseloigra v treh dejanjih. Po povesti izdelal. Potočnik Fran: Banova surka. Igra v jednem dejanju. (Kotzebue) Prelog dr. Matija (1813- 1872): Črni Peter. (Tiskano v Ljubljani 1866.) Zakonska sol. (Tiskano v Mariboru 1867.) Prešern Valentin in Umek A. — Okiški. (Prešern Val. umrl turški polkovni zdravnik v Šumli okoli 1. 1870 ): Karolčkova prva ljubezen. Osem dni pameten. (Pohl.) Pogumne Gorenjke. Zgodovinski romant. obraz iz časa, ko so Francozi gospodarili po Iliriji, v treh dejanjih. Lj. Germonik. Strehar. Pristavški J. R : Prodano spanje. Romantično-konična pravljica s petjem in plesom v treh činih po M. <0fSaphirjevi pesmi jednakega imena spisal Karol Haffner. Radovič J.: Lažnik in njegov sin. Gluma v jednem dejanju. Rak Ivan. Razbojniki. (Schiller.) Rebec Fran: Jurčkove prikazni. Veseloigra s petjem v petih dej. (J. K. Tyl.) 'Na mostu. Gluma v jednem dejanju. (Klicpera.) Žurnalisti. Veseloigra v treh dejanjih. Remec, Fran Josip: Praznične sanje veljajo do obeda. (A. N. Ostrovski.) Resman I. A. (Ivan Ameriški): Odkrila je srce. Rogački Bogoslav (Miha Lendovšek): Tičnik. R. P.: Gospoda Kodelja pridige izza gardin. Osodepolna snubitev. (G. Putlitz.) -H 100 fr*- Teodolinda. Glurna v jednem činu. (I. B. v. Schweit.zer.) Ženska borba. Ržen M. H.: Ljubeznjiva soseda. Burka s petjem v jednem dejanju. (Julij Findeisen.) Samec Makso: Belizar. Opera. Donizetti. Krivnja. Žalostna igra v štirih dejanjih. (Miiller.) Pijanec. Šaloigra v treh dejanjih. (Kotzebue.) Trip. Šaloigra v treh dejanjih. Po nemškem. Savskij F.: Bukovska goska. Veseloigra v jednem dejanju. Pastarica. Burka v jednem dejanju. (Nemški: Gartner.) Schmidt Fran: Alfons ali velikodušni morski kapitan. (Po francoskem.) Hišna gospodinja. Veseloigra v dveh dejanjih. (W. Friedrich.) Namestnik. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem izvorniku nemški priredil Louis Julius. Tri barve. Veseloigra v treh dejanjih. Po Desnoyerju od W. Friedricha. Ubožan plemenitaš. Urice kramljanja. Veseloigra v jednem dejanju. (T. Gassmann.) Velikodušni morski kapitan. Zmota za 30.000 forintov. Smole Andrej: Varuh. Komedija v dveh dej. Po angleškem. Tiskal Blaznik. 1840. Sreboški-Petrlin: Tragična. Veseloigra v jednem dejanju. Iz nemščine. Zaušnica po vsaki ceni. S. S.: Jednajsta zapoved. Veseloigra v treh dejanjih. (F. F.Šamberk.) Stare Josip: Blaznica v prvem nadstropju. Gospod Čapek. Ljubljanski postopač. (Češki J. K. Tyl.) Najprej mati. Požigalčeva hči. Stara mesto mlade. Telegram. Ženin od gladi. ->S 101 Stemberg M.: Gradiček ali Prekanjen. Šaloigra v jednem dej. (Kotzebue.) Sušnik Anton: Bankrotar. Igra iz meščanskega življenja v petih dejanjih. (J. K. Tyl.) Benefica. (Šamberk.) Čeljad. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix.) Sklenica čaja. Trije faraoni. Veseloigra v jednem dejanju. (Jos. J. Kolar.) v Savperl Dragotin: Hamlet, kraljevič danski. (Zora 1874.) Tavčar Ivan : Dva zeta. Ni ljubosumen. Tekavčič Fran: Hiša poleg glavne ceste. (Kotzebue.) Tomšič Bernard: Ravni pot najboljši pot. Tomšič Ljudevit: Morilci v Kravjej dolini. Trnovec Bogdan: William Ratcliff. Trstenjak Anton: Čarovnica pri jezeru. Doktor Blažič. Svetinova hči. Valjavec Matija: Ajant. Žaloigra po Sofoklu. Ifigenija v Tauriju. (Goethe.) Sin divjine. Dramatična podoba v petih dejanjih. (Halm.) Vesel Ivan: Revizor. (Gogol.) Vidic Oto. Zadnji list. (V. Sardou.) Vilhar Alfons. Materin rojstni dan. Igra v treh dejanjih. Vilhar Miroslav: Filozof (tudi pod imenom „Oče in sin".) Igra pike. Pomota. Veseloigra v jednem dejanju. Servus Petelinček. Šaloigra v jednem dejanju. Striček. To sem bil jaz. (Spisal Ivan Hutt.) Vodnik Valentin: Tinček Petelinček. Volkar Hrabroslav: Sprejeto! (Nemški Karol Heigel.) Vrhovec Ivan: Dvema gospodoma služim. Ena suknja pa četiri roke. Šaloigra. V. V.: Nevarni sosed. Veseloigra v jednem dejanju. (Natisnena v »Slovenski Taliji" z naslovom: »Krojač Fips". (Kotzebue.) Zabukovec Jakob: Advokata. Domači prepir. Gostilnica na pošti. Neznani varuh. Veseloigra v jednem dejanju. (Scribe.) Popotnika. Selški brivec. Snubači. Zakrajšek Fran: Lažnjivi stric. Stričnik kot stric. Veseloigra v treh dejanjih. (Schiller.) Železnikar Ivan: Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. (J. Nestroy: »Einen Jux will er sich machen".) Zepič B.: Čudodelni klobuk. (KI. V. Klicpera.) Pozabljenec. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.) Žitek dr. Vladimir: Vse za dame. Preložene so še naslednje igre: Bob iz Kranja. Brati ne zna. (M. A. Grandjean.) Domoželjnost. Igra v treh dejanjih. (Ric. Castelvecchio.) Genovefa. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Frid. Hebbel Krojač in čevljar. Spisal dr. J. Štolba. Mina Barnhelmska. (Lessing.) Monsieur et madame Denis. Opereta. (Ernst—Offenbach.) Nezgoda na straži. Opereta. Nessl-C-Barbieri. Ponočnjaki. Opereta v jednem dejanju. Nessl-Zaje. Sovražnik ženstva. Šaloigra v treh dejanjih. Lessing. Rojstni list. Iz nemškega. Štirje temperamenti. V nedeljo pri gledališki kasi. ====C. Slovenska Talija.==== Dramatično društvo v Ljubljani daje na svetlo »Slovensko Talijo", zbirko dramatičnih del in iger. Od leta 1867. pa do leta 1891. izšle so v tej zbirki naslednje igre: Ali plava j ali utoni! V italijanščini spisal Leo di Castelnuovo, poslovenil P. Zv. 48., 1880. Belin. Opereta v jednem dejanju. Zv. 6., 1868. Berit e »Novice". Veseloigra v jednem dejanju. Spisala J. K. in J. J. Zv. 44., 1879. Blaznic a v prve m nadstropju . Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. F. Šamberk, poslovenil Jos. Stare. Zv. 48., 1880. Bog Vas spr i mi! Kdajpojdetedomu ? Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 4., 1868. Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu. Zv. 25., 1874. C vrč e k. Slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifferjevi poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 3B., 1877. Damokleje v meč . Gluma v jednem dejanju. Nemški spisal Gustav zu Putlitz. Zv. 51., 1881. Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. Zv. 52., 1883. Dobr o jutro ! Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Iz češkega. Zv. 4., 1867. Dokto r Robin. Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Le docteur Robin", comedie-vaudeville, en un aete, par Jules des Premaray, poslovenil Val. Mandelc. Zv. 38., 1877. Donn a Diana. Veseloigra v treh dejanjih. Španjski spisal Don Avguštin Moreto. Po C. A. Westovi predelavi poslovenil Jos. Cimperman. Zv. 28. in 29., 1875. Dragocen a ovratnica . Veseloigra v jednem dejanju. Po italijanski: ,.Ilvezzo d' opali",preložil Vik. Eržen. Zv. 50., 1881. Dva gospod a pa jede n sluga. Burka s petjem v jednem dejanju Po Goldoniju poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 41., 1878. D v a zeta. Veseloigra v jednem dejanju. Poleg nemškega predelal za slovensko gledališče I. T. Zv. 44., 1879. Edda. Drama v četirih dejanjih. Spisal Jos. Weilen. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882. Ena se joče , drug a se smeje ! Igrokaz v štirih dejanjih Po francoskem Dumanoira in Keraniona. nemški predelal H. Laube. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876. Ena se mor a omožiti ! Veseloigra v jednem dejanju. Spisal H. Uhde. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878. Eno uro doktor . Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Zv. 50., 1881. Francoskoprusk a vojska . Šaljiva igra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil Miroslav Malovrh. Zv. 51., 1882. Garibaldi . Gluma v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876. Glu h mor a biti. Burka v jednem dejanju. Poleg francoskega „Le deux sourds" od J. Moinauxa, v nemški 0. F. Eirichovi prestavi „Taub muss er sein" poslovenil Josip Nolli. Zv. 30., 1875. Gorenjsk i slavček . Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala Lujiza Pesjakova. Godbo zložil Anton Foerster. Zv. 19., 1872. Gospa , ki j e bil a v Parizu . Veseloigra v treh dejanjih Po G. pl. Moserju poslovenil Josip Gecelj. Zv. 24., 1873. Gospod a Ko de l j a pridig e izz a gard i n. Veseloigra v jednem činu. Spisal G.pl. Moser. Poslovenil R. P. Zv. 26., 1874. Gospo d Čape k ali Ka j me nihč e ne pozna ? Veseloigra v jednem dejanju. Poljski spisal grof Aleksander Fredro. Poslovenil Josip Stare. Zv. 6., 1868. Gospo d regisseur . Šaljiv prizor. Češki spisal J. J. Stankovsk^. Poslovenil J. A, N. (Resman in Nolli.) Zv. 17., 1870. Gospo d Zamud a ali Kak o hitr o min e čas ! Igra v jednem dejanju. V francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 46., 1879. Grašča k in oskrbnik . Igrokaz v štirih dejanjih. Poljski spisal J. Kraševski. Poslovenil Josip Nolli. Zv. 9., 1869. G r i n g o i r e. Igrokaz v jednem dejanju. Spisal Th. de Banville. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878. Igralka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po Fournierju poslovenil Viktor Eržen. Zv. 41., 1878. ->Š 105 Išč e se od g o j ni k. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „0n demande un gouverneur", comedie en deux actes par A. Decourcele & Jaime fils. Poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 13., 1870. Izbira l k a. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta Trifkovid Preložil Viktor Eržen. Zv. 49., 1881. Kdo r se poslednj i smeje ! Gluma v jednem dejanju. Spisala Marija Knaufova. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884. K j e j e meja ? Izvorna gluma v jednem dejanju. Spisal Josip Ogrinec. Zv. 46., 1879. Klobuk . Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem E. de Girardina poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 12., 1869. Kovarstv o in ljubezen . Žaloigra iz meščanskega življenja v petih dejanjih. Po Schillerjevi tragediji: »Cabale und Liebe" poslovenil Anton Leveč, stud. iur. na Dunaju. Zv. 27., 1874. Kozare c vode . Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal Scribe. Poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 40., 1878. Kroja č Fip s ali Nevarn i sosed . Burka v jednem dejanju. Poslovenil D. Hostnik. Zv. 46., 1879. KrstpriSavici . Dramatična scena po Fr. Prešernu. Zv. 1.1868. Lornjon . Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Le lorgnon", comedie-vaudeville en un acte par E. Scribe. Poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 23., 1873. Lowoodsk a sirota . Igrokaz v dveh oddelkih in četirih dejanjih. Po Currer Bellovem romanu nemški spisala Charlotte Birch-Pfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 37., 1877. Marij a Magdalena . Žaloigra iz meščanskega življenja v treh dejanjih. Spisal Friderik Hebbel. Poslovenil Janko Kalan. Zv. 34., 1876. Marijana . Slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Dennery in Mallian. Poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 47., 1879. Materi n blagoslo v ali Nov a Chonchon . Igra s petjem v petih dejanjih. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882. Mlina r in njegov a hči. Žalostna igra v petih aktih. Po E. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič. Zv. 3., 1867. Moj a zvezda . Igra v jednem dejanju. Spisal M. E. Scribe. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879. M u t e c. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Davorin BolS, Zv. 15., 1870. 106 K - Na kosil u bo m pri svoj i materi. Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Je dine chez ma mšre", comedie en un acte par A. Decourcelle & L. Thiboust. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 25 , 1873. Na mostu . Gluma v jednem dejanju. Iz češkega po Klicperi poslovenil Fr. Rebec. Zv. 2., 1867. Na 0so j ah. Narodni igrokaz v petih dejanjih. („Der Sonnwendhof.") Po S. H. Mosenthalu. Poslovenil J. Ogrinec Zv. 51., 1882. Nemšk i ne znajo . Burka v jednem dejanju. Spisal Jakob Alešovec. Zv. 45., 1879. N i č otrok . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil * * * Zv. 53., 1886. Oč e so rekli , da le! Gluma s petjem v jednem dejanju. Spisala G. pl. Moser in A. L' Arronge. Preložil Fr. Končan. Godba R. Bialova. Zv. 52., 1884. Ogenj ni igrača . Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Gustav Putlitz. Poslovenil Josip Cimperman. Zv. 32., 1876. Ona me ljubi ! Veseloigra v dveh dejanjih. Češki spisal G Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 17., 1870. Oproščen i jetnik . Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem poslovenil J. M. Zv. 7., 1868. Perzijsk i šal. Šaloigra v jednem dejanju. Spisal Aleksander Dumas. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884. Pese k v oči. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „La poudre aux yeux" poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 39., 1877. P e s in mačka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po francoskem poslovenil Zmagoslav Eržen. Zv. 35., 1876. Poglavj e I., II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 15., 1870. Pokojn i moj ! Šaloigra v jednem dejanju. Po francoski: „Mon premier!", comedie en un acte par N. Fournier & G. Bondon Poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 23., 1873. Po l vina , po l vode . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovid, preložil Viktor Eržen. Zv. 50., 1881. Popoln a žena. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Karol Gorlitz. Preložil * * * Zv. 54., 1888. Požigalčev a hči. Resna igra v petih dejanjih. Češki spisal Jos. K. Tyl. Poslovenil Josip Stare. Zv. 20., 1871. Prečij o z a. Igrokaz v četirih dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolff. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881. 107 K - Prepozno ! Igrokaz v dveh dejanjih, preložen iz nemščine. Zv. 53., 1886. Prijetn o iznenadenje . Burka v jednem dejanju. Spisal Viljem Frerking. Preložil * * * Zv. 53., 1886. Priročn a knjig a za gledišk e diletante . Zv. 1., 1868. Prolo g pri odporu (odpretju) gledišča. I. A. Zv. 1., 1868. Ravn i po t najboljši'pot. Veseloigra v jednem dejanju. Svobodno poslovenil Brnard Tomšič, bivši učitelj v Vinici 1852. Zv. 5., 1868. Revče k Andre j ček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: ,,'s Nullerl",spisalKarolMorre.)Poslovenil J.Bedenek. Zv. 57., 1891. R fiii z o r. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogol. Preložil Ivan Vesel. Zv. 52., 1884. Rodoljubj a zmaga. Dvogovor, opisan po 2. prizoru 3. dejanja Schillerjevega Viljem Tela. Zv. 1., 1868. Roza. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr. Celestin. Zv. 11., 1869. Sam e zapreke . Gluma v jednem dejanju. Po W. Friedrichu. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884. Sam ne ve, ka j hoče . Dramatična gluma v jednem in */s dejanja. Poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 16-, 1870. (Nemški spisal B. A. Herrmann) Serežan. Hrvatska opereta v jednem dejanju. Besede in glasbo sestavil Ivan N. Kock. Zv. 10., 1869. Slovenij a oživljena . Dramatična scena. Zložil J. Bile. Osobe: Vodnik, Zojz, Linhart. Zv. 1., 1868. Src e j e odkrila. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Ivan Ameriški. (Resman.) Zv. 35., 1876. (Nemški: Sie hat ihr Herz entdeckt, Wolfg. Miiller v. Konigswinter.) Srečn o nov o leto ! Šaljiva igra v jednem dejanju. Po srbski igri Koste Trifkoviča: »Čestitam" poslovenil P. Zv. 50.. 1881. Star a mest o mlade . Veseloigra v jednem dejanju. Poljski spisal J. Korzenovski. Poslovenil Josip Stare. Zv. 42., 1878. Star samec . Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Octave Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 42., 1878. Svetinov a hči. Igrokaz v treh činih. Po Adolfa Wilbrandta igrokazu: „Die Tochter des Herrn Fabricius" poslovenil Anton Trstenjak. Zv. 56., 1890. Svojeglavneži . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil . Janez Globočnik. Z v. 10., 1869. 108 Sr<— Šolski nadzornik . Veseloigra v jednem dejanju s petjem. Spisal KostaTrifkovic. Poslovenil Mirosl. Malovrh. Zv.51., 1882. Št! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 48, 1880. Štempiha r mlajši. Gluma v jednem dejanju. Spisal G. Belly. Preložil V. Eržen. Zv. 49., 1881. Teharsk i plemiči. Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Anton Funtek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 55., 1890. Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. PflegerMoravsky. Poslovenil Josip Stare. Zv. 16., 1870. Tešk e ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mihael Balucki. Poslovenil Josip Debevec. Zv. 54., 1888. Tičnik. Kratkočasna'spevoigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil B. Rogački. Glasbo zložil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 12.1869. T oni ca. Drama v treh dejanjih. Spisal Božidar Korner. Poslovenil Svitoslav Pintar, stud. phil. Zv. 48, 1880. To sem bil jaz ! Šaloigra v jednem dejanju. Po nemški: „Das war ich!" prenaredil Miroslav Vilhar. Zv. 5., 1868. Tr i vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po W. Friedrichu poslovenil Ivan Kalan. Zv. 35., 1876. (Drei Feen, oder: Die Jagd nach dem Gliick, nach Bayard.) Trnj e in lavo r ali Neznan i umotvor . Drama v dveh dejanjih. Po Lefontu poslovenil F. Končan. Zv. 38., 1877. Udov a in udovec . Veseloigra v jednem dejanju. Svobodno poslovenil dr. Janez Blehveis. Zv. 18., 1870. (Die Wittwe und der Wittwer, oder: Treue — bis — in den Tod Frei nach Gellert, v. Holbein.) Ujetnik carevne . Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bayardu preložil Jos. Cimperman. Zv. 50., 1881. Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. Šamberk. Poslovenil F. M. Zv. 2., 1867. Umetnos t in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. Po A. Albiniju poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 21., 1871. Uskok. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole. Zv. 18., 1870. Veronik a Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Josip Jurčič. Zv. 53., 1886. Visok i C. Veseloigra v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu, poslovenil Jakob Alešovec. Zv. 19., 1872. V Ljubljan o j o dajmo ! Izvorna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. Zv. 8., 1869. -*3 109 H - V spanju. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil Josip Nolli. Zv. 26., 1874. Willia m Ratcliff. Tragedija v jednem dejanju. Spisal Heinrich Heine. Prevel Bogdan Trnovec. Zv. 30., 1875. Zabavljica . Veseloigra v jednem dejanju. Nemški spisal M. A. Grandjean. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 14., 1870. Zakonsk e nadloge . Veseloigra v jednem dejanju. Po Benediksu poslovenil Janez Globočnik. Zv. 14., 1870. Zapirajt e vrata ! Šaloigra v jednem dejanju. Italijanski spisal G. P. Cesenate. Preložil V. E. Zv. 51., 1881. Zapravljivec . Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil J. Ogrinec. Zv. 22., 1871. Zmešnjav a če z zmešnjavo . Burka v petih dejanjih. Spisal A. Kotzebue. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 49., 1880. Ženi n od gladi. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal Jan Neruda. Poslovenil Josip Stare. Zv. 7., 1868. Žensk a borba. Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški prestavi E. Scribovega dela poslovenil R. P. Zv. 31., 1875. Žensk i jok. Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Les femmes qui pleurent", par Siraudin & Thiboust poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879. Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Babo. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881. ===Predstave Dramatičnega društva od 24. oktobra leta 1867. do 24. aprila 1892.=== a bi se videlo, kakšne igre je prirejalo in koliko jih je do zdaj priredilo Dramatično društvo, podajem pregled vseh gledaliških predstav po kronologiškem redu. Mnogo iger slovenskega repertoarja izdalo se je v »Slovensk i Talij i", zbirki dramatičnih del in iger, katero daje na svetlo Dramatično društvo in katero dobivajo društveni člani brezplačno. »Slovenske Talije" izšlo je do zdaj 57 zvezkov. Ta zbirka je posebno dobro došla čitalnicam, ki prirejajo gledališke predstave. Poleg te zbirke ima še Dramatično društvo do 400 rokopisov svojega repertoarja s prepisanimi ulogami za igralno - n 110 S*- osobje. Nadalje ima knjižnico raznovrstnih dramatičnih del iz vseh književnosti in precejšnje število opernega in operetnega notnega gradiva. Za gledališče je to neprecenljive vrednosti, kakor tudi garderoba, s katero se je preskrbelo društvo še precej dobro. Koj v začetku svojega delovanja stopilo je Dramatično društvo v tesno zvezo z deželnim gledališčem v Zagrebu. Posredovanjem prof. Fr. Erjavca in Fr. Gerbica dobivalo je naše društvo od intendancije deželnega gledališča v Zagrebu na posodo potrebno garderobo. V najnovejšem času pa smo sklenili zelo važno zvezo z „Narodnim divadlom" v Pragi. Ta zveza je za naše društvo neprecenljive važnosti Iz Prage dobivamo drago: cene kostume na posodo, s Prago spaja nas iskrena duševna zveza. Gospod Fr. A. Šubert, ravnatelj kralj, češkega deželnega in Narodnega divadla v Pragi, je najboljši prijatelj našemu gledališču, ki toplo podpira namen Dramatičnega društva. Naši igralci zahajajo o počitnicah v Prago in nahajajo v ravnatelju in režiserjih najboljše učitelje in svetovalce. Vse to blagodejno upliva na napredek slovenskih igralcev; in zlasti sedaj, ko si je Narodno divadlo letos ustanovilo dramatično šolo, pozdravljamo to šolo tudi mi Slovenci od srca, ker smo uverjeni, da bode tudi nam prinašala obilo sadu. Od onega časa, ko se je otvorilo Narodno divadlo in ko so Slovenci jeli prirejati posebne vlake v Prago, uplivalo je občevanje s Čehi najblagodejneje na naše razmere. Čehi so nam naše obiske vračali in nam jih še vračajo; tudi mi zahajamo pogostoma v Prago, in tako smo se seznanili s češkimi rodoljubi in sklenili ž njimi pravo češkoslovensko uzajemnost. Naši pisatelji seznanili so se s češkimi, in to je važno. Marljivi naš prelagatelj g. Fran Gestrin stopil je v zvezo z zdanjimi dramatičnimi pisatelji češkimi in je mnogo čeških iger preložil na slovenski jezik S prevodi čeških iger obogatili smo si slovenski repertoar v velikem številu. Še drugo važno stran ima naša zveza. Kakor znano, zahtevajo pisatelji od gledaliških podjetnikov prevodilne nagrade in tantijeme za uprizoritev svojih iger. To je čisto pravilno in ne more biti drugače. Češki pisatelji pa so v tem oziru posebna izjema. Da bi nam pokazali, kako jim je do napredka slovenske dramatike in da nam hočejo le koristiti, niso zahtevali in ne zahtevajo danes nagrad svojim delom. Dovoljujo, da se prelagajo njih dela in da se igrajo na javnem odru — in vse to brezplačno. 111 8*- ====A. Predstave.==== I. leto. 1867. 1 24. okt. Na mostu. Povodom občnega zbora Čitalnica c. kr. kmetijske družbe kranjske. 2 24. nov. Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju. Iffland. Poslovenil Novomeščan. 3 8. dec. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju. „ Po angleškem poslovenil M, Vilhar. 1868. 4 15. marc. Inserat ali išče se nevesta. n 5 29. „ Na kosilu bom pri svoji materi. n 6 3 maja Moja zvezda. Scribe-Mandelc. (Gerbičev Deželno 3 maja koncert.) gledališče 7 16. „ Bog Vas sprimi! Kdaj poj dete domu? n Poslovenil V. Mandelc. (Gerbičev koncert.) II. leto. 1868. 8 14. avg. Filozof. Čitalnica Ultra. 9 14. sept. Igra pike. n Ravni pot najboljši pot. 10 4. okt. Črni Peter. (Heidrichov koncert.) v 11 8. nov. Domači prepir. n 12 22. nov. Zakonske nadloge. n 13 6. dec. Krst pri Savici. n 14 22. „ Gospod regisseur. n Ženin od gladi. Advokata. 1869. 15 14. marc. Dobro jutro! v 16 2. maja Bob iz Kranja. (Koncert gospe Odijeve.) » (Čitalnica je pridno prirejala gledališke predstave, ki so bile n. pr. dne 31. decembra 1868: „ Kralj VondraXXVL", 28. februvarja 1869: „Novci za diplomo", priredili dijaki na slavo Vodniku in Prešernu, 14. marca 1869: „Dobro jutro".) -*S 112 H - III. leto 1869. 17 10. okt. Prolog. (Dohodek predstave 256 gld.) Deželno gledališče Inserat ali išče se nevesta. Veseloigra v Deželno gledališče treh dejanjih. Češki K. Sabina, poslovenil Fr. Mam. 18 21. nov. Zupanova Micika. Serešan. Opereta. Zložil Ivan N. Kock. 19 5. dec. Servus Petelincek. Čitalnica 20 19. . Gospocl Gapek. Aleksander Fredro-Jos. Stare. Ticnik, (Opereta.) 1870. Deželno gledališče 21 23. jan. Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. n 22 20. febr. Kralj Vondra XXVI. Prvič v čitalnici 31. decembra 1868. Šaljiva opera od Jos. Illnerja. Instr. Foerster. » 23 20. marc. V Ljubljano jo dajmo! Veseloigra v treh dejanjih. Jos. Ogrinec. Serešan. n 24 10. apr. Strijcek. Veseloigra v treh dejanjih. Benedix - Mir. Vilhar. n 25 18. „ Pri glasoviru. Po francoskem poslovenil J. Nolli. Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki F. Šamberk. Pijerot in Vijoleta. Komična opereta, poslovenil J. Cimperman. n 26 1. maja Domači prepir. Veseloigra v jednem dejanju. Pot skozi okno. Po francoskem poslovenil D. Bole, Veseloigra v jednem dejanju. Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba Adam. n 27 2. febr. Vodnik v Olimpu. Alegorija Davorina Trstenjaka. Čitalnica 113 l<- 28 2. okt. 29 30 15. 23. 31 32 1. nov. 20 33 1. dec. GloPel IV. leto. 1870. Prolog. J. Cimperman. (Prv a redn a predstav a v deželne m gle - dališču.) Klobuk. Žalost, besede in napev M Vilharja. Iz opere: Čarobna piščalka, arija. Duet iz „La traviata". Pela NeugeV bauerjeva in Meden. Na mostu. Burka v jednem dejanju. Klicpera. Poslovenil Fr. Rebec. Graščak in oskrbnik. Svojeglavneži. Poslovenil Janez bočnik. (Prva resna igra.) nAlzira", recitativ in arija. Strune. Napev K. Maškov. nLa traviatarecitativ in arija. Ivan Meden. nPerivoji", duet Pela Neugebauerjeva in V. Val en ta. Dobro jutro! Mlinar hi njegova hči. (Prva tragedija na slovenskem odru. Dohodek 244 gld. 05 kr. Nemške predstave isti dan prej dohodek 60 gld. 47 kr.) Pot skozi okno. Zivomrtva zakonska. Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba A. Miiller. Prolog. Poprej mati. Kam? Pesem. Napev K. Maškov. Mornar. Prešern - Fleišman. „ Ločitev". Duet. Po Prešernovih pesmih »Zapuščena" in „Ukaziu, za sopran in tenor zložil K. Mašek. Banova surka. Deželno gledališče 34 10. dec. 35 36 18. 37 3. jan. 38 14. 39 40 41 22. 5. febr. 16. Pesek v oči. Veseloigra v jednem dejanju. Labiche in Martin. Poslovenil V. Mandelc. Romanca iz opere: Vesele žene vindsorske. Pijerot in Vijoleta. Matiček se zrni. Medeni tedni. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Sveti večer na straži. Igra s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec. Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba J. Offenbach. 1871. Skrivnost ljubezni. Opereta. Faust in Margareta. Komičen prizor. Predstavljal Jos. Nolli. Instrum. J. Schantl. Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Boža. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr. Celestin. Ljubica na strehi. Komična opereta v jednem dejanju Poslovenil J. A. P. Godba Conradi. Čevljar baron. Burka s petjem v treh dejanjih. Rudolf Hahn. Poslovenil J. Alešovec. Godba T. Hauptner. Lumpaci Vagabund. Burka s petjem v treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil v J. Alešovec. Godba Adolf Miiller. Čarobne gosli. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Zaročevalna napoved na kmetih. Spevoigra v jednem dejanju. Po Artur Mtillerju, poslovenil J. Ogrinec. Godba Conradi. 42 26. febr. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju Poslovenil M. Vilhar. Čarobni strelec. Arija, pel Ivan Meden. Čevljar baron. Deželno gledališCe 43 5. marc. Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki Pfleger-Moravskj. Poslovenil Jos. Stare. Po plesu pozabljeni. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Pred lovsko hišo. Eleg. opereta v jednem dejanju. Češki J. Hausmann. Poslovenil Andrejčkov Jože. 44 19. „ Ona me ljubi. Veseloigra v dveh dejanjih. Pfleger-Moravsky. Poslovenil I. Mohorčič. Mladi kandidat. Komična opereta v dveh dejanjih. Poslovenil J. Cimperman. Godba A. Conradi. n 45 30 „ Jamska Ivanka. Spevoigra v treh dejanjih. Mir. Vilhar. Godba M. Vilhar in J. Schantl. i, 46 10. apr. Jamska Ivanka. a 47 16. „ Pismo. Dramatičen prizor. Boris Miran. Damoklejev meč. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože. Mladi kandidat. Komična opereta v dveh dejanjih. a 48 22. „ „ Trovatore". Prizor iz 4. dejanja opere. V Ljubljano jo dajmo! a 49 27. „ Odkrila je srce. Veseloigra v jednem dejanju. * Poslovenil J. A. Resman. Bel Otelo. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek. Živomrtva zakonska. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. a 50 30. „ Dijamant. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek. a 8* 116 K - Lucia di Lammermoor. Arija in prizor iz zadnjega dejanja. Donizetti. Pela Iv. Meden in A. Heidrich. Suknjo dol. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Andrej čko v Jože. V. leto. 1871. 51 26. sept. Ni ljubosumen. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Iv. Tavčar. Princ iz Arkadije. Burka s petjem v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič. Deželno gledališče 52 1. okt. Doktor in postrešcek. Burka s petjem v treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. n 53 7- „ Zabavljica. Veseloigra v jednem dejanju. Grandjean, poslovenila Lujiza Pesjakova. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. n 54 15. „ Sam ne ve, kaj hoče. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože. Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. »j 55 24. „ Išče se odgojnik. Igra s petjem v dveh dejanjih. Po francoskem Valentin Mandelc. Pred zverinjakom. Gluma s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. » 56 1. nov. Mlinar in njegova hci. » 57 9. „ Štirje temperamenti. Prizor s petjem. Predstavljal Julij Šušteršič. Lažnjivi strijc. Veseloigra v treh dejanjih. Picard: „Encore des menechmes". Poslovenil Fr. Zakrajšek. D 56 19. „ Jurckove prikazni. Čarobna igra s petjem. Češki J. K. Tyl. Poslovenil Fr. Rebec. n 59 28. „ Eudeci lasje. (Glej: Svitoslav Zajček.) Poslovenila Lujiza Pesjakova. Poglavje Z, II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič. Vlino, žene 'petje. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Bavdek Godba Low. 60 3. dec. Krst pri Savici. Dramatičen prizor. Deželno gledališče Štepan Subic. Igrokaz v treh dejanjih. Deželno gledališče Spisal Iv. Kukuljevid. 61 14. „ Zaroka v kleti. Komična opereta v dveh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. Godba H. Weidt. Črni Peter. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil dr. Matija Prelog. d 62 21. „ Umetnost in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože. 63 26. „ Noe pred ženitvijo. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Bavdek. Godba W. C. Low. Uskok. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole. Sveti večer na straži. Igra s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec. 1872. « 64 6. jan. Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Poljski Korzenowsky. Poslovenil I. Mohorčič. Ticnik. 65 13. „ Krojač in čevljar. Burka s petjem v treh dejanjih. Spisal Jos. Štolba. it 66 21. „ Lumpaci Vagabund. ii 67 27. „ Karolckova prva ljubezen. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Val. Prešern. Pot po nevesto. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman. Godba A. E. Titi. ii 68 2. febr. Sveti večer na straži. Zaroka v kleti. Deželno gledališče 69 8. „ Raztrgani. Burka s petjem v treh dejanjih. Nestroy: „Der Zerrissene". Poslovenil J. Alešovec. ii 70 18. „ Prvikrat v gledišču. Burka v jednem dejanju. F. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Pot po nevesto. 71 24. „ Zapravljivec. Čarovna igra s petjem v treh dejanjih. Ferd. Raimund. Poslovenil J. Ogrinec. Godba I. Miiller. »i 72 2. marc. Edvard na Škotskem. Zgodovinska drama v treh dejanjih. Poslovenil J. Bavdek. Zarocevalna napoved na kmetih. i, 73 10. „ Soprog pred durmi. Komična opereta v jednem dejanju. Po francoskem. Godba J. Offenbach. Vdova in udovec. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil dr. J. Bleiweis. Vino, ženske, petje. » 74 25. „ Podlaga zakonske sreče. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal J. Alešovec. Selški brivec. Komična opera v dveh dejanjih. Poslovenil J. Zabukovec. Godba Jan. Schenk. H 75 1. apr. Zapravljivec. ii 76 14. „ Strijček. ii ; 77 20. „ Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem v treh dejanjih. I. Kukuljevič. Napevi V. Valenta. ii 78 25. „ Inserat ali Išče se nevesta. ii 79 27. „ Prolog. Spisala L. Pesjakova. Govorila C. Podkrajškova. Gorenjski slavcek. Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala L. Pesjakova Godba A. Foerster. ii 119 K - 80 28. apr. Gorenjski slavček. (Drugič.) Deželno Udova in udovec. gledališCe 81 2. maja Zupanova Micika. n V nedeljo pri gledališki kasi. Medeni tedni. 82 5 „ Turki pri Sisku ali Juran i Sofija. n VI. leto. 1872. 83 25. sept. Ženski jok. Veseloigra v jednem dejanju. ii Po francoskem V. Mandelc. Zupanova Micika. 84 6 okt. Norišnica v I. nadstropju. Veseloigra v ii jednem dejanju. F. Šamberk. Poslovenil Jos. Stare. Faust in Marjetica. To sem bil jaz! Šaloigra v jednem dejanju. IvanHutt. Poslovenil M. Vilhar. 85 12. „ St! Igra v dveh dejanjih. E. Scribe: ii „Chut". Poslovenil Val. Mandelc. Bel Otelo. 86 20. „ Čevljar baron. ii Sprejeto! Šaloigra v jednem dejanju. K. Heigel. Poslovenil H. Volkar. 87 26. „ Ljubljanski postopač. Slika iz meščan- ii skega življenja. Spisal J. Kajetan Tyl. 88 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii 89 6. „ Dajte mi surko! Šaloigra v treh de- ii janjih. Češki J. Kolčir. Poslovenil I. Mohorčič. Na poroke večer. Spevoigra v jednem dejanju. Po „Beckers Geschichte", poslovenil Ivan Mohorčič. Godba Conradi. 90 18. „ Jurckove prikazni. ii 91 24. „ Nepravi, a vender pravi! Burka v dveh ii dejanjih. J. R. Hocke. Poslovenil Andrej čkov Jože. 92 93 94 95 97 98 99 100 101 102 2. dec. 10. „ 15. 26. 96 6. jan. 13. „ 20. „ 26. „ 4. febr. 9. „ 17. „ Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem dejanju. Ferd. Gumbert. Jamska Ivanka. Pogumne Gorenjke. Zgodovinska igra v treh dejanjih. L. Germonik: „Die Weiber von Veldes". Poslovenil Okiški-Prešern. Godba A. Khom. Umetnost in narava. Na Osojah. Igrokaz v petih dejanjih. S. H. Mosenthal: „Der Sonnvvendhof". Poslovenil Jos. Ogrinec. 1873. Pri meni bodi! Komična spevoigra v jednem dejanju. C A. Paul. Poslovenil J. Alešovec. Godba A. Conradi. Ravni pot najboljši pot. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil B. Tomšič. Vino, ženske, petje. Zapravljivec. Univerzalni dedič. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. Ob pol sedmih. A. Hopf. Pri meni bodi! Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. Nestroy: „Einen Jux will er sich machen". Poslovenil Iv. Železnikar. Gospod Zamuda. Igrokaz v jednem dejanju. L. B. Picard: „ Monsieur Musard". V. Mandelc. Uzbujeni lev. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Godba Ivan Brandl. Lumpaci Vagabund. Doktor in frizer. Burka s petjem v dveh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. 121 i Dokler ni pravega! Opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jakob Alešovec. Godba Ferd. Gumbert. 103 23. febr. Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. N. Kralj Vondra XXVI. Deželno gledališče 104 3. marc. Obljuba madoni. Drama v dveh dejanjih. Spisal I. Mohorčič. TJzbujeni lev. 105 10. „ Marie Jeanne. Drama v petih dejanjih. Dennery in Mallian. Poslovenil Davorin Hostnik. • »i 106 16. „ Tambor v Pnebli. Slika s petjem v treh dejanjih. Po nemškem J. Alešovec. n 107 25. „ Edda. Žaloigra v štirih dejanjih. Jos. Weilen. Poslovenil V. N. Hrabroslav. M 108 1. apr. Jamska Ivanka. n 109 14. „ Pesek v oči. TJzbujeni lev. D 110 17. „ Marie • Jeanne. i, 111 24. „ Požigalčeva Mi. Igra s petjem v petih dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Jos Stare. 112 27. „ Na Osojah. i» 113 3. maja Štepan Subic. Pijerot in Vijoleta. tj 114 4. „ Telegram. Komisijonar Nro. I. Prizor s petjem. Sestavil in predstavljal Jos. Nolli. Krojač Fips. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil H. Davoroslav. ti 115 11. „ Dimež, strah kranjske dežele. Igra s petjem v dveh dejanjih in petih podobah. Spisal J. Alešovec. »i 116 11. jun. Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dedejanjih. Th. Megerle. Poslovenil Jos. Ogrinec. )) VII. leto 1873. 117 5. okt. Trdoglavec. Igra s petjem v treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec. Deželno gledališCe 118 13. „ Graščak in oskrbnik. » 119 20. „ Gospa, ki je bila v Parizu. Veseloigra v treh dejanjih. G. pl. Moser. Poslovenil Jos. Gecelj. ii 120 26. „ Star korporal. Igra v petih dejanjih. Po nemškem predelal A. L. Bistriški. ii 121 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii 122 | 8. „ • Nevarnost v odlogu. Veseloigra v dveh dejanjih. Po francoskem poslovenil R. Perušek. Tihotapec. Opereta v jednem dejanju. J. Offenbach: „Der Schmuggler". Poslovenil J. Cimperman. ii 123 15. „ Visoki C. Veseloigra v jednem dejanju. M- A. Grandjean. Poslovenil J. Alešovec. Na kosilu bom• pri svoji materi. Igrokaz v jednem dejanju. „Je dine chez ma mere". Poslovenil V. Mandelc. Večer pred ženitvijo. Komična opereta v jednem dejanju od W. C. Lowa. Poslovenil J. Bavdek. ii 124 23. „ Danes bomo tiči. ii 125 1. dec. Zapravljivec. ii 126 6. „ Krojač Fips. Znamenja ljubezni. Veseloigra v jednem dejanju. G. Putlitz. Poslovenil Jos. Gecelj. Maščevalec. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman. Godba M. J. Legouix. n 127 14. „ Doktor in komisijonar. Burka s petjem v treh dejanjih. Poslovenil Jakob Alešovec. ii 123 K - 128 21. dec. Hiša slabega glasu. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. F. Kaiser: „Ein verrufenes Haus". Poslovenil J. Ogrinec. Deželno gledališče 129 25. „ PožigaUeva hči. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Josip Stare. 1874. ti 130 6. jan. Trdoglava žena. Čarovna igra s petjem v 3 dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Andrejčkov Jože. H 131 12. „ Ti si angelj. Veseloigra v treh dejanjih. J. Rosen. Poslovenil Jos. Gecelj. Pri meni bodi! Komična spevoigra. Godba A. Conradi. n 132 17. „ Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih. Melesville: „EUe est folle". Predelal Lembert. Poslovenil Jos. Gecelj Bekarjeva istorija. Spevoigra v jednem dejanju. E. Jacobson. Poslovenil I. Mohorčič. Godba A. Conradi. II 133 25. „ Pogumne Gorenjke. it 134 5. febr. Doktor Robin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc. Uzbujeni lev. D 135 10. „ Slab papir ali bankovčarji na razvalinah. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil Fr. Končan. Godba Karol Kleiber. ti 136 15. „ Lumpaci Vagabund. n 137 22. „ Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Grandjean. Selški brivec. JI 138 1. marc. Edda. ii 139 7- „ Osem dni pameten. Veseloigra v jednem dejanju. E. Pohl. Poslovenil V. Prešern. n 124 S*- Marcel. Drama v jednem dejanju. Sardeau in Docourcelle. Poslovenil Fr. Končan. Na deželi. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. 140 18. marc. Maščevalec. Deželno Teodolinda. Veseloigra v jednem dejagledališče nju. I. B. pl. Schweitzer. Poslovenil R. P. Skrivnost ljubezni. 141 25. „ Nezgode starega mladenča. Burka s pet- n jem v 3 dejanjih. Nestroy. Poslovenil Fr. Končan. 142 6. apr. Godčeve pesmi. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. R. Kneisel. Poslovenil J. Nolli. Godba Ferd. Gumbert. 143 9. „ Sovraštvo med brati in sprava. Igrokaz ii v dveh dejanjih. Spisal Jos. Gecelj. Visoki C. 144 12. „ Afrikanka. Prizor s petjem od L. Giin- ii • therja. Predstavljal Josip Nolli. Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. 145 19. „ Debora. Narodna igra v štirih dejanjih. d Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. 146 26. „ V čakalnici 1. razreda. Veseloigra v iijednem dejanju. Hugo Miiller. Poslovenil A. M. Čevljar baron. 147 3. maja Nasledki skrivnostne prisege. Igrokaz v ii štirih dejanjih. Birch - Pfeiffer : „Der / Goldbauer". Poslovenil J. Gecelj. VIII. leto 1874. 148 25. okt. Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. »i A.Hennequin. Poslovenil Fr. Končan. 149 1. nov. Mlinar in njegova hči. » 150 7- « Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. n Poslovenil V. Eržen. 14. „ 22. „ 2. dec. 12. „ 20 26. jan. 11. 18. 24. „ 7. feb. Vojaški fantje, mi smo mi! Soloprizor s petjem. Poslovenil J. Alešovec. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Adolf Reich. Poslovenil J. Alešovec. Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil iz francoščine V. Eržen. Lažnik in njegov sin. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Radovič. Skrivnost ljubezni. Marie-Jeanne. Trnje in lavor. Drama v dveh dejanjih. Lefont. Poslovenil Fr. Končan. Deklica elizondska. Komična opereta v jednem dejanju. J. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih Alek. Fredro. Poslovenil V. Eržen. Roza Saint Flourska. Komična opereta v jednem dejanju. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman. Zakotni pisar. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Winterfeld. Poslovenil I. Kalan. Zakleti princ. Burka v treh dejanjih. J. Plotz. Poslovenil I. Kalan. 1875. Godčeve pesmi. Cousin Jaques. Veseloigra v treh dejanjih. L. Leroy. Poslovenil I. Kalan. Garibaldi. Burka v jednem dejanju. J. Rosen. Poslovenil I. Kalan. Obžetnica. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Korzenowsky. I. Mohorčič. Star korporal. Lumpaci Vagabund. 126 K - 162 15. febr. Kdor se poslednji smeje! Veseloigra v jednem dejanju. Spisala Marija Knauf. Poslovenil I. Kalan. Gospoda Kodelja pridige izza gardin. Veseloigra v jednem dejanju. 6. pl. Moser. Poslovenil R. P. Krojač Fips. Deželno gledališče 163 22. ,, Debora. II 164 28. „ Denar, sreta vladar. Burka s petjem v treh dejanjih. F. Kaiser. Poslovenil I. Končan. >t 165 6. marc. Perzijski Ml. Šaloigra v jednem dejanju. A. Dumas Poslovenil Ivan Kalan. Sklenica čaja. Veseloigra v jednem dejanju. Thiboust. Poslovenil Anton Sušnik. Mesečnica. Komična opereta v jednem dejanju Poslovenil I. Ulčarjev. Godba Ivan pl. Zajec. ii 166 14. „ Čevljar baron. u 167 18. „ Zapravljivec. ii 168 29. „ Bisernica. Igrokaz s petjem v dveh dejanjih. C. pl. Holtei. Poslovenil Iv. Kalan. II 169 4. apr. Nezgode starega mladenča. Burka s petjem v treh dejanjih. ii 170 U. ,. Razbojniki. Igrokaz v petih dejanjih. Friedr. Schiller. Poslovenil J. Nolli n 171 18. „ Tambor v Puebli. u 172 22. „ Nasledki skrivnostne prisege n 173 25. „ Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. „Le deux sourds". Poslovenil Jos. Nolli. Zblaznela je. II 174 29. „ Benefica. Burka v jednem dejanju. F. Šamberk. Poslovenil Anton Sušnik. Pes in mačka. ii ->i 127 S*- 175 176 177 182 183 184 185 186 2. maja 6. 178 179 180 181 30. okt. 1. nov. 9. „ 15. 21. „ 2. dec. 8. „ 18. 28. „ Vino, ženske, petje. Francozi v Kamniku. Zgodovinska igra v treh dejanjih in osmih podobah. Spisal J. Alešovec. Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v štirih dejanjih. Poleg francoskega po Laubejevi predelavi poslovenil I. Kalan. Čevljarska učenca. Burka s petjem v treh dejanjih. Aloj. Berla: „Unsere Lehrbuben". Predelal Fr. Končan. Godba F. Stenzel. IX. leto. 1875. Pokojni moj. Šaloigra v jednem dejanju. „Mon premier". Poslovenila L. Pesjakova. Mlinar in njegova hči. Ženska borba. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil R. P. Strehar. Veseloigra s petjem v petih podobah. Louis Angely: „Der Dachdecker". Poslovenil Val. Prešern. Godba J. Alešovec. Instrum. Ant. Stockl. Na Osojah. Edda. Tri vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bayardu W. Friedrich: „Drei Feen". Poslovenil I. Kalan. Hisina. Burka s petjem v jednem dejanju. E. Jacobson. Poslovenil J. Gecelj. Instrum. A. Stockl. Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh dejanjih. Gust. Putlitz. Poslovenil Jos. Cimperman. Gospa, ki je bila v Parizu. Dokler ni pvavega. Deželno gledališče -+S 128 f*- 1876. 187 6. jan. Čevljarska licenca. Deželno 188 10. „ Zaroka v kleti. Kdor se poslednji smeje! gledališče 189 16. „ Danes bomo tiči. n 190 23. „ Lumpaci Vagabund. >1 191 6. febr. Satan Gluma v treh dejanjih. Jul. Rosen. Poslovenil I. Kalan. Hišina. »1 192 14. „ Pes in mačka. Kje je meja ? Gluma s petjem v jednem dejanju. Spisal Pribislav Ogrinec. Napev A. Stockl Same zapreke. Burka v jednem dejanju. W. Friedrich. Poslovenil I. Kalan. j» 193 22 „ Cvrček. Slika v petih dejanjih. BirchPfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik. 11 194 27. „ Pogumne Gorenjke. 11 195 7 marc. Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v štirih dejanjih. Dumanoir in Keranion. Po Laubeju poslovenil I Kalan. 11 196 14. „ Srečen oče. Veseloigra v treh dejanjih Gorner. Poslovenil J. Gecelj. 11 197 19. „ Pozigalčeva hči. !> 198 26. „ Materin blagoslov. Igra v petih dejanjih. G. Lemoine. Poslovenil Jos. Cimperman. i> 199 2. apr. Čarovnica. Izvorna komična opereta. Spisal J. Alešovec. Godba A. Stockl. Krojač Fips. A Kotzebue. Poslovenil D. Hostnik. 11 200 17. „ Cerkvenodolski župnik. Narodna igra s petjem v štirih dejanjih. L. Gruber. J. Gecelj. Godba A. Stockl. 11 201 23. „ Zmota za 30.000 gld. Veseloigra v treh dejanjih. J. Rosen: „Kanonenfutter". Poslovenil Fr. Schmidt. 11 ~>4 129 h - 202 30. apr. Pariški potepuh. Veseloigra v štirih de- Deželno janjih. Ba,yard in Vanderburch. Pregledališče delal Teod. Dunkel : ,.Der Pariser Taugenichts". Poslovenil Jos. Gecelj. 203 3. mnja Dva gospoda pa jeden sluga. Vaudeville v jednem dejanju. Goldoni. Poslovenil Dav. Hostnik. Godba A. Stockl. Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Besede Karol Treumann. Godba J. Offenbach. 204 7. „ Doktor Faustova kapica. Burka s petjem „ v treh dejanjih F. Hopp. Poslovenil Dav. Hostnik. Godba M. Hebenstreit. 205 14. „ Cvrček. v X leto 1876 206 1. nov. Mlinar in njegova hči. „ 207 10. „ Cigan. Igra s petjem v dveh dejanjih n in petih podobah. Frid. Kaiser. Po- 1 slovenil Janko Kalan. Godba A. Stockl. 208 19. „ Loumdska sirota. Igrokaz v štirih dej. n Birch-Pfeiffer. Poslovenil D. Hostnik. 209 27. „ Ena se mora omoziti. Veseloigra v jed- n nem dejanju. Poslovenil Iv. Kalan. Išče si imena. Šaloigra v jednem dejanju. M. A. Grandjean. Poslovenil J. Gecelj. Doktor Bobin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc. 210 3. dec. Materin blagoslov. Igra s petjem v „ petih dejanjih. G. Lemoine. Pošlo venil Jos Cimperman. 2L1 9 „ Antiksantipa ali borbo zenstvu. Veselo- N igra v petih dejanjih. R. Kneisel. Poslovenil Jos Gecelj. • 212 17. „ Doktor Faustova kapica. H 213 22 dec. Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih. Deželno Melesville. Predelal Lembert. Preložil gledališče Jos. Gecelj. 1877. 214 2. jan. Ujetniki carevne. Veseloigra v dveh de janjih. Bayard. Preložil Jos. Cimperman. Opalek pred sodbo. Prizor s petjem v jednem dejanju. H. Salingre. Poslovenil Jos. Cimperman. 215 7. „ Danes bomo tiči. ii 216 21. „ Pavliha. Šaloigra s petjem v štirih ii dejanjih. I. Nestroy. Preložil J. Alešovec. Godba A. Stockl. 217 30. „ Kovarstvo in ljubezen. Zaloigra v petih de- 13 janjih. Schiller. Poslovenil A. Leveč. 218 6. febr. Debora. 11 219 11. „ Čevljar baron. 11 220 18. „ V Ljubljano jo dajmo ! 11 Krojač Fips. 221 27. „ Banditje. Veseloigra v štirih dejanjih. ' 11 Roderih Benedix. Poslovenil Janko Kalan. 222 5. marc. Marie Jeanne. 11 223 11. „ Hišina. (Ob 4. uri popoludne.) 11 224 11. „ Srce je odkrila. (Ob 7. uri zvečer.) Ve- 11 seloigra v jednem dejanju. Poslovenil Ivan Ameriški. Kdor se poslednji smeje ! 225 18. „ Kovarstvo in ljubezen. »1 226 2. apr. Zapravljivec. » 227 8. „ Velikodušni morski kapitan. Igrokaz v JI treh dejanjih. Po francoskem Fr. Schmidt 228 15. „ Na kosilu bom pri svoji materi. 7) Trnje in lavor. 229 22. „ Dimež, strah kranjske dežele. 11 230 29 „ Lumpaci Vugabund. 11 - H 131 231 232 233 234 1. nov. 10. „ 18. 27 ., 235 236 237 4. dec. 10. 17. 238 23. „ 239 240 241 242 6. jan. 15. „ 20. „ 27. „ XI. leto. 1877. Mlinar in njegova lici. Kolikor glav, toliko zelja. Veseloigra v treh dejanjih. J. Rosen: „Fromme Wiinsche". Poslovenil Jos. Gecelj. Krcmarica ali Gospodsko ali kmetsko. Igra s petjem v treh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Prestop žene. Igrokaz v treh dejanjih. Girardin. Poslovenil I. Kalan iz nemščine: „Die Schuld einer Frau". Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. I. Moinax: „Le deux sourds". Poslovenil iz nemščine Jos. Nolli. Čarovnica. Komična opereta v dveh dejanjih. Spisal J. Alešovec. Godba A. Stockl. Lowoodska sirota. Umetnost in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože. Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Th. Megerle. Poslovenil Jos Ogrinec. Godba Vojteh Valenta. 1878 Nasledki skrivnostne prisege. Ubožan plemenitaš. (Romžtn mladega moža.) Igrokaz v petih dejanjih. Oct. Feuillet. Poslovenil iz nemščine po Juinu in P. J. Reinhardu Fr. Schmidt. Robert in Bertram. (Vesela vagabunda.) Burka s petjem v štirih oddelkih. Gust. Raeder. Poslovenil Jos. Gecelj. Doktor in frizer. Šaloigra s petjem v dveh dejanjih. Frid. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Godba Barbierjeva. 132 KPes in mačka. Deželno i 243 5. febr. Srečen oče. gledališče 244 1 12. „ Alfons. (Velikodušni morski kapitan) Igrokaz v treh dejanjih. Poslovenil iz francoščine Fr. Schmidt. 24B 19. „ Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh 11 dejanjih. Korzenowski. Poslovenil I. Mohorčič. Godba J. Mayer. Beli lasje — mlado srce. Veseloigra v jednem dejanju. Henry Murger. Poslovenil Fr. Babnik. 246 24 „ Robert in Bertram. 247 3. marc. Pavliha ali burka čez burko. 11 248 10. „ Petrograd in Plevna ali ruska vojska. 11 Igra v petih dejanjih. P. V. Wichmann. Poslovenil D. H. 249 19. „ Požigalčeva hči. 11 250 27. „ Nepravi, a vender pravi. Burka v dveh 11 dejanjih. F. R. Hocke. Poslovenil Andrejčkov Jože. Pri meni bodi! Komična opereta v jednem dejanju. C. A. Paul. Poslovenil J. Alešovec Godba A. Conradi. 251 7. apr. Dan slave ali krščanskoturška vojska. 11 Izv žaloigra v štirih dejanjih. Spisal Fr. Potočnik. 252 22. „. Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem 11 v treh dejanjih. Spisal I. Kukuljevic. ! 253 28. „ Marija ali hči polkovna. Opereta v dveh „ dejanjih. Saint-Georges in Bayard. • Po nemškem: „Die Tochter des Regiments". Poslovenil Jos. Gecelj. Godba Donizetti in A. Muller. XII. leto. 1878. 1879. 1 XIII. leto. 1879 -s-i 133 §-<— 1880. 254 11. jan. Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh de- Čitalnica janjih. Gustav Putlitz. Poslovenil Jos. Cimperman. 255 7. marc. Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. Deželno Fournier. Poslovenil V. Eržen. gledališče 256 4. apr. Strijček. Veseloigra v treh dejanjih. Benedix. Poslovenil Mir. Vilhar. XIV. leto. 1880. 257 21. nov. Banditje. 258 19. dec. Umetnost in narava. 1881. 259 23. jan. Oče so rekli, da le! Gluma s petjem v jednem dejanju. Po nemškem Fr. Končan. XV. leto. 1881. 260 6. nov. Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih dejanjih. A Kotzebue Preložil Jos. Cimperman. 261 21. „ Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem de- u janju. G. P. Cesenate. Preložil V. E. Eno uro doktor. Krojač Fips. Burka v jednem dejanju. Kotzebue. Poslovenil D. Hostnik. 262 8. dec. Karolčkova prva ljubezen. Veseloigra v 11 jednem dejanju. Poslovenil Val. Prešern. V Ljubljano jo dajmo! 263 19. „ Dijamant. 1» Ena se mora omožiti. Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Po Grandjeanu. Garibaldi. 1882. 264 6. jan. Na Osojah. J? 265 23. „ Strijček. 266 2. febr. Debora. Deželno 267 5. marc. Damoklejev meč. gledališče Zupanova Micika. 268 3. apr. Snubitev. Veseloigra v treh dejanjih. » Spisal E. Tomic. Preložil Miroslav Malovrh. 269 23. „ Edda. ii XVI. leto. 1882. '270 10. dec. Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem Čitalnica dejanju. Kosta Trifkovič. Poslovenil Miroslav Malovrh. Oče so rekli, da le! Svojeglamezi. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Janez Globočnik. 1883 271 6. jan Nasledki skrivnostne prisege Birch-Pfeif- Deželno . jan fer: „Der Goldbauer". gledališče 272 2. febr. Požigalčeva hči. ii 273 5. marc. Marcel. Drama v jednem dejanju. Po ii francoskem Fr. Končan. Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih. Aleks. Fredro. Poslovenil V. Eržen. 274 19. „ Cvrček. ii 27B 26. „ Stempihar mlajši. Gluma v jednem deii janju. Poslovenil V. Eržen. XVII. leto. 1883. i 276 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii 277 19. „ Alfons. ii 278 8. dec. Bisernica. ii 279 22. „ Trnje in lavor. ii Zakonska sol. 1884. 280 6. jan. Marijana. Igrokaz v petih dejanjih. Den- ,, nery in Mallian. Preložil D. Hostnik. 281 19. „ V Ljubljano jo dajmo! 11 282 3. feb. Zapravljivec. 11 283 284 285 286 287 288 289 290 i 291 292 ! 293 294 295 296 297 298 | 299 300 301 302 303 -+S 135 Danes bomo tiči. Zapravljivec. Zupanova Micika. Pri meni bodi! Baron Trenk. Igrokaz s petjem in plesom v štirih dejanjih. Spisal J. E. Tomic Poslovenil J. Gecelj. Godba Iv. pl. Zajec. Baron Trenk. Bisernica. XVIII. leto 1884. Cvrček. Jamska Ivanka. Izv. spevoigra v treh delih. Spisal M.Vilhar. Godba Schantl. Jamska Ivanka. Mlinar in njegova hči. Dva gospoda pa jedrn sluga. Burka s petjem v jednem dejanju. Goldoni. Preložil D. Hostnik. Doktor Bobin. Igra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc. Na Osojah. Zrinji. Žaloigra v petih dejanjih. Teod. Korner. Poslovenil Jos. Gecelj. 1885. Danes bomo tiči. Srečen oče. Zapravljivec. Zmešnjava na zmešnjavo. Banditje. Telegram. XIX leto. 1885. Ženski jok. Igrokaz v jednem dejanju. Siraudin in Thiboust: „Les femmes qui pleurent". Poslovenil V. Mandelc. Mlinar in njegova hči. -HI 136 H - 304 18. nov. Moja zvezda. Veseloigra v jednem de- Deželno janju. M. E. Scribe. Poslovenil V. gledališče Mandelc. V spanju. Veseloigra v jednem dejanju Jul. Rosen. Poslovenil Jos. Nolli. 305 6. dec. Star korporal. Igrokaz v petih dejanjih. » Karol Juinin P J. Reinhard, nekoliko po Dumanoirju, preložil A. L. Bistriški. Melodram Iv. pl. Zajec. Petje A. Stockl. 306 19. „ Srce je odkrila. M Nemški ne znajo. Burka v jednem dejanju. Spisal Jak. Alešovec. Damoklejev meč. Gluma v jednem dejanju. Gust. Putlitz. Poslovenil I. I. 1886 307 5. jan. Trnje in lavor. 11 Kdor se poslednji smeje! 308 24. „ Pozigalčeva hči. n 309 13. febr. Cousin Jaques. Veseloigra v treh de- „ janjih. Po L. Leroyu poslovenil I. Kalan. 310 21. „ Tambor v Puebli. n 311 14. marc. Robert in Bertram. » : 312 27. „ Robert in Bertram. n 313 4. apr. Ukročena trmoglavost. Igrokaz v štirih n dejanjih. Charlotte Birch- Pfeiffer: „Der Goldbauer". Poslovenil Jos. Gecelj. XX leto. 1886. 314 31. julija Debora. (Režijo predstav preuzel Ig. n Borštnik.) 315 26. sept. Francoskopruska vojska. Burka v jednem n dejanju. Kosta Trifkovic. Poslovenil "M" M 316 17. okt. IVI. iVi. Nezgode starega mladenča. Burka s petjem n v treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil Fr. Končan. - Ž- « ' -s-i 137 I"*— 317 1. nov. Mlinar in njegova hči. Deželno 318 18. „ Teške ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Mihael Balucki. Poslovenil J. Debevec gledališče 319 8. dec. Ponesrečena glavna sknšnja. Komična slika. Priredil Ig. Borštnik. Gluh mora biti. » 320 22. „ Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra v petih dejanjih. Schiller. Poslovenil Ant. Leveč. 1887. u 321 9. jan. Revizor. Komedija v petih delih. N. Vasil. Gogol. Preložil Iv. Vesel. n 322 25. „ Mesečnica. (K a p e 1 n i k G e r b i &) Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil Bavdek Ulčarjev. Godba Zajec. Išče se odgojnik. Igrokaz v dveh delih. Po „On demande un gouverneuer". Poslovenil V. Mandelc. n 323 6. febr. Danes bomo tiči. (Opomnja. Dne 17. februvarja 1887.1. pogorelo je deželno gledališče v Ljubljani.) n 321 27. „ Francoskopruska vojska. Prijetno iznenadenje. Burka v jednem dejanju. V. Frerking. Gringoire. Igrokaz v jednem dejanju. Th. de Banville. Poslovenil I. Kalan. Čitalnica 325 6. marc. Mesečnica. (Praznovanje dvajsetletnice.) Gringoire, n 326 20. „ Zblaznela je. Pes in mačka. 327 27. „ Zmešnjava na zmešnjavo. »» 328 3. apr. Kdor se poslednji smeje! Zblaznela je. i) 329 24. „ Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v jednem dejanju. Spisal Ant Adam. Preložil Jos. Cimperman. Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Jos. Marij Babo. Preložil Jos. Cimperman. t) -H! 138 *<- 330 30. apr. ! Pijerot in Vijoleta. Čitalnica Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanju. Karol Gorlitz. Preložil L. Pintar. XXI. leto. 1887. 331 1. nov. Mlinar in njegova hči. ti 332 2 » Mlinar in njegova hci. ii 333 6. » Ženska borba. Veseloigra v treh deii janjih. Poslovenil R. P. | 334 13. it Banditje. n 335 20 ti Mesečnica. it Oče so rekli, da le! 336 4. dec. Revček Andrejček. Narodna igra s petit jem v petih dejanjih. Karol Morre : „'s Nullerl". Poslovenil J. Bedenek. 337 8 n Revček Andrejček. „ ! 338 11. it Njegova gospa se brije. Veseloigra v n jednem dejanju. Preložil Ig. Borštnik. Ena se mora omožiti. Popolna žena. 339 18. u Kovarstvo in ljubezen. n 340 26. it TeŠke ribe. ii 1888. 34' 6. jan. Deklica elizondska. Prvi beli las. Igrokaz v jednem dejanju. Gassmann. Preložil J. Gecelj. Svojeglavneži. 342 8. u Lowoodska sirota. 343 22. ii Strijček. it 344 26. 11 Mutec. Egmont. (5. dejanje, 2. prizor.) Zapravljivec. (2. dejanje, 5., 6. in 7. prizor.) Na Osojah. (5. dejanje, 4., 5. in 6. prizor.) 345 29. 'i Deklica elizondska. n 1 Stempihar mlajši. I 316 19. febr. Otok in Struga. Igrokaz v štirih de- Čitalnica janjih. Po dr. Iv. Tavčarja noveleti aramatizoval Ig. Borštnik. l 347 26.' „ : Uzbujeni lev. i« Gringoire. 348 4. marc. Revček Andrejček. n 349 10. „ Gospa, ki je bila v Parizu. n Sam ne ve, kaj hoče. 350 18. „ Uzbujeni lev. ii Prvikrat v gledališču. • 351 19. „ Prestop žene. n Ženski jok. 352 2. apr. Ženska borba. n 353 15. „ Gosi in goske. Burka v petih dejanjih n Mih. Balucki. Iz poljščine preložil na češki Arnošt Schwab-Polabsky; iz češčine Jak. Bedenek. 354 22. „ Tilnik. 1} Prvikrat v gledališču. 355 12. maja Cvrček. J? 356 13. „ Debora. u XXII. leto. 1888. 357 9. sept. Revček Andrejček. 358 23. „ Svetinova hči. Igrokaz v treh dejanjih. Adolf Wilbrandt: „Die Tochter des Herrn Fabricius". Poslovenil Anton Trstenjak. 359 7. okt. Revizor. >1 360 14. „ Ena se joče, druga se smeje. »1 361 21. „ Nezgode starega samca. 362 1. nov. Mlinar in njegova hči. »1 363 4. „ Jednajsta zapoved. Burka v treh deja- n njih. Fran Šamberk. Poslovenil S. S. 364 11. „ Pot po nevesto. 1» Kdor se poslednji smeje! 365 18. „ Mesto in vas. Igrokaz v petih dejanjih. j? 1 Birch-Pfeiffer. 140 S*- 366 25. nov. Gosi in goske. Čitalnica £67 2. dec. Svetinova hči. n 368 8. „ Nezgode starega samca. » 369 9. „ Uzbujeni lev. (Opereta.) »t Ne kliči vraga! 370 16. „ Marijana. 51 371 26. „ Pot po nevesto. 11 V spanju. 372 30. „ Revček Andrejček. 11 1889. 373 6. jan. Otok in Struga. 11 374 12. „ Srečen oče. 11 ' 375 20. „ Mesečnica. (Opereta.) 11 Moja zvezda. 376 27. „ Čarovnica pri jezeru. Narodna drama v 11 4 dejanjih. Fr. Nissl: „Die Zauberin am Stein". Poslovenil Anton Trstenjak. 377 10. febr. Srečen oče. 11 378 17. „ Lowoodska sirota. JJ 379 24. „ Uzbujeni lev. JJ Na kosilu bom pri svoji materi. 380 10. marc. Pene. Izvorna veseloigra v treh deja- JJ njih. Spisal J. Skalec (dr. J. Vošnjak). 381 17. „ Vrban Debeluhar ali Na Dunaj po ne- JJ vesto. Burka v petih dejanjih. Poslovenil Vinko Lapajne. 382 19. „ Mesto in vas. 11 383 25. „ V vodnjaku. Opera v jednem dejanju ! in dveh oddelkih. Spisal R. S. Poslovenil Fr. Gerbic. Glasba Viljem Blodek. 384 31. „ V vodnjaku. JJ XXIII. leto. 1889. 385 29. junija Mesečnica. JJ Svoji k svojim! Veseloigra v jednem dejanju. Spisal dr. Jos. Vošnjak. • j ->-Š 141 §-<- 386 6. okt. Vodno društvo. Veseloigra v treh dejanjih. Dr. J. Štolba. Preložil Fr. Gestrin Čitalnica 387 13. „ Kastor in Poluks Veseloigra v treh dejanjih. K. pl. Kohlenegg. Poslovenil Ig. Borštnik. Išče se odgojnik. M 388 20. „ Ministrovo pismo. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. Jos. Vošnjak. Ne kliči vraga! 11 1 389 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii j 390 3. „ Milord Cartouche. Veseloigra v jednem dejanju. Kohlenegg. Preložil Ignacij Borštnik. Pot po nevesto. ii 391 10. „ Čarovnica pri jezeru. ii 392 17. „ Strijc bogatin. Veseloigra v petih dejanjih. Spisala E. Henle. Preložil Vekoslav Benkovič. " 393 24. „ Služabnik svojega gospoda. Drama v petih dejanjih. Dr. Fr. V. Jerabek. Poslovenil Fran Gestrin. n • 394 8. dec. Dve tašči. Veseloigra v jednem dejanju Poslovenil Vekoslav Benkovič. Cannebas. Komična opereta v jednem dejanju. Glasba Fr. pl. Suppe. Preložil J. Alešovec. n 395 15. „ Eevčelc Andrejček. n 396 22. „ Doktor Blažič. Veseloigra v petih dejanjih. Adolf L' Arronge: »Doktor Klaus"; poslovenil Anton Trstenjak. ii 397 26. „ Ali right! Veseloigra v jednem dejanju. Dr. Jos. Štolba. Prestavil Ivan Gornik (Fr. Gestrin). Cannebas. 1890. n" 398 1. jan. Jednajsta zapoved. 11 399 5. „ Na 0 soj ah. 11 4 0 0 6. „ Strijc bogatin. 11 142 K - 401 12. jan. Pot po nevesto. Čitalnica Nič otrok. Veseloigra v jednem dejanju. Jul. Rosen. Poslovenil * * * 402 19. „ Prepozno. Igrokaz v dveh dejanjih. Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem dejanju. K. Trifkovič. Poslovenil M M. 403 26. „ Ogenj ni igrača. 55 404 2. febr. Danes bomo tiči. 55 405 9. „ Pojdimo na Dunaj! Burka v štirih de- 55 janjih. Poleg francoskega „La Cagnotte" priredil J. Ogrinec. 406 23. „ Ali right! "5 Cannebas. 407 1. marc. Zlobna šala. Igrokaz v petih dejanjih. 55 Teod. Wehl: „Ein Bubenstreich". Poslovenil Ig. Borštnik. 408 9. „ V vodnjaku. 55 409 16. „ Gospod Grobski. Značajna slika v treh 55 dejanjih. Lad. Stroupežnicky. Preložil Fr. Gestrin 410 19. „ Pojdimo na Dunaj! 5J 411 23. „ Vodno društvo. 412 25. „ Damoklejev meč. 55 Stempihar mlajši. 413 30. „ Alfons. 55 414 30. apr. Miklavž. Opera v dveh dejanjih. Spisal 51 Sabina. Preložil Fr. Gestrin. Glasba J. R. Rozkošny. 415 4. maja Miklavž 55 XXIV. leto 1890. 416 1. nov. Mlinar in njegova hči. »? 417 9. „ Umetnost in narava. 55 418 16. „ Stari Ilija. Narodni igrokaz v treh de- 55 janjih. Spisal Ig. Borštnik. Glasba And Vavken. 419 23. „ Marija Magdalena. Žaloigra v treh de- 55 janjih. Frid. Hebbel. Poslovenil I. K. ->Š 143 420 30. nov. Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. Čitalnica 421 7. dec. Zlati pajek. Veseloigra v štirih dejanjih. n Fr. pl. Schonthan. Preložil Vekoslav Benkovič. 422 8. „ Revček Andrejček. i i 423 17. „ Šolski nadzornik. i i ' Gluh mora biti. 424 21. „ Zlati pajek. i i 425 26. „ Gospod Grobski. i i 1891. 426 4. jan. Naš prijatelj Njeklužev. Drama v petih n dejanjih. Al. J. Palm. Preložil Fran Gestrin. ; 427 6. „ Mesečnica. i i Nad prepadom. Drama v jednem dejanju. Jaroslav Vrchlicky. Preložil Ivan Gornik. 428 11. „ Zakotni pisar. i i 429 18. Čevljar baron. n 430 25. „ Trnje in lavor. i i Ni mej ukus. Dramatična šaloigra. Spisal Ig. Borštnik. 431 2. febr. Čevljar baron. n - j 432 8. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. i i 433 15. „ Debora. i i 434 22. „ Svilnati robec. Šaloigra v treh dejanjih. » Božid. Borgjoški. Poslovenil Vaso Petričic ml. 435 1. marc. Zarota v kleti. 1 ? Vse za dame. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem poslovenil dr. VI. Žitek. 436 19. „ Nasledki skrivnostne prisege. J I 437 22. „ Materin blagoslov ali Nova Chonchon. ' J •438 5. apr. Gospa, ki je bila v Parizu. 1 » 439 12- „ Bisernica. J 1 440 19. „ Zapravljivec. " i ->•1 144 fr*- XXV. leto 1891 441 4. okt. Zadnji list. Veseloigra v treh dejanjih. Čitalnica Francoski Vikt. Sardou. Poslovenil Fran Gestrin. 442 11. „ V Ljubljano jo dajmo! 443 18. „ Uzbujeni lev. Komična opereta. i> Bratranec. Burka v jednem dejanju Češki dr. Jos. Štolba. Poslovenil Ig. Borštnik. 444 25. „ Trije klobuki. 445 . 1. nov. Mlinar in njegova hči, 440 8. „ Loivoodska sirota. JJ Evgen Onjcgin. Opera Čajkovskega. Arija Lenskega, Pel Fr. Bučar. 447 15. „ Ženski boj. "1 448 22. V vodnjaku. Opera. jj 449 29. „ Dalila. Drama v štirih dejanjih. Octave i\ Feuillet. Poslovenil V. Benkovič. 450 6. dec. Konkurzi gospoda notarja. Veseloigra v jj treh dejanjih. Jan Vavra. Poslovenil Ivan Gornik. 4")1 8. „ Pot po nevesto. Komična opereta v Dve tašči. 452 13. Revček Andrejček. jj 453 20. „ Ubožan plemič. <> 454 26. „ Cannebas. Komična opereta. » Prvikrat v gledališču. 455 27. „ V vodnjaku ji 1892 456 1. jan. Strijc bogatin. u 457 3. „ Pojdimo na Dunaj! ji 458 6. „ Mesečnica. Komična opereta. jj Popolna žena. 459 10. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. n 460 17. „ Strijček. jj 461 24. „ Vragovi zapiski. L. Schneider. Poslove- jj nil Fr. Gestrin. 462 31. „ Uzbujeni lev. jj 145 H - febr. 14. 21. 28. 6. marc. 13. 19. 20. 25. 27. 3. ' 10. 18. 24. apr. Medved snubač. Veseloigra v jednem dejanju. Ruski Viktor Krylov (Aleksandrov) Preložil A P. Cvrček. Mornarji na krov! Komična opereta v jednem dejanju. Spisal I. L Harrisch. Uglasbil I pl. Zajec. Poslovenil Gerbid. Ali right! Revček Andrejček. Materin blagoslov ali Nova Chonchon. Vrban Debeluhar. s Trubadur. Opera v štirih dejanjih. J. Verdi. II dejanje: prizor Manrica in Azucene. IV. dejanje: prvi, tretji in poslednji prizor. (V hrvaškem jeziku.) Mornarji na krov! Fužinar. Igrokaz v štirih dejanjih. Georges Ohnet. Poslovenil Val. Kopitar. Trubadur. Puščavnikov zvonček. (Les dragons de Villars.) Opera v treh dejanjih. Aime Maillart. Drugo dejanje, prvi in drugi prizor. Pelo se je v češkem jeziku. Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih. Jul. Rosen. Poslovenil V. Benkovič. Codrillo. Opera v jednem dejanju. Zložil Rud. Wurmb. Poslovenil Fr. Gerbic Putifarjeva šena. Burka v jednem dejanju. A. Gorner. Poslovenil Ig. Borštnik. Nora. Igrokaz v treh dejanjih. Henrik Ibsen. Poslovenil Fr. Svoboda Čevljar baron. Nervozne ženske. Veseloigra v treh dejanjih. Blum in Raoul Toche. Poslovenil Ig. Borštnik. Lumpaci Vagabundus. Čevljarska učenca. Ste v. 1. Dr. pr. 17. Deželno gledališč e v Ljubljani. V nedeljo 10. oktobra 1869 naprav i V7 svojo prvo letošnjo predstavo: SLAVNOSTNI PROLOG. Potem: Išče se UEVESTA . Veseloigra v 3 dejanjih, po češkem izvirniku K. Sabine, poslovenil Fr. Marn. Osobe : Vasilij, veliki posestnik. Julija, njegova hči. Helena, njena tetka. Vid, zdravnik. Karol, kupčijsk agent. Dejanje v Ljubljani. Čas sedanji Jaroslav, kandidat filozofije. Marija, hišna pri Heleni. Matej, voznik Vasilijev. Vaclav, hišnik. Vstopnina : Parter in lože 35 kr. Fauteuil v parterji 65 kr. Sedež v parterji 55 kr. Sedež na galerii 35 kr. Galerija 15 kr. V 4 T Abonirani sedeži ne veljajo pri tej predstavi. Kasa se odpre ob pol 6 uri. Začetek ob 7. uri zvečer. Sedeži se dobivajo pri gledališki kasi od 10.—12. ure zjutraj, in zvečer od pol 6. ure naprej. Tisk Egerjev v Ljubljani. Facsimil e prv e društvene predstav e v deželnem gledališč a dne 10. oktobr a 1869. 147 $4- V dobi petindvajsetih let priredilo je torej Dramatično društvo 477 gledaliških predstav. Na vsako leto prihaja le 19 predstav. Ker gledališka doba traje vsako leto le šest mesecev, računimo tri predstave v vsakem mesecu. Te številke jasno kažejo, da se je premalo igralo in da to število predstav gotovo ni zadoščalo dejanjskim potrebam ljubljanskega občinstva. Na našem odru vlada jezik slovenski. Vender mi je omeniti, da se je na našem odru pelo tudi v hrvaškem in češkem jeziku. To je bilo zadnje leto, ko smo spravili na oder Verdijevega »Trubadurja". Te opere notno gradivo za soliste in zbor dobili smo od deželnega gledališča zagrebškega. Vsi operni solisti: gospa Milka Gerbiceva, gospodičina Lujiza Daneševa in gospod Fran Bučar, zmožni so hrvaškega jezika in ni jim delalo nobene preglavice peti »Trubadurja" v Šenoininem prevodu. V češkem jeziku peli so se odlomki iz „Puščavnikovega zvončka". Kar se tiče moje razpredelnice gledaliških predstav, omeniti mi je naslednje. Dramatično društvo nima gledaliških listov od prvih predstav, ker so se porazgubili. Sestavil sem imenik predstav po društvenih zapiskih in po podatkih, ki se nahajajo po slovenskih časnikih Najprvo zabeležena je tekoča številka predstave, potem dan predstave, naslov igre, ime pisatelja, oziroma pisatelja in prelagatelja, in konečno kraj, kjer se je vršila predstava, v čitalnici ljubljanski ali v deželnem gledališču. Tudi se tu pa tam kaka predstava ni vršila tistega dne, kakor je tiskano na gledališkem listu. Dotična predstava se je n. pr. odpovedala vsled kake ovire, in ker je gledališki list bil tiskan, priklopil se je zbirki gledaliških listov. Konečno mi je še omeniti, da so na gledaliških listih večkrat napačno pisana imena pisateljev. Vse to sem uvaževal in popravil. Na prvih gledaliških listih niso se tiskala imena igralnega osobja. Do 18. aprila 1. 1870. ne nahajamo imen igralcev in igralk tiskanih na gledališkem listu. Le malokateri gledališki list pred letom 1870. je naznanjal občinstvu imena igralcev in igralk. Tako se je ohranil gledališki list od 15. marca 1868., ko se je igrala igra: „Inserat\ s popolnimi imeni igralnega osobja. Od 18. aprila 1. 1870. počenši tiskali so se gledališki listi s popolnimi imeni igralnega osobja. Da se vidi, kakšni so bili prvi gledališki listi, priobčujem facsimile gledališkega lista z dne 10. oktobra 1869. ->•§ 148 <H ====B. Sodelujoči člani Dramatičnega društva v Ljubljani 1867–1892.==== A lt Ivan. Igralec 1868—1878. (Bil je po obrtu rokovičar.) Androin a Anton. Igralec 1872—1873. Ar k o. 1870. Baje c Viktor. Igralec in pevec 1886—1891. Balsov a Albina. Igralka 1868—1870. Prvič nastopila 1. maja 1870 („Pot skozi okno"). Bar na so v a Amalija. Igralka in pevka (solo) 1870—1875. Priredila koncert v gledišču dn6 29. marca 1869. Baš Lovro. 1872—1875. Bele. 1871. Bezeg. 1872—1877. Bezgovec . 1873—1876. Bled ko. 1875—1876. Bona č A. Igralec 1876—1885. Bonačev a Antonija. Zborska pevka 1872 — 1875. Bonačev a Franja. 1872. Bonačev a Terezija. Igralka in zborska pevka 1869 — 1876. Borštni k Ignacij (Gorazd). Režiser, igralec in učitelj dramatične šole. Brak (Pajsar Josip). Pevec 1883—1884. Učil se je na dunajskem konservatoriju. Ne dovršivši študij, umrl je v Ljubljani dne 22. oktobra 1891. v 26. letu svoje dobe. Brank e Ivan. Pevec 1875. Brlogarjev a Antonija. Igralka 1876—1877. Bro s Ivan 1870. (Bil je trgovski-pomočnik.) Brusov a Albina. (Valenta Brusova.) Igralka 1869—1873. Buča r Fran (Pavel). Operni pevec. Bil je angažovan za dobo 1891 — 1892. Pel je pa že pred to dobo v našem gledališču. Učil se je na praškem konservatoriju. Castald o Aleksander (Dolhar). 1870. Colorett o Viktor. Pevec 1868. Mnogo deloval pri čitalnici ljubljanski. Daneševa Lujiza. Operna pevka. Sodeluje kot.pevka pri Dramatičnem društvu od leta 1887. Učenka g. Frana Gerbica na lvovskem konservatoriju leta 1882/85. Danil o (Cerar Anton). Igralec od leta 1877. Danilov a (Gostič-Cerar). Igralka. Dobravčin . 1876—1877. ->-i 149 S+- Dolene o Fran. Igralec in pevec, zdaj trgovec v Mariboru. 1869—1873. Dolharjev a Lucija. Zborska pevka. 1868. Dominik. Igralec 1868. Drahsle r Pavel. Igralec 1867—1873. Dreni k Fran. Igralec. 1867—1871. Dubski. Igralec 1874-1875. Dzimskova . 1871 — 1872. Engelhartov a A. 1869—1875. Engelhartov a N. 1873 — 1874. Engelnova Loti. 1868—1870. Eržen Gregor. Igralec in pevec. 1868—1868. (Po obrtu čevljar.) Filapi č Štefan. Igralec in pevec 1868—1872. Prvič kot Eldorado v šaljivi igri „Kralj Vondra" dne 31. decembra 1868 pri čitalnični besedi, potem v „Tičniku". Bil je deželni uradnik. Finkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1872. Finkov a Marija. Zborska pevka 1868—1870. Foerste r Anton. Prva leta Dramatičnega društva učitelj zborovega petja. Skladal je mnogo za društvo. Njegovih skladeb in instrumentacij omenjam v tej knjigi. Frohlichov a Evgenija. Igrala na gosli Vieutempsove arije 1868. Gabršek Ivan. Igralec 1869—1873.- Bil je zasobni uradnik. Umrl kot občinski tajnik na Vranskem. Gajetov a I. Zborska pevka 1871 — 1872. Gecelj Josip (Kocelj). Igralec in režiser 1869—1889. Gerbi c Fran. Kapelnik Dramatičnega društva od 1. 1887. Fran Gerbic je mnogo deloval v tujini, največ pri Slovanih. Njegovo delovanje kot opernega pevca opišem naj v kratkih črticah. Praški konservatorij dal je s svojimi opernimi gojenci za izpit Mozartovo opero „Titus" v laškem jeziku, v kateri je pel naslovno ulogo. Po prvem dejanju čestital mu je slavni glasbeni zgodovinar in estetik dr. Ambros rekoč: „Jako me veseli, da Vam moreni v imenu odbora konservatorijskega čestitati na izrednem uspehu. Vse ste nas iznenadili. V svoji karijeri delali bodete čast praškemu konservatoriju." Pel je prve tenorjeve uloge v naslednjih operah: Hugenoti, Robert vrag, Afričanka, Židovka, Lohengrin, Aida, Trovator, Ernani, Rigoletto, Maškarni ples od Verdija in od Aubera, Nema iz Portici, Lucrezia Borgia, Favorita, Belizar, Norma, Seviljski brivec, Ruy Blas, Začarani strelec, Don Juan, Začarana postranka (Zauberflote), Titus, Fidelio, Faust, Vesele žene vindzorske, Marta, Alessandro Stradella (obe tenorjevi ulogi), Ciganka, Undina, Lejla, Zrinjski, Boisijska čarobnica, Mislav, Sej slav ljuti, Ban Leget i. dr., ne broječ mnogih operet, v katerih je v začetku nastopal, ker takrat niso še v Zagrebu imeli opere. Imel je poleg teh še mnogo opernih ulog v svojem repertoarju, katerih pa na odru ni pel, ker se one opere niso pele na glediščih, kjer je bil angažovan, nekaj pa jih je pel tudi lirični tenor. Uloge učil se je ponajveč brez kakega inštrumenta na tiho, da si je glas čuval vedoč, da skušnje s polnim glasom utrudijo organ. Učiti se je mogel na vsakem kraju. Tako se je naučil n. pr., ko je popotoval v Augsburg, med potjo sem in tja v vagonu tenorjevo ulogo iz opere Lucija di 'Lammermoor. Največ truda prizadejalo mu je s početka, ko je, nevešč poljščini, moral preučiti repertoar v poljskem jeziku v Lvovu. Poljski jezik je Nepoljaku jako težaven. Skoro pa je premagal tudi to teškočo, tako da se je naučil ulogo Eleazarja iz opere »Židovka", katera se prišteva med najtežje in največje, v il dneh, za kar navadno pevec rabi nad mesec dni. Izmed ulog, v katere je segal njegov repertoar, pel je največkrat Fausta od Gounoda, katero ulogo je jedino v Zagrebu pel nad 60krat. Kako je pel in predstavljal to ulogo, je v živem spominu še sedaj zagrebškemu občinstvu. Iz Zagreba odšel je v svoj rojstni kraj, kjer je prestal teško bolezen, katera ga je odtegnila dve leti gledišču. Po bolezni pel je v dvorni operi na Dunaju. Tedanji intendant baron Hoffmann čestital mu je po skušnji: „Vi imate jako lep glas z izvrstno italijansko šolo". Ker ni imel takrat praznega mesta za prvega tenorja, ponudil mu je mesto za druge tenorjeve uloge z jako lepo gažo. Svetoval mu je pa sam, naj rajši tega mesta ne sprejme, češ da je potem teško popeti se na istem zavodu do prvih ulog. Svetoval mu je iti na kako manjše nemško gledišče, da si tam napravi nemški repertoar in da se potem oglasi. Tako je tudi storil. Sprejel je angažma v Ulmu na Virtemberškem. Nastopil je tam v operi Hugenoti v ulogi Raoula. Občinstvo ga je odlikovalo z burnim ploskom, kritika pa je pisala, da že gotovo 30 let niso imeli jednakega tenorista. Hitro se je tam udomačil. Občinstvo bilo mu je jako ljubeznjivo, dasi- lBl inravno je vedelo, da je Slovan. Došlo mu je tam mnogo ponudeb na velika in tudi dvorna gledišča, sprejel pa je ponudbo za gledišče v Lvovu, želeč delati zopet na slovanskem odru in se tako priučiti tudi poljskemu jeziku. Ponudbo za rusko opero v Kijevu, katero je imel in je bil takorekoč še tam angažovan pred svojim odhodom v Zagreb, odklonil je. V Lvovu nastopil je tudi v operi Hugenoti ter si koj občinstvo in kritiko s tem nastopom osvojil. Tu je tudi svojo operno karijero končal. Izgubil je tam svojega sinčka. Da je -moral dete, katero mu je ravnokar v rokah za večno zaspalo, iz rok položiti in ravnopotjo iti v gledišče, kjer je pel v operi Hugenoti težavno tenorjevo ulogo, tega ni mogel pozabiti. Tožil je radi usode svojega stanu, katera ga neobčutno sili prepevati tedaj, ko mu je srce krvavelo in plakalo. Sklenil je, ako se mu ponudi prilika, zapustiti gledališko karijero Taka prilika se mu je tudi koj ponudila. Za nesrečne rodbine, katere so pri strašnem požaru komične opere v Beču izgubile toliko dragih svojih, prirejali so se po vsi državi dobrodelni koncerti. Tudi v Lvovu se je priredil v to svrho koncert, v katerem je sodeloval Gerbič. Imel je v tem koncertu tako izreden uspeh, da mu je sloveči klavirni virtuoz vitez Mikuli, kateri je bil tedaj ravnatelj na lvovskem konservatoriju, ponudil mesto profesorja za solopetje ter pevovodje društvenega zbora. To ponudbo je sprejel. Sodeloval je na tem zavodu in nastopal tudi v mnogih koncertih kot solopevec. Razven tega pa je imel toliko privatnih lekcij, da ni imel celi dan proste ure. Kakor v Zagrebu, prišel je tudi v Lvovu z naj odličnejšimi krogi v dotiko ter je poučeval v teh krogih solovo petje, t. n. pr. v Zagrebu banove hčere, v Lvovu pa hčere c. kr gališkega namestnika, sedanjega ministra viteza Zaleskega i. dr. V palači kneza Sapiehe bile so večkrat soareje, h katerim je bil povabljen s svojo soprogo. Še predno je nastopil službo na konservatoriju, naučil je na prošnjo ravnateljevo društven konservatorijski zbor svojo kompozicijo »Slovanski brod", katero so peli v društvenem koncertu konservatorijskem. Uspeh pri odličnem občinstvu, katero zahaja v te koncerte, bil je povoljen, kakor si je le mogel želeti. Od tistega časa pele so se mnoge druge njegove skladbe v slovenskem jeziku v različnih koncertih ter so imele jednaki uspeh in še sedaj se prepevajo tam v pevskih društvih njegovi zbori. Ko je bil štiri leta na konservatoriju, dobil je vabilo od Glasbene Matice v Ljubljani, naj bi preuzel vodstvo društvene glasbene šole. Ni ga mamila plača, združena s to ponudbo, v Ljubljano. Le ljubezen do domovine in želja, po svoji moči pripomoči k razvitku domače glasbene umetnosti, bil je nagib, da je zapustil častno umetniško mesto v Lvovu in se napotil v Ljubljano navzlic temu, da mu je ponudilo ravnateljstvo konservatorijsko, ako ne opusti konservatorija, plačo povišati za 600 gld. in razven tega mu še dati 5O°/0 od vse učnine njegovih gojencev, kar bi bilo skupaj samo že več iznašalo, nego cela plača, katera mu je ustanovljena v Ljubljani. Toda dal je besedo; obljubi svoji ostal je veren in šel v Ljubljano. Od njegovih gojencev solopetja, katere je izuril, zauzema mnogo njih odlična mesta na gledališčih. Naj tukaj imenujem le nekatere. Tako je njegov gojenec gosp. Florjanskv, junaški tenor na češkem narodnem gledališču v Pragi; gosp. Alma bil je angažovan kot liričen tenor na dvorni operi v Beču, gospodičina Weiner je altistka opere v Hamburgu, gospa Bočkaj operetna pevka v Karltheatru v Beču i. t. d. Gospod Fedyczkowski, basbariton, kateri je angažovan za naše narodno gledišče v Ljubljani, je tudi njegov gojenec iz lvovskega konservatorija. Pred svojim odhodom v konservatorij v Prago deloval je na to, da se je v Ilirski Bistrici osnovala narodna čitalnica. Še pred tem pa je osnoval tam društvo diletantov. To društvo je predstavljalo že 1863. leta glediške igre, v katerih je sam nastopil in katere so občinstvu jako ugajale ter je unemale za narodno stvar V Cerknici, v svojem rojstnem kraju, kjer je od početka osnovanja čitalnice njen predsednik, izimši jedno leto, prirejal je za društvenike mnogo koncertov in glediških predstav, katere je vodil ter tudi sam s svojo soprogo in svakinjo gospodičino Daneševo v njih sodeloval. V domovini koncertoval je v Ljubljani, v Trstu, v Gorici, v Kranju, v Novem Mestu, v Ilirski Bistrici, v Postojini, v Cerknici, na Bledu i. t. d. V Trstu pel je dvakrat v oratoriju »Štirje letni časi" od Haydna in jedenkrat v oratoriju „E!ijas" od Mendelssohna. Občinstvo in kritika v vseh listih odlikovala sta ga, kakor s? umetnik le more želeti. Leta 1880. je s svojo soprogo nastopil tudi v operi „Frei- 153 S+- schutz" od Webra v ljubljanskem gledališču. Tedanji ravnatelj nemškega gledišča brzojavil mu je potem še nekolikokrat, da bi nastopil še v kaki operi; on pa je ponudbo odklonil. Bilo mu je le do tega, da je vsaj jedenkrat, ako ne na slovenskih, a to na ljubljanskih deskah nastopil v operi pred svojimi rojaki. Takrat ni bilo slovensko gledišče tako razvito, da bi bil mogel pri nas v operi nastopiti. — Fran Gerbic je častni član deželnega gledališča v Zagrebu. Razven častnega članstva zagrebškega gledališča ima tudi diplomo, s katero gaje imenoval „Zemaljski glasbeni zavod" v Zagrebu za njegovo delovanje na glasbenem polju svojim častnim članom; dalje je častni član cerkniške čitalnice. Gerbicev a Milka. Operna pevka. Pri Dramatičnem društvu od 1. 1887. Gorjupov a Ivana. Igralka, prvič 29. marca 1868 (Vodnik v Olimpu). Delovala tudi 1. 1870. Gornikov a Marija. 1873—1875. Gostičev a Gustika (Danilova). Igralka in pevka. Nastopila prvič 24. januvarja 1886 v »Požigalčevi hčeri". Grassell i Peter. Prva leta Dramatičnega društva sam igral in s svojim izbornim igranjem mnogo pripomogel k lepemu uspehu slovenskih gledaliških predstav. Gril Fran. Zborski pevec 1875 — 1878. (Bil je črkostavec.) Gril Anton. Igralec 1867 — 1877. (Trgovski pomočnik.) Gutnik Anton. Igralec in pevec 1880. Gutnikov a (Mancetova). Igralka 1877—1882. Hajnriha r Marija. Igralka 1869. Heidric h Anton. Pevec in učitelj zborskega petja. 1868—1871. Hočeva r Anton. Zborski pevec 1873—1874. Hofmanov a Julija. Igralka 1867 — 1869. H oh nov a Melanija. Igralka. Igrala tudi večkrat na klavirju. 1867-1875. Hohnov a Olga. Igralka 1868—1869. Hora k Eduvard. Igralec 1868-1869. Prvič 26. decembra 1868. v igri »Ženin od gladi". Horakov a Marija, zdaj soproga ces. svetnika Ivana Murnika. Nastopila prvič 22. novembra 1868, potem 26. decembra v igri: »Ženin od gladi", potem v igri: »Zakonske nadloge". Hrcvat. Igralec 1871. (Bil je trgovski pomočnik.) Ihanov a Avgusta. Pevka 1868—1873. -»•i 154 K— Ihanov a Eliza. Igralka in pevka 1863—1876. Zdaj je pevka v stolni cerkvi v Ljubljani. Jagričeva . Igralka. Prvič nastopila 14. septembra 1868. Jak Avgust. Zborski pevec 1868—1872. (Trgovec.) Jakov a Matilda. Igralka 1868. Jamnikov a Ivanka (Tomanova). Igralka 1867 — 1874. Jekove c Andrej. Igralec 1871 — 1876. (Bil je zasobni uradnik. Zdaj učitelj v Kamni Gorici.) Jeločni k Anton (Slobodin, Antončič). Igralec, nastopil prvič v igri: „Dobro jutro" L 1869. Bil tudi režiser in deloval do leta 1886. Jelovše k Jerta pl. Fichtenau . Pevka 1868. Jenčič . Igralec 1868. Jeni č Vekoslav. Nastopil kot gost 1890—1891. Jereb Ivan. 1869—1870. (Zavarovalni agent.) Ješe. 1878. Juvanči č Ivan. Igralec 1869 — 1877. Kaj zel Peregrin. Prvi slovenski komik. Deloval prva leta društvenega delovanja. Odličen trgovec in občinski svetovalec, umrl 22. februvarja 1892. Kam Ivan. Igralec in pevec 1868—1870. (Čitalnični gostilničar.) Klerov a Amalija. Igralka 1868—1870. Kobilc a Jakob. Igralec 1868. Zdaj trgovec v Celju. Kobla r Avgust. Dober komik 1867—1869. Zdaj uradnik pri državni železnici v Ljubljani. Koma r Fran Zborski pevec 1872 — 1875. Korick i Josip. Zborski pevec in igralec 1872—1873. Kozak. Igralec 1887-1889. Kraje c Ivan. 1870—1871. (Črkostavec.) Kramari č Ivan. Igralec 1869—1875. (Trgovski pomočnik. Zdaj stotnik pri deželnih brambovcih.) Kremžarjev a Josipina. Igralka 1868—1870. Križa j Janko. Igralec 1869 — 1872. (Železniški uradnik.) K ur al t Fran. Pevec 1868. Kuraltov a Marija. 1868—1869. Lamove c Ivan. 1872—1874. Ledarjev a Emilija. Igralka 1874—1876. Lega t Fran. 1872. Lega t Vekoslav. Igralec 1869—1874. (Zdaj vodja tiskarnice Družbe Sv. Mohorja v Celovcu.) 155 H - Logičel c Fran (Hajek). 1809. Lovši n Fran. Igralec od 1. 1887. Luznarjev a Alojzija. 1872—1873. Magoli č Ljudevik. Igralec 1876 — 1878. Marolt Avgust. Igralec 1876. Maškov a E. Pevka 1868. Meden Ivan. Operni pevec 1869—188G. Megla č (Pianecki). Pevec. Nastopil 25. marca 1889 kot Jurij v operi: „V vodnjaku•'. Miheljač . 1873. Mulače k Fran. Zborski pevec 1869 - 1874. Mulače k Ivan. Igralec 1870—1875. (Trgovski pomočnik.) Nagelnov a A. Igralka 1869—1875. Nagelnov a J. 1870. Namretov a Pavla. Igralka in pevka 1S72—1880. Naumanov a A. Igralka 1870—1871. Neugebauerjev a bar. Antonija. Pevka in igralka 1868—1875. Nastopila prvič v gledišču 19. decembra 1869 kot Ljuboslava v „Tičniku". Nigrinov a Avgusta. Igralka. Nastopila prvič v igri: „Lowoodska sirota" 1. 1876 v čitalnici. Leta 1812 odšla je v Beli Grad in deluje od te dobe pri srbskem gledališču v Belem Gradu. Nigrinov a Matilda Igralka in pevka 1877. Nigrinov a Marija. Igralka. Nastopila je prvič v igri: Srce je odkrila" I. 1875. Nigrinov a Gizela. Igralka in pevka 1877. Nollijev a (Vrelčeva) Franja. Igralka 1872—1875. Nolli Josip. Operni pevec pri Dramatičnem društvu od leta 1867—1875. Noll i Srečko. Pevec 1868—1873. Oblak Josip. 1868 — 1869. (Notarski solicitator.) Obreza Marija. 1868—1869. Odijev a Dragojila. Operna pevka, igralka in učiteljica na dramatični šoli 1868—1878. O meje č Ferko. 1868 — 1869. (Deželni uradnik.) Orel Viktor. 1868 -1869. Pajk Janko. Igralec 1874—1883. Pajsa r Josip (Brak). Pevec 1883 — 1884. Pardubsk a Franja. Igralka 1871—1874. Paternoste r Antonija Zborska pevka 1872—1875. 156 S*~ Paternoste r Josip (Gorenjec). Pevec in igralec 1869—1878. Paternoste r Simon. Igralec in pevec 1869—1875. Pavlin o va Avrelija. Zborska pevka 1871 — 1872. Pavli nov a Marija. 1869. Pavše k Anton. 1874-1875. Pavškov a Amalija. 1871 — 1876. Pavše k Josip. Pevec od 1. 1876. Pelan Anton. Igralec 1877 - 1878. Perda n Ivan. Igralec in pevec od I. 1884. Pesja k Ana. Pela v trospevu iz opere „Lucrezia Borgia" 1. 1868. Petri č Ernest Igralec 1883 — 1885. Petrinsk a (Klečeva). Igralka 1882—1884. Piskarjev a Ana. Pevka 1872 - 1875. Podčereno v Šimen. 1868—1873. Podkrajškov a Cecilija. Igralka. Nastopila prvič dne 10. decembra 1870. leta v igri: „Pesek v oči". Umrla dne 28. marca 1879. Podobni k Fran. Igralec in šepetalec 1869 — 1873. Podmilšak . 1871. Podmirsk a 1888 1889. Poga č ar Ivan. Igralec in pevec 1870—1871. Polansk a (Engelhart). Igralka 1882. Poličarje v Anton (Razinger) 1870. Potočnikov a Marija. Igralka 1871 — 1873. Prelesni k Anton. Igralec 1868 — 1869. (Zdaj deželni oficijal.) Prelihov a Marija. Igralka 1867—1868. Prosen Josip. Igralec 1872—1874. Pnciha r Avgust. Pevec in igralec 1868—1875. Rahnetov a Amalija. Igralka in zborska pevka 1868—1875. Rahnetov a Nežika. Zborska pevka 1872—1875. Ravni h ar Fran. Igralec 1868. (Deželni blagajnik.) Rbežnikov a Zdenka Igralka in pevka 1870—1872. Rebol j Rudolf. Igralec 1873—1875. Re s man Ivan. 1868 — 1871. (Železniški uradnik.) Ros a Antonija, soproga računskega svetnika g. Antona Svetka, nastopila prvič dne 1. oktobra 1871. 1. kot Lenka v „ Doktor in postrešček". 1871-1874. Rudolf. 1880. R us Jakob. Igralec in pevec 1869 — 1887. Schantl I, c. kr. kapelnik, vodja orkestra in petja. 1868—1872. -H 157 Schuber t (Šuberfc) Adolf. Igralec 1872—1874. Schmid t Fran. Igralec 1869-1878. (Zasobni učitelj.) Semi č Ljudevit. 1871. Skabern e E 1880. Slavčev a Marica (Nachtigall). Igralka. Prvič nastopila 11. novembra 1888. 1. kot hišina v igri: „Kdor se poslednji smeje!" Slavk o (Ravnikar Fran). Igralec in pevec 1884 — 1890. Smola. 1872. Sos s Miroslav. Igralec. 1872—1875. Souvanov a Roza. Pevka. (Romanca iz „Tičnika"). 18G8. Stock l Anton. Kapelnik in pevovodja 1869 - 1877. Sušnik. 1871. Svetkov a Ivana. Igralka in zborska pevka 1868 — 1873. Svetkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1873. Šega. 1888—1889. Šmidt. Učiteljica šole. Šolmaje r Kornelija. Deklamovalka 1868. Šrapkova . Eliza. Pevka 1869. Š tam c ar Avgust. Pevec od 1. 1884. Štembergov a Gabrijela. Pevka 1872. Štrk. 1877- 1878. Št up ar Fran. 1872—1873. (Zdaj železniški uradnik v Lescah). Štupa r Srečko. 1873- 1875. Štur m Fr. st. 1869—1881. Šturm ml. Od 1. 1881. Šturm Ivan ml. 1874—1881. Šturmova . Šuklj e Fran. Igralec 1868—1869. Šušterši č Julij (Sršen) Igralec 1868 do danes; prvič 10. oktobra 1869 („Išče se nevesta"). Š vaj g ar Josip. Igralec 1870—1871. (Steklar. Odšel v Ameriko). Šventnerjeva . Igralka. Prvič nastopila dne 24. oktobra 1867 kot „Alenčica" v igri: „Na Mostu", potem v „Filozofu", „Bog vas sprimi". Tekalčev a Vekoslava. 1872 1878. (Zdaj živi v Ljubljani.) Tekavči č Marija. 1883. Tisen Ivan. Igralec in pevec 1867—1871. (Trgovski pomočnik.) Tomanov a Ema. 1868—1869. Trdin a Jakob. Zborski pevec 1868—1875. (Zdaj hranilnični kontrolor v Ptuju). -Mš 158 S*- Trdina Ivan. Zborski pevec 1872 — 1875. Trdina Fran. Zborski pevec 1872. Trdinova. 1876—1878. Trnovec . 1872—1873. Trtnik Fran. 1868-^1869. (Deželni uradnik). Tumov a Felicitas. Zborska pevka. 1868— 1871. (Zdaj omožena Kokalj.) Tumov a Matilda. Igralka in pevka. 1868 — 1873. (Soproga g. učitelja Razingerja). Unčan Josip (Mestek). 1870 — 1878. Urbanec . 1877—1878. Urbanči č Zdravko. Igralec in pevec. Valent a Vojteh. Pevec, igralec in pevovodja 1. 1868—1869. Pel 1868. 1. z Gerbičem in A. Pesjakovo trospev iz Donizzetove opere: „Lucrezia Borgia". Pel pri besedah čitalničnih, kot igralec nastopil prvič v »Filozofu" dne 4. decembra 1867. Umrl dne 19. decembra 1891. Velikajn e And. Igralec 1871 -1873. (Čitalnični kavarnar). Veger Peter. Operni pevec. 1871. Vernikova . 1885. Verovše k st. 1883-1888. Verovše k Anton od 1. 1887. Vidi c Fran. 1868/09—1870. (Trgovec.) Vizja k Vincenc (Trnovec). Igralec. 1872—1877. Volt a Valenta. Igralec 1868—1875. (Čevljar.) Vrbančeva . 1884—1885. Vrelčev a Franja. (Nolli-Vrelčeva). Igralka 1871—1875. Vrtnarjeva . 1887—1888. Vrtnikov a Ivana. 1868—1886. Zanoška r Josip. Zborski pevec 1872—1873. (Deželni oficijal.) Zoretičeva . Igralka 1871—1878. Z v o nar j ev a Zofija (Borštnik-Zvonarjeva). Igralka. Nastopila prvič dne 10. decembra 1882.1. kot Jelica v igri: »Šolski nadzornik". Zupanec . 1873. Zupančev a M. iz Vipave. Igralka. Prvič nastopila 20. novembra 1870. 1. kot markiza („Pot skozi okno".) Žaga r Dragotin. Igralec 1867—1870. Nastopil prvič dne 4. decembra 1867. 1. v „Filozofu". -*8 159 ====C. Sodelujoči člani »Dramatičnega društva« v Ljubljani 1892–1893.==== I. Drama . Angažovan o osobje.4 5 Režiser: Ig. Borštnik. ^Borštnik Ignacij, ^Borštnik - Zvonarjeva, ^Danilo (Cerar Anton), < ^Danilova (Cerar Gustika), Lovšin Fran, Nigrinova Gizela Perdan Fran, Polakova Marija, Slavčeva Marica, Sršen (Šušteršič Julij), Urbančič Zdravko, jVerovšek Anton mL, Sturm ml. Neangažovan o osobje . Andlovčeva Marija, Kozjakova Terezija, Andlovec Ivan, Bajec Ivan, Bednarkova Ida, Bergant Borivoj, Boland Miroslav, Čepon Ignacij, Gecelj Dragotin, Gostinčar Josip, Jerom Henrik, Karlič Fran, Korenčan Ivan, Korene Fran, Kopitar Valentin. Kuhel Makso, Lindtner Henrik, Malnarjeva Vekoslava, Modic Janko, Oblak Josip, Orožen Ivan, Pavškova Antonija, Skarjevčeva Rozalija, Slana Ivan, Verovšek Josip st., Vidmar Anton, Zor Miroslav. Šturm Iv. ml. Inspicijent. Garderobije . II . Opera . Kapelnik: Fran Gerbič. Solisti.^ . Daneševa Lujiza, Fedyczkowski Marcel, Gerbiceva Milka, Nigrinova Gizela, Nolli Josip, Pavšek Josip, Perdan Fran. -~M? 160 - Zbo r .$ t Gospoda. Dame. Črne Viljem, Dražil Ivan, Kotar Ivan, Kramarič Karol, Kunaver Andrej, Mlakar Karol, Oblak Matija, Orožen Ivan, Rus Fran, Šprahman Ivan, Urbančič Zdravko Zirkelbach Ivan. Bednarkova Ida, Bitenčeva Vekoslava, Flakova Gabrijela, Globelnikova Josipina, Jakševa Pavlina, Majeski Ljudevita, Mali Marija, Malnarjeva Vekoslava, Pavškova Antonija, Pirčeva Ana, Polakova Marija, Rusova Pavla, Simončičeva Ana. Orkester . Vojaški orkester domačega pešpolka baron Kuhn štev. 17. ===Dramatična šola.=== Ko se je osnovalo Dramatično društvo v Ljubljani, zbral je § j m njega odbor okrog sebe lepo število mladih rodoljubkinj in rodoljubov ter jih naprosil, naj sodelujo pri slovenskih gledaliških predstavah. Nekaj igralnih moči, ki so se že poskusile na čitalničnih deskah, prestopilo je k Dramatičnemu društvu. Pomagali pa so tudi igrati sami odborniki. Mlade moči treba je bilo uvesti na slovenske deske, treba jih je bilo vaditi v predstavljanju in deklamaciji; treba jih je bilo sploh učiti vsemu, česar je bilo treba vedeti neizkušenemu igralcu. Dramatično društvo potrebovalo je izurjenih igralcev. Ker pa teh ni imelo in ker jih sploh ni moglo angažovati od drugod, moralo si jih je samo izobraževati ter si je v ta namen osnovalo dramatičn o šolo. Društven odbor poudarjal je vedno, da more le vsled tega, ako ima društvo dobro šolo in ako igralne moči angažuje s stalno plačo, napredovati slovensko gledališče. Uvidel pa je tudi, da je predstavljanje umetnost, kateri se je igralcu vsemu posvetiti in le njej živeti, ako mu je uspešno delovati. Žal, da se Dramatično druDramatična šola. 161 Hštvo vsled pretesnih sredstev ni moglo toliko uspeti, da bi se njegovim igralcem z malo izjemo poleg predstavljanja ne bilo treba baviti še s kakim obrtom. Prva dramatična šola za gospice otvorila se je koncem 1. 1869. pod vodstvom gospe Dragojile Odijeve, ki je učila deklamacijo in predstavljanje. Pouka se je udeleževalo 11 gospic Za pouk v petju bil je ustanovljen poseben oddelek, v katerem je učil 12 gospodov gospod Anton Foerster. Tudi za učenje slovenskega jezika bil je napravljen poseben tečaj. Pevce je tudi vadil v petju Vojteh Valenta. Ti tečaji nadaljevali so se vsako leto z manjšimi, pozneje z daljšimi presledki. Leta 1870. učili so v dramatični šoli deklamacijo in predstavljanje: v ženskem oddelku gospa Odijeva, v moškem pa režiser g. Josip Nolli. Za petje je spet bil poseben tečaj, v katerem so učili kapelnik J. Schantl, potem Anton Heidrich in Anton Stockl Uspeh dramatične šole pokazal se je jasno pri javnih društvenih predstavah, in moram omeniti, da so predstave bile dobre dotlej, dokler je društvo moglo uzdržavati dramatično šolo. Društven odbor bil je o tem preverjen; nabiral je več let radodarne prispevke, s katerimi je uzdržaval dramatično šolo. Leta 1870. osnovala se je deklamatorična in dramatična šola, katero je vodila znana mojsterica v deklamovanju, gospa K. Šo 1 maj er j e v a, in je ta rodoljubka dalje časa brezplačno poučevala gospodičine. S 15. julijem 1. 1871. začela se je spet dramatična šola, katero je vodil društven tajnik Josip Nolli. Še na drug način skrbel je odbor za pouk. Brž ko se je osnovalo društvo, sestavili so odborniki Peter Grasselli, Josip Nolli in Josip Stare: „Priročn o knjig o za gledišk e diletante", katera je prišla na svetlo I. 1868. Ta knjiga bila je mladim ljudem navodilo v predstavljanju ter ji je bil namen uvesti začetnika igralca v vso tajnosti, s katerimi se je seznaniti igralcu za vsak korak svojega umetniškega življenja. Uzdržavanje dramatične šole stane denarja, a društvo žal ni imelo toliko sredstev na razpolago, da bi moglo plačevati učitelje, in deželna podpora bila je tudi premajhna. To je napotilo odbornike, da so ustanovili podporn i odbor , kateremu je bila naloga, podpirati sposobne moči slovenskega gledišča v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta podporni odbor je nabiral radodarne prispevke do leta 1878. ter je ž njimi uzdržaval dramatično šolo. S tem je omogočil, da se je drama- -M 162 !•<- tična šola otvorila spet 1. 1874 (dne 15. junija) Ta šola je obsegala tri razdelke; ž njo je naredilo društvo važen korak; usposabljalo si je nove moči ter je tako skrbelo za namestnike onih igralcev, ki so zapuščali slovenski oder. L 1875/76 delovali so v dramatični šoli trije učitelji, boljše igralne moči; 1. 1876/77 dva učitelja in jedna učiteljica s stalno plačo. Uspeh te šole je bil ugoden, posebno glede učenk, katere so nastopale pri javnih predstavah z dobrim uspehom. Kakor danes, tako je bilo tudi tedaj, da je taka šola privabila novih moči, kajti le na tak način se je skrbelo za potrebni narastaj. V tem tiru razvijala se je dramatična šola do leta 1879., to je do onega časa, ko je deželni odbor odtegnil Dramatičnemu društvu deželno podporo za uzdržavanje dramatične šole. Društvo je vsled tega odpustilo vse igralce in igralke, malone dve leti ni priredilo nobene predstave, a da je bila tudi dramatična šola pokopana za več let, umeje se samo ob sebi. Deželni odbor zahteval je od Dramatičnega društva vse drugo, nego ono, kar bi pospeševalo slovensko gledališče Dajal je podporo, vender pa le „v literarn e namene", ne pa za dramatično šolo, saj je dosti karakteristično, ako je zahteval, da naj Dramatično društvo izdaje poučne in zabavne knjige in da naj izda zbirko slovenskih narodnih pesmi! Brez dramatične šole bilo je društvo do 1. 1886. Dramatično društvo je videlo, da brez učitelja ni uspeha, zato je 1. 1885. poslalo na svoje troške na dunajski konservatorij igralca Ignacija Borštnika, ki je bil na Dunaju leto dni. G. Ig. Borštnik vrnil se je proti jeseni 1 1886. v Ljubljano. Poverila se mu je dramatična šola, v kateri poučuje do danes z jako dobrim uspehom. Boljše moči uporabljajo se za večje uloge in za epizodiste; iz večine učencev dramatične šole pa se sestavlja komparzerija. Leta 1886. povabila so narodna društva: Glasbena Matica, narodna čitalnica ljubljanska in Dramatično društvo g. Frana Gerbica. takrat profesorja na lvovskem konservatoriju, naj pride v Ljubljano. G. Fran Gerbic je prišel in je preuzel pri Glasbeni Matici mesto ravnatelja in učitelja, pri čitalnici mesto pevovodje in pri Dramatičnem društvu mesto kapelnika. Mnogo so pridobila naša društva s prihodom profesorja Fr. Gerbica v Ljubljani tudi radi tega, ker je pri vedel s seboj dve izborni operni pevki, gospo Milko Gerbicevo in nje sestro Lujizo Daneševo, po rodu Čehinji. -^-Ž 163 ===Dobrotniki Dramatičnega društva v Ljubljani.=== ^g^lovensko gledališče v Ljubljani je zavod, kateremu je prvi in zadnji namen slovenska dramatična umetnost. Osnovali so si ta zavod Slovenci sami v dobi, ko se je sploh oživelo društveno življenje pri nas; v dobi. ko so rodoljubi uvideli, da je slovensko gledališče najvažnejši pripomoček k društvenemu in kulturnemu razvoju naroda našega. Uzdržavanje takega zavoda spojeno je z velikimi gmotnimi žrtvami, ker gledališče sploh ni kako narodnogospodarsko podjetje, katero bi prinašalo gmotne koristi. Narod, kateri hoče imeti vsaj nekoliko dostojno gledališče, mora žrtvovati v ta namen precejšnje svote. V nas Slovencih žal niso prvi časi bili ugodni slovenski dramatiki V teške spone bila je ukovana mlada slovenska Talija; ni imela niti gledališkega poslopja na razpolago, in ni imela krepke denarne podpore. Ni torej čudo, da tudi slovensko občinstvo, ki je pridno polnilo gledališki dom, ni moglo toliko pomagati, kolikor je društvo potrebovalo. Danes je hvala Bogu, kakor v pisateljskih, tako tudi v merodavnih krogih, zavladalo v tem pogledu boljše mnenje. Vsakdor je uverjen, da je gledališče zavod, kateri se ne more razvijati brez znatne in izdatne denarne podpore. Visoki deželni zbor kranjski zasvedočil je to najjasneje s tem, da povečuje vsako leto podporo. Zdaj daje dežela kranjska Dramatičnemu društvu redno letno podporo 8000 goldinarjev. Dežela kranjska je naš stalni podpornik. Njej se je v novejšem času pridružil še drug stalni dobrotnik, to je stolno mesto ljubljansko, katero nam daje redno podporo 1000 goldinarjev in katero nam je za otvoritev novega deželnega gledališča poklonilo še izredni prispevek 500 goldinarjev. Le s temi podporami more Dramatično društvo prirejati javne gledališke predstave. Iskreni rodoljubi spominjajo se radi Dramatičnega društva z darili in volili. Dr. Lovr o T o man volil je društvu 1000 goldinarjev v dolžnih pismih, dr. Ivan Cvaje r pa 500 goldinarjev in Henri k Germe k 100 goldinarjev. Kot ustanovnik pristopilo je Slavjansko blagotvoriteljno občestvo v Petrogradu s prispevkom 200 goldinarjev. Beneficijat Valenti n Ravnika r zapustil je društvu 180 goldinarjev, Henri k Ničma n 50 goldinarjev, Fran n» - H 164 Kotni k ml. 1000 goldinarjev; nadalje so darovali: Neime - novan i 100 goldinarjev, Fran Ravnika r 100 goldinarjev, dr. Valenti n Zarni k 384 goldinarjev. Preuzvišeni vladika Josi p Juraj Strossmaye r spada tudi v vrsto naših dobrotnikov. Gospod Ivan Hriba r zavaroval se je 1. 1871. pri ,. Slavij i" za 1000 goldinarjev in je zahteval, da se je izrecno pristavila pri dotični polici opomnja, da dobodo po njegovi smrti dediči polovico, t. j. 500 goldinarjev, in Dramatično društvo v Ljubljani drugo polovico. Nemali dobrotniki društvu so ustanovniki, katerih je danes 33. Z denarjem, ki se steka iz ustanovnine, kupilo je društvo obligacije ter si je tako osnovalo glavnico v znesku 1700 gld. Ta glavnica je nedotična in smejo se rabiti le obresti za tekoče potrebščine. Drugega zaklada nima do zdaj Dramatično društvo. Po zdanjih pravilih sme društvo osnovati poseben zaklad za onemogle igralce slovenskega gledališča. Tak zaklad je prepotreben. Temelj mu je položil prvi pisatelj teh vrstic z majhno svotico, ki je naložena pri mestni hranilnici ljubljanski. -+S 16B R ===Imenik predsednikov, tajnikov in blagajnikov Dramatičnega društva 1807–1893.=== {| class="wikitable" ! Leto !! Predsednik !! Tajnik !! Blagajnik |- | I. 1888/68 || Luka Svetec || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | II. 1869 || Fran Levstik || Jurij Kozina || Dragotin Žagar |- | III. 1870 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | IV. 1871 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | V. 1872 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | VI. 1873 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | VII. 1874 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | VIII. 1875 || Ivan Murnik || Josip Nolli || Dragotin Žagar |- | IX. 1876 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar |- | X. 1877 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar |- | XI. 1878 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare |- | XII. 1879 || Fran Potočnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare |- | XIII. 1880 ||Josip Jurčič || Matej Vodušek || Dr. Josip Stare |- | XIV. 1881 || Ivan Murnik || Dr. Ivan Tavčar || Dr. Josip Stare |- | XV. 1882 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare |- | XVI. 1883 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare |- | XVII. 1884 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare |- | XVIII. 1885 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič |- | XIX. 1886 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič |- | XX. 1887 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare |- | XXI. 1888 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare |- | XXII. 1889 ||Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Stare |- | XXIII. 1890 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak |- | XXIV. 1891 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak |- | XXV. 1892 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak ||Dr. Josip Vošnjak |- | XXVI. 1893 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || A. Trstenjak (začasno) |} {{prelom strani}} ==Del III.== {{prelom strani}} ===Novo deželno gledališče v Ljubljani.=== 7. leta pogorelo stanovsko gle5gradi gledališko poslopje, nego bilo mu je tudi do tega, da se dožene zasobnopravno uprašanje posestnikov lož. Zato je ukrenil dne 22. oktobra 1888. leta, da je ob deželnih troških sezidati novo gledališče, v katerem prestani zasobnopravno razmerje, odbil pa je ponudbo nemškega gledališkega društva, da bi le-to zgradilo gledališče za 200.000 gld., ako plača dežela polovico, ako mu prepusti odločevalno uplivati na grajenje in upravo novega gledališča, ako zagotovi prejšnjim posestnikom lož za 20 let neomejeno pravico do njih ložne svojine, in konečno, ako se odločijo slovenskim predstavam največ po štirje dnevi na mesec. Zajedno je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da izplača posestnikom lož zavarovalne zneske po 300 gld. in da se dogovori s strokovnjaki, ki bi izdelali načrte in proračune v največjem znesku 190.000 gld. To naročilo so izvršili arhitekt Vladimi r Walte r iz Celja in skupno deželni inženir J. V. H r a s k y in arhitekt A. J. H r u b f, ki so meseca julija 1889. leta predložili svoje operate. Izkušena veščaka v gledaliških zgradbah, arhitekta Fellner in Hellmer na Dunaju, izjavila sta se izrecno za načrt Hrasky-Hruby . Odmerjen je bil za tisoč osob, gledališče bi imelo štiri nadstropja in šestdeset lož; toda ker bi bilo treba za rečeni načrt okolo 240.000 gld., sklenilo se je, da napravita projektanta nov načrt, o katerem se je konečno izrekla posebna komisija, da je pripraven deželnemu zboru kranjskemu in da ne bode stal nad dovoljenih 190.000 gld Za stavbišče je bil odločen cesarja Josipa trg, kateri je občina ljubljanska brezplačno prepustila za gledališče; toda pri krajevnem ogledu dne 3. maja 1890. leta so se mnogi mejaši in drugi udeleženci iz zdravstvenih in nravnoredarstvenih ozirov izrekli zoper gledališče na rečenem trgu, dasi ni bilo stavbinskotehniških zadržkov ; mimo tega si je zastopnik c. kr. finančnega ravnateljstva pridržal pismen ugovor. Vender še predno je bil uložen, ponudilo se je deželnemu odboru ugodno stavbišče, in sicer Mayerjev dvorec na Tržaški cesti. Ker pa deželni odbor ni razpolagal s potrebnim kreditom (35.000 gld ), obrnil se je do občinskega zastopa ljubljanskega, naj izpremeni svoj ukrep z dne 27. junija 1888. leta tako, da mestna občina v gotovini izplača svoj donesek, ker se ni uporabilo ustopljeno, 15.000 gld. cenjeno stavbišče na cesarja Josipa trgu. Mestni zastop je le nekoliko ustregel tej prošnji in z oskromno večino dovolil 7500 gld. češ, da novo stavbišče itak pripada katastralni občini spodnješišenski. Ko je pa kranjska hranilnica dovolila 20.000 gld., bilo je vender možno kupiti ponujeni prostor, le da so se morali še v marsičem znižati stavbinski troški. Pod vodstvom vladnega svetovalca J. Mahkot a se je potem dne 16. junija 1890. I. izvršil krajevni ogled, in zvedenci so izrekli, da je novi prostor sosebno primeren za gledališče. Deželni odbor je tedaj razpisal poglavitna dela in jih oddal: 1 tvrdki G. Tonnies v Ljubljani zidarska dela za 67.000 gld. s pogojem, da do 1. novembra 1890 zgradbo pod streho spravi ali pa da za vsak dan zamude 50 gld. globe plača; 2. družbi ljubljanskih kamnosekov (F. Toman, V. Čamernik, Al. Vodnik) kamnoseška dela za 12.000 gld.; 3. tvrdki G. Tonnies v Ljubljani tesarska dela za 5000 gld.; 4. Srečku Nolliju in J. Stadlerju v Ljubljani kleparska dela za 5500 gld-; 5. E. Hamerschmidtu v Ljubljani železne nosilce za 4600 gld.; 6. G. Gridlu na Dunaju železne konstrukcije pri strehi in etažah za 20.000 gld.; 7. tvrdki Viljem Bruckner na Dunaju zračno kurjavo in ventilacijo za 5000 gld. Dne 23. julija 1890. leta je prejšnji posestnik prodano stavbišče ustopil stavbinskemu vodstvu, dne 9. avgusta istega leta se je pričelo izkopavanje, dne 13. avgusta podzidavanje, in dne 19. oktobra 1890. leta se je vpričo deželnega glavarja dr. Poklukarja in deželnih odbornikov položil temeljni kamen, v katerega dvostenskem zakrovu od pločevine je shranjena ustanovna listina s stavbinskimi načrti, času primernimi spisi in Glavna skupina nad portikom. Genij, glasba in drama. Kipar Vekoslav Gangl. • <]] ;jj - H 172 I novci. Temeljni kamen je uzidan v portalnem stebru na desni strani v podnožni višini Dasi je bilo vreme trajno ugodno, vender podjetnik Tonnies ni mogel do izgovorjenega časa (do dne 1. novembra 1890. leta) spraviti stavbe pod streho, potem pa je moralo zaradi poznega letnega časa zidanje prestati. Istočasno zborujoči deželni zbor je dne 11. novembra 1890. leta dovolil nov kredit za spopolnitve, kakor jih je nasvetovalo stavbinsko vodstvo, uzprejel pa ni predloga poslanca Ivan a Hribarja , da bi se uvedla elektriška razsvetljava. Kar se torej tega tiče, novi hram odičen s tolikimi umetniškimi in stavbinskotehniškimi vrlinami, žal, zaostaje za podobnimi zgradbami nove dobe. Na podlagi novega kredita — tudi kranjska hranilnica je zopet darovala 6000 gld. za dobavo dekoracij — razpisala so se ostala dela in so ta dela dobili: 1. Mizarska dela ljubljanska mizarska dražba Binder, Krimer, Petrin, Tavčar, Dogan za 9000 gld. 2. Ključavničarska dela ključavničarska mojstra A. Ahčin in F Pil ko za 2500 gld. 3. Sobno slikarstvo slikar K. Lipovšek v Ljubljani za 30;J gld. 4 Steklarska dela tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani za 1200 gld. 5. Pleskarska dela brata Eberl v Ljubljani za i600 gld. 6. Pečarska dela A. Drelse v Ljubljani za 400 gld. 7. Konstruktivna ključavničarska dela Avg. Žabkar v Ljubljani za 14.500 gld. 8. Gledališki podij K. Binder v Ljubljani za 1200 gld. 9. Elektriške signale Antosiewicz v Ljubljani za 800 gld. 10. Dovod vodovoda G. Tonnies v Ljubljani za 5000 gld 11. Uvedbo plinove razsvetljave plinarnica v Ljubljani za 7000 gld. 12. Glavni lestenec in lestenec v fojeju tvrdka Rud. Kissling na Dunaju za 1200 gld. 13. Kandelabre i. dr. Leopold Tratnik v Ljubljani za 3300 gld. 14. Kiparska in stukaturska dela, in sicer figuralno skupino na slemenu, 4 risalite, spomeniško ploščo v fojeju, ornamentna kleparska dela in dr. tvrdka Fischer, Hasensteiner & Bock na Dunaju za 6000 gld. 15. Glavno skupino na portiku in 2 podobi kipar Al. Gangl na Dunaju za 5000 gld. 16. Ornamentalno in figuralno umetno slikarstvo poleg pozlačevanja v avditoriju in na fasadi tvrdka Winter & Richter na Dunaju za 8000 gld. 17. Glavno zaveso akademični slikar A. Liebscher v Pragi za 1500 gld. 18. Dekoracije tvrdka J Kautskv & Rottonara na Dunaju za 6000 gld. 19. Uzorce za oderske stroje izdelal je gledališki nadzornik c. kr. dvornega gledališča na Dunaju B. Brettschneider za 800 gld. 20. Asfaltovanje Newchatel Asphalte Company za 1200 gld. 21. Po- m hhištvo v avditoriju I. Mathian, c. kr. dvorni založnik v Ljubljani za 6000 gld. 22. Draperije, preproge, odersko pohištvo i. t. d. Fr. Doberlet v Ljubljani za 8000 gld. in dr Gledališče se nam kaže od zunaj kot skupljena zgradba v strogo italijanskem renesančnem zlogu, katere sleharni del je uveljavljen po svojem pomenu in namenu. Tako je oddelek nad pozoriščem z daleč razvedenimi slemeni, katera dičijo lire, višji od krožne strehe nad gledalskim prostorom, ki se zopet uzpenja nad strehe in atike stranskih prostorov; pred njim je zgrajen veličastni veliki portik in takisto oba napiišča s svojima atikama kot označilom velikih uhodov. Veliki portik je podprt s petorico mogočnih steberskih monolitov od brušenega svetojeronimskega kamena; nad njim počiva naglavni venec z ornamentnim friznim nakitom na zlatem dnu in bogato figuralno sleme. Skupina na slemenu — kakor že rečeno, delo našega kiparja Gangla — kaže krilatega genija, izklesanega od merlerskega kamenja, katero se uspešno upira sleharnemu vremenu. Genij drži v desnici plamenico visoko nadse, v levici pa ima lovor, s katerim venča alegoriji drame in glasbe. Figuralni timpanonski nakit poočituje posveto novega poslopja, in sicer v tem zmislu, da je dežela kranjska, ki je požrtvovalno zgradila Modricam dično svetišče, uprizorjena kot spešiteljica umetnosti; ta motiv izražajo alegoriški puti in ženske podobe. Vse to delo, polno življenja, izvršila je znana dunajska tvrdka Fischer, Haselsteiner & Bock. Iz istega umetniškega zavoda prihajajo tudi amorete, ki sklepajo steberne razpostave na napuščih; vse štiri predstavljajo igrokaz, petje, burko in dramo. Takisto je rečeni zavod izvršil ves figuralni in ornamentni nakit na pročelju, izmed katerega imenujemo zlasti razsohe nad svodi in štiri medaljone na zlatem dnu — epos, tragedijo, opero in opereto. V obe sedaj še prazni dolbini na glavnem pročelju se postavita dva figuralna umotvora kiparja Gangla, ozirajoča se na pesništvo. Oba umotvora, posneta po načrtih, prinašamo, jeden predstavlja tragedijo, a drugi veseloigro. Višje partije gledališkega poslopja, n pr. napuščne atike, tambur in uzvišanost nad pozoriščem imajo ličen sgrafitni nakit, ki jako lepo razstavlja velike zicline; zamislil in izvršil ga je slikar Richter. Skozi tri velikouhodna vrata prideš v glavno pridvorje. Kakor notranji prostori sploh, izvršeno je tudi to v plemenitih renesančnih oblikah. Steberski monoliti od brušenega verone- Veseloigra. Žaloigra. -H 176 laškega in kararskega marmorja, takisto lezene in stene od umetniško imitovanih kamenov nosijo arhitravni strop, v katerega poljih se živobarveno ornamentno slikanje izborno ujema z bogatim barvenim nakitom pristnega in imitovanega marmorja na stebrih in stenah. Iz glavnega pridvorja drže na desni in levi strani jednokrake stopnice do prvega reda. Ustopivši ugledaš baš pred seboj uhode do hodnika v parter, med njimi pa je nameščena večerna blagajnica kot bogato razčlankan napušč v lesni arhitekturi. Iz glavnega pridvorja prideš v širji parterni kuloar, kjer so na desni in levi strani somerno razvrščeni uhodi do parternih sedežev in stojišč, prostori za odlaganje oblek in mnogoštevilni izhodi za silo. Pri vseh teh napravah se je kar najskrbneje gledalo na udobnost in lepoto, zajedno pa na varnost gledališkega občinstva. Isto uredbo vidiš povsod, bodisi da greš po omenjenih velikih stopnicah v prvi ali drugi red, bodisi da se napotiš po stranskih stopnicah iz stranskih pridvorij v galerije — nikjer ni temnih hodnikov ali kotov, povsod dovolj svetlobe, prostora in varnosti Razvedrilu gledališkega občinstva je odločen foje v prvem redu, katerega tri bogato okrašena balkonska vrata vidiš že na glavnem pročelju. Ta foje je nekakšen ,.bijou" svoje vrste in vsekakor vreden, da si ga ogledaš. Marmorne stene nosijo zračen strop z lunetami, v katerega srednjem polju kakor tudi v zaklinkih sta slikarja Winter in Richter ustvarila izredno ukusne in zanimIjive groteske. 0 notranji opravi fojejevi bodi zlasti omenjen kamin od kararskega marmorja z arhitektonsko bogato izvršeno spomeniško ploščo, na kateri navaja nastopni slovenski in nemški napis ob kratkem zgodovino, zakaj in kako se je sezidalo novo gledališče: „Ko je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro deželno gledališče 1.1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine Kranjske 1 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade Njegovega Veličanstva cesarja Franc a Jožef a I. 1. 1890. in se ob troških dežele kranjske ter s prispevki mestne občine ljubljanske in kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so bili Oton Detel a deželni glavar, Iv Murni k, dr. Fr. Papež , dr. Ad. Schaffer , dr. Jos. Vo š nj a k deželni odborniki. Stavba seje zidala po načrtih deželnega inženirja J. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega." Avditorij je v načrtu osnovan podkovasto; njega premer iznaša v svetlobi 16 ni, dolžina osi do železne zavese 162 in. Za prostorno razvitost sta značilni obe nadstropji in samostojno izvedeni proscenij, katerega se dotikajo ostali prostori s krožnim stropom. Parter je sestavljen od uglobljenega orkestra v proscenijskem prostoru, normalno stopnjevito razdeljenem za 32 mož, od 11 zdržema postavljenih foteljskih vrst s stranskimi ulicami in od 176 poblazinjenih zaklopnih sedežev na vzmeteh, katerih se dotikajo v ozadju parterna stojišča za 120 ljudi, katera pa so s podprsjem popolnoma ločena od parternih sedežev. Poleg tega vidimo v parterju na obeh straneh po šest zaprtih lož. Prvi red ima zgolj lože, in sicer vseh skupaj 21; pri vseh je tretjina odprta in ločena po ležečih konzolah-; samo proscenijske lože, uveljavljene kot znamenit in sosebno značilen del arhitekture, zaprte so popolnoma. Drugi red se kaže tribunasto; sredi njega je takozvani balkon s 65 fotelji, ob straneh pa ima po 5 odprtih in po 2 zaprti proscenijski loži. — Galerija je prav za prav tribunasto nadaljevan balkon in se deli na dva dela: spodaj so galerijski sedeži (105 furnovanih zaklopnih stolov), nad sedeži pa so galerijska stojišča za 60 ljudi. Strop nad avditorijem predstavlja šatorno streho, katera se s šestimi bogato okrašenimi plastiškimi polstebri razpenja med dvema obročema. Zunanji obroč tvori z glavnim vencem vez, predrto s krožnimi svetlobnimi ploščami. Med polstebri so razvrščena polja kakor razpeto šatorno platno, katero zračno pritrjeno z vezmi, poočituje prosti razgled v sinji zrak. Na polja sama je akademiški slikar Čech z umetniško roko nadihnil šest alegorij drame, veseloigre, lirike, glasbe, plesa in slave. Srednji krog oklepa za umetniško izvršenim nakitnim omrežjem ventilacijsko odprtino; prekrasen pozlačen bronast lestenec visi iž nje in razširja rahlo svetlobo iz 36 plamenov. Proscenij, sam na sebi arhitektonska celota, ima na stropu frizno sliko, predstavljajočo glasbeno idilo; izvršil jo je isti slikar, ki je naslikal podobe na stropu. V lunetah so školjkaste dolbine, odločene za kipe; oživljata jih dve amoreti, in odičene so z vencem in nadpisno ploščo. Na ložnih podprsjih drugega reda se zdržema vije plastiški cvetičast nakit, lože prvega reda pa so okrašene s konzolastimi prednicami, z markami in lirami v ukladkih. Posamična nadstropja počivajo na harmoniških stebernih razpostavah, nasadke reprezentaeijskih lož pa nosijo bahantke in fauni. Ker sta obe reprezentacijski loži odločeni državnim in deželnim dostojanstvenikom, dobila je vsaka svoje primerno znamenje, in sicer loža na desni strani državni grb, ona na levi strani pa deželnega. 178 t^r Avditorij je proti odru obmejen z bogato razčlankanim proscenijskim okvirom in s plastiškim, stukaturno izdelanim harlekinom. Barva in pozlačenje vsega avditorija, oboje je jako nežno in ukusno; rahlo kremasta podprsja se kar najlepše ločijo od živordečih tapet in draperij (delo F. Doberleta). Prekrasni utisek še povišujejo pozlačene svetilke od brona (delo F. Tratnika), in tako res vidiš pred seboj harmoniško celoto, ki je najlepši dokaz o tvorni sili in umetniškem čustvu nje stvaritelja, arhitekta Hrubega. In kakor se veščak in neveščak ne more načuditi zunanji arhitektoniki, tako zanimljiv, morda celo jedin svoje vrste je nje notranji železni in betonski oder z obilimi drugimi konstrukcijami vred, kakeršne bi se bile teško dovršile, da ni vodila njih izdelovanja preskušena roka in jeklena odločnost deželnega inženirja Hraskega. Oder je urejen popolnoma moderno in ustreza sleharnim zakonitim propisom o varnosti proti ognju. Svetloba proscenijske odprtine iznaša 9'5m, odrova globina 10 hi, z ozadjem 15w, odrova širina pa 18 m. Odrov podij sam je razdeljen v 5 kulisnih ulic, ki so prirejene kot pogrezi in opravljene s kasetnimi zaklopnicami. oziroma kasetami, tako da je moči ves podij ali dvigniti ali pogrezniti. Njega strmina iznaša 30 cm. Gorenji oder s štirikrat etažovanimi delavskim ihodniki in mostovi za justovanje visi na železni konstrukciji podstrešja; izvršila in opravila ga je z zaveso od valovite pločevine vred sloveča tvrdka Ig. Gridl na Dunaju. Prirejen je za 23 prospektov, tri zavese, 16 stropnih zaves in 4 rampne vlake; prospekti vise na žičnih vrveh in tramih za cevi od kovaškega železa. Vse železno strojevje gorenjega in spodnjega odra je izdelala po načrtu deželnega inženirja Hraskega največja ljubljanska ključarska delavnica Avg. Žabkarja, in sicer proti ponudbi Ig. Gridla za 6000 gld. ceneje. Domačim našim tvrdkam bi bilo želeti jednake podjetnosti! Vlaki se premikajo po vrveh z nasprotnimi težami, železna zavesa pa z uzdigalom, katero je prirejeno tako, da zavesa zdajci pade, ako bi nastala nevarnost. Kar se dostaje grmenja, treskanja, dežja in vetra, izvršile so se pod vodstvom gledališkega in strojnega mojstra A. Bittnerja dotične priprave tako, da ustrezajo vsem današnjim zahtevam. Da se je izboljšal pogled iz gledalskega prostora na jednolično valovito ploskev železne zavese, obravnavana je le-ta bogato in umetniški v zlogu orijentskega preprožnega uzorca. Veliko zaveso z motivom „Dežela kranjska ->-1 179 se klanja umetnosti" izdelal je znani zgodovinski slikar prof. Adolf Liebscher v Pragi. Na njega sliki predstavljajo deželo kranjsko alegoriške podobe, ozirajoče se na nje znamenitosti, slikovito razvrščene ob Karnijoliji, pozdravljajo Modrice, ki prihajajo v deželo. Vse dekoracije z meddejanjsko zaveso je izvršila sloveča umetniška delavnica J. Kautskega & Rottonare na Dunaju; izdelane so tako izborno, da uzbujajo obče priznavanje. Gledališke potrebščine je napravila tvrdka bratov Bittnerjev v Pragi, pohištvo za oder se je izdelalo v delavnici F. Doberleta v Ljubljani, pohištvo v avditoriju pa v delavnici dvornega založnika J. Mathiana. Kar se tiče svečave, zadoščati bode moral za prvo dobo plin, zakaj gmotnih pomočkov ni bilo dovolj in mimo tega namerja mestna občina ljubljanska itak uvesti osrednjo elektriško razsvetljavo. Kurjavo je oskrbela sloveča tvrdka W. Briicknerja na Dunaju; sestavljena je od pet kaloiifer za zračno kurjavo. Ž njo je združena ventilacija. Vodovod z mnogimi hidranti in pripravami za toaleto je uveden v vsem poslopju. Stranski prostori na odru so ločeni za slovensko in nemško igralno osobje. Vsega skupaj obsezajo dve veliki dvorani za gledališke preskušnje in prostore za oblačenje s 60 mizicami za toaleto. Za kulise, prospekte, pohištvo i. t. d. je poskrbeno za več let. Ako se torej splošno ozremo na novo gledališče, priznati moramo, da je veličastna zgradba, bodisi v celoti, bodisi v podrobnostih. Vsekakor ni iz lepa mesta v kronovini avstrijski, da bi se ponašalo s takšnim gledališčem. Njega duševna stvaritelja, deželni inženir Hrask^ in arhitekt Hruby , lahko sta povsem ponosna na svoje delo — zgradila sta poslopje, katero je in ostane jedna najlepših dik deželnega stolnega mesta ljubljanskega! Za Dramatično društvo bilo je ves čas, kar se je stavilo novo deželno gledališče, najvažnejše uprašanje, pod katerimi pogoji bode prirejalo predstave v novem zavodu. Odbor imel je žalostne izkušnje v starem deželnem gledališču, v katerem ni bilo prostora slovenski muzi, in je torej mislil le na to, kako zagotoviti slovenskim predstavam svobodno razvijanje. Posvetoval in dogovarjal se je z deželnim odborom kranjskim glede oddaje deželnega gledališča in moram priznati, da se je ustanovila podlaga svobodnemu razvijanju slovenskega gledališča. Da bi se ne uvele stare neugodnosti, ki so vladale v starem zavodu, dognalo se je, da se oddado lože posebe za slovenske in posebe 12* -»3 180 !•<- za nemške predstave, in to po dražbi. In tako se je tudi zgodilo. Deželni odbor razpisal je dražbo lož, in je bila dražba za nemške predstave dne 19. septembra I. 1892. Za 41 lož bila je izklicna cena 5150 goldinarjev. Dražba je bila živa in se je skupilo 9662 goldinarjev. Dražba za slovenske lože bila je dne 20. septembra 1. 1892. Za 41 lož bila je izklicna cena 2060 goldinarjev, dobilo pa se je 3467 goldinarjev. Za slovenske in nemške predstave skupilo se je torej 13 129 goldinarjev. Odbor Dramatičnega društva zahteval je dva dni v tednu za slovenske predstave. Deželni odbor kranjski je to dovolil in tako bode Dramatično društvo v gledališki dobi 1892/93 igralo po dvakrat na teden. Slovenske predstave bodo se vrstile tako: prvi teden sreda — sobota, drugi teden četrtek — nedelja, tako da bode vsaka druga nedelja slovenska. Kar se tiče praznikov, katerih je v gledališki dobi šest do sedem, potegovalo se je društvo za to, da se mu prepuste vsi prazniki. Doseglo pa tega ni. Dovolili so se mu le trije prazniki v gledališki dobi 1892/93, vender tako, da tisti teden, v katerem igra društvo na praznik, izgubi dotično sredo, oziroma četrtek v istem tednu, torej le zamenja praznik z delavnikom. Te tri praznike izbira si društvo samo. Dramatičnemu društvu dovolilo se je tudi, da otvori novo deželno gledališče s slovensko predstavo. S ponosom gledamo na novo zavetišče slovenske Talije, ker smo preverjeni, da smo si postavili zavod kulture slovenske. Tudi smo preverjeni, da nas novi zavod naudahne z ono močjo, katere nam je potreba v našem kulturnem boju za obstoj samega sebe. Gledališče je najboljši pripomoček, da se oživi, razvije in utrdi narodni duh v vseh stanovih naroda našega. Najlepših vrlin šola je gledališče; tu se nam kaže človek, kakeršen bodi; tu se poveličuje vse, kar je lepo in uzvišeno, blago in dobro, a zaničuje se vse, kar je podlo, neplemenito in zlo. Ako bode naš zavod vse to —in on bode vse to — potem bode izvrševal najlepše intencije našega naroda. Slovenski genij utabori se tu in čuvaj nam narod slovenski! Dramatično društvo otvorilo je novo deželno gledališče dne 29. septembra 1. 1892. Brez hrupa vršila se je otvoritev, vender pa smo si bili vsi v svesti važnega koraka, ki smo ga storili ta dan. Ta predstava bila je sploh prva v deželnem gledališču. Najprvo je vojaški orkester igral overturo iz Glinkove opere: „Ruslan in Ljudmila", potem je govoril gospod Ignacij Borštnik 181 Kprolog, ki ga je za otvoritveno predstavo zložil naš pesnik gosp. Anton Funtek. S prologom je bila spojena alegorija, katera nam je predstavljala pomen večera. In naposled se je predstavljala Josipa Jurčiča tragedija „Veronika Deseniška", katero je za oder priredil društven režiser g. Ig. Borštnik. Gledališče je bilo polno; do 800 ljudi bilo je ta večer navzočnih. Predstave se je udeležil deželni predsednik gospod baron Andrej Winkler s soprogo, dalje deželni glavar gosp. Oto Detela in vsi deželni odborniki: ces. svetnik Ivan Murnik, dr. Fr. Papež, dr. A. Schaffer in dr. Josip Vošnjak, podžupan ljubljanski gosp. Vaso Petričič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice gospod Ivan Perdan, slovensko razumništvo, najodličnejše dame ljubljanske. Mnogo odličnih rodoljubov došlo je iz bližnjih krajev. Posebno razveselila nas je češka deputacija iz zlate matere Prage. S posebno pozornostjo in ljubeznijo spremljajo Čehi vsak korak v našem kulturnem življenju. Vesele se našemu napredku, kakor svojemu. To so pokazali tudi ob otvoritvi novega deželnega gledališča našega. Iz Prage je došel k otvoritvi gosp. Fr. A. Šubert, ravnatelj Narodnega divadla, gosp. Pecold , član društva in vrhovni režiser gosp. Ko l ar. Iz Zagreba prišel nas je pozdravit zastopnik „Viencatt g. profesor Pa s ar i č in odposlanec časnika „Agramer Taglatt". Po predstavi bil je shod v hotelu „Pri slonu". Povodom otvoritve novega deželnega gledališča došli so društvu naslednji brzojavni pozdravi: Praha. Pfijmete od nas srdečne blahoprani k pamatne dnešnl slavnosti Vaši, necht' pusobl novy ustav na prospech. vlasti i narodu bratrskeho Č e s k y klub. Praha. Klub svObodomysln}vch poslancu českvch raduje se s Vami nad otevrenfm narodniho divadla Vašeho, preje v uprimne slovanske vzajemnosti duležitemu tomuto kulturmmu podniku nejlepšiho zdaru. J and a, mistopfedseda. Praha. Znajlce z vlastni zkušenosti, jak samostatne narodni divadlo pusobi na rozvoj literatury a osvety, blahoprejeme Vam v dnešnf pamatnv den k otevrem Vašeho zemskeho divadla i vyslovujeme toužebne prani, aby št'astnym pusobenim svym bylo utulnym stankem domacfmu Vašemu urnem a požehnamm narodu, pomahajic mu dobivati narodni samostatnosti jeho! Na zdar! Klu b poslanc u narodnfch . 182 §"SPraha. K pamatnemu pro Vas otevfem slovinskeho divadla vyslovujeme pfanf, aby mlady ustav Vaš pracoval nejen ku zdaru slovinskeho umžni nybrž celeho naroda. Vybo r družstv a narodnih o divadla . Praha. Umelecka beseda v Praze posula narodu slovinskemu sva nejuprimnejši a nejvrčlejši blahopranl ke dni otevreni velkeho narodniho divadla slovinskeho at' zkveta ve prospech umen! slovanskeho a vyplm poslani sve jako nejkrajnejšf bojovnfk na jihu ohroženem. Vivat! Floreat! Crescat! Sobčsla v Pinkas , starosta. Praha. Prvm vstoupeni Vaše do chramu mus necht' jest narodu Vašemu ke zdaru, čerpejte sflu z divadla v zapasech za prava Vaše! Na zdar! Mžšfansk a besed a v Praze. Praha. K dnešnlmu slavnostnfmu dni otevreni zemskeho divadla, novemu dukazu stale rostouci sily a narodni energie bratrskeho naroda slovinskeho hnmave studentske „Na zdar!" Akademickty čtenarsk y spolek v Praze. Praga. Nemoreč udeležiti se osebno Vaši slavnosti, sem navzočen vsaj duhom, naj Vas krepi Vaše gledališče v narodni borbi za slovenski jezik in narod. Dr. Eiselt, starosta malostranskega Sokola v Pragi. Siluvka na Moravč . Šubrt, reditel narodniho divadla z Prahy nym v Lublani. Prosim tlumočlte vrouci pozdrav z Moravy, necht" Vžm je Vaše divadlo tou kolebkou i trunem povznešenf jako nam naš zlat^ stanek nad Vltavou. Gabriel a Preisova , Luci e Bakešova , Luisa, Milena, Mari e Jer&bkova. Praha. Prijmete bratrsky pozdrav a projev radosti naši nad pokrokem osvety Vašich snah. Redakc e „Hlasu Naroda". Praha . Narodni divadlo bude zastoupeno reditelem a vrchmm režiserem, hromadna navšteva usporadana bude pozdčji, nyni z rozličnych pnčin nebylo možno. Naj napreduje Vaše gledališče, naj se bori za osveto in pravično reč slovensko, naj Vas privodi k željenemu cilju, naj živi bratrski nam slovenski narod! Dr. Kadlec . 183 R Chrudim . S uprimnou radosti vita dnes cely česk^ narod zahajeni slovinskeho zemskeho divadla a preje ze srdce. aby zkvetalo a mohutnelo jak drahv nam narod slovinsky. Češke dramaticke spisovatelstvo bude sledovati s nejvrelejšim zajmem zdarmf vyvin dramaticke literatury slovinske a tšši se upfimne na utužem bratrskych svazku narodni a umšlecke vzajemnosti! Dr. Kare l Pippich . Praha . Lid česky dnešni vvznamnf den slavi s Vami. Bratrske blahopfanf Vam bratff. Slovo na Vašem jevišti mluvene budiž zarukou večneho a slavneho života materskeho slova v lidu Vašem. Redakc e »Narodni Politiky". Praha. Bratnm Slovincum vyslovujeme v dnešni vvznamnv den srdečne blahopfanf! Necht" zk veta nej mladšf haluz dramatickeho umšm slovanskeho, nechfdivadlo Vaše jest Vam jako nam naše bylo, buditelem, udržovatelem nadšeni vlasteneckeho a posilou v težkem boji Vašem za pravo narodni. Redakc e „Politik". Olomonc . Reditelstvf a členstvo českeho divadla lidoveho provolava k otevrem divadla slava a rozvoji slovinskeho umčm narodmho „Na zdar." Hiibner , reditel. Beli grad. Srdačno pozdravljamo narodno pozorište, vrelo i čistilište narodnih ideja. Za književnu umjetničku zajednicu predsjednik Miličevič . Bel i grad. Čestitamo ob otvoritvi slovenskega gledališča, katero je velike važnosti za razvoj slovenske umetnosti in književnosti. Bog in sreča junaška! Davorin Jenko , član kr. srbske akademije, Nigrinova , članica kr. srbskega narodnega pozorišta. Beligrad. Čestitamo narodu povodom otvorenja novog pozorišta. Redakcij a „Odjeka". Zagreb . K današnjoj slavi cielog slovenskog naroda kličem: Samo naprej! Anton, glumač i redatelj. Sv. Iva n pri Trstu. Velikemu koraku narodnega napredka kliče srčni: „Na zdar!" Braln o društvo. Parterni sedež V . vrsta štev. 3 >C3 ca E ca Deželno gledališče v Ljubljani. Parterni sedež. V. vrsta 3 Na desno Štev. 3 Facsimil e ustopni c v nove m deželne m gledališču , Deželno gledališč e y Ljubljani. Parterni sedež V . vrsta štev. 3 JBfBrez kupona je ustopnica neveljavna, S P I I I Št. 1. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr 478. V četrtek, dne 29. septembra 1892. Otvoritvena predstava. Dramatično društvo v Ljubljani otvori deželno gledališče. Program: Overtura iz Glinkove opere ,,Ruslan in Ljudmila". Prolog. Zložil Anton Funtek. Govori gospod Ig. Borštnik. Alegorija. Veronik a Beseniska . Tragedija v petih dejanjih. Po Josipa Jurčiča izvorniku za gledališče predelal Ignacij Borštnik. Igro uprizori reži ser gospod Ig. Borštnik. O s o t> e : Deseničar, graščak na Desenicah — — — — gospod Verovšek st. Veronika, njegova liči — — — — — gospa Borštnik-Zvonarjeva. Teta Veroničina — — — — — — gospa Danilova. Pater Tiburcij — — — — — — — gospod Perdan. MIlan Vnkašin, obubožan plemič — — — — gospod Borštnik. Soteščan, graščak v Soteski — — — — — gospod Sršen. Herman, grof celjski — — — •— — — gospod Verovšek ml. Friderik celjski, njegov sin — — — — — gospod Danilo. Strežaj Hermanov — — — — — — gospod Gecelj. ,, Friderikov — — — — — — gospod Karlič. Služkinja Veroničina — — — — — — gospica Slavčeva. Sel— — — — — — — — — gospod Primjožič. Predsednik sodišču — — — — — — gospod Lovšin. Zagovornik — — — — — — — gospod Orožen. Vitezi. Sodniki. Strežaji. Stražniki. Priče. Narod. Igra se vrši od 1. 1422. do 1. 1424. — Prvo dejanje na Desenicah, drugo, tretje in prva polovica četrtega dejanja na gradu Ostravcu ; ostalo v Celju. Kostumi od Narodnega divadla" v Pragi in od deželnega gledališč a v Zagrebu. — Dekoracije sta napravila I . Kautsk y & Rottonara , c. kr. dvorna gledališka slikarja na Dunaju. Rekviziti od bratov Bittnerjev. Strojni del vodi strojni mojster g. V. Bittner. Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. uri zvečer. Prosimo priti v slavnostni obleki. Dramatičn o društvo . Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. TJ stop3n.i:n.a, : Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 50 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 1 gld. Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. Balkonski sedeži II. in IIL vrste 80 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča 70 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Blagajniča se odpre ob O. uri zvečer. ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Facsimile gledališkega lista za otvoritveno predstavo dne 29. septembra 1892. {{prelom strani}} ==Del IV.== {{prelom strani}} ===Gledališke predstave po Slovenskem.=== Prve, četudi skromne gledališke odre po Slovenskem, postavljali so nam tisti možje, ki so v obče kot pisatelji delovali na dramatičnem polju. Od leta 1848. pričenši jelo se je pri nas sploh razvijati javno društveno življenje, zlasti pa okrog 1. 1860. porajala so se narodna društva, v katerih so se zbirali rodoljubi v posvetovanje svojih teženj in v zabavo svojih članov. Ta društva, naše vrle čitalnice, so jasne točke na obzorju našega društvenega gibanja in življenja. V čitalnicah se je pelo, govorilo in deklamovalo in igrale so se majhne igre. Gojila se je torej slovenska beseda na javnih mestih; krepil se je torej narodni duh, ki se je probujal po čitalnicah; slovenska stran našega bistva pokazovati se je jela na javnem mestu, in vse to, kakor sem rekel v dobi, ko se je pričel naš narod potezati in boriti na podlagi ustave za pravice in veljavo jezika in narodnosti svoje. Še pred čitalnicami nahajamo mož, ki so kot pisatelji delovali za slovensko gledališče. Na Štajarskem n. pr. so ravno v tem pogledu prve korake storili naši dramatiki Davorin Trstenjak, Josip Drobnič in dr. Matija Prelog. Ti možje so prelagali igre v namen, da so se igrale tam, kjer so živeli in delovali. Ko je Davorin Trstenjak prišel 1. 1845. v Ljutomer za kapelana, našel je v tem prijaznem trgu dva moža, s katerima se je brzo sprijateljil. Bila sta to zdravnik dr. Matija Prelog in dekan Jaklin. Prvi je znan kot prelagatelj gledaliških iger, drugi pa je bil zelo unet za prosveto slovenskega naroda. Blizu Ljutomera, na praneškem gradu živel je takrat dr. Gottweiss, bivši profesor na mariborskem gimnaziju, mož, ki je bil za svojih mladih —>1 188 H - let nemški pesnik, vender pa jako goreč prijatelj slovenščini. Dr. Gottweiss bilje zelo gostoljuben; bilje naročen na slovanske, nemške, francoske in italijanske časnike. Ko se je preselil v Ljutomer, zahajala sta k njemu Davorin Trstenjak in dr. Matija Prelog. Dr. Got,tweiss je rad imel okrog sebe mlade naobražene ljudi in jih je uspodbujal, naj ljubijo slovenščino. Skrbel je za zabavo po zimi in je v ta namen ustanovil malo gledališče v Ljutomeru. Dr. Matija Prelog bil je režiser, Davorin Trstenjak dramaturg, dr. Got,tweiss pa intendant. Da sta Trstenjak in Prelog bila že v oni dobi dobra, zavedna Slovana, izhaja od tod, ker sta mnogo občevala s sosedno Hrvaško in ker sta se udeleževala ilirskega pokreta Prelog, ki se je porodil v Hrastju, v fari sv. Križa nad Ljutomerom dne 27. oktobra 1813. leta' obiskaval je varaždinski gimnazij in se je na tem hrvaškem gimnaziju nauzel zgodaj narodnega duha Davorin Trstenjak pa je itak slovel za Ilirca. Ta narodni duh, ki je ugodno uplival s Hrvaškega na duševni pokret štajarskih Slovencev, pospeševal je sploh narodno gibanje naše. Nekega dne zaletelo se je neko gledališko krdelce z Ogrskega v Ljutomer. Gottweissu usmilili so se ubogi glumači, sprejel jih je v svoje stanovanje, v katerem so se dobro počutili in ga niso ostavili dva meseca dni. Uprizorili so igrokaz „Griseldis", in kakor je pravil sam D. Trstenjak, obnesla se je predstava izborno. »Griseldis" dobila je Javorjev venec, dramaturg in režiser po deset steklenic najboljšega ljutomerčana. Na ljutomerskem odru igrali so navadno nemške igre, in sicer zato, ker ni bilo sposobnih domačih gledaliških moči in ker še takrat ni bilo slovenskih iger. Le tu pa tam so zapeli kako slovensko pesem, ki je živo ogrela vse domorodce. Takrat še prijazni trg ni bil tako nemčurski, kakor je postal pozneje. Hvala Bogu, boljšajo se danes razmere; čitalnica deluje uspešno in člani čitalnični uprizarjajo gledališke igre. Narodna stvar na Štajarskem pridobila je mnogo s premestitvijo labodske vladikovine s Koroškega v Maribor. Ne samo da je bil nje glavar, Anton Martin Slomšek, izvrsten vladika in rodoljub, nego ta premestitev privedla je mnogo rodoljubnih duhovnikov v Maribor, ki so se tu usredotočili, združili in utaborili v narodno delovanje. Pod pokroviteljstvom Slomškovim osnovala se je mariborska čitalnica, ki je bila tedaj jedino narodno središče in ognjišče na Štajarskem. Tu so se čitali -»-3 189 iH— spisi, tu so nastopali govorniki, in sam vladika Slomšek je večkrat čital zanimljive stvari pred čitalničnim občinstvom. V mariborski čitalnici je blagotvorno deloval dr. Matija Prelog, ki je bil goreč deklamator, in ko si je čitalnica napravila oder, izvrsten igralec komičnih ulog. Sam je preložil dve igri: „Črni Peter" in „Zakonska sol", in je poleg teh še mnogo drugih spravil na čitalnični oder. Leta 1867. bil je izvoljen za predsednika in je to službo opravljal do svoje smrti dne 27. januvarja 1. 1872. V tem zmislu deluje mariborska čitalnica ves čas svojega obstoja. Istodobno, ko je prirejalo Slovensko društvo v Ljubljani gledališke predstave v deželnem gledališču, bavil se je z dramatično književnostjo na Štajarskem duhovnik, čegar delovanje je bilo posebne važnosti za književnost in gledališče. Ta duhovnik je bil Josi p Drobnič , znani prelagatelj gledališčkih iger. Njegovih iger smo že omenili; tu naj poudarimo, da je bil Josip Drobnič spreten režiser, le žal, da mu ni bilo sojeno dalje časa delovati v Celju. Josip Drobnič se je porodil dne 18. aprila 1. 1812. v svetoemski župniji kraj Sotle. Kapelanoval je v Rogatcu, Dolu blizu Laškega, v Artiču in Brežicah, torej ob meji hrvaški. Kakor Davorin Trstenjak in dr. Kočevar, tako je bil tudi on velik prijatelj ilirstvu. Občujoč s Hrvati in takorekoč uzrasel v ilirskem duhu, spisal je „ilirsko-nemško-italijanski slovar" s slovnico ilirskega jezika. — Dne 1. novembra 1849. prišel je za suplenta na celjski gimnazij, na katerem je deloval do 7. marca 1. 1851. Tu se je počutil v pravem svojem elementu. Na gimnaziju je bil jako priljubljen učitelj. Jel je izdajati časopis: „Slovenska čbela, berilo za obudo in omiko slovenskega duha"; jel je pralagati igre, osobito iz hrvaškega jezika; zbiral je okrog sebe dijake, učil jih je igrati: povabil je Celjane, zakaj Celje je bilo takrat bolj narodno, nego je sedaj, meščani in meščanke niso se sramovale igrati, in ko je imel potrebno igralno osobje, nastopil je ž njim v celjskem mestnem gledališču. Josip Drobnič bil je torej na Štajarskem prvi mož, ki je odprl hram slovenske Talije. Najiskrenejši prijatelj slovenske muze bil je njegov učenec Viktor Leitmeier, rojen Nemec, ki je igral izvrstno v slovenskem gledališču celjskem. Po Drobničevem trudu igrale so se v mestnem gledališču celjskem naslednje igre: „ Dobro jutro!" dne 30. novembra 1851; „Goljufani starec", dne 14. decembra 1851; „Tat v mlinu", dne 1. januvarja 1852, »Županova Micika", dne 7. marca 1852 Dne 1. januvarja 1. 1851. osnoval je s Hrašovcem celjsko čitalnico. Hrašovec se je s tem zameril vladi in se je radi tega moral umakniti mej Nemce. Drobniča je nadlegovala neozdravna bolezen in je radi tega moral iti v začasen pokoj. Celje je ž njima izgubilo svoja voditelja. In narodna stvar je s tem največ trpela. Ko je Josip Drobnič nekoliko okreval, prosil je službe v savinjski dolini, a ni je mogel dobiti. Zamerilo se mu je najbolj, da podpira „komedije". Moral si je torej iskati kruha, kjer je mogel. Tako je učiteljeval nekaj časa v Trstu v Vehovarjevem zavodu; svoje zadnje dni preživel je v Gradcu kot učitelj slovenščine na gimnaziju; poleg tega je sodeloval pri uredništvu deželnega zakonika ter je pisal za nemške graške časnike Umrl je dne 5. avgusta 1.1861. in je pokopan na steinfeldskem pokopališču. Poleg bele Ljubljane ima svoje gledališče v deželi kranjski mesto Idrija. Gledališče idrijsko bilo je zidano v zabavo uradnikom in delavcem idrijskega rudnika. Namenjeno je bilo nemški muzi, toda nemščina se tu ni mnogo gojila. Od prvega uočetka pa do 1. 1880. igralo se je nemški navadno trikrat na leto, in sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Barbare in rojstnega dne Njega Veličanstva. Zvečine so se igrale igre Kotzebujeve in Nestroyeve. Kolikor je meni znano, igralo se je v idrijskem gledališču prvič slovenski leta 1850. in se je od tega Teta predstavljala kaka slovenska igra vsako leto do 1. 1869. Igrale so se v tej dobi naslednje igre: 1.) Dne 22. septembra 1850. Tat v mlinu. (V prid godbine založnice). 2.) 13. oktobra 1850. Tat v mlinu. 3.) 31. julija 1853 Matiček se ženi, ali: Veseli dan. 4.) 17. avgusta 1855. Tat v mlinu. 5.) 17. avgusta 1856. Županova Micika. 6.) 21. junija 1857. Županova Micika. 7.) 16. maja 1861. Tat v mlinu. 8) 27. aprila 1862. Dvoboj in Raztresenca. 9.) 21. junija 1862. Raztresenca. 10. 17. avgusta 1862. Juran in Sofija. 11.) 22. avgusta 1863. Juran in Sofija. 12.) 17. avgusta 1865 Župan. 13.) 17. avgusta 1866 Pravda. 14.) 7. junija 1868. Svitoslav Zajček. Pravda. 15.) 19. julija 1868. Pozabljivost (Raztresenca). Filozof. 16.) 6. junija 1869. Poštena deklica Ravni pot najboljši pot. Da je idrijsko gledališče bilo zidano jedino v zabavo uradnikom in delavcem, to vidimo iz niskih ustopnin. Do leta 1869. bile so cene za ložo 20 krajcarjev, za sedež v pritličju 10 krajcarjev. Danes so naslednje cene: za ložo 40 krajcarjev, za sedež 20 krajcarjev, za stojišče 10 krajcarjev. Pri gledaliških predstavah svira 16 mož rudniške godbe za plačo 5 gld. 50 kr. V svojem prvem času imelo je gledališče lepo in precej veliko garderobo, osobito mnogo čelad, oklepov, sulic in helebard. Toda vse to se je prodalo starinarju kot staro železo. Ostalo obleko pa so raznesli križem sveta nemški glumači, ko so gostovali v Idriji. Česar pa niso mogli ti odnesti, prodalo se je po smešni ceni. Od 1. 1869 pa do 1. 1880. ni se igralo nič slovenski. Rudnik je imel nadsvetnika Nemca, ki ni dopuščal, da bi se v idrijskem gledališču igralo v slovenskem jeziku. Prav to je napotilo in prisililo čitalnico, da si je napravila svoj oder, ki se še vedno rabi v zimskih večerih za besede in veselice. Šele leta 1880. odprlo se je zopet idrijsko gledališče slovenskim predstavam. Tega leta dobil je namreč rudnik nadsvetnika Čeha Novaka, kateri je bil prijatelj Slovencem in je rad videl, da se je v rudniškem gledališču igralo slovenski. Istega leta vrnil se je z Dunaja gosp. Vink o Lapajne , ki se je šolal v dunajski dramatični šoli. Sam je jako nadarjen in izvrsten igralec ter zelo unet za slovensko dramatiko. Jel je pridno prirejati predstave in so se pod njega vodstvom predstavljale poleg manjših te igre: Lumpaci Vagabund 3krat, Bisernica 2krat, Čevljar baron 3krat, Marijana lkrat, Mlinar in njegova hči 2krat, Vrban Debeluharjeva ženitev1) lkrat, Revček Andrejček lkrat, Županova Micika 2krat, V Ljubljano jo dajmo! 2krat, Jednajsta zapoved lkrat, Svetinova hči lkrat. Ker je v Idriji mnogo jako sposobnih igralnih moči, osnoval je gosp. Vinko Lapajne jeseni 1. 1889. Dramatično društvo. To je l ) Kotzebue: „Der Pachter Feldkummel von Tippelskirchen. Fastnachtsposse in 5 Acten." -h? 192 torej drugo dramatično društvo na Slovenskem. Danes šteje to društvo: 20 ustanovnikov (po 2 gld na leto) in 30 podpornikov (po 1 gld. 20 kr. na leto). Žal, da se tudi to društvo mora boriti z raznimi zaprekami. Brž ko se je ustanovilo, priromali so nemški glumači v Idrijo ter so pomladi 1. 1890. in v gledališki dobi 1890/91 preuzeli gledališče. Navzlic temu razvija se društvo krepko, k čemur je posebe pripomogel deželni odbor kranjski, naklonivši mu 100 gld. podpore. Za prirejanje gledaliških predstav pridobile so si mnogo zaslug čitalnice po Slovenskem. Čitalnice so se snovale v zabavo in prosveto. Ob zimskih praznikih in nedeljah ali pa o kaki drugi posebni priliki prirejale so se zabave, pri kateri so čitalnični člani igrali kako igro. Kakor se je nekdaj čitalnica ljubljanska najbolj z igrami prikupila svojemu občinstvu, tako so tudi čitalnice po vsem Slovenskem z gledališkimi igrami prirejale in prirejajo še danes najprijetnejše zabave svojim članom. Člani zmatrajo se kot obitelj in je torej naravno, da jim ugajajo zabave, zlasti igre, v katerih nastopajo njih sorodniki, prijatelji in znanci. Povsod se igra pridno in smem reči, da je danes ni čitalnice na Slovenskem, katera bi ne spravila kake igre na oder. Slovenskih čitalnic odri so priprosti. Nekoliko desek, in oder je gotov. Nič posebnih priprav; igralci nastopajo v svojih oblekah. Nemožno mi je omenjati vseh čitalnic. Našteti hočem vsaj one, ki imajo večji oder. In to so čitalnice v Gorici, Trstu, Nove m Mestu, Kamniku, Mariboru, Kranj u in Sevnici. Jako pridno so igrali v goriški čitalnici, ki je ves čas kaj lepo delovala in rodoljubom marsikatero zabavo priredila. Goriška čitalnica je zbirališče narodnih krogov goriških in iz oko lice. Danes ima čitalnica jako lepo, prostorno dvorano, ki je prikladna za prirejanje koncertov in gledaliških iger. Mnogo iger se je že tu igralo, za kar ima največ zaslug gospod E r n e s t KI a v žar, ki je sam mnogo in dobro igral. Jako lep oder postavila si je čitalnica v Novem Mestu. Igralke in igralci so najodličnejši člani novomeških krogov. Za prirejanje iger pridobil si je mnogo zaslug gospod prof. Ivan V r h o v e c. V najnovejšem času igra se mnogo na kamniškem odru. Tu večkrat nastopi v kaki igri nad 30 osob, kar je za Kamnik jako mnogo. Igralno osobje je iz mladih rodoljubnih moči. Režiser je neumorni gosp. I. Štele. 193 s-*- Tržaški Slovenci prirejali so prve gledališke predstave pri veselicah v gostilnicah. Prva predstava v gledališču bila je dne 31.januvarja 1. 1880. in sicer v gledališču: „Fenice". Leta 1889. osnoval se je dramatičen odbor kot poseben odsek tržaškega »Sokola " in je temu dramatičnemu odboru naloga, prirejati gledališke predstave. Ta odbor priredil je prvo igro dne 14. aprila leta 1889. »Domači prepir", in se je predstava vršila v hotelu »Evropa". Osobito radi igrajo v tržaški okolici. V Opčinah, Barkovljah, Rojanu, Skednju in pri sv. Ivanu, na Proseku in drugod so pevska društva in člani teh društev kaj radi-igrajo majhne igre. Lepo dramatično preteklost ima mala Sevnica na Štajarskem. Ko je še v tem kraju služboval gosp. Anto n Leveč , osnoval je igralno društvo, napravil je gledališki oder in gledališče sevniško bilo je gotovo. Slučajno je hodil po onih krajih neki slikar brez dela, in ker je gosp. Leveč potreboval človeka, ki bi mu slikal kulise in prospekte, najel je tega postopača. Naudušeno igralno društvo imelo je lepe uspehe. Toda, ko je gosp. A. Leveč zapustil Sevnico, prestale so gledališke predstave. -*Š 194 ===Slovenske pasijonske igre na Koroškem.=== $^|elovški „Mir" poroča nam vsako leto o veliki noči o pasijonskih igrah, ki jih prirejajo slovenski kmetje v slovenskih ^š^* krajih naše Koroške. Ta poročila so navadno kratka; ne poučujo nas o bistvu same stvari, ker poročevalci poročajo tako, kakor se poroča o stvari, ki je vsakemu znana. Mene so ta poročila zelo zanimala, in sem želel zvedeti kaj natančnega o slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem, kakšne so te igre, kdaj so se uvedle in kdo so predstavljalci. Gradiva žal nimamo nabranega, kulturni preiskovalci niso se še bavili s tem predmetom, da bi nam kaj spisali o tem. Ako sem torej hotel kaj zvedeti, moral sem pouprašati pri naših koroških rojakih, in mi je radostno priznati, da sem dobil potrebnih podatkov povsod, kamor sem se obrnil. V prvi vrsti se mi je zahvaliti gosp. profesorju Josipu Lendovšk u v Beljaku, ki mi je poslal četiri rokopise, takozvane „komedij e od zelig a grenkig a terplenj a ino smerti Jezus a Kristusa", ter mi je v obče mnogo poročal o igrah, kar sem porabil v tem spisu. Nadalje izrekam iskreno zahvalo župniku gozdanjskemu, prečastitemu gospodu Anton u Oblaku, gospodoma profesorjema Janez u Scheinigg u in dr. Jakob u Sketu in naposled vrlemu rodoljubu gospodu Vekoslav u Leg a tu. Kar torej jaz poročam, zvedel sem od teh gospodov, in upam, da ž njih dalj njo pomočjo dobodem potrebnih podatkov za bodoči spis. Najvažnejše uprašanje je, kdaj so nastale slovenske pasijonske igre na Koroškem in kdo je začel prelagati te igre. Da slovenske pasijonske igre niso nič izvornega, o tem mi ni treba ni govoriti. Na Štajarskem in Tirolskem, torej v deželah, ki mejašiti z našo Koroško, udomačile so se od nekdaj nemške pasijonske igre. Znane so torej bile prebivalcem na Koroškem, in ako so jih hoteli imeti Slovenci na Koroškem, poseči jim je bilo po nemški igri, preložiti jo in igrati. In tako se je tudi zgodilo. Okoli leta 1810. živel je na Koroškem kmet, ki nam je preložil prvi pasijonsko igro na slovenski jezik in je poleg tega spisal še drugih stvari. To je bil Andre j Drabošnjak , doma v Šentjurju na Strmcu (St. Georgen am Sternberg) nad vrbskim jezerom. Žal, da o tem vrlem kmetu nimamo zadosti podatkov. Kadar je Andrej Drabošnjak oral, imel je na vsakem koncu njive 195 K— knjigo, v katero je zapisaval svoje „rajme", katere je izumil pri vsaki brazdi. Pravi se, da je A. Drabošnjak imel svojo tiskarnico, v kateri je sam knjige tiskal; toda ne vem zakaj, vlada mu je konfiskovala črke. Andrej Drabošnjak bil je jako priden pisatelj. Glavno delo mu je: „Komedij a od zel i ga grenki ga terplenj a in o smerti Jesuf a Kriftuf a nafhig a ljubig a Gofpoda . Popisano od Andre a Drabofniak a eniga pavra v Korantane, is nemfhkiga v korofhko fhpraho v rajme napravlano. V letu 1818." Preložil je torej to komedijo Andrej Drabošnjak 1. 1818. Drabošnjakovega rokopisa nimam pri rokah in tudi ne vem, ali se je ohranil. Jaz imam četiri prepise Drabošnjakove komedije, katere mi je poslal gosp. profesor Josip Lendovšek. Prvi je to komedijo prepisal J. Š. (Jose f Schofmann ) leta 1841., drugi prepisovatelj je Anto n Unikar , kajžlar pri Sv. Rupertu 1. 1854., tretji prepisovatelj je Jane z Tepan na Gozdanjih z leta 1881., in konečno četrti prepisovatelj je Toma ž Aichholze r z leta 1888. Ti prepisi so torej iz raznih dob in nam pričajo, da koroški naši kmetje radi prepisujo Drabošnjakovo komedijo. Omeniti mi je, da so vsi prepisi čedni in čitni. Vsak prepisovatelj je prepisaval v narečju svojega kraja. Komedija je pisana v „ raj mah" in dijalogu. V komediji nastopi čez 50 osob z ulogami in množica judovskega naroda. Drabošnjakovo komedijo predstavljajo koroški kmetje o veliki noči. Vredno bi bilo, da se rokopis tiskom priobči, in jaz bodem poskrbel, da se to skoro zgodi, in sicer v Drabošnjakovem jeziku. Ker pa se Kristusovo trpljenje predstavlja vsako leto, bilo bi dobro, da nam kdo Drabošnjakov jezik popravi ter vso komedijo uredi, a Družba sv. Mohorja naj bi jo potem izdala v posebni knjižici. Ustregla bode gotovo igralcem, da se jim ne bode treba mučiti s prepisavanjem ulog, ustregla pa bode tudi razvoju jezika in književnosti. Andrej Drabošnjak spisal je nadalje: »Trpljenj e devic e Marije" (Marijin pasijon) leta 1811. (Kres 1885.), ki pa ni v „rajmah" in tudi ne v dijalogu. Potem je od njega: „Bogati mož" (Der reiche Prasser), „Pastirc i ali Rojstv o Kristusovo " in „Izgubljen i sin". Vse te igre predstavljajo danes gozdanjski igralci. Poleg teh iger spisal je Andrej Drabošnjak mnogo smešnic, mej katerimi so neki jako zanimljive njegove litanije. S tem sem popisal vse književno delovanje slovenskega kmeta Andreja Drabošnjaka. 13* Prečastiti župnik gospod Anton Oblak poroča nam še, da je prav stara igra slovenska na Koroškem: „Asver, Aman-Mardohej"; toda te igre ni še mogel dobiti, da bi mi jo poslal v pregled. Upam, da se mu posreči najti tudi ta rokopis. Drabošnjakovo komedijo začeli so igrati Gozdanjčanje okoli 1. 1842. in potem vsako sedmo ali deseto leto. Okoli leta 1862. ustanovila se je nova družba v Maloščah (Malestig), ki je predstavljala Kristovo trpljenje pri Škocijanski cerkvi blizu grada bekštanjskega. Ta družba pa je čez nekaj let zaspala. Od gozdanjske družbe ločili so se nekateri člani, preselivši se v lipško župnijo (Lipa, Lind bei Velden) in ustanovili tam novo družbo. Te dve družbi, gozdanjsk a in lipška, delujeti še danes. Gozdanjčanje igrali so doma le na korist cerkvi in v druge dobrodelne namene svoje župnije. Predstave so se jim dobro obnesle; imeli so vselej dohodkov 200 do 300 goldinarjev. Gledalci so prišli od vseh krajev. Potem so začeli hoditi v druge kraje in so do danes igrali malone po vseh krajih slovenske Koroške. Doma imajo na posebnem prostoru bajtico, v kateri imajo spravljene vse priprave: oder, križ, obleko in dr. Gospod župnik Anton Oblak videl jih je igrati in pravi, da so nekateri prav izvrstno igrali, tako n. pr Gregor Vakonik, po domače Pek iz Črešnje (Kristus), Andrej Kafer, po domače Šober iz Črešnje (Peter), Jurij Lepušič, po domače Sončnik na Korenu (Judež). Vseh gozdanjskih igralcev je okoli 40; nekateri predstavljajo več osob. Vsa igra vrši se natančno in gladko. Grozovit je sprevod na Kalvarijo. Velikaši vsi na konjih — okoli 10 do 12 — spremljajo obsojenega Kristusa na Kalvarijo. Stotnik zakliče: „Ali ste kristijani, odkrijte se" i. t. d. Ustopnina je navadno 20 krajcarjev. Kakor sem že rekel, denar se pobira za zidanje ali popravljanje domače cerkve. Igralci govore v narečju, kostume imajo malo čudne in starikave, tako da so meščanom, ki hodijo gledat te igre, bolj smešne, izimši nekoliko prizorov, za kmete pa imajo globok pomen, ker se udeležujo igre s pobožnim duhom in veliko radovednostjo. Slovenske igralce jeli so posnemati v zadnjem času tudi nemški kmetje, ki stanujejo okoli Trga (Feldkirchen), vender nemška družba ne uspeva tako dobro, kakor slovenska. Dočim se Nemci posmehujejo predstavljalcem in se iž njih norčujejo, opazujo Slovenci pri takih predstavah tiho Kristovo trpljenje ter so zamišljeni v molitev. 197 fr0 letošnji predstavi v Tinjah na Koroškem poroča »Mir*, štev. 11. od 20. aprila 1892 takole: »Kakor je bilo v »Miru" naznanjeno, predstavljala se je v Tinjah dne 25. in 26. marca t. 1. igra Kristusovega trpljenja. Igralci iz lipške fare nad Vrbo, ki so že daleč po slovenskem Koroškem znani, izvršili so svojo nalogo izvrstno. Posebno Kristus je vse hvale vreden. S svojo resnostjo je ganil srca gledalcev. Prišlo je k igri iz vseh krajev mnogo ljudi, a vender ne toliko, kolikor se je pričakovalo. Morda so ljudje še premalo poznali zmožnost imenovanih igralcev, morda pa je bila napovedana igra še premalo znana. Tudi slabi poti so marsikoga odgnali. Igrali so tako lepo in ginljivo, da si videl marsikoga solznih oči, ako je premišljal, kako grozovito je moral naš Odrešenik še le v resnici trpeti. Grajati pa moram nekatere ženske iz tinjske okolice, ki so se pri celi igri smejale in tako nespodobno vedle, kakor da bi bile v gledišču. Taki ljudje bili bi seveda rajši na plesišču in pri posvetnih veselicah, nego pri resnobni, pobožni igri. Tudi se je veliko število gledalcev iznebilo majhnega plačila 10 ali 20 krajcarjev s tem, da so si igro od daleč, zunaj igrališča, ogledavali. Igralci imajo tudi svoje troške za pot, igralna oblačila, živež i. t. d. Žalostno je in znamenje mrzlega srca in posvetnega duha, da imajo ljudje denarje za ošabno obleko, posvetne in zapeljive veselice in druge nepotrebne reči, a za pobožne reči zdi se jim denarja škoda. Radi tega ni se nam čuditi, da so vrli igralci svojo nevoljo očitno na znanje dali " Š t . 22. Nova opera! Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. m V soboto, dne 10. decembra 1892. Teharski plemiči. Lirična opera v treh dejanjih. Spisal A Fantek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Kapelnik g. Fr. Gerbic. Režiser g. Jos. Nolli. O S O B E: Grof Urh celjski — — — — — — gospod Josip Nolli. Pengar, župan teharski — — — — gospod Marcel Fedyczkowski. Marjetica, njega hči — — — — — gospica Lujiza Daneševa. Ivan, nje ženin — — — — — — — gospod Josip Pavšek. Jerica — — — — — ____ _ gospa Milka Gerbiceva. Romar — — — _ — — — — — gospod Fran Perdan. Valentin, Ivanov prijatelj — — — — gospod Pran Trnovski. Glasnik grofa celjskega — — — — — gospod Anton Verovšek. Prvi | — — — — — gospod Anton Tekalčev. Drugi j kmetski fant — — — — — gospod Josip Rus. Tretji ) — — — — — gospod Ivan Orožen. Grofov birič ____ _ _ — gospod Anton Savski. Fantje, dekleta, starejšine, viteški sluge, biriči, spremstvo grofovo. Dejanje se vrši na Teharjih sredi 15. stoletja. J¥ovi kostumi. Novo dekoracijo Teliarjev naredila tvrdka Kautsky & Rottonara, c. kr. dvorna gleda« liška slikarja na Dunaju. Začetek točno ob polu 8. uri, konec pred 10. uro zvečer. Dramatično društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št, 17. Ustopnina : Parterni sedeži I do III. vrste 90 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste 70 kr. Parterni sedeži IX. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 70 kr, Balkonski sedeži II. vrste 60 kr. Balkonski sedeži III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča 50 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v nedeljo dne 18. decembra 1892. 1. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. ,,Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Facsimile gledališkega lista prve slovenske opere Jeharsk i plemiči" v soboto dne 10. decembra i89Z. Opomnje in popravki. Na strani 37. navajam v opomnji ime „dr. Merk", „dr. Morak". Dognano je, da se je predstavljalec župana v „Županovi Miciki" zval „dr. Merk", ki je bil pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju. Na strani 75 omenjam spodaj pod črto, da je stvar glede lož rešilo višje upravno sodišče. Ta stvar je šla drugim potem. Prvo je razsodilo deželno sodišče v Ljubljani, potem nadsodišče v Gradcu in konečno najvišje sodišče na Dunaju. Deželo kranjsko je zastopal dr. Alfons Mosche, posestnike lož pa dr. pl. Makso Wurzbach. V slovenskem zabavniku „Lada", ki je izšel leta 1864. v Mariboru, natisnen je II. dejanja 2. nastop Shakespearjeve tragedije: „Romeo in Julija" v peterostopnih jambih. Poslovenil J. V. Jadravski. Na strani 48., 2. vrsta od spodaj, čitaj „Po d goriški" namesto „Podgorski". Na strani 52., 8. vrsta od zgoraj čitaj: „K1. V. Klicpera " namesto „V1. V. Klicpera". Na strani. 66., 9. vrsta od spodaj prečrtaj prvo besedo v tej vrsti: „nje". Na strani 91., 6. vrsta od zgoraj čitaj: „Svatb a pr i svetilnica h namesto „Svatba pri svetilnici". Na strani 117., 3. vrsta od zgoraj čitaj: „Vino , ženske , petje", namesto „VIino, žene petje". [[Kategorija:Slovensko gledališče]] [[Kategorija:Teatrologija]] [[Kategorija:Dela leta 1892]] [[Kategorija:Anton Trstenjak (1853)]] [[Kategorija:Dramatično društvo]] p41rw61uz9azp9y4ouig2h9ddpwhgrl 0 39156 207655 204104 2022-08-18T15:17:32Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Črne vrane | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Črne vrane, ''Obzornik'', 1965, št. 6, str. 409. }} <poem>Črne vrane, črne vrane preletavajo nebo. Le od kod so k nam poslane, da nam je še bolj hudó? Ni je veje, ni je veje, da bi sedle na drevo. Ni ga sonca, da ogreje nas, ki zebe nas tako. Črne vrane, črne vrane, odletite v našo stran! Tam so ceste razkopane, tam je sadovnjak požgan, tam izropali so hleve, tam naš dom je razdejan – in povejte, da vse dneve mislimo v pregnanstvu nanj. </poem> [[Kategorija: Dela P]] [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]] 8r5zp6j7zt6dfnoniic69cmn70dnh2f 0 39545 207654 207320 2022-08-18T15:11:46Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Ne vprašujem | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Ne vprašujem, ''Obzornik'', 1965, št. 6, str. 409. }} <poem>Zakaj solzé pretakaš, ne vprašujem, razjokal bi nad nami zdaj se vsak, če vedel bi, kako na kraju tujem je kruh, ki ga delijo nam, grenak. Kdo dal oblast brezumnim je ljudem, da zapustiti morale smo prage domačih hiš in z njimi svoje drage, ki so ostali tam, zares ne vem. A vem, da bodo te noči minile, da solze, ki kapljajo zdaj na slamo ležišč natrpanih z ramo ob ramo – niso zaman teh pógradov močile. </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] 3rtk4xncpyq7i1amw6jfra9tnaaqkhh 0 39550 207675 207508 2022-08-19T11:10:33Z Drozinaa 3972 Dodano besedilo iz 8. številke, urejena glava wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | prejšnji = | naslednji = | naslov = Življenje za hrbtom | normaliziran naslov = Življenje za hrbtom | poglavje = | avtor = Ljuba Prenner | prevajalec = | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 6/1–6, 8–11; {{mp|leto|1935}}, ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 7/1–12; {{mp|leto|1936}}, ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 8/1–7, 10, 11; {{mp|leto|1937}}, | vir = dLib {{fc|dlib|REMA33ND|s=20, 21|1}}, {{fc|dlib|BZBDPL6K|s=23, 24|2}}, {{fc|dlib|O3EYGO3E|s=24, 25|3}}, {{fc|dlib|IXAE18IV|s=20, 21|4}}, {{fc|dlib|ABHQOPKL|s=20, 21|5}}, {{fc|dlib|LERKN1B3|s=24, 25|6}}, {{fc|dlib|YGF8ZSKZ|s=8, 9|8}}, {{fc|dlib|81K96XPF|s=18, 19|9}}, {{fc|dlib|ANB9YQM7|s=24, 25|10}}, {{fc|dlib|YFSI51KR|s=19, 20|11}}, {{fc|dlib|7YBMYTU5|s=22, 23|1}}, {{fc|dlib|DYZH2NTD|s=27|2}}, {{fc|dlib|S3VSMHWI|s=22, 23|3}}, {{fc|dlib|FD781L7Z|s=28, 29|4}}, {{fc|dlib|WM3H4H1H|s=22, 23|5}}, {{fc|dlib|26L1R5VB|s=22, 23|6}}, {{fc|dlib|XMTIT7HX|s=20, 21|7}} {{fc|dlib|Z4AX09RT|s=16, 17|8}}, {{fc|dlib|LCUUK7QI|s=25, 26|9}}, {{fc|dlib|JOFKO0RY|s=32, 33|10}}, {{fc|dlib|EKKGVFK2|s=23–25|11}}, {{fc|dlib|ZU25ITQ7|s=4–6|12}}, {{fc|dlib|D94R2BKQ|s=41, 42|1}}, {{fc|dlib|SD9ZYZKT|s=32, 33|2}}, {{fc|dlib|4J9BTIO3|s=38, 39|3}}, {{fc|dlib|WZMU7BBU|s=35–37|4}}, {{fc|dlib|TFN1143S|s=35–37|5}}, {{fc|dlib|Y05LORXL|s=35–37|6}}, {{fc|dlib|XG0JBCUV|s=17–19|7}}, {{fc|dlib|KWDUL6QB|s=36–37|10}}, {{fc|dlib|EKKGVFK2|s=29–32|11}} | opombe = | dovoljenje = dLib | obdelano = | wikipedija = }} {{rimska poglavja s piko|10}} <div style="text-align: right; direction: ltr; margin-left: auto;"> <poem> <i>In glej, neki učitelj postave je vstal in ga je takole skušal: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to izvršuj, in boš živel.« Ta pa se je hotel opravičevati in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Evang. Luka 10, 25—3</i></poem></div> == I. == Na podgoriški postaji so ljudje čakali na večerni vlak. Le eden je hotel odpotovati, učitelj Majhen je pričakoval prijatelja, — vsi ostali pa so čakali kar tako. Kaj hočete? Podgorica je majhno, čedno, a dolgočasno mestece, in še dolgočasnejše bi bilo, ako bi človek ne imel tega vsakdanjega čakanja pri večernem vlaku. Morda pa se le prikaže zanimiva osebnost, lepa neznanka, ali pa se morda prav nocoj ali prav jutri zvečer zgodi pri vlaku kak škandal ali celo senzacija. In kaj vse je že za Podgorico senzacija! Zadnje novosti iz družinskega, zakonskega in ljubavnega življenja, ki jih nikdar ne bo mogoče v Podgorici zagrniti tako, da bi škandalov željna publika že pol ure pozneje ne zvedela, da sta se tam sprla žena in mož, da so bili pri upraviteljevih otroci tepeni in da baje tudi tista Milica že ni več nedolžna. Odhajajoči Cvetko Megla se je ščeperil in je pripovedoval učitelju, da odpotuje v mesto le za dva dni, tam je gledališče, bar, zabava, tempo novega časa, in moral bi poginiti v tej zanikarni Podgorici, ko bi si ne mogel privoščiti po dvakrat na mesec teh izletov. In on si jih lahko privošči. Strokovnega učitelja meščanske šole je silno jezilo, da ga oni tako samovestno tika — te preklete bratovščine ob sobotnih pijančevanjih! Sploh, to prekleto malo gnezdo, kjer te skoraj vsak dojenček pozdravlja kakor starega znanca in kjer te vsak kravar obira, če mu nisi všeč, ker te že pozna in ti hoče biti enak. Pa to bo sedaj vse drugače. Sedaj pride prijatelj, ki nekaj velja v Podgorici, pravi doktor medicine, bodoči sekundarij na podgoriški bolnici. To bo družba — ne pa takle Cvetko Megla, gizdava krota kramarska. Ljudje so iztegnili vratove in vlak se je težko prhaje in škripaje ustavil s svojimi tremi vagončki. Nasmejan mlad človek v sivi obleki, s podjetno zavihanim krajcem klobuka in s kovčegi v rokah je izstopil. Prijatelja sta se pozdravila in med pogovorom o dolgi in neprijetni vožnji krenila proti mestu. Pogovor je bil splahnel. Dr. Janko Povoden je lahko gledal toneči dan te pokrajine, ki ni bila niti divje romantična niti otožna daljna ravan, ampak mehka in nekako zelo ubrana. Hribčki in holmi, nanizani ob hrbet zadnjega izrastka Karavank, na drugi strani Pohorje, med obojim široka dolina, in v spodnjem zaokrožku mesto Podgorica, osredek majhnega sveta, nevidno zaplankanega. Pa tega Povoden ni mogel vedeti, da je naravni zid gorovja obenem tudi plot, preko katerega podgoriško mišljenje in čuvstvovanje ne uhaja; gorje tistemu, ki se s to zapovedjo in postavo ne strinja. Bolniški strežnik za njima je nosil prtljago in zastonj napenjal ušesa. Onadva se nista pogovarjala o ničemer, kar bi se dalo raznašati kot novico po mestu. »Zvečer pojdeš z menoj k Marnu!« je dejal učitelj. »Tam je naše omizje, in vem, da ti bo ugajalo!« »Pojdem!« je obljubil Povoden. Sestri Repički, ki sta imeli hišo tik ob cesti s kolodvora in ki sta morali vse vedeti, videti vsakega človeka in poznati njegova pota i-n slabosti, sta bili že pri oknu. »Ali si ga videla? To je novi doktor! Mlad je še!« je zašepetala Helena, poosebljena radovednost. »Bomo videli, bomo videli!« To je bila pa Melanija, največja klepetulja, ki so ji rekli »mestne cajtenge«. »Majhen ga torej pozna. Ta je tudi pravi tič! Za šolo in otroke bi se rajši brigal kakor za te svoje neumnosti. Lumpa, ponočuje in kvarta — sedaj pa hodi s tisto — z učiteljico Kolenčevo. Saj vemo, kako je! Za naših časov — o—.« »Ali že veš, da se je za doktorjem Bendetom peljala danes žena v Maribor, ker ji je nekdo pisal, da ima njen Cirilček, ta stari nemarnjak, tam mlado ljubico. Sram ga je lahko, njej pa privoščim, da se mora tudi ona s takimi sitnostmi malo pozabavati, ker je tako naduta gos!« Majhen je čakal prijatelja pred vrati bolnice. Bolnica ni bila velika, vendar so bili prostori svetli in visoki. Smrdelo je pač po desinfekciji, amoniaku in po tistem vlažnem, težkem potu razkrajajočega se življenja, ki je laiškim živcem prvi tesnobni memento. Majhen je obstal kar pri vratih, Povoden pa je na spodnjem koncu hodnika srečal svojega bodočega šefa. Doktor Sušec je obstal. Tu je bilo dvoje temnih oči, polnih trde odločnosti, pogled nekoliko zviška in malo zaničljiv — in z vsem tem se ni zlagalo ono, ki je izdajalo, kar je skušala volja tako prepričevalno zakriti. Mož je smel in moral stati na takem podstavku, in ni ga bilo v Podgorici, ki bi si drznil odrekati mu v brk to, s čimer se je obdajal. Povodna se je takoj lotila negotovost in zadrega, ko se je predstavljal in javljal, da prihaja na službeno mesto. »Odkod ste doma, gospod doktor?« je vprašal zamolkli glas, ki bi mu ne mogel določiti niti lege niti prave barve, ker je ni bilo. Bil je privzgojena, prisiljena trdota. Povoden je odgovarjal uslužno, zelo vljudno in s tisto slednjo, prosečo prijaznostjo, ki nosi v sebi že upor nemočnega. Kratka vprašanja, kratko, hladno slovo. <center><b>*</b></center> V stranskem prizidku so bila stanovanja zdravnikov. Ozka in dolga soba je bila pripravljena za Janka. Postelja, kanape, pisalna miza, stol, umivalnik in omara. Namesto posteljne omarice stolček brez naslanjala, nobene luči ob postelji! {{prelom strani}} Ko je bil vse pospravil in uredil, je postavil fotografijo dekleta na pisalno mizo, pisma pa vteknil v predal. Sedel je na posteljo in si prižgal cigareto. Rad bi bil legel in zaspal. Sanjaril bi in se tako zazibal preko polsna v nezavest spanja. Toda moral je še ven, ker je bil obljubil Majhnu. Ljudje, ki so se ga bili oklenili ali v prijateljstvu ali v ljubezni, niso bili zadovoljni z njim, ko so ga spoznali, kolikor se more sploh, spoznati človek. In on je to občutil kot veliko krivico. Pa ni bil on tako težke vrste človek, kakor si je to sam domišljal. Bil je le kljub svoji veliki dovzetnosti in družabnosti mnogo in rad sam s seboj. Rad se je držal nekaj časa ob prijatelju ali ljubici, malo dajal, še več sprejemal, in kar naenkrat se mu ni ljubilo več niti to niti ono. Zabubil se je vase in čakal, čakal ... Morda ga bo sedaj ta mali kraj, kjer bo le malo živahno menjajočega se razvedrila, tesneje privezal k Majhnu, s katerim sta tovariševala do mature. Morda najde celo žensko ...? Tu bi si moral prav za prav reči: »Stoj!«. Tam na mizi je stala slika. Da, slika, a tudi nič več in nič manj kakor le lepo retuširana fotografija. In to je prekleto malo! Živa Slavica je daleč, morda se oblači sedaj za gledališče, morda je pomislila nanj. Kaj veš, kakšno bo svidenje? V dolini nekje je zvonilo »zdravo Marijo«. Preko onih vrhov tam zunaj, ki zapirajo to dolino, je hotel zasanjati v široki, oj tako zelo široki svet. Saj morda ni svet tam zunaj nič širši od te male kotanje in ne mnogo svobodnejši od male slovenske domovine, a človek, od rojstva in detinstva vklenjen v tesno življenje, sanja o svobodi kakor otrok o pravljičnem kraljestvu. <center><b>*</b></center> »Servus, doktore! Le bliže, tu smo!« Kakor na povelje je bilo naenkrat vse tiho in od vseh miz so se radovedne oči ozrle v neznanca, ki ga je bil učitelj nagovoril za doktorja. V Podgorici ni bilo doktorjev na vagone! Ha! Majhen je predstavljal, ponosen kakor pav, in pri drugih mizah so se sklanjale glave in iztegovali vratovi, in polglasna vprašanja, sodbe in obsodbe so frčale že od ust do ust. Tu ob peči je bila dolga miza »prvakov«. Tu so bili: advokat dr. Ciril Bende, dirigent podružnice Slovenske banke Jaka Gobezdar, veletrgovec Miha Gobec, računski svetnik v p. Karel Zeč, ravnatelj meščanske šole Rafko Kambič, ravnatelj mestne hranilnice Ivan Šribar in šef gozdarskega urada Ivo Marn, inženjer in imenovan »der schöne Schani«, gostilničarja Marna brat in ponos vse hiše. Pri ostalih mizah so se držali trgovski sotrudniki, gospodje uradniki s sodišča, davkarije in sreskega načelstva, predvsem pa gospodje uradniki banke, ki so bili takrat najelegantnejši in izdatne cehe zmožni fantje. Povodnovi novi znanci so bili: učiteljica Anamarija Kolenčeva, starejša učiteljica Berta Dolinarjeva, zelo kratkovidna in zelo netaktna, kakor je mislil Janko, ker ga je ves čas hladno in kritično ogledovala skozi ostra, zlata očala, in starejši učitelj Leben. Doslej je govoril le Majhen, in tudi ta le zato, da bi rešil mučno dolgočasje, ki se je polotilo družbe, odkar je sedel tujec med njimi. Majhen pa je pripovedoval o njunih skupnih dijaških doživljajih. Ko je končal neko prav nezanimivo zgodbo, je pripomnil še Janko: »Pusti to, Vladko! V teh dijaških spominih ni tistega, za kar jih danes imamo. Takrat, ko smo to doživljali, smo tudi vedno napeto pričakovali, kaj nam prinese bodočnost. Sedaj, ko na vsem ni prav za prav nič več ko nič, se nam zdi preteklost veliko lepša, kakor je bila v resnici.« »Tega ne podpišem, kajti takrat, ko smo še toliko upali, smo tudi laže živeli in bilo nam je zares lepo!« »Kaj še!« se je sedaj oglasil učitelj Leben. »Še predobro se spominjam svoje mladosti in dijaških let. Morda in najbrže ste jih vi doživljali drugače. Meni so bile sam pekel.« »Tovariš se je tudi sam vzdrževal!« je dodala Anamarija zelo obzirno. A Leben je kljub temu vzkipel. »Tudi drugi so kleli, tudi taki, ki se jim ni bilo treba poditi za instrukcijami in milostjo raznih dobrodelnih ustanov. Oni so imeli opraviti le s seboj, s šolo in profesorji. Jaz pa sem se prekljal z vsem svetom, s svojimi tako imenovanimi 'dobrotniki', s starši mojih bedastih učencev, vedno sem si bil v laseh s profesorji in s seboj sem vlačil še vsa bremena svoje nature, tako da sem od sedemnajstih do dvajsetih let večkrat mislil na vrv in revolver kakor na svoj bodoči poklic. Torej je bilo le nekaj vsebine v moji mladosti, kajne, gospod doktor? Takšne, o kateri govoriš ti, Vlado, seveda nič ali prav, prav malo.« »Oprosti, prosim,« je odvrnil Majhen, »saj to sem tudi jaz mislil. Kaj menite, da jaz nisem bil melanholičen. Oj, pa še kako! Ustreliti sem se tudi jaz mislil in ves svet mi je bil na poti. Včasih sem bil silo potrt in obupan nad življenjem. Da!« Majhen je še pokimal in zelo resno pogledal predse v kozarec. Tudi Kolenčeva je gledala predse, Janka je silil smeh, Leben pa si je prižigal cigareto in se delal, kakor da ga pogovor več ne zanima. Berta Dolinarjeva pa je vprašala kolikor mogoče otročje: »Kaj pa vi, gospod doktor? Kolikokrat ste se pa vi nameravali ustreliti ali obesiti ?« »Seveda neštetokrat!« je odgovoril Janko v istem tonu. »Pa vas je to kmalu minilo?« »Seveda! Kako bi bil sicer danes še tu?« » Torej priznate?« »Kako menite?« »Vidite. Brala sem nedavno neke pesmi. Bile so tako presneto žalostne, tako nasičene neke iluzorične tragike, da sem si mislila, ali bi ne bilo morda dobro, da vprašam dotičnega gospoda, čemu se vendar ne obesi, če je vse na svetu tako zanič, tako podlo in žalostno. Čemu ni vsaj on dosleden?« »Ali ni to v splošnem puberteten pojav?« je vprašala Kolenčeva skrajno plaho. »Je!« je odvrnil Janko resno. »Ni!« je rezko zaklical Leben. »Pubertetni pojav je le tisto igračkanje s smrtjo, kakor sta ga doživljala tale dva. Drugim je od vsega začetka življenje težje, takim pa, ki se jim vse lepo ponuja na krožniku, postane le dolgočasno, zato si najdejo pač neko 'svetobolje', da se zde samim sebi zanimivejši in globlji.« »Oprosti«, je zagrmel Majhen. »Meni se zdi, da imaš ti vse ljudi, ki jim ni bilo treba kdaj stradati in prositi, za šleve in lutke.« »Ali mislite, da ne more mlad človek, prost gmotnih skrbi, ničesar težkega doživljati ?« je vprašala Anamarija. »Tega Leben niti ne trdi. Čemu zavijata?« Sedaj je bila Dolinarjeva naenkrat vsa resna. »A ker je prav on sam izkusil, kako strašno in bridko je, če je človek lačen in slabo oblečen, če stanuje v kakšnem zanemarjenem brlogu brez zraka in luči, se mu na videz zde druge težave mladosti manj važne, ako se jim ni še pridružila gmotna beda.« {{prelom strani}} Leben se je začudeno ozrl v Dolinarjevo. Saj mu je ta ženska doslej še vedno, odkar se poznata, ugovarjala in pobijala njegove trditve s posmehljivo gotovostjo. Vrgel je ogorek cigarete v pepelnik in mnogo mileje nadaljeval, obrnjen proti Kolenčevi: »Gospodična! Ali ste vi že kdaj kot osemnajstletna mlada ženska tavali v jesenskem deževju po večjem mestu s prijetno zavestjo, da vas, če krenete domov, čaka tam zatohla, nezakurjena luknja? Lačni ste, komaj malenkost ste pojedli snoči, denarja nimate, za instrukcije dobite šele pojutrišnjem, denar, nimate človeka, ki bi vam kaj posodil, tam, kjer ste pred pol ure poučevali, so se ravno spravljali k popoldanski kavi, vas niso povabili, ker taki ljudje pač ne mislijo, da utegnete biti lačni. Ljudje vas nimajo radi, ker imate to lepo navado, da se ne marate nikomur klanjati, ker ne znate v nobeni sili življenja biti diplomat, ampak vselej bleknete tisto, kar si mislite. Svet se vam je že zagnusil, spoznali ste že vso hinavščino, laž in samoljubje med svojimi tovariši, pri svojih neusmiljenih 'dobrotnikih', ljubeznivi ste bili, pa so vas prezirali, bili ste uslužni, pa so vas omalovaževali, delali ste, pa so vas ogoljufali za plačilo, veste, da ste bistrejše glave od marsikoga, pa vam odrekajo še tisti konček vaše pameti, mladi ste — ne vem sicer, ali so tudi mlade ženske take — ljubezni željni in vas izpodrine s peklensko doslednostjo vedno srečnejši tekmec, ki se ne prereka toliko z življenjem kakor vi, ki se zna klanjati, ki zna vse in zmore vse, česar vi ne zmorete, sami ste, nikogar nimate, ki bi vam hotel pomagati in bi za to pomoč ne terjal od vas pesjeponižne hvaležnosti, glejte, gospodična, vse to je hudo, a najhujši izmed vsega je — glad. In zavoljo tega gladu boste morali ali prodati samega sebe, zaradi njega boste morali, če ne bo drugače, postati tudi pasjeponižna šlevica, da vas bodo drugi še bolj prezirali in poniževali. Morda, če ste močnejše nature človek, se tega vsega lahko otresete in si priskrbite močan podstavek z napisom: 'Piši me v uh, kdor me hoče!' — sicer vas pa taki doživljaji lahko čisto podrejo, ako vas ne, vas pa zamajejo toliko, da se nanje rajši ne spominjate.« Leben si je oddehnil in si poiskal iz doze novo, mehko cigareto. Razburil se je bil in roke so se mu nalahno tresle. »Vi pa ste se gotovo hoteli streljati zaradi kakšne nesrečne ljubezni, kaj? « je vprašala Dolinarjeva v mučni molk, ki je nastal po dolgem Lebnovem govoru. »Tudi to!« je pritrdil Janko in se smejal Dolinarjevi v vprašujoče oči. Še vedno mu je bil neprijeten njen prodirajoči pogled. Rad bi se ga bil iznebil, kakor bi se bil iznebil kakšne druge predrznosti, a zavedal se je, da bi se le sam blamiral, ako bi jo morda skušal tako zavrniti. »Prav zaradi tega pravim in trdim, da je mladost lepa. Ali ni morda lepa dijaška zaljubljenost — tista nežna čuvstva ...« »No, no, no, Vlado — le ne te zarjavele sentimentalnosti! Kar je gospod učitelj povedal, to vsekakor priznavam, in dasi sam kaj takega nisem doživel, bi mogel razumeti, da bi tak človek zgrabil za kakršno si bodi orožje in ubijal svoje 'ljube' bližnje ... a te naše zaljubljenosti in sentimentalne laži pa kar pustimo. Prav, če so se nam zdele takrat lepe in zanimive, če jih pa gledamo v luči sedanjosti, so gotovo malo smešne in avšaste.« »Nič. Čuvstva so čuvstva ...« je začel Majhen iznova. »MoIči, Majhen! Gospoda doktorja ženirajo ta tvoja čuvstva, povej rajši kaj o sedanji svoji čuvstvenosti ...« je zavila Dolinarjeva zelo porogljivo. Sedaj se je zagovarjal Janko. A njegov zagovor ni bil niti toliko tehten, da bi bil postarni in kratkovidni Berti Dolinarjevi splahnel porogljivi nasmešek na ustnih in v očeh. Tudi pri drugih mizah je bilo živahno. Mladi so se pogovarjali o bodočih plesnih vajah, o politiki in o dekletih. Pri mizi prvakov pa so se, preden je Janko prišel, živahno prepirali o silo zanimivem predmetu, in sicer o tem, kako se nosijo gumbi na hlačah. Doktor Ciril Bende je trdil, da jih sme nositi dobro oblečen gospod le na notranji strani, ker je grdo in nemoderno, če zapenjamo naramnice na gumbe, ki so prišiti zunaj pasu. Vilko Verderber, ki bi bil ugovarjal že zaradi ugovarjanja samega, pa je skušal navzočne prepričati, da zahteva moderni kroj gumbe na zunanji strani pasu. Doslej sta govorila še sama. Drugi so ju le modro poslušali. Ko sta se že precej ogrela, sta preskočila od gumbov na kroj oblek in odtod na krojače. Potem sta se pričela prerekati, katera vrsta sukna je boljša, in odtod ni bilo več daleč do trgovcev, ki so, sluteči bližajočo se nevarnost, bili takoj pripravljeni, da povedo svoje misli. Debeli Gobec in visoki Gobezdar, ki si je nabral v Podgorici lepo premoženje, avto in še kopico dobro naloženega denarja, sta se oba razhudila in vnel se je živahen prepirček, ki je obetal, da ga ne bo še tako hitro konec. Prisluhnili so tudi trgovski sotrudniki od drugih miz in preko njih so se z opazkami vmešavali tudi »bančni fantje«. Medtem je vstopil Janko. Namah je bilo prerekanja konec. Glave, ki so se bile v začetku sklonile za toliko naprej, da je vsak slišal, da je mladi tujec novi doktor v bolnišnici, so se spet razmeknile vsaka na svoj običajni prostor, in oči so ocenjujoče ošvignile Janka, ki se je bil usedel k učiteljski mizi. Vilko Verderber, tisti, ki je bil malo prej na hitro dejal: »Domišljava roba!«, je takoj izpremenil svojo sodbo, kajti od doktorja Bendeta je bil ujel, da je mladi doktor »Triglavan«, Bende se ga je spominjal z nekega plesa. »Triglav«, to je slovensko akademsko društvo, »»Triglav« pa je bil za Verderberja pojem, ki je zanj prijel, kadar je mogel. Koliko sta se zaradi tega že prerekala z Bendetom, ki je bil tudi starešina iste organizacije. Bil je še v Gradcu, ko so »TrigIavani« tudi druge slovenske dijake, ki so se šolali na višjih strokovnih šolah, katerim sicer ne gre stopnja univerze, sprejemali kot goste z znižano članarino in s pravico, da smejo nositi društveni trak. Eden teh je bil Verderber, ki se je za doktorja Bendeta okus in jezo veliko preveč ponašal z naslovom triglavanskega starešine. »Glej ga, brata Triglavana! S tem se moram takoj seznaniti!« je dejal Verderber in si mel roke. {{prelom strani}} »Glej ga no! Kolikokrat ti bom še moral reči, da se nimaš pravice šteti med starešine našega društva. Nimaš pravice in je ne dobiš! Priposestvuješ je tudi ne, in če se sto let delaš, kakor da jo imaš, razumeš! Saj vam je znana vsa ta reč, kajne, gospoda?« Verderber je planil, kakor bi ga bil udaril. Z vsem svojim kratkim, a precej obilnim životom se je nagnil preko mize in pričel rohneti v Bendeta. Ta mu seveda ni ostal nobenega odgovora dolžan, in tisti, ki so ju poslušali, bi se bili lahko imenitno zabavali, ako bi obeh previsoko ne cenili. Tako pa se je zabaval le inženjer Marn, računski svetnik Zeč pa ju sploh ni poslušal, ker je ogledoval še vedno prišleca. Medtem ko se je Janko zagovarjal in branil proti Dolinarjevi, sta se Bende in Verderber pogovarjala že daleč zunaj mej lepega vedenja, in bogve, kakšen bi bil konec, ako bi ju ne bil zdramil Majhnov klic: »Ančka — liter ljutomeržana!« Oba sta se obrnila proti učiteljski mizi, in ker so se pogledi srečali, se je Majhen malo poklonil in rekel, kakor bi se hotel opravičiti: »... da proslavimo prihod našega dičnega doktorja!« »Na veselo dobrodošlico!« je nazdravil takoj Verderber, in Janko se je zahvalil s poklonom. »Na dober pričetek gospodu kolegi s sosedne fakultete!« je nazdravil tudi Bende, in trgovca si nista mogla kaj, da bi se tudi ne pridružila z »Živio!« in pokloni. Marn in Zeč sta se priljudno smehljala, le ravnatelj Kambič ni dvignil kozarca, ampak je Janka le zviška ošinil z ostrim pogledom. Majhen pa je bil že preveč navdušen. Videl je razpoloženje gospodov »prvakov« in jih je povabil: »Ko bi smel ...« » Seveda, Vlado, kar bliže, mize skupaj, kaj bi se gledali! Moje ime je Vilko Verderber — tudi jaz sem bil Triglavan ...« Kar naenkrat se je znašel Janko v veliki družbi smehljajočih se ljudi. Prejšnja družba se je pomešala z novo, le Dolinarjeva je v zmedi rokovanja in predstavljanja ušla. Janko je ni pogrešil, saj tudi ni utegnil. Kraj njega je sedaj sedel Vilko Verderber, in ta je imel mnogo vprašati, še več pa sam, pripovedovati. Kolenčeva je sedela na kraju mize poleg Lebna, Majhen pa je svojemu ravnatelju nekaj važno pripovedoval. Janko si je med Verderberjevim pripovedovanjem ogledoval svojo soseščino. Videl je debelega, navidez zelo dobrodušnega trgovca Gobca, poleg njega gospoda veletrgovca Gobezdarja, precej samozavestnega malomestnega mogočnjaka, ki je ljubezniv le proti tisočakom, ponižen proti večjim mogotcem kakor je on sam, vljuden proti manjšim strankam, sicer pa nedostopen in visok. Najbrže prav dober trgovec za svojo korist. Kmetje iz podgoriške okolice pa so radi kupovali, a namesto z denarjem, so ponajveč kupovali s svojimi pridelki in z lesom. Kaj lep dobiček so nesle lesne pravde tudi advokatu Bendetu. Sicer se je pa tudi Verderber lahko šopiril po Podgorici. Kmetje so si radi izposojali denar, in stari Šribar, vodja mestne hranilnice, je bil čudak. Ako je hotel kdo deset tisoč, je vprašal: »Čemu jih potrebuješ?« In ko je po dolgem pričkanju zvedel, zakaj in kako, jih je dal kvečjemu šest, se jezil in strašil, češ, na kant prideš, če boš po nepotrebnem denar zafrčkaval, namesto nove strehe si rajši staro popravi in plačuj v redu zavarovalnino, nikar da si kupuješ preko mešetarja in od neznanega prevejanca novega konja. Tak je bil stari Šribar, ki je vse svoje življenje prebil v Podgorici in poznal vsako kmetijo v okraju, vedel za vsakega bajtarja, za število njegovih dolgov in za vsak kos travnika ali gozda, ki se je držal bajte. Verderber pa je rad posojal na menico z dobrimi poroki, še rajši pa na prvo mesto v zemljiški knjigi, Bende in njegov tovariš Žnidar pa se nista branila poslov, ki so iz takih posojil po navadi že leto ali dve pozneje sledili. Tega seveda Janko ni vedel, on je že obkrožil vso družbo z očmi in skušal postaviti duševne diagnoze. Verderber je bil menda opazil, da ga njegov sosed ne posluša dovolj pazljivo, zato ga je prijel za reverje na suknji in mu trobil prav v obraz, kar mu je hotel povedati, in Janko se je moral vdati. Potem so začeli romati litri na mizo, sosedne mize so se izpraznile, nekateri so prisedli k veliki družbi. Pričelo se je petje, debatiranje, kričanje in lumpanje, kakor je bilo v Podgorici običajno, in je trajalo dolgo preko polnoči. Močno okajeni so se poslavljali pred vrati gostilne. Bila je jasna, hladna jesenska noč. Anamarija Kolenčeva se je zagledala v zvezde, ki so visoko gori sijale iz teme. Njenega lakta se je oklepal Vlado Majhen, majavo je stopal poleg nje in mrmral nerazumljive besede predse. Bil je pijan. Že spet! Vedela je, kako težko se bo rešila njegove roke in da jo bo prav gotovo spet hotel poljubljati, dasi mu je bila že davno rekla, da ne mara njegovih poljubov, če tako zelo diše po vinu. »Čakaj, da odklenem!« mu je velela, ko sta prišla pred nizko hišico v podgoriški ulici, kjer je Anamarija stanovala pri starejši gospodični. Odklenila je in, še preden jo je mogel Majhen prijeti za ramo, izginila za vrati in jih od znotraj zaklenila. »Lahko noč, Vlado — le dobro se naspi!« je še rekla, da se je komaj slišalo skozi vrata, potem pa je čul Majhen le še, kako so se zaprla v hiši vrata njene sobe. Tako se ga ni bila še nikoli iznebila. Majhen je jezen stopil k oknu, a tudi to je bilo zagrnjeno od znotraj z debelo, neprosojno zaveso in trdo zaprto. To je pa že preneumno! Saj je vendar njegovo dekle, pa tako dela z njim! Kaj naj to pomeni? Se ga mar hoče za vedno iznebiti? Tudi prav! Poklical je: »Anamarija!« Nič odgovora. Tudi prav! Pa grem! In šel je. A med potjo mu je postalo težko in smilil se je samemu sebi. Tako zapuščenega se je čutil in premišljal in koval je že ganljive besede, s katerimi bo jutri ljubici očital njeno brezsrčno početje. Potem pa je šel domov, se tam slekel in legel v postelj. Zaspal pa ni takoj, ker se mu je zdelo, da se postelj vrti in dviga med vrtenjem do stropa in spet nazaj, in moral je, opotekaje se, še enkrat vstati. Šele potem je zaspal. Anamarija Kolenčeva je slišala njegove oddaljujoče se korake. Tedaj šele je prižgala luč. Soba je bila majhna, zelo majhna, a zelo domača. Vse čedno pospravljeno, udobno in prijazno. Anamarija je legla. Pripravljeno knjigo je odrinila in ugasila luč. Zatisnila je oči, da bi zaspala. Vedno iznova se ji je zagabila Vladkova pijanost. Tega mu ni hotela očitno pokazati, ker ga je imela zelo rada. <poem> Zbogom neharna dušo, zbogom oj tisočkrat, sada je došla ura, treba se razstati. Na levoj strani kraj srca — leži mi težka ranica ……</poem> Slišala je to pesem lani v Dalmaciji, zvenela je tako zelo slovensko. Vlado se je nikdar ne bo naučil. Sicer pa je on pevec le za gostilno. Imel je sicer posluh, saj je lepo igral na gosli, a s svojim sirovim glasom je vselej pokvaril sladkost melodije, zadušil vse tisto, kar daje glasu milino in izdaja najtajnejše tresljaje srca in kar se ne da dopovedati z besedami. {{prelom strani}} Bila je hčerka skromnega uradnika, vzgojena v samostanu. Z rajnkim očetom sta bila prijatelja, dobra tovariša. Mati je bila prenežna, pregostobesedna in kljub vsej dobroti po dubu in srcu preoddaljena od svoje hčerke, ki bi ji mogla biti odkritosrčna. Kaj bi dejal oče, ko bi vedel, ko bi natančno mogel doživljati z njo to njeno ljubimkanje z Majhnom? Prijetna, da silno prijetna je zavest, da jo ljubi. Anamarija je pozabila, da je bil Majhen pravkar pijan, da je dišal po vinu in da se mu je zapletal jezik. Videla ga je visokega, čednega moža z moškim licem in svetlimi, trdimi očmi, in zdel se ji je močan in vse ljubezni vreden. In on jo je ljubil. Hrepenel je po njej, želel si njenih ustnic in njene tople, prisrčne naklonjenosti. Bil je ves njen, ta veliki, odrasli človek, le v mislih jo je morda objemal in ji razodeval vse to, o čemer je neprijetno govoriti. Kako nerodno bi ji bilo in njemu najbrže tudi in kako smešno, ako bi ji dejal nekoč: »Ljubim te!« Že beseda sama, tolikokrat zlorabljena, je osladna in zoprna, kakor hitro je izgovorjena — a v tihem, tako zelo tihem občutju zase — kako lepo je: »Ljubim te!« Zaspala je, ne da bi se zavedela, kako in kdaj. Leben je spremljal Povodna domov. Morda je upal tudi on, razočaran in zagrenjen, da bo ta človek vsaj za pogovor, če ne za toplo, moško prijateljstvo. Vpraševal ga je, ali mu ni slabo. Janko je junaško zanikal in si želel postelje. Kaj briga njega vse skupaj — le spati, spati. Ko je že ležal v postelji, se je iz zmede pojav in pogovorov, ki se mu je sukala po omeglenih možganih, jasno izluščila pojava bodočega šefa, doktorja Sušca. Dražilo in jezilo ga je vse to, kar je slišal nocoj o tem samodržcu. S togoto se je spominjal današnjega prvega srečanja, ko je stal pred njim kakor šolarček pred gospodom nadučiteljem. »Ne boš me!« se je rotil osramočen. »Nisem pes, da bi me kujoniral. Ne dam se!« V njegovo zavest je padlo težko, skoraj sovražno breme in misli so se razvijale okrog njega kakor vzvalovani krogi na vodi, v katero je priletel kamen. ==II.== V hišici za vodo je stanovala teta Malči. Bila je bolehna, najstarejša sestra hotelirja Vobacha. Teta Malči je bila večji del svojega življenja bolehna. Njena mati, trda ženica iz Slovenskih goric, ji je branila in ubranila tudi ženitev. »Glej, Malči,« ji je pridigovala, »ti še lahko doživiš visoko starost, če se boš negovala in pazila. Ako boš pa poročena, se ne boš mogla vlačiti iz kota v kot kakor kakšna garjeva mačka. Morda pride tudi še otrok, in le pomisli, kaj bi bilo, ako bi bili tvoji otroci bolehne grinte, ki jih vsaka sapa kar zaduši. Ali misliš, da bi lahko prenašala takšno življenje? Seveda ti govori dedec sedaj, kako te ima rad in da te bo nosil po rokah. A v zakonu se tako pestovanje kaj kmalu neha. Zakon je končno le jarem, in ako ga hočeš dobro in brez velikega mrmranja prenašati, moraš biti zdrava kakor mlada žival pod vprego. Če pa tega ni, je kaj kmalu v hiši sitnoba, nadloga in nevolja, in iz vse prejšnje ljubezni in drugih takih ceremonij nastane en sam velik kup nesreče. Oče pa ti bo prezidal in uredil babičino hišico za vodo, in tam boš lahko zase in v miru živela, kakor ti bo po volji.« S tridesetimi leti še ni hotela biti postarna ženica, mnogo je prejokala, bolehala in kinkala in premišljevala, ali je storila prav, ko je ubogala rajnko mater. Potem pa so prišli bratovi otroci, ki jih je bilo treba zibati in ki so se pozneje podili po njenem vrtičku, prišle so njene poročene prijateljice in druge, in končno se je že navadila tega, da so prihajale k njej mlade neporočene učiteljice, ki jim je bilo kaj do knjige in pomenka. Zato teta Malči že dolgo ni več premišljevala, ali je imela njena rajnka mama prav ali ne. Teta Malči je bila drobna, vse na njej je bilo drobno, lice, postava, udje. Borni lasje so bili osiveli, prijazne oči so gledale tudi bolj na drobno v svet, ki je bil zunaj njene hišice precej robatejši in nič kaj pripraven za njene drobne, nalahno drsajoče korake. Hišica, sobe, pohištvo in okno, vse je bilo majhno in lično. Ob oknu je stala mizica in udoben stol. Odtod je bilo prijetno gledati skozi okno, kjer je onkraj ograje držala bela pot v majhen smrekov gaj. Tam se je po navadi shajalo vise, kar je bilo v Podgorici zaljubljenega sveta. In teta Malči ni imela lastnosti Repičeve Melanije. Malo radovedna je pač bila — moj Bog, ki bi ji vsaj tega ne privoščil? Mlada Anamarija, ki jo je bila k njej pripeljala njena najstarejša prijateljica in nekdanja sošolka Pepica Šribarjeva, si je izmislila zanjo in njen krog nekaj povsem novega: Čitalni krožek. Danes je bil deževen petek, in krožek se je imel zbrati v tetkini sobi. Na starinski komodi je bilo vise pripravljeno za čaj, in tetka je že sedela pri oknu in čakala. Zunaj je škropil dež po svežih, zelenih rastlinah in grmovju ob vrtni ograji. Travnik in gozd sta se le medlo zarisavala pod enakomerno padajočim dežjem. Danes so poslušale Dolinarjevo, ki jim je brala iz lirike Rabindranatha Tagoreja. Medtem ko je Dolinarjeva počasi in z nekoliko šolskim poudarjanjem pripovedovala, »kako je sestrica še neumna ...«, je vstopil Karli Vobach. On ni bil član krožka, a zato tetkin nečak, šestnajstleten, trmast, neugnan in neolikan, plavih las in svetlih oči. Tiho je obstal ob vratih, pokimal tetki in se priklonil Dolenčevi. Drugih skoroda niti pozdravil ni. Usedel se je na rob zofe in poslušal. Vse je poslušalo. Teta Malči je nagubančila čelo in se trudila, da bi razumela, Kolenčeva si je podprla glavo z roko in zasledovala kapljajoče besede, gospa Mara Pahernikova je našobila ustne, češ, kaj pa je to tako pretresljivega in silnega, gospodična Pepica je resignirano poslušala in se ni trudila, da bi kaj razumela. Čitateljica sama se je trudila s tem branjem in si oddahnila, ko je končala. A vendar ne bi za vse nič priznala, da ni zanjo Rabindranath silo zanimiv. »Prrrava figa!« se je drznil namrdniti smrkavec Karli in zaničljivo zategniti ustne. »Tiho, Karli!« je zažugala tetka, »ako česa ne razumeš, se ti ni treba koj obregovati. Morda so tu drugi, ki jim prav to zelo ugaja.« {{prelom strani}} »Taka godlja čenčasta!« je mrmral naprej. »Kaj bi ti neki bolj ugajalo?« je vprašala Kolenčeva in se obrnila napol k njemu. Karli se je trudil, da bi ne zardel, in je mahnil neodločno z roko po zraku. »Ne vem — kaj lepšega vsekakor — proza ali stare pesmi ...« Zatem je pričela citati Dolinarjeva Mencingerjevega Abadona. »Sam tak dolgočasen klumb je bevsnil Karli predse in potem oškilil od strani ostri profil Anamarije Kolenčeve, ki je prav tedaj obrnila glavo. Njune oči so se srečale, in iz njenih je šinil razumevajoč hudomušen smehljaj. Potem pa se je vsa resna spet zatopila v svoje ročno delo in navidez napeto poslušala. Karli se je zagledal skozi okno, kjer se je zeleni travnik pod gozdom vedno jasneje luščil iz ponehavajočega dežja. Seveda je bil zaljubljen v Anamarijo. Pa to ni bila ena njegovih naglo se menjavajočih malih ljubezni, ki jih je bil preživel že skoraj toliko, kolikorkrat je bil doma tepen. Anamarija! Vsa plaha je bila njegova korajžna deška duša pred njo. Vedno je moral misliti na njene velike, vprašujoče poglede in siliti tja, kjer je bila tudi ona. Na učitelja Majhna je bil na vso moč ljubosumen, in ta ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo in sovraštvo do človeka, ki mu ni storil nič zalega, razen da je s svojo široko in visoko postavo stopil pred Anamarijo in jo zakril pred trmastimi Karlovimi očmi s svojim samozavestno se smehljajočim licem. S kakšno naslado bi ga udaril v lice, ga pohodil in razbil, izbrisal, da bi ga ne bilo več nikjer, da bi ga vsaj gledati ne bilo treba in se vedno vnovič vreči v sovražnost. Bolela ga je ta onemogla, velika ljubezen, bolelo ga je sovraštvo, in vendar — vendar je moral vedno iznova riti v tej boli. Karlija je bil oče vzel iz srednje šole zaradi slabih ocen, ki jih je nosil domov, in zaradi večnih pritožb, ki so sledile Karliju že iz ljudske šole povsod, kamor se je obrnil. Trmast, neugnan, neolikan, drzen in sploh — nepoboljšljiv in ničvreden! Zdaj je bil že poldrugo leto doma, požiral knjige, kjer in kakršne je dobil, se potepal in ogibal delu, kjer je le mogel. Domači in vse mesto ga je imelo za izvržek in bodočega zločinca. Vedel je, da ga prezirajo, in to ga je bolelo, čeprav si je vedno trdil, da mu je za mnenje teh podgoriških »kretenov« — prrrava figa! Toda ako ga je kdo prijazno ogovoril, vendar ni mogel biti grob. A pozneje je spet zvedel, da ga je ta prav nesramno in zaničljivo obsojal — in srd je moral spet vzkipeti. Tudi mlada žival, mlad pes na primer, pride k človeku, prijazno in zaupljivo mahaje z repkom, se kobaca in nagaja in se hoče ščeperiti, da bi vzbudil pozornost, kakor ga k temu pač navaja njegova natura. Tako je prihajal k ljudem tudi on, ne da bi se tega zavedal. A resnemu človeku je takšno početje zoprno. Pripravljen je bič, ki naj nauči psička lepo na komando skakati, prositi s povzdignjenimi tačkami in mu služiti po njegovi, človekovi, gospodarjevi mili volji in nezmotljivi pameti. Ako je psiček pameten, se vda in se nauči izlepa koristnih reči in ponižnih pogledov. Ako pa je samosvoj in trmast, zaverovan v svojo lastno nagonsko modrost ali celo v to, da ima pravico živeti po svoje — ga tepe nadloga. To je bič, spleten iz tuje volje njemu v korist in vsem, ki ga ukročenega lahko uporabljajo. Ako pa to ne zaleže, oj, gorje uporniku — modri svet mu prerokuje žalostni konec za plotom in kdo si upa trditi, da ni tako? Pa Karli ni bil le kakor psiček, v njem je bilo celo nekaj koštrunskih lastnosti. Zaletel se je sem, potem tja — izprva prijazno, drugič, nasilno in bolj terjajoče. Srbelo ga je v prstih, vse v njem se je premetavalo, suvalo, kričalo, roke in noge so bile kakor na vrvci, moral je mahedrati, cepetati — ven je moralo vse, kar je trenutno čutil in mislil — hura! Bumf! — in odtrgalo se je kakor ploha, zagrmelo kakor lavina — in potem ...? No, potem je pač vedno čutil, da je tepen obležal na tleh — vse, vse le vroča pena, ki se je razblinila ob trdem, hladnem zidu tisočletij. Spet enkrat je bilo vse, kar je bilo njegovo, narobe, in svet, ki ga je obdajal, v katerem je živel in v katerem se v tej svoji borbi ni mogel znajti, ima svoj navidezni prav. In ker je bil ta »prav« le navidezen, se je vedno iznova spet dvignil, se počohal po skelečem hrbtu, zavihnil svoj predrzni nos ali pa tudi potresel malo dobrohotne laži na svoje spokorniško srce in se s prijaznim, zaupljivim smehljajem ljudem in vsemu svetu odpravil na pot, ki pa je bila le nadaljevanje stare. Tako je iskal sebe in svet, ne da bi se tega zavedal, pač v trdnem prepričanju, da mora človek in svet biti nekoč tak, kakršnega bi se sedaj rad kazal. In bogme, da kljub vsej prožnosti ni bilo lahko vedno iznova spoznavati svojih lastnih hib, se boriti z njimi in se, dozdevno popolnoma očiščen in poln novih žarov in upov, zagnati z glavo naprej, ne da bi pomislil, da utegne spet zadeti ob zid in odnesti nove bunke. Medtem ko je bila tu podana njegova prirodopisna slika, se je bil že pošteno nazehal ob Abadonu. On ni ljubil premišljevanj, zlasti tako dolgih ne — vse to mu je bilo pretuje in zanj neživljenjsko. Njemu se je hotelo življenja, živega vrveža. Vzdihnil je, vstal, polglasno pozdravil in šel. Ob vratih se ni pozabil ozreti z napol zastrtim, žarkim pogledom, ki naj bi ga storil zanimivega, na Anamarijo, trenutno regentko njegovih ljubezenskih sanjarenj. Na mostu je srečal Franca z Ančko; Franc je bil njegov prijatelj, Ančka pa Francetovo dekle. S Francem, ki je bil sin revnega krojača, očeta številne družine, sta tovariševala že v osnovni šoli. »Servus!« je dejal France in potegnil za suknjo, ki je bila premajhna, preozka in celo tako nerodno krojena, da je zlezla vedno nazaj in odkrila lastnikov dolgi vrat s slabo zavozlano, staro, ogoljeno pentljo, ves ovratnik in ovratniški gumb v tilniku. Ančka je bila nežno, malo bolehno dekle, osirotela pozna potomka bogatega kmečkega rodu. Franc in Ančka sta se zelo ljubila. France je bil lepo dovršil meščansko šolo, sedaj je bil pisar in nekoč je hotel biti oficial. Pel je lepo, imel je lepo pisavo in svoji deklici je pisal lepa, globoko občutena, redkobesedna pisma, ki jih pa ni odnikoder prepisoval. Igral je tudi na kitaro. Karli je bil danes jezen na Franca. Tudi Francu in Ani se je videlo, da sta se nekaj prerekala. Molče so šli vsi trije proti mestu. Na vogalu bi se bila morala Ančka ločiti od njiju, da bi nihče ne opazil, da se je izprehajala s fanti. Gospodinja bi jo zatožila svaku, in ta bi jo utegnil vzeti iz meščanske šole domov gori v Vilunjski graben k svetemu Florijanu. Franc je branil Ančki iti domov in oba sta jo hotela spremljati, dasi je Karli dobro vedel, da bi se ga Franc rad iznebil. Maščevati se je hotel nad Francem. Kakor vsakokrat, si je bil tudi danes takoj po kosilu del popolnoma čist trd ovratnik z lepo črno-belo pentljo in hitel proti meščanski šoli Gelike čakat. {{prelom strani}} Tam je bil tudi že Franc, sam, s prav takim ovratnikom in pentljo (po sestanku sta jih hitela oba spet domov odlagat), in mu prihajal naproti. »Imam ti nekaj povedati!« je dejal mrko. Karli je zazijal. »Bil sem snoči v kinu!« »Nu?« »Tudi Gelika je bila v kinu!« »Ali sta sedela skupaj? Ali je spet čez mene zabavljala?« »Ne!« Kako trdo je to zvenelo! »Ampak jaz sem ti storil veliko lumparijo, tebi in Ančki!« »Kaj?« »Da!« Franc je povesil glavo. »Gelika se je vedno primikala k meni ... in no ... poljubljala sva se.« »O — ti — ti — mrcini grdi ...!« To je bilo torej prijateljstvo, in taka je bila tudi ta frklja! »Pa to mi kar tako mirno poveš?« je naposled vprašal zelo ogorčen. »Ah kaj, tebi — to še ni nič — a Ančki, moji Ančki!« Tedaj si je mislil Karli prvič v svojem življenju povsem hladno tole: čemu pa je treba take reči sploh izčenčati? Ali bi ne bilo bolje, ako bi nihče nič ne izvedel! Kar je, to je, je dejal tisti, ki se je v hlače podelal! Ko pa se je potem prizibala Gelika mimo njega in nič hudega sluteča Ančka z njo pod roko, ga je prijela jeza, da bi bil najrajši strgal raz sebe ovratnik s pentljo vred in planil vanjo. Sedaj sta imela pač Franc in Ančka svoj obračun. In Karli se iz prve zlobe ni hotel umakniti, ker ni privoščil Francu sprave. Medtem je bila nastala pred njimi gneča in komedija. Stepla sta se bila dva berača. Mali Pumpergodlja, mestni občinski revež, ki je beračil vsak petek ter imel svoje stalne stranke, in zavaljeni Tereja, kmečki bebec, ki se je bil pritepel bogve odkod in beračil vselej in povsod, in sicer na ta način, da je prepeval svojo najlepšo in edino popevko: »Te — re — ja — te — re — ja«, in ljudje so se smejali spaku. Dobival je zato novce, kruha in še kakšno polovičko cigarete. Tepež je bil nastal zaradi Terejeve nelojalne konkurence. Ljudje pa so se smejali in ščuvali. »Hee ...«, se je zarezal Tereja, ko je pognal Pumpergodljo po tleh. Ves solzan se je pobral Pumpergodlja, zarjovel »ho!« in vrgel Tereji debel kamen v hrbet. Ta pa se ni mogel več braniti in »ha!« je zakričal Karli od radosti, ko je prisopel mestni policaj Edinec ter prijel Terejo za vrat, da ga odtira proti »kajhi«. »Kakšna surovost!« Ančkine oči so gledale prezirljivo in užaljeno. Franc, ki mu je trepetal smeh ob ustnicah, je dostojanstveno kimal. Karli je pokropan odšel. Ej — piš me v uh! Čemu bi se ne smel glasno smejati? Surovost? Kaj še! Tako se mora človek stepsti za svoje pravice! Mnogo lepše ko tisto zahrbtno spletkarjenje in lažnivo zavijanje, ako se sprimejo v brk. To je vsaj »bratski« tepež! Da — »bratski«, ker se ta beseda že toliko uporablja in zlorablja. Dovolj mu je tega »bratstva«. »Brat« doktor, »brat« ravnatelj in taki dični člani skupne »bratovščine« pač tebe, ti nekoristni, malovplivni, ušivi »bratec«, ne marajo poznati — nekoč, ako boš morda imel državljansko volilno pravico, boš deležen tega »bratstva« štirinajst dni pred volitvami, in potem spet — prosim respekt za nadaljnja tri leta. Zdaj pa po Geliko! [[File:Žvižg.png|left|Žvižg iz povesti Življenje za hrbtom Ljube Prenner]] je domenjeni žvižg. Potem pa pol ure čakanja v nanovo vzkipeli jezi. Gelika, okrogla, zdrava, živahna in hudomušna, priteče po stopnicah. »Kaj je?« vpraša jezavo. »Kje si bila snoči?« »Nikjer!« »Nisi bila v kinu?« »Da, v kinu sem bila!« »S kom?« »Sama.« »To je preveč! Ti se me upaš tako nesramno nalagati?« »Sama sem bila! Vprašaj Franca! On me je videl!« »Ti! Ti — da, Franc! Ali si se morda s kom drugim poljubovala?« »To ni res! Laž! Same laži! On me je nadlegoval, rinil vame in me vlekel k sebi! Jaz vendar nisem mogla vpiti: »Na pomoč!« ali pa: »Karli! Karli!« — obe učiteljici sta bili tam!« »Nadlegoval te je! Tako?« »Da — in jaz sem mu rekla, le počaj, Karli ti jih jutri že naloži, sladkih in kislih! Ali ga boš?« »Bom! Prmejduš!« Seveda je šel potem srečen domov. Na stopnicah je dobil še poljub. Vzeti si je hotel še drugega, pa je rekla, da ne, ga odločno odrinila in stekla. Naj ji bo! Ah, ko bi mogel sedaj to komu zaupati. Tako težko je nositi srečo! In on je sedajle srečen — kljub Anamariji. Napisati se to ne da — moral bi s kom (govoriti! S Francem? Ne! Škoda, da ne, ampak z njim pa sedaj res ni mogoče. Komu neki je pripovedovala teta Malči: Ali ni imela res nikogar? In Gelika? In Anamarija? A napisati tega spet ne moreš tako, kakor bi hotel, kakor govoriš s Francem ali s Hajnetom ali z Brankom. To je treba lepo zaokrožiti — misel položiti v lepe, zveneče, bralcu prijetne in imponirajoče besede in jih strniti v stavek. O teti bi na primer dejal: Naša teta Malči je uboga reva, ker ni imela fanta, niti poljubov in tako naprej, vsega tistega, kar se zdi meni tako presneto lepo. Pisati pa bi moral takole: Tiho je polzelo njeno življenje v počasnem, enakomernem toku. Nekdanja hrepenenja, nekdanje želje so bile utonile v solzah. Te solze so izprale srce in na njega dno se je pogreznilo vse, kar je bilo nekoč življenja vrednega, da tam počiva kakor zaklad v jezeru. O Anamarija! Ljubim te! Ti nisi lepa, a zame si najlepša, nisi dama zviška, a zame si najvišja, ti si le učiteljica meščanske šole, a meni si kraljica. Vem, da nisi angel, niti demonska čarovnica, a jaz sem ti vdan iz vsega srca in ne vem, kako se je to zgodilo. Poleg tebe ni nobene, tudi tiste male, neumne Gelike ne. Vedno bom mislil nate, vedno te bom moral ljubiti, in dasi je skoraj nemogoče, bom vendar v varljivem upanju pričakoval trenotka, ko se dogodi skoraj neverjetni čudež, da pade iskra moje ljubezni tudi v tvoje srce. In potem bi ne bilo več niti Majhna niti Gelike in nikogar več med nama. O ... in odtod dalje pa sploh misliti ne morem. Kaj šele, da bi o tem pisunil. Še pisma bi ti ne mogel napisati. Ne našel bi besed, zakaj vse bi bile progrde, preokorne in neokusne. Same napisane puhle čenče, ki bi ugajale kvečjemu kakšni Geliki. {{prelom strani}} O Geliki bi morda pisal: Ali jo ljubim? Mislim, da to še ni ljubezen, kar me draži in mika na tem zornem dekletu! Saj mi tudi vest prav nič ne očita, da hodim z njo, da ji pravim, da jo imam rad in da je le ona moje dekle, četudi ljubim le eno, edino Anamarijo. A tega in celo obojega vendar ne morem zaupati nikomur na tem svetu. Rekli bi mi hinavec in me zaničevali. Tako bi napisal. Geliko pa bo izkušal jutri na vsak način zvabiti na sestanek. Zadrhtel je. Privil jo bo k sebi, jo božal, poljubljal. Ah, saj bi tako rad, tako neznansko rad doživljal ljubezen, takšno, pravo — ne le samo misli in želje — tako živo, mlado, žareče dekle bi hotel imeti. Ljubico! A misliti bi hotel le na Anamarijo. In Gelika? Ah — z Geliko najbrž ne bo nič! Ko bi le ne bila tako presneto »zorna«! Hudir namalani! <center><b>*</b></center> Na trgu pred cerkvijo so se razšle. Gospodična Pepica Šribarjeva je stopila v hladno, v gotskem slogu obokano cerkev. Bila je visoka, ne presloka ženska v srednjih letih s presenetljivo pravilno oblikovanim obrazom silo mirnih potez. Vse, kar je slišala danes in tudi drugekrati v »čitalnem krožku« pri teti Malči, je zdrknilo preko njenega mišljenja kakor dež preko dobro zavarovane strehe. Niti najmanjši drobec dvoma ni prodrl kdaj do njenega srca. Cvetlične lončke na oltarju majniške kraljice je bilo treba še malo premakniti, prt zravnati in pogledati, ali imajo šmarnice v visokih vazah dovolj vode. Potem pa poklekniti in moliti. »Oče naš, vsemogočni Bog nebes in zemlje, Ti vladar vsega živega, posvečeno bodi tvoje sveto ime med nami nebogljenimi ljudmi — pridi k nam Tvoje kraljestvo, pridi k nam v teh razrvanih, težkih časih, polnih bede, grehov, solza in krivih prerokov, pridi k nam in napravi mir in red. Zgodi se Tvoja volja, o Bog, ker Ti že veš, kako je z nami, in boš tudi vse uredil tako, da bo prav — v nebesih in na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh, daj jesti vsem ljudem na svetu, o Bog, da bo mir med nami in zadovoljnost. In odpusti nam naše dolge, odpusti razbojnikom, tatovom, goljufom, grešnicam in zapeljivcem in daj jim moči, da najdejo pot do Tebe, in odpusti nam vsem, kar smo zagrešili, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, kakor jim vsaj hočemo odpuščati, kolikor je dano človeški naturi. Daj trdim srcem milost, da spoznajo svojo zakrknjenost in da odpuste tistim, ki so jih žalili. Daj, ljubi Bog, vsem ljudem spoznanje, da je vsako sovraštvo vnebovpijoč greh in da nobena stvar, nobeno še tako ognjevito navdušenje, iz sovraštva porojeno, ne more nositi Tvojega blagoslova. Ne uvedi nas v izkušnjavo, ne vrzi med nas zlata in oblasti, usmili se nas, ki se tako radi polakomnimo denarja, časti in moči, in reši nas vsega hudega, gladu in obupa, vojske in napuha, ker le Ti si moč in oblast, si ljubezen in večnost. Amen. « »Zdrava Marija, kraljica moja, milosti polna ...« Ko je stopila iz cerkve, je pogledala na stolpno uro. Še pol ure je časa do Šmarnic. Ravno dovolj za obisk v ubožnici. Pročelje ubožnice je bilo lepo belo poslikano, streha nova, na oknih cvetlična lončki. A notranjost je bila hladna in odbijajoča, smrdeča po trohnobi in plesnobi — mrtvašnica za žive ljudi. Na kamenitih stopnicah je sedel berač Pumpergodlja in pripovedoval počasi in hrope svoj doživljaj s Terejo. Poslušale so ga kratka Tona, ki je držala v naročju svojo kuro, košata Lena, ki je pri molitvi tako šušljala, da jo je vsa cerkev slišala, škiljava Mica, ki je baje sedela v »kajhi« sedem let, ker je bila zastrupila svojega moža z mišnico, in pobožna Anika, ki je nosila očala in bila nekoč farovška kuharica. Ko je končal svojo povest z zlobnim smehljajem, češ, sredi hrbta ga je zadel kamen in sedaj je dedec v »kajhi«, ga je gospodična Pepica posvarila: »To pa ni lepo, Pumpergodlja, da ste tako nevoščljivi. Pa tudi tepsti se ne smete — tega Bog pač ne vidi rad!« Pumpergodlja je izpod hriba zazijal v Pepico. Zmajal je z glavo. Tako dobra je sicer ta ženska, vsakomur pomaga, a pri pravi pameti ne more biti, ko ne razume, da se sme in mora vsak za svoje pravice zavzemati tudi s pestjo. Na svetu je pač vse na to napeljano ... <center><b>*</b></center> Gospa Pahernikova je stopila v Vobachovo gostilno, kjer je, kakor vsak dan, pri pivu sedel njen mož lekarnar v običajni družbi poštarja, postajenačelnika, advokata Žnidarja, notarja in sodnega adjunkta. »No, milostiva, jutri zvečer se pač vidimo v »Društvenem domu«? je vprašal notar. »Kaj pa bo spet?« se je začuden oglasil postajenačelnik. »Ali še tega ne veste? Literarni večer! Moj koncipient bo glavni recitator! Vse v stilu! Učitelj Majhen vodi vso stvar in si silo prizadeva. Tudi Kolenčeva je poleg, in celo novi doktor bo baje nastopil.« »Take traparije nam je prav treba!« Postajenačelnik je bil predstavnik principov in sovražnik poezije. »Kdo jih bo poslušal? Slabo mi postaja, ako bi moral čitati take izlive, kaj šele, da bi jih hodil poslušat in plačeval vstopnino. Burke naj spravijo na oder, take, da se jim bomo smejali, ne pa vedno te solzave drame. Jaz že ne bom gledal nobene več. Za naše občinstvo so burke in ljudske igre. Sedaj pa celo tak literarni večer! To je za Ljubljano, tam se še dobe ljudje, ki hodijo kaj takega poslušat, ne pa pri nas …« »Ali prosim vas, gospod, kultura …« »V uh me naj pišejo s svojo kulturo, če naj ob njej poginem od dolgega časa ... brr!« »Jaz žal tudi ne pojdem ...« je pristavila lekarnarjeva. »Prav imate, gospa!« »Zakaj pa ne, srček? Saj veš, da bi bili naši mladi prireditelji silo užaljeni? Čemu torej spet zamero? Ako ti bo pa kaki dve uri dolgčas, bomo pač potem imeli veselo družbo — saj pridejo gospoda tudi, kajne?« »Jaz že ne, rajši berem doma še enkrat 'Švejka'!« »O — saj ne rečem, da ne pojdem zaradi predavanj. Jaz se celo živahno zanimam za sodobno literaturo. Ali čemu bi morala tam igrati »Pepelko«. Mina mi je pravila, da sta si gospa Gobčeva in Bendetova nabavili obleke v stilu prireditve. Takih razstav se žal ne morem udeleževati!« {{prelom strani}} »Ej, milostiva, to pa vendar ne sme odIočati,« je pomirjeval sodnik. »Moja žena bo imela svojo staro svileno haljo od lanskega leta.« »Verjamem, ampak samo povejte mi ali je to prav, da se te dame tako šopirijo? Gospa Gobezdarjeva si je celo naročila za ves dan šiviljo iz Maribora. Sicer pa —saj vemo, kako je, ako se začnejo parveniji razkazovati! Kaj pa so bile prej? Prodajalke in kontoristke! Še na misel mi ne pride, da bi se družila s takimi! Jaz že ne!« »Odtod njih okus!« Poštar je hotel biti vljuden, in gospa Pahernikova mu je bila zato res hvaležna. Razpravljali so o okusu, in končno je gospod soprog obljubil, da dobi še ta mesec novo obleko in klobuk. Ko se je sodnik poslovil, so si vsi razen postajenačelnika obljubili veselje svidenja za jutrišnji večer v »Društvenem domu«. Poštar in postajenačelnik sta imela isto pot. Poštar je molčal, oni pa se je razjaril. »Hvala Bogu, da ne pojdem. Moja stara nima niti ene svilene kikle! Mi imamo otroke in skrbi! Ta presneta frakarija pa, ali jih vidiš, kako se imajo radi med seboj! Misliš, da pojdejo ti tja dol zaradi tistih recitacij! Svojo baharijo bodo nesli dol, sedeli bodo tam in poslušali kakor farizeji in pismouki v templju, razumeli pa toliko ko naša mačka. In nazadnje se bodo spravili skupaj, dedci bodo politizirali, babnice pa se druga drugo prav hinavsko občudovale in na tihem škripale od jeze in zavisti. Vrag naj vzame vso zalego! Pa lahko noč!« Poštar je prijazno odzdravil in šel svojo pot. Bil je previden človek. <center><b>*</b></center> Pri Vobachu v gostilniški sobi ob peči, ki je grela tudi tako imenovano »boljšo« sobo, so sedeli težaki in čakali na večerjo. Nekaj časa že so prisluškovali pogovoru lekarnarjeve družbe. »AIi jo slišiš, Tonč?« je zašepetal dolgi Jože. »Baba pravi, da nima kaj obleči. Ali ima tvoja Mirna take gvante, a?« »Kaj, gvant!« se je zasmejal dobrodušni Tonč. »Ampak klobuki, ti ga pihnejo. Takšna je, kakor bi imela ponevco na glavi. Takšna, kakor je ta Gobčinja, bi bila še moja Mima tudi, četudi ima z menoj vred štirideset k rižev na rami. Saj pravim, če baba znori, je hujša ko vrag. Noče videti, da se stara — rajši se spre z vsem svetom. Mlada punca, če je fletna. si lahko povezne pisker na glavo, pa bo še zmerom čedna za oko. Star kres pa, čimbolj se šemi, grši je. Saj bi se nemara še naše tudi, pa je komaj za sol in za kruh ...« »Prmejduš!« je vzkliknil mladi Hanza izzivalno, »čeprav imajo denar, obrazov si pa le ne morejo novih kupiti! To pa je moja Ančka stokrat lepša brez tiste maže po licu, čeprav je le uboga šivilja ...« »Le da ti je kak frakar ne zapelje …«, ga je dražil stari Tonč. »Ubijem ga!« je dejal Hanza trdo. »Vse so enake«, se je zarezal Tonč. »Denar in lepa obleka ugajata vsaki. Ženska pa je vendarle ženska in radi jih imamo vendarle.« »Pustita te prazne čenče!« je za mrmral Jože. Jože je bil mizar, še mlad, vnet socialist in priden bralec. »Ali slišita, kako zabavljajo čez one? To bi bilo treba malo podkuriti. Nekaj anonimnih pisem, pa so si v laseh.« Obrnil se je vstran in dejal glasno: »To ni nič čudnega, če reveži kolnejo bogataše, in bi bilo tudi presneto čudno in pasje, ko bi jih ne. Ampak pripraviti te hudiče do tega, da se zravsajo med seboj, to bi bil užitek. To bi bila prava zasluga ...« »... za narodov blagor!« je končal Karli, ki je bil prej vstopil. »Hajd na delo, kdo ima kuj korajže …?« <center><b>*</b></center> Dolinarjeva je bila pozabila iti na pošto vprašat, ali so došle naročene knjige. Zdaj je bilo že prepozno. Ogledovala se je po sobi. Nikjer ničesar, za kar bi mogla prijeti. Zvezki so korigirani, vse je pospravljeno, vse je v redu. In zunaj je pomladanski večer. In ona ima pet in trideset let. Ali naj bi šla k Šmarnicam? Kaj bi tam? Moliti ne more, Šmarnice poslušati še manj, obraze ljudi pa je videla že tolikokrat. Ali bi šla na izprehod? S kom? Spet sama? Vsak večer sama? Vedno je sama. Kako da za vraga ni pomislila prej na to, da bi šla na pošto po knjige! Zagledala se je v ogledalo. Izprva nehote, ker ga je hotela položiti na mesto. Pozorno je ogledovala svoj obraz, oči, mežikajoče in nejasne za ostrimi lečami, poteze okrog ust globoko zarezane. Kakor stara sova, ki hoče biti poosebljena učenost! Nikdar ni bila mikavna. Zato je pobegnila pred seboj v to masko. Da bi se ne silila kam, kjer bi bila drugim v zasmeh in napotje. »Rožice cveto, ptičice pojo —« hu, sram te bodi, stara škatla! Še tega je treba! FrühIingserwachen im Altweibersommer! K večerji pa nocoj ne pojde. Se ji ne da. Poiskala si je napol zdrobljeno cigareto — zadnjo za danes. Pet jih sme na dan pokaditi, in treba se je držati reda! Zleknila se je na zofo. Ogorek je žarel v mraku. Učenke četrtega razreda se menda že izprehajajo po večerji z dvomljivimi kavalirji. Treba jih bo ostro prijeti, te frklje neumne ... Pač pa je hitela k Marnu na večerjo Anamarija Kolenčeva. Tam bo Majhen in tam bo tudi doktor Janko Povoden. ==III.== Pod Uršičevim kozolcem je bila čitalniška veselica. In kaj bi ljudje delali popoldne na taki veselici, ako bi ne bilo igre? Presneto dolgočasno bi jim bilo! A v tem kozolcu je bil postavljen tudi zasilni oder. Tramovje ob strani je bilo pokrito s plahtami, prav tako tudi iz desak zbiti strop, da bi ne zdrkali seneni šopi na glave igralcev in gledalcev. Kaditi ni bilo prepovedano. »V mesto pojdemo na igro,« so dejali okoličani, in popoldne so zdrdrali koleslji in lojtrnice po hrapavi, izvoženi cesti od Svetega Lenarta, iz Šmartna, Zaplane in Št. Andreja proti Podgorici. »Pojdemo na igro!« so dejali tudi Jožeti in Anze svojim ljubicam in tovarišem. {{prelom strani}} Prišli so in napolnili prostore — boljši kmetje v drugem, vsi ostali pa v tretjem redu, kjer se ni sedelo na stolih, ampak na svežih smrekovih deskah, položenih na prazne sodčke od piva. Igrali so »Legijonarje«. Občinstvo na stolih prvega reda (za prvo vrsto si jih je bil odbor izposodil iz sejne dvorane Okrajne hranilnice) je bila podgoriška »elita«. Priljudno se smehljajoče so sedele tu dame in le nekaj gospodov. Večino sedežev pa so imeli že bolj odrasli otroci imenitnih Podgoričanov, ki so tako zastopali svoje očete. Ti so se v ozadju v šatorih za vino ali pivo zabavali s politiziranjem, opravljanjem in s točajkami. Za elitne kroge (razen mlajših članov) je bila udeležba takih predstav le nerodna narodna dolžnost. Za drugi in tretji red in za zastonjkarje zadaj na plankah pa je bila užitek. »Hov!« je vzdihnila mehkočutna kuharica v velikem klobuku in debele solze so ji kapale na rdeča lica, ko je umirala na odru Basajeva ljubica, in Hanza je krepkeje stisnil svojo Ančko k sebi. Le Jože je izjavil, da so vsi skupaj osli, da gredo prostovoljno na vojsko, in da bi že davno ne bilo nobenih vojska več, ako bi se vedno spet ne našli taki otročji gizdalini, ki bi nasedali nekaterim hujskačem in svoji častihlepnosti. Žarel je od jeze in sledil dogodkom na odru z vsem srcem, dasi sovražnim, in si dajal duška z vzkliki, kakor: »Vidiš, vidiš svinjarijo!« in drugimi Zaničljivimi opombami. Debelemu Zoriču iz Zaplan je bil najbolj po volji krojač Jež in zasmejal se je, kakor bi iz puške ustrelil, in se potem še razjezil nad opominom svoje, v samostanu vzgojene hčerke, ki ji je bilo očetovo prostaško vedenje nerodno vpričo gospode tu spredaj. Kaj bi se ne smel smejati, saj je plačal vstopnino. »Če pa komu ni po volji, pa denar nazaj in pojdem!« Ta hvaležna dovzetnost srednjih in zadnjih vrst je vezala igralce nase, da so lahko živeli v svojih besedah in prizorih, sicer bi bili pač otrpnili pred hladno ravnodušnostjo tu spredaj, ki jo je zdaj pa zdaj premotil s prisrčnimi izbruhi ostalega občinstva vezan, navdušen otroški smeh. <center><b>*</b></center> Odmor. Vse je hitelo k »srečolovu«, temu neogibnemu rekvizitu narodnih veselic. V šupi, priključeni k odru, je bila garderoba igralcev. Legijonarji, kmetje, sodniki in njih dame so se prerivali po ozkem prostoru, ta je brskal med kuponi oblek, oni si je nekaj popravljal, tretji je klical režiserja, četrti suflerko, oni je hotel imeti brivca, da mu popravi umetno brado, neka gospodična je vsakega prosila za ogledalo, druga je izpraševala, ali ni videl kdo njene pahljače. Kaj bo rekla »omama«, ki ima to pahljačo še od svojega prvega plesa, če je več ne dobi nazaj. Nikdar več kaj takega! Brivec, ki je imel na povezujem kadi svoje priprave za maskiranje, se je krepčal z vrčkom piva. Ves zmeden je tekal režiser Majhen z odra v garderobo in iz garderobe na oder, kričal, mahal in dajal povelja, kako se imajo postaviti kulise za naslednje dejanje. Na ostankih starega voza so sedeli Franc, Karli ter dijaka Hajne in Branko v družbi učitelja Lebna, ki jim je natakal vina. Vsi so bili legijonarji Kritizirali so doktorja Povodna, slonečega ob vratih šupe, in se pogovarjali s Kolenčevo, ki je danes podajala vlogo Lavre, in z Dolinarjevo, ki je suflirala. »Kar je on danes, bova midva v nekaj letih tudi«, je samozavestno trdil Branko Flerin. »Zaradi tega se mu ni treba tako držati!« »Pa tudi ko bi ne bila,« je odvrnil Leben trdno, »kaj potem? Noben človek na svetu si nima pravice domišljati, da je bogvekaj več od drugega.« »Tako je!« je pritrdil Franc veselo, Branko in Hanjč sta le kimala, Karli pa je od strani opazoval Povodna, s katerim bi se bil silo rad bliže seznanil. »Ženske«, je nadaljeval Leben kolikor mogoče hladno, »so druge vrste ljudje. Njim že samo po sebi strašno imponira čedna figura, pa če je v njej kaj pameti in srca ali ne, a tak lep naslovček povrhu — hu — to je pa že davno dovolj, da se vanj zaljubi.« Karli je vstal in odšel, kakor bi moral še kaj poiskati. Oni so govorili dalje. Drag mu je bil Leben. Njegov dolgi, koščeni obraz z ostrimi očmi, njegova govorica, kratka in kmečko robata, ves človek v svojem mišljenju in nehanju — upornik. Zanj je bil Lojze Leben lik krepostnega človeka, živo nasprotje podgoriških »elitnikov« Bendeta, Verderberja in Gobezdarja, ki se jih je bilo prijelo ime »frakarji« in ki jih je Karli sovražil. To pot ni mogel z njim. Prisiljeno se je z njim. posmehoval Povodnu, in še to je bila laž. Kolebal je v svojem občutju med njim in Povodnom. Lebna je imel rad in Povodna bi tudi imel rad, morda še rajši ko Lebna. Privlačila ga je njegova negovana zunanjost, njegov ozki, vedno nekoliko nasmejani obraz in tisti val prikupjivosti, ki ga je oni izžareval. Vidiš človeka, ne veš, kaj je — morda zveš pozneje —a kljub temu se ne iznebiš občutka, ki si ga imel ob prvem srečanju z njim. Ko se je zbudilo tvoje zanimanje in si ga gledal, še nisi izpregovoril z njim besede, pa se ti je zdelo, da te nagiba k njemu — ali v drugem primeru odbija od njega — nekaj, kar nevidno obdaja in izpolnjuje vso njegovo pojavo, neka zmes strnjene osebne nestrpnosti, ki je tebi na človeku draga ali zoprna. Ali ga zasovražiš, ne da bi mogel natanko reči, zakaj, in ne moreš ostati ravnodušen; tako rad bi mu zabrusil v obraz vse, kar mu gre, dasi prav za prav ne veš, kaj bi mu očital. Jeziš se nanj. »Nič mi ni storil,« porečeš sebi v opravičilo drugim, »a jaz ga ne moreni videti!« Ali pa stojiš pred njim, neroden in zmeden, rad bi govoril z njim, rad bi mu bil bliže od drugih, rad bi mu pokazal, da bi bil vreden njegovega prijateljstva. Stokrat je imel zamišljen pravi pogovor in si izbral zase prikupjive, pametne besede, in Povoden jih je prijazno sprejemal in tovariško ljubeznivo odgovarjal. Ko pa gre zares, stojiš pred človekom, ki je zavit v tuje, visoko dostojanstvo. Ti pa se jeziš nase in ne moreš izdaviti pametne besede iz sebe. Karli je poškilil nazaj k Lebnu. Oglašala se mu je vest tudi zaradi njega. Ali ne izdaja s tem korakom v Povodnovo bližino Lebna, ki onega očividno »ne more«. Prav tedaj sta odšli Dolinarjeva in Kolenčeva, sprijeti pod roko, proti vhodu na oder in pustili Povodna samega. Ta je imel cigareto v rahlo nasmejanih ustih in tipal po žepih za vžigalicami. Karli je naglo pograbil vžigalice brivcu izpred nosa, poskočil k onemu in mu ponudil ognja. »Hvala!« je dejal Povoden. Še pogledal ga ni prav. {{prelom strani}} »Ali še mislite kaj na svoja gimnazijska leta, gospod doktor?« se je nerodno oprijel Karli. Ta pred njim je bil vendar akademik, bivši študent, bivši gimnazijec in on — Karli — je tudi bivši gimnazijec — tu je tista zveza med njima. In toliko da mu ni pričel deklamirati: »Gallia omnis divisa est in partes tres, quarum unam ...« ali pa »Aurea prima sata est aetas, qui vindice nullo, sponte sua, sine lege fidem rectumque colebat ...« »Kako, prosim?« je raztreseno vprašal Povoden. Zamislil se je bil v Anamarijo. Kako da se mu je naenkrat zdelo škoda tega dekleta za Vladka Majlina. Ali je bilo vse zanimanje zanjo le plod podgoriškega dolgočasja? Poldrugo leto ga je že imela Podgorica. Na deklico, ki se je hotel nekoč z njo poročiti, so ga vezale le še rahle, rahle niti — vsiljiva dolžnost zavesti — dane besede — in rahel, hvaležen spomin. Nič več! Podgorica s svojim primarijem doktorjem Sušcem, družba pri Marnu in Vobachu, čitalnica, nekaj knjig in nekaj ponočnih pustolovščin, nekaj poklicne tragike, malomestne senzacije in afere in solnce, vedro, ljubeznivo solnce podgoriške globeli — to je sedanje njegovo življenje. Sedaj pa še Anamarija! Včasih si je tako zelo želel ven iz vsega tega, ven v mesto, v široko, razgibano življenje, sedaj pa — ne še ... ne še proč odtod ... »Menim, da so gimnazijska leta tako lepa v svoji borbi za spoznanjem!« je zaupljivo in s svetlimi očmi pričel Karli vnovič. Povoden ga je osuplo premeril. Aha — da, da — Vobachov Karli -— barabica — falirano študentče — in tako naprej ... Kaj pa hoče? A — tako! — — O jej! »Jaz pa menim,« je ironično poudaril, »da postaja to sčasoma zelo nevažno in nezanimivo!« »Tako? Vam se zdi tako?« Karlija je bilo zelo sram. »Seveda! Taka nezrela študentarija je po navadi zaljubljena, navdušena in od sile cmerava. Hoče, hoče — pa ne ve, kaj! Solzi se in javka — pa ne ve prav, čemu! Pa to ni nič tako pretresljivega! Pozneje — moj dragi — pozneje morda ...« Na odru je zazvonilo. »Oprostite, prosim ...« se je nasmehnil deček prisiljeno. Povoden je pokimal in odšel v šupo. Karli pa se je nalašč naslonil ob vrata — s hrbtom proti vhodu. Sedaj bi ne hotel srečati Lebnovih oči. O, sram te bodi, Karli! je pikala jeza v njem. In užaljenost! Ne važen si in nezanimiv, a se tak siliš ljudem pred nos. Vse tvoje dosedanje življenje, vse tvoje tako imenovane borbe, solze in zmage — niso vredne besede. Kaj bi torej govoril, to se pravi, čvekal! Molči lepo, »špegljaj« se v svoji pritlikavosti, odvadi se zažarevati kakor kmečka devica in počakaj, da postaneš važnejši. Takrat boš morda smel imeti tudi kakšno mnenje. Do tedaj pa poslušaj, kar govore pametni ljudje, in — čakaj! Vrag te vzemi, ti prekleti — »čakaj«! <center><b>*</b></center> Vrata vrtne ograje so zaškrtala. Drobni pesek na poti je škripal pod naglimi koraki. Strgalo za obutev je ostalo neopaženo, zamolklo so udarile hišne duri ob podboj. V sobi je bilo že mračno. Ob oknu je sedela teta Malči. Naočnike si je bila pomaknila na čelo in začudeno gledala svojo prepadlo mlado prijateljico. »Kaj ti je, Anamarija?« Bleda se je dekle sesedla na divan, nekaj časa strmela predse in potem zajokala, krčevito in bolestno. Teta Malči je počakala in celo odšla iz sobe. Lepo počasi je prišla potem nazaj s pecivom in likerjem, Anamarija pa si je prav tedaj otirala objokane oči. Morala se je nasmehniti tetki. Keksi in liker! »Hvala Bogu, da si prišla! Jezila sem se že na vas vse skupaj, ki veseljačite, ko sedim jaz kar naprej sama doma. Ne bi te bila pričakovala. Ako mi Karlija ne užalijo ali brcnejo v nos, bom spet sama, sem si mislila. Prav vesela sem, da si tu!« »In danes me tudi nihče ne spravi več nikamor. Tu pri tebi ostanem. Malči!« »Ali je igre že konec? Kako je bilo?« Anamariji se res ni dalo odgovarjati. »Kaj ti je, dete? Kaj so ti storili?« — O, teta Malči je bila vajena užaljenih src! Taki so kaj radi prihajali, pa če so se sicer tudi redkokdaj prikazali. Za tolažnico si najbolj pripravna, Malči! Vsaj nekaj! »Kaj se res ne misliš vrniti na veselico? Kaj pa je bilo? Kdo te je užalil? Majhen?« »Seveda, on! Ali je še kje na svetu tak surov in neumen človek?« »Aj, a j! To sta se najbrže spet z doktorjem prelepo gledala? Preveč sta se vživela v svoji vlogi!« »Prosim te, Malči — ali misli ta norec, da mora biti ženska res sužnja? Saj sem skoraj vsak dan v njegovi družbi, zaradi ljubega miru si nikogar več ne upam pogledati — ali se res z njegovim najboljšim prijateljem ne smem več pogovarjati in malo nasmejati?« »No, no. malo si se zagledala v doktorja, saj to res ni nič tako slabega in hudega ...« »Nisem se, prosim! A Majhna pustim takoj! Nikdar ne bom več govorila s tem človekom. Nihče na svetu me nima pravice suvati in zmerjati, zmerjati tako prostaško ...!« Zajokala je. »O, ta je pa grobijan! Sedaj mu je prav gotovo že silo žal ...« »Da! In jutri me bo prosil odpuščanja, kleče in joka je. Grozil bo, da se ustreli! Fuj! Ne maram ga več! Ne! Fuj!« »Ali misliš, da je doktor kaj boljši?« »Čemu me vedno dražiš z doktorjem? Boljši? Moški je pač! Pametnejši vsekakor! Tako surov ni in taka šlapa jezava tudi ne!« »Zelo zaljubljen vase in neodkrit. Kako da še ni povedal nikomur, da je zaročen?« »Zaročen? Kaj ti vsega ne zveš! To so si prav gotovo le podgoriške čenče izmislile. Repičke morda?« »Ah, Anamarija ...« Nekaj časa sta obe molčali. »Kar odpusti Vladku, bo najbolje ...« »Ne! Saj vem, da ni vse tako na svetu ... Pa če že mora biti tako, hočem vsaj trdnega človeka, vsaj sled značaja. Vladko pa — oh! — vihrav, omahljiv, vedno bolj omejen in posurovel v tej pijandurski družbi — ne morem ga več imeti rada — ne morem ...« {{prelom strani}} »Verjemi, otrok, da je še dovolj dober človek! Življenje pač ni lepo! Prav gotovo ne! — Vzemi no kekse — in Karli je oni dan pozabil par cigaret tu pri meni. Bog ve kako fine gotovo niso — prav toliko, da se malo pomiriš. Zunaj v salonu jih ima …« Anamariji je ostal drobec peciva nepregriznjen med zobmi. Zaročen? Zastrmela je v steno. Oči so se ji zasolzile ... <center><b>*</b></center> Dvajset dreves za vodo, nekaj grmovja, pet klopi in slabo izpeljana, edina pot kakih štiri sto korakov, temu se pravi v Podgorici — mestni park. V tem parku je bila trda tema. Skoraj ob vsakem koraku je zadel ob korenino. Kje neki ga je čakala? Ob prvi klopi je hotel posvetiti z vžigalico, pa mu jo je nekdo upihnil in siknil: »Izgini!« Prišel je do druge, obstal, nekaj opazil in šel mimo. Sami parčki — povsod parčki! Previdno je stisnil izza zob: »Karli!« se je odzval napol tih odgovor. »Kod hodiš tako dolgo?« Bila je tik poleg njega. »Marija, kako me je bilo strah. Ves čas nekaj šušlja in hodi tod okrog! Marija, če me kdo vidi!« Da, nocoj se je treba posloviti. Gelika odide. Morda je nikdar več ne bo videl. Luna sicer ne sveti in ljubica tudi ne spi — nič zato. Slovo je le romantično in bridko. »Karli! Hitro, hitro — meni se mudi! Kaj poreko naši?« »Ah, Gelika! Sedaj, v uri slovesa, ti hodijo vaši ljudje po glavi! Žal ti je najbrže, da si prišla, Gelika, in jaz — jaz naj ostanem zdaj sam? Poglej mi vendar še enkrat v oči.« »Saj gledam, ko pa je taka tema!« Se je nasmehnila deklica in mu položila roko na ramo. »Ali boš kaj mislil name, Karli?« Poljub. Še dva. Še — — nič več. »Sedaj pa moram res iti! Karli! Zbogom! Dobro se imej! In piši mi — čuješ — mnogo in lepo! No, ne bodi žalosten — ne, ne, ne spremljaj me, če te kdo vidi — adijo, Karli! Marija, če me naši že iščejo dijo!« Sedaj pa gre in leti proč! Kaj je bilo to? Ali je prišel sploh do besede? Ali je imel kaj od tega? Ali je še ostalo kaj v njem od teh poljubov? Pisati, pisati — zmerom le pisati! Ali je bilo to sploh slovo? To naj bi bila ljubezen? — To naj bo tista blažena mladost? — Marija, če me {{razprto|naši}} vidijo! — Prava figa bi ji moralo biti — naj jo pa vidijo! Uf! In Anamarija? Ah, tej sedaj doktor ugaja. Ta naduti, neumni, stokrat prekleti dohtar! O Anamarija — — O Gelika, ti »zorna« deklica! Vedno bliže je prihajal h kozolcu. Godba je zavijala zaljubljene valčke, razsvetljava je imenitno funkcionirala, narodnjaki so se naslajali ob lastnih besedah in drugih dobrotah in vse je bilo veselo. Plesali so, da se je kar kadilo, pili in prepevali — na raznih koncih — vsaka družba po svoje. Tako je tudi prav — čemu pa imamo narodne veselice! Ob vinu je našel tudi Franca. Ta mu je pričel že po drugem pol litru praviti, ne — deklamirati o svojem slovesu z Ančko. O, kako čuvstveno je bilo to slovo! Kaj takega je bilo težko poslušati! Ko je šel po tretji polič, je ostal kar pri šatoru, sedel na planke in se pričel dobrikati gospe Bendetovi, češ da je jasno pomladansko nebo v primeri z njenimi očmi le klavrna sejmarska »plahta«. Drugi dan ni znal natanko povedati, kako je bil prišel domov. Franc, Hanjč in Branko so bili menda tudi poleg. <center><b>*</b></center> Na mizi igralcev je stala »katra« (petlitrska steklenica). Rajko Flerin je bil povedal zdravičko, roke so se iztegovale, da bi trčile s kozarci. »Cenk!« sta trčila kozarca. Roki, ki sta se bili skoraj dotaknili z robom dlani, sta se spet oddalili druga od druge. Majhnova roka je bila velika, koščena in kruta, Povodnova skrbno negovana in bela, a le navidezno mehka. Oči so se zadele — ostro kakor cvenk kozarcev. Oboje so vpraševale. »Varuj se! Ako mi hočeš prevzeti dekleta — je konec prijateljstva. Ubijem te, lopov, če se ne varam. Varuj se!« »Ali že slutiš? No — in? Kaj mi pa hočeš? Ali misliš, da si močnejši? Ali misliš, da se ne bom znal braniti, kali?« »Na zdravje, Vladko!« so izpregovorila usta. »Na zdravje, Janko!« Drugi odhajajo na plesišče. Vprašanje je blizu. »Ali ne boš plesal, Janko?« »Se mi ne dab Odkritosrčen odgovor, a zato nič manj sumljiv. »Meni tudi ne! Z jezil sem se!« Nič odgovora. Bog obvaruj kaj o Anamariji — niti besede! Molk je zgovornejši od besede. Besede te je sram. Ali nekaj moraš vendar povedati! Toliko, da ve! Toliko, da ga malo pičiš. Morda se izda. Saj tudi ne moreš — molčati. Če je še prijatelj, če je poštenjak — o, potem bo še vse dobro! Tudi zameril ne bo! Jasno hočem videti, Janko, prijatelj ... Nasmehnil se je. To ne gre kar tako, hej, ti, Janko ... Povoden si je dal opravka s cigareto. Sedaj pride, kar mora priti — le mirno kri! Samo ne odnehati! Mirno ... »Nagajali ste mi pri igri!« se je nasmehnil. »Veš, nikdar več ne prevzamem režije! Povsod se morajo igralci pokoravati režiserju. Pri nas pa za vsako besedo velika užaljenost. Vlogo mi vrže nazaj in — gre. Gospodična gredo stran! Njej ni treba igrati, če noče! Sredi predstave bi mi ušla. Naj le ima sramoto režiser — surovina!« »Morda pa res preveč hruliš?« »Kdo hruli? Jaz — da hrulim? Koga sem še jaz kdaj nahrulil? Napake bom vendar smel popravljati. Vi pa seveda takoj vsi okrog vsake užaljene princese — oh revica — potolaži se! Prosimo te lepo, ostani — ne hodi stran! Žrtvuj se, sirota uboga — nam na ljubo ne delaj škandala in nas obvaruj blamaže — saj vsi vemo, kakšen človek je ta Vlado — da — seveda — vsaka žaba se vtika v moje privatne zadeve. A meni je dovolj tega. Vsega mi je dovolj! Pojdite k vragu — vsi skupaj!« Zadnje besede je besno zakričal Povodnu v obraz. »Meni pa je dovolj tvojih komedij!« je odvrnil Povoden hladno in vstal izza mize. Občutek poraza v tem slepomišenju okrog jedra je razjaril Majhna še bolj. To in zavest, da je upravičenost njegovega ljubosumja dognana stvar. »Le pojdi!« je zakričal za njim. »Zdaj se poznava! Le pojdi ... k njej!« je še naglo pogoltnil. {{prelom strani}} Povoden ni šel daleč. Dobro je čutil Majhna, ki je šel za njim, njegove poglede v svojem hrbtu, njegove grožnje in namene. Klicali so ga k vinskemu šatoru. Ing. Šani Marn ga je vabil, živahno mahajoč z rokami. Čemu bi ne stopil tja, kjer so bili pri vsem svojem neumnem dostojanstvu in debelosti danes tako razgibani in veseli. Da, da — to je štajersko vince! <center><b>*</b></center> Berta Dolinarjeva je hotela neopaženo izginiti. Najbolje bo tako. Izginiti! Končati, preden bo prepozno. Lebnova žena je baje silno ljubosumna ženska. Sedaj pleše — in on tudi. Doktor Povoden se je drl za njo. Bil je že okajen — ta kozel. Temu je bilo tudi treba uganjati take neumnosti in mešati Anamariji glavo! Odrasel človek bi moral biti vendar že nekoliko resnejši, saj ni več študent! Da — da, čut odgovornosti — tega je treba imeti! Kaj neki Lebnu prihaja na misel? Bala se je njegove žene in se je ogibala. Čutila se je kriva. Že pred letom dni je opažala njegovo prav izredno pozornost proti sebi. Izprva se je čudila, odkod naenkrat to — potem se je nekaj časa jezila, češ, ali se norčuje iz nje, stare, zarjavele in sitne device? Bila je osorna z njim. In sedaj je spet pričel. Petkrat je plesala nocoj z njim. Sedaj pa le naglo domov — pri prihodnjem plesu bodo volile dame! Zašla je v temni »park«. Iskala je pot. Kako nerodno — ta njena grozna kratkovidnost! Za drevesi se je svetlikala luč nad mostom. Nekdo jo je prijel lahno pod roko. Leben! »Tako je prav! Bežati je treba pred nevarnostjo!« »Takoj se vrnite v kozolec. Lojze!« Sopla je naglo. »V kakšen renome me spravljate? Izginite takoj! Takoj!« »Zadeli ste pravi ton, Berta! Mene je res najlaže odpoditi z osornostjo! Sovražim ta vaš glas, če je tako grob, tako neznansko hladno surov! Hvala zanj!« Izginil je v temi! Spotikala se je nad koreninami. Toliko da ni padla. Tiho je zajokala. Moj Bog, kaj hoče ta človek od nje? Kaj pa hoče? Ali se mu blede? Ali se mu ne smilim? To je tista njegova neusmiljena trma — in jaz sem njegova — fiksna ideja — nič drugega — Lojze Leben, oženjen, pameten, v najboljših letih, in jaz — stara učiteljica! Aha — tu je most! <center><b>*</b></center> Nad mostom je svetila obločnica. Svetila je ljudem, ki so hodili tod mimo od veselice domov. Svetila je vsem pijancem, starim in mladim, velecenjenim in necenjenim, revnim in bogatim, tistim, ki so se napili iz jeze ali ljubosumnosti, in tudi tistim, ki so pili zaradi veselja. Svetila je vsem zaljubljencem, srečnim in nesrečnim, zvestim in nezvestim, dobrim in muhastim, združenim in osamljenim. Svetila je vsej častiti gospodi in njih damam, pa tudi običajnim dedcem in babam. Nihče se ni zmenil zanjo, še tisti zadnji ne, ki jim je svetila potrpežljivo do jutrnjega mraka. Potem pa je ugasnila v prvem solnčneni žarku. ==IV.== Mnogo se je že šušljalo po mestu ... A šele predvčerajšnjim se je na društveni deski pred občinsko pisarno pojavil plakat, da bo drevi izredni občni zbor čitalnice. Spored: Likvidacija. Likvidacija čitalnice! V čigavem interesu? Čemu prav za prav? Čitalnica je imela svoj lokal v Uršičevi gostilni. Prostora ni bilo mnogo, nekaj miz s stoli, nekaj časnikov na klinih in dve omari ob steni, v katerih je bila vsa čitalnična knjižnica. V nasprotju z običajno »podgoriško točnostjo« je bila soba že pred napovedano uro polna ljudi. Tudi Karli je stal v svojem kotu ob peči in oprezoval. Zdaj je bil v svojem devetnajstem letu, in kaj je bil? Vobachov Karli. Boljša baraba in pohajač. Vsekakor zelo malo! Odkod toliko ljudi, ki jih še nikdar ni bilo videti na čitalničnih občnih zborih? Vsi Gobezdarjevi in Gobčevi pomočniki in starejši vajenci, vsa Schieberjeva nakupovalna pisarna in celo nekaj njegovih delavcev, vsi podgoriški pisarji in razni sluge, častite dame v polnem številu. Kaj naj to pomeni? Tam sedi upokojeni profesor Našek. zagrenjen in osoren mož, poleg njega stari Šribar, šolski nadzornik Flerin, sodni svetnik Malič, gospod dekan Gomzej, doktor Žnidar, vodja podgoriške in okoliške SLS, in njegova običajna ožja družba. Pri drugi mizi so stikali glave dr. Bende, Verderber, sodni adjunkt dr. Sušeč, Schieber, Kambič, Marn, izkratka: vsa tako imenovana »frakarija«, ki je predstavljala tudi glavo JDS in odbor Sokola. Poleg teh sta bila tudi Majhen in njegov tovariš Megla. Leben je stal s Francem onostran omar. Mnogo članov je manjkalo. »O, ti prekleta nemarnosti je mrmral Leben. »Kako da jih ni?« »Užaljeni so, ker niso bili vabljeni. Kakor jaz ne!« je odvrnil Franc. Tam med Bendetom in Verderberjein se je vrtil debelkast gospod, starejši Žid, nizkega života in živahnih gest. To je bil gospod Moric Schieber, lesni veletrgovec. Govoril je osješko štokavščino. »Ja bum bacnil svakoga vun, ko ne dod je danas ovamo, da glasuje. Nema kod nas takvih popovaca. Popovce bi naši obesili na drveta za hozentregere — odma!« Take in enake je pravil gospod Schieber, ki je imel krasen grad na Kamnu. Pred dobrim letom so ga morali prodati bivši lastniki, zadolženi bratje in sestre pokojnega barona Rottenbacha. {{prelom strani}} In gospodje Gobec, Bende, Verderber, Gobezdar in drugi poslušajo in se uslužno smehljajo — kakor izvolite, milosti ji vi gospod Schieber — le glej jih, Lojze Leben, in se uči pameti! Zdaj prihajajo še Kambič, Sušeč in Šani Marn. »Pričnimo!« pravi gospod Verderber. Razni govorniki so razkladali slavno slovensko čitalniško preteklost raz svojih ramen in nakazovali nova pota. Večina, zlasti mladci, ki so bili danes prvič tu, je hrupno odobravala govoranco sokolskega staroste Bendeta. Da, da! Čitalnice so nepotrebne, postale so nesmiselne in odveč. Torej energičen prelom s preteklostjo in malo zdrave, pametne primesi sentimentalnosti slovesa. »Nova doba zahteva novih ljudi in novih načinov ljudskega prosvetljenja.« »Bravo! Živio!« »Kaj pa kriče ti mladiči?« se je razburjal Leben. »Od kdaj pa so ti člani čitalnice?« »Ali ste vsi za to, da se čitalnica likvidira?« »Seveda! Jasno! Živio! Ne! Kaj? Predrznost! Nesramnost! Mir! {{razprto|Mir}}! Pssst!« Hrupa ni hotelo biti konec. Tako ni šlo. »Kdo je proti? Tako bo bolje.« Dvignjenih rok je bilo precej, toda sešteli so jih le dvanajst. Kako to? »Prosim — niste več člani! Niste plačali članarine!« »Za vraga, saj ni bilo nikogar s polo k nam, da bi jo pobral!« »Je že tako, vsak naj se sam pobriga, kdaj ima plačati članarino.« Leben je bil rdeč kakor kuhan rak. Franc je klel, Vobachov Karli pa se je bridko smehljal. Vrag jih vzemi vse skupaj! Leben je govoril. Očital je odboru zahrbtnost, ugotovil nerodnosti pri sprejemanju novih članov, ki jih je imenoval »glasovalna živina«. To je vzbudilo ogorčen protest, Leben je še huje kričal in zahteval, da se skliče za prihodnji dan nov izredni občni zbor, h kateremu naj se povabijo vsi bivši in sedanji člani. Izglasovano — »ne«! Čitalnica se likvidira, premoženje dobi sokolsko društvo v Podgorici! »Živio Sokol!« »Živi o Orel!« so se drli drugi. A bili so sami olikani in boljši ljudje skupaj, zato se niso stepli in vsa borba se je omejila le na bolj ali manj glasne kritične opazke. Vstal je gospod profesor Našek, čudak in čemeren črnogled. Vsi so bili že kar naprej jezni. »Ali ta stara mora vseh odborovih sej, občnih zborov in javnih predavanj ni mogla ostati doma? Saj ni bil vabljen — pa je prišel in zdaj bo spet po svoji stari navadi prav peklensko drezal, drezal in pikal na vse strani.« Bolan je. Raka ima v grlu. Zato govori tako hreščeče in hripavo. »Doma bi ostal — zgaga!« Našek je še bolj ukrivil svoj sključeni hrbet, tako da je bilo videti redke sive lase na ploščatem temenu. Ko se je izkašljal, je dvignil svoj stari, razorani obraz. Oči so bile motne, brezbrižne. Visoko telo je razjedala bolezen, okrutna, neozdravljiva. Izpregovoril je. Hreščeče in hripavo. »Dragi čitalničarji! Da, čitalničarji po vaši volji le še nekaj minut. Prosim, naj vsak vsaj za teh nekaj minut izkuša opustiti svojo strankarsko zagrizenost in svojo osebno jezo name in naj izkuša — saj pravim, le izkuša — misliti za ped preko običajnega kroga. Saj vas res ne mislim nadlegovati s spomini na preteklost podgoriške čitalnice, ki sem jo pred dvajsetimi leti že rukal in pehal, da ni mogla dremati po mili volji. Poudarjam le eno. Bila je ustanovljena za {{razprto|vse}} Slovence. To dejstvo naj vam daje misliti zdaj, ko jo razdirate! Z njo razdirate rahle vezi, ki so nas družile — liberalce in klerikalce. Čitalnica bi padla — vam vsaj se zdi, da mora pasti, ker baje ni le odveč, ampak ker baje celo ovira napredek naroda. Pa to je vse skupaj le za teh nekaj glav tam, ki same še ne morejo misliti. Čitalnica mora pasti — po vašem — zato, da postane razdor oficielen! Danes se ne moremo videti več, danes se črtimo — se moramo črtiti, če smo zvesti in značajni Sokoli ali Orli — bratski objem in hejslovanska ljubezen prevratne dobe so le mučni spomini! Oblast, gospoda, kajne, to je novo geslo? Ali boj za sokolsko državo ali na drugi strani boj za klerikalno Slovenijo, Bog obvaruj kaj drugega! Le kadar gre za skupni profit kakega velikega podjetja — o, takrat pač kompromis! A čitalnica, kjer bi se lahko sestajali vsi Slovenci, si podali roke in še katero zapeli, ta mora proč! Živel razdor! Živel boj, živele nesramne osebne praske in živela korita, ki jih bo prav gotovo več, čim več bo cepitev! Gospoda, da! Boj za sporazum, kadar gre služiti domovini, je težak! Živio-kričanje je premalo, zmerjanje odpade — treba je presneto trdne, dobre volje, marljivosti in iznajdljivosti. Govoriti je premalo, še misliti je premalo, dobrikanje in hvalisanje tudi odpade — beseda 'delati' je zelo lepa, a v resnici je trda, zelo trda, — še trša pa je beseda 'služiti'. In to so še vedno le — besede, kaj šele njih uresničeni pomen! In čitalnica je bila pač najskromnejši poizkus, ki bi ga smela terjati domovina. Poizkusite, gospoda, poizkusite še enkrat, saj ste ob prevratu vedno nosili na ustih Gregorčičevo geslo: 'Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!'. Bog vas živi vse skupaj — oh da, oprostite gospodje od Sokola, ta pozdrav je za vaša ušesa morda celo žalitev! In jaz ne mislim nikogar žaliti in Gregorčič tega najbrže tudi ni mislil, ampak vas je prav lepo in ljubeznivo pozdravil s skromno prošnjo med vrsticami, ki je dandanes nihče več razumeti noče ali ne more. Poizkusite, kajti sicer ... Saj poznate tisti pregovor o tretjem, ki se smeje, če se prepirata dva. Posvaril sem vas — zdaj pa kakor vam je ljubo.« Našek je sedel. Zapičil je svoj pogled nekam v strop, kakor da noče videti učinka svojih besed. A ta učinek ni mogel biti bog veka j; kajti med prezirljivim smehljanjem, zmigavanjem ramen, kričanjem in krepkimi, visoko donečimi besedami je bila čitalnica pol ure pozneje črtana iz zaznamka podgoriških javnih društev. »Requiescat in pace!« je dejal stari Našek, vzel klobuk in šel. Ukrivljena je bila njegova hrbtenica in koraki so drseli po tlaku. Bilo je temno in Našek se je spotaknil. Saj res — palico je bil pozabil v čitalnici. Ne bo se vrnil tja — jutri bo poslal deklo ponjo. Ne bo se vrnil tja — nikdar več. {{prelom strani}} Tam notri so se prepirali in toliko da se niso stepli. Potem so šele odhajali, drug za drugim, nekateri v skupinah. Bende je bil ogorčen, dr. Žnidar je bil še bolj ogorčen, Leben je bil divji in gospod Schieber je bil še bolj divji, ker je bil na koncu vseh koncev prištorkljal v sobo pijani delavec Jože in se tam izkričal, češ: »Gospod Schieber me bo jutri vrgel iz službe, ker nocoj nisem prišel glasovat. Jaz pa imam že drugo službo, in gospod Schieber me lahko ...« Spravili so ga iz sobe in zunaj so se baje celo tepli. Potem ga je odvlekel policaj Edinec. Vse je bilo ogorčeno. Vsak je bil »sveto« jezenl Vsi so odšli in zadnji so celo pozabili utrniti luč. Soba je bila vsa zadimljena, na tleh so ležali stoli družno z ogorki vžigalic in čiki. Na mizah so stali prazni litri in ob njih kozarci z ostanki. Tam v kotu pa je slonela pozabljena Naškova palica. In to je bilo žalostno. »Ha!« je dejal Žnidar svojim pristašem. »Tile sokoski smrkavci, zdaj so se polakomnili čitalničnega premoženja. Naj ga imajo! Mi pa ostanemo, kakor smo bili, in videli bomo, kdo bo imel zadnjo besedo!« »Zmagali smo! « je dejal Bende pri Marnu. »Zdaj pa v boj! Zdaj bo videla ta klerikalna golazen, kaj se pravi biti 'Sokol'!« <center><b>*</b></center> Isto noč je Karli čepel na podstrešju. Ob svitu stare hlevske laterne je brskal po knjigah in papirjih. Našel jih je bil v stari skrinji, iz katere si je hotel vzeti svoj kovčeg. Nikdar jih ni iskal. Saj tudi ni vedel zanje, in oni dan, ko je skril kovčeg v skrinjo, se mu je preveč mudilo, da bi se mogel zmeniti zanje. To so bile šolske knjige njegovega brata Egona, ki se je bil med vojno ustrelil v Leobnu. Njemu je bilo tedaj dvanajst let. Brat Egon je bil pesnik in se je ustrelil baje zaradi neke ljubezni. Ustrelil — samo pomislite — ustrelil se je bil. Sam si je bil vzel življenje — tako — od danes na jutri. Ob tri četrt na šest je še živel, se gibal, gledal, ob šestih je bil — mrtev. Zaradi ljubezni! Tu se odpira Karliju nekaj velikega, nerazumljivega, nepojmljivega, kar je viselo nad njim prva leta po bratovi smrti kakor črn strah. Sedaj je le še iskal, krčevita iskal sled, po kateri bi našel pravo pot do bratovega zadnjega izdihljaja. Tetka ni hotela nič povedati. Ona je že vedela. Po nekih listih so bile natisnjene njegove pesmi. Toda Karli, ki jih je nekdaj čital, ni mogel verjeti tistim besedam. Tu so samo šolske knjige, počečkane in cunjaste, saj sta jih imela tudi Franči in Leo, bodoča gospodarja Vobachove baharije. Naj jima bo! Karliju je dovolj vsega. Njega ne bodo videli več. »Brat Egon — daj mi vsaj eno znamenje, kako je bilo s teboj! Gotovo so tudi tebe tako sekirali. Brat Egon, saj me nisi imel rad, pravo figo si se zmenil zame, smrkavec je bila tebi edina beseda zame. Šel si mimo mene, preko mene — nič toplega ni bilo med nama. Niti med nama, niti med menoj in onima dvema, niti med onima dvema in teboj. Mi nismo bratje. Mi se nimamo radi, in jaz tudi tebe nisem imel rad, ker me nisi maral, ker se nisi zmenil zame in ker si mi bil tuj. Žalil si me kakor vsi naši. A danes pojdem iz očetove hiše, brez slovesa in brez dobre misli. Za vedno pojdem, Egon, poslovil sem se samo od tebe. Še od tetke ne, od ljube tete ...« V očeh se mu je zasvetila mokrota. Jokal je nad veliko krivico, ki se mu godi. Doma, eh, tu doma so sploh sami okrutni — osli. Vedno mu očitajo, da ni za nič. Očitajo — očitajo! Mama se jezi in tarna, oče ga sploh sovraži, brata ga ne pogledata in nikdar ne vzameta s seboj na zabave. In drugi? Zabavljal je jav-no na Sokola in zaradi »bratstva« — oni dan pa so ga odpodili ... Vsi mislijo le slabo o njem. Ali ga ni tudi Anamarija, njegova najbolj stalna »ljubezen«, nekako tuje pogledala, da je zardel. Da — ona je zavedna Sokolica. Zaveden! Zaveden! Pa bodi, če moreš! Če so pa drugi taki! On gotovo ni kriv! On prav gotovo ne! Oh, kako rad bi bil on zaveden Sokol, odločen in delaven, in Orjunaš s kapo, navdušen in zanesljiv, ako bi ravnali z njim vsaj tako, kakor z onim gospodom Ničeso, ki je bil prišel nedavno iz Ljubljane semkaj in se sedaj tu ščeperi. Saj govore o vsaki priložnosti toliko o lepih idejah. Ideje so že lepe, a kako se njih podgoriški zastopniki po njih ravnajo? »Gospod Ničesa se sme ščeperiti vpričo njih, jaz pa naj bi bil pasje ponižen kuže. Podrepnik! Brez svoje besede. Jaz pa hočem imeti pravico do svoje besede. Hočem! Saj me je bilo res malo sram, da sem šel s Francem na klerikalno veselico in tam zabavljal na njihovo 'bratstvo'. Takoj so me zapekle lastne besede, brž ko so bile izgovorjene. A pekle so me tudi poprej, tako dolgo, dokler jih nisem izbleknil. Morda naj bi bil sam zase zadovoljen s Francevim prijateljstvom in naj bi nič ne sili med one. Silil, sili! — saj ne morem živeti kar tako v božji dan, miren in sam zase, jaz moram siliti, prav siliti med mnoge različne ljudi. Franci in Leo imata denar, povsod se podita okrog. In celo tisti, ki ju ne morejo videti, ju pozdravljajo in upoštevajo. Jaz pa nimam nič — ne denarja, ne človeka. Prijatelj Franc, to je še premalo, in dekleta? Do tistih, ki bi njega hotele imeti za fanta, mu ni, take, kakršno bi si on želel, pa ni, take, da bi ob njej ne mogel pomisliti na nobeno drugo. Anamarija — zbogom! Kar vzemi svojega doktorja! Bodi srečna! Jaz pa grem med vragove! Egon se je ustrelil! Jaz pa naj bi se obesil, da bi naši lahko jokali in žalovali kakor za njim in da bi bilo tistim, ki me sedaj prezirajo, nerodno in žal. Jaz pa bi bil mrtev. Čisto mrtev! Zanimalo bi me, kdo bi se jokal ob mojem pogrebu.« Za zdaj je jokal sam, ker je bilo vse tako bridko in ker ni bilo nikjer niti razumevanja niti usmiljenja. Na moč se je smilil sebi, pa se tega ni prav zavedal. {{prelom strani}} Še pred peto jutrnjo uro je bil na državni cesti s težkim kovčegom v roki na potu proti malo bolj oddaljeni železniški postaji. Tudi jokal je, potem preklinjal, delal načrte in grozil v ponosnih, maščevalnih sanjah o svoji vrnitvi. Takrat bo tudi vrnil očetu ukradeni tisočak! Sicer kradeta Franci in Leo kar na debelo! A on — on mu ga vrže na mizo, tedaj, ko se vrne kot gospod doktor! Na cilju je bilo še pol ure časa do vlaka. Časa dovolj za vse uporne, maščevalne, hudobne, cmerave, spokorne, otožne in solnčne misli. Vlak je zapiskal. »Zbogom, Egon brat! Zbogom, Anamarija! Zbogom, Franc, in tudi ti. Lojze Leben! Vi vsi, ki ostanete tam pod hribom! Zbogom tudi vi, grdi starši! Jaz grem v Beograd! V Beograd! Na pot! Na veliko, dolgo pot! Podgorica piši me v uh!« Šele ko se je na ovinku še enkrat ozrl, se je spomnil nanjo. »Tetka Malči, dobra, ljuba — odpusti!« <center><b>*</b></center> Odzvonilo je odmoru ob desetih. V razredih je bil šunder splahnel v brnenje. Učitelji so odhajali iz konferenčne sobe, in kmalu nato je zavladala na hladnem hodniku tišina, ki jo je motila le rahla enakomerna molitev. V četrtem razredu so imeli verouk. Srečala sta se na hodniku, ona je prihajala iz mesta, on pa je šel s svojim katalogom pod pazduho v prvo nadstropje. Po stari navadi se je izkušal delati popolnoma ravnodušnega in je pozdravljal kolikor mogoče malomarno. Pa je le opazil, da mu je prav živahno odkimala. Od strani je videl široko obrobljene, ostre leče njenih naočnikov. Dve leti! O ne — dve leti in pol že traja ta — fiksna ideja, kakor mu je tako lepo tolažilno odpisala nekdaj. »Danes pa imam novico za vas, Lojze!« Prestrašil se je. Veselo prestrašil. Kaj? Kako? Novico? »Novico imate? Zame, gospodična Dolinarjeva?« je vprašal. Stopala sta trdo drug tik drugega po stopnicah navzgor. Nenadoma se je spomnil. Ah — morda so me že premestili. Zvedela je pri nadzorniku in zato je tako vesela. Mora pač biti dobra z menoj še teh nekaj dni! Kajne? Saj je tako? No, bo pa vsaj mir, saj je vseeno. »Ali niste nič radovedni?« Skomignil je z rameni »Vobachov Karli je ušel. Dva dni ga že pogrešajo.« »Karli?« se je zasmejal. Ah, ti ljuba moja duša, kaj ti je danes? Ali se ti morda zdi, da se ti odmikam? Ali pa se ti zdi, da je moje ljubezni konec in da je zdaj že čas za tvoje obljubljeno prijateljstvo? Ali pa? Kaj? Ah, da Karli je pobegnil! Mračno je dejal: »Fant ima prav! Tudi jaz bi pobegnil! Zadnje ostanke svoje korajže bi zbral in pobegnil! Kam pa je ušel?« »Saj ne vedo! Pravijo, da se bo vrnil. In jaz mislim isto. Karli se mi ne zdi taka skala v morju. Kaj? Ali hočeš res pred menoj pobegniti, dragi dečko? Ljubiš me! Kako čudno je to. Tako čudno, da jaz tega dve leti nisem mogla niti hotela verjeti, dragi dečko!« »Fels im Meere?« je mrmral Lojze Leben. »Ali hoče mar spet mene zbadati? Tu je že ta neumni razred. Fizika — akustika! Morda se bo Karli vrnil — jaz bi se najbrže ne!« Prav trdo je treba govoriti, morda vsaj sčasoma zaleže! Ali pa tudi ne — saj je že vse preizkusil na tej ženi, na tej železni ženi. »Vi Karli ja ne marate? Jaz pa ga imam zelo rad! Klanjam se!« »Rajši kakor mene?« je dahnila polglasno. Ustne so se smejale, oči pa, zastrte z debelim steklom, so vpraševale, vpraševale za nebeško blagovest svojega srca. Zgrabil jo je za zapestje. Kaj? Kako? Igrati se ne smeš z menoj, draga moja! Tega pa ne smeš začenjati! Tega ne! »Odpusti!« Ne glej me tako divje! Saj jaz ti nič nečem! Saj te nečem vzeti tvoji ženi. Hvala ti za vso tvojo ljubezen — tako dobro mi je ob njej. Izpustil je njeno roko, se obrnil in odprl vrata. Slišal je še, ko je rekla, stopivši v ravnateljevo pisarno: »Dober dan, gospod ...« »Odpusti! …« Še »dragi« bi bila morala reči! Bi bila morala ... Na tleh so vsi možati sklepi, ti so bili res — možati! In žena? Francka? Ali bo vendarle pogodila? Oh, ona sluti — pri vsej svoji omejenosti ni tako slepa. To je menda vsem ženam skupna last, da zaslutijo nevarnost, da prav natanko začutijo, ako se zatekajo njegove misli, ki že davno niso več njegove, k drugi. Ali ni Francka brhkejša in mnogo zalša od Berte? Berta sploh ni zala! Berta je le ljubljena, edino od njega ljubljena žena … Ko je šla domov, je premišljala, ali naj mu spet piše. Kaj naj mu piše? To, kar mu je že tisočkrat napisala? Da je najbolje, da se ločita za vedno. Saj je vendar že prosil za premeščenje. Ali naj prosi še ona? Saj mora vendar vedeti, da ne more biti nič iz tega, da je to vendar blazno. Tudi to mu je že vse pisala. Saj ji je sam že trdno obetal. Ah, obeti in {{razprto|trdni}} sklepi! Kaj pa pričakuje? Saj ni gorkote v njej! Ni je! To je še vse premalo. Premalo? <center><b>*</b></center> Leopold Krančan je imel vinsko pivnico v Rauberski ulici. Ta pivnica je bila precej umazana, a prav živahna beznica, kjer so se ob vinu in smrdljivem žganju shajali razni ljudje. Mešetarji, ki so prežali na poslovne dobičke, prekupci bukovih drv in drobnice, barantači z napol crknjenimi konji, prodajalci in kupci, večinoma kmetje, bolj ali manj zapiti, ki so rajši hodili semkaj kakor v gostilno, ker je bilo vino cenejše in Polda Krančan vljudnejši in bolj domač od običajnih natakaric, ki znajo biti domače le z boljšimi gosti. Polda Krančan je bil, mimogrede povedano, tudi velik falot in zakotni pisar. Svojo tretjo ženo je spravil srečno v grob, zdaj se je že bahal, da mu gledajo spet tisočaki skozi okno v bajto, to se pravi, da se mu ponuja petična nevesta. Mladi Jože Hovnik je stal ob vratih in se jezil. On se že ne dotakne pijače v tem umazanem brlogu, iz teh nemarnih kozarcev, v družbi teh barab in klatežev. A tam ob točilnici je slonel njegov oča, pijan kakor mavra. Dva dni ga že ni bilo domov in nocoj ga je prišel Jože sem iskat in res ga je tu dobil pri barantiji. Bog ve, kod je prenočeval. Doma pa kovačnica, njive in gospodarstvo. Mati se križa in joče, Jože pa podkava konje, vozove in kolesa pa še v hlevu in na njivi mora pomagati. Stari pa — hej, le da je kakšen dinar za žganje! Denar za davke je treba skrivaj izprositi od strank. Kako nerodno je Jožetu, kar sram ga je, kamor se prikaže. {{prelom strani}} »Banka vam posodi, Hovnik! Posodi, kolikor boste hoteli! Kaj bi ta stari Šribar v hranilnici! Ta ni za kupčijo! A banka je prav zaradi kupčije tu, ta vam posodi na menico ali pa na posestvo. Sicer bi pa vi kaj lahko dobili poroke!« Tako je prigovarjal »Šmirkorl«, znan mešetar zelo zavaljene in špehaste zunanjosti. »Vrag naj vam posodi!« je vzrojil Jože in obenem naglo odskočil od vrat, skozi katera je pravkar vstopal krivogledi Franc od sv. Lenarta. »Kaj pa je, možje? Kaj pa se mladi kovaček tako dere in cepi?« je vprašal krivogled. »Molči! Tebi to nič mar!« je bevsnil Jože. »Jožek. Jožek, le tiho bodi! Ti se še nimaš vtikati v besede, dokler imajo še oče svojo glavo pri hiši!« je modro poučeval krčmar Polda Krančan. »Tako je, tiho bodi, smrkavec! Kajpak!« se je oglasil stari Hovnik. Jaz sem še gospodar! Kajpak!« »Pojdite domov, oče!« je prosil sin trdo. Ali ne pojdeš domov, zgaga ti očetovska! Ti si gospodar za svoje poželjivo grlo, gospodar svojih zapravljenih dni in naše majave revščine. Kuratorja ti je treba, sicer bomo berači. Misel, tolikokrat ukročena, se je razrasla v gorkem gnevu in Jože se je že videl na sodniji pred gospodom svetnikom, ki bo poslušal njegove prošnje za ohranitev doma. Nehote je spet posluhnil. Polda je govoril: ... seveda! Pipuš te bo vesel! Kajne, Pipuš? Prodano bo itak. In bolje je, če kupi domač človek, ki ga ne bo gonil od hiše. Za najemnika ostane tam in dobro vam bo obdelal zemljo, saj jo pozna. Vam bo pa tudi prav, da ne bo treba oddajati tujcu, ko sami ne zmorete obojega s svojim opraviti. Od rok vam pa tudi ni tako, da bi ne mogli pogledat tja, kadar bi se vam zahotelo! Vam pa banka prav gotovo zaupa!« Kmet Pipuš, tisti, ki mu je grozil polom, je stal ravnodušen poleg »Šmirkorla« in kimal, a tako, kakor da gre za nekaj povsem tujega. Krivogledi Franc je butal svojega soseda, mešetarja Naca, češ: »Prigovarjaj!« Drugi so srkali žganje Hovniku na zdravje in pritrjevali Poldi. Kaj naj bi tudi govorili drugače? Živeti moramo vsi, in oni žive pač od mešetarskega posla. Pipuš bo sicer ob posestvo, a tudi on in njegova družina bo že kako živela. Tudi Hovnik si bo nakopal pravega vraga na glavo, ki se ga bo le težko rešil ali pa sploh ne. Nekam se bo že obrnilo, kam — to prav gotovo ni njihova skrb. Živeti moramo vsi! Kako, to je vsakega poedinca lastna briga. Vsak glej zase! Zdaj je »Šmirkorl« zastavil vplivno moč svoje besede: »Če vam je pa nerodno, da bi od Pipuša kupili na lastno ime, bo pa Polda na svoje ime vzel, namreč le denar iz banke, in kupil za vas. Vi boste samo podpisali za poroka, grunt bo vaš in se tudi kar od Poldovega na vaše ime prepiše.« »Ha — a, kako zdaj misliš? Na, na, jaz se ne dam opetnajstiti, jaz že ne! Na — na! Na — na!« se je branil stari Hovnik. Toliko različnega govorjenja mu je bilo koj sumljivo in vse skrbno Krančanovo prigovarjanje je splahnelo in še s Korlovimi besedami stopnjevalo zmedo njegovih omeglenih možganov. Ker zdaj ni mogel več razumeti, kaj hočejo prav za prav od njega, je sklepal, da nameravajo njega, ki se je zdel sam sebi vsaj desetkrat modrejši od vseh skupaj, oplahtati. »He, ne boste me, o, ne!« »Oče, pojdiva domov!« se je oglasil Jože. Bil je vesel, da ni poprej planil na k orla. Menda jim stari ne bo izlepa več nasedel ... Ko ga je vlekel po klancu navzgor proti domu, se ni mogel iznebiti pregrešnega premišljanja, ali bi mu dobri Bog zelo zameril misel, da bi bilo bolje, ako bi očeta ne bilo več med živimi ... Bog, če je takšno mišljenje greh, vzemi mene — če pa ni, Te prosim, ukreni tako, da bo bolje zame, za nas in zanj — saj mu ne želim smrti, o Bog nas varuj in nam v greh ne jemlji — saj nas vidiš in veš za nas, ukreni torej tako, da bo prav — o usmili se nas, Oče! »Kaj se vtikaš v moje reči, teslo zarobljeno!« Tako in še lepše je zmerjal Polda »Šmirkorla«. Sprla sta se. »Šmirkorl« je šel in zabil vrata za seboj, ker ni imel tu mnogo besede. Krančan mu je bil tudi upnik. Ostali so gledali za njim, rekli niso nič — kaj bi govorili! Govoriti je treba zase, in sedaj je čas za to. »Ali daš za frakelj?« je vprašal Pipuš navidezno malomarno. »Ne morem!« se je branil Polda in z velikim zamahom prekrižal roke na prsih. Pipuš je nekaj časa gledal po drugih, potem je še nekaj zamrmral in šel. Morda domov — morda drugam. Drugi so ostali. Nove kupčije se obetajo. Krančan je sicer falot, a dandanes je treba pač paziti. Poštenih ljudi in poštenih kupčij ni na izbiro. Poštenje se je že davno obesilo. Kdo mu je spletel vrv? Mi že ne! Mi hočemo le živeti! <center><b>*</b></center> Doktor Bende je za trenotek posluhnil ob vratih svoje pisarne. Potem je pritisnil na kljuko in vstopil. »Ali so šli?« je vprašal strogo. Solicitator Babšek je pokimal. Napravil je bil pogodbo po naročilu gospoda šefa, ki se je potem kar na lepem izmuznil. Mudilo se mu je na sodnijo. Na sodnijo! Lep izgovor, najlepši izgovor! Seveda — stari Hovnik je bil pijan in Pipuševa žena se je jokala in rotila, sploh pa — vsa stvar ni čisto tako ... Takih klientov kakor Krančana, Karla Skoka, debelega Jovana Glušiča in mešetarja Ignaca Pokršniku se je treba bolj bati ko veseliti ... Da, ko bi prav take zadeve ne prinašale najzanesljivejših »metuljčkov« in »jurjev«! Ivan Babšek je bil že utrujen odvetniški pisar. Mladi pomožni pisarček Mirko je še plaho lovil njegov pogled s svojimi velikimi, temnimi očmi, kadar je bilo treba lagati. Vsemu se bo sčasoma privadil. Skrivaj se bo morda hotel repenčiti, češ: »Jaz sem sicer reven, a pošteno si hočem služiti svoj kruh!« Pijan bo morda zbadal in zabavljal, a drugo jutro bo plaho in ponižno krivil svoj mladi hrbet, molčal ali pa celo hvalil, kakor se spodobi vsem, ki jedo — gospodarjev kruh. {{prelom strani}} »Gospod šef, komu pa naj zaračunim stroške?« je vprašal Babšek uradno. Odvetnik se je zdrznil. Zagledal se je bil na cesto, kjer je stala gruča ljudi pred Vobachovo gostilno. »Šmirkorl«, Jovan, škilavi Franc in Nac. Tudi Krančan, pražnje opravljen, je menda ošteval Pipuša, žena ju je vsa objokana poslušala, in stari pijani Hovnik se je prezibaval sem in tja. »Hovniku seveda!« Obrnil se je. »Krančan? Saj veste, kako je s tem patronom! Ampak oni bo še najbolj zanesljiv. Saj je tudi podpisal, kajne?« »Seveda, gospod šef!« Odvetnik je spet stopil k oknu. V gostilno gredo. Danes pa kar k Vobachu! Pipuš se še nekaj obotavlja, žena vpije vanj. Zdaj se dedec obrne in gre za drugimi k Vobachu. Žena je ostala sama na cesti. Sloka, grda in objokana— kakor kakšna stara pozabljena marela! Menda bo sama odšla domov. Domov? Vzdihnil je, skomignil z ramenom in se obrnil od okna. Kaj more navsezadnje on za to! Poiskal si jo cigareto iz doze in se med prižiganjem za trenotek zagledal v solicitatorjevo plešasto teme, iz katerega je štrlelo nekaj bornih kocin, potem se je usedel in potegnil k sebi izvirni sestavek podpisane kupne pogodbe Pipuš-Krančan. Dobro jo je napravil Babšek. Vse v najlepšem redu! Treba se bo pogovoriti še z Vilkom. Tudi ta je lahko vesel. »Mirko, stopite dol v banko in izročite gospodu ravnatelju moj pozdrav pa mu recite, da bi mi bilo zelo prijetno, ko bi mogel on sam priti še danes k meni na kratek, a važen pogovor.« Mladi Mirko se je priklonil, stresel bujno grivo in šel. Bil je še zelo mlad. Bančni ravnatelj je popoldne prišel, to se pravi, da je prisopihal mogočen in važen, celo nekako razburjen. Nad tolstim licem, ki je še bolj poudarjalo obilnost telesa, so se zvijali od čela preko temena do tilnika drobni lični kodri. Govoril je hitro in imel vedno mnogo povedati; kajti poleg poslovnih skrbi se je zanimal za vsako, tudi najmanjšo podgoriško dogodivščino. Vilko Verderber ali »der Herr Bankdirektor« je bil ustanovitelj podgoriške »elite«, ki so jo nekateri zavistneži klicali za »frakarijo«. Danes sta bila oba zadovoljna. Zadeva Pipuš je krenila na boljše. »Ej, bo že, bo že ... Poslovanje narašča, denarja sicer ni več toliko, kakor v prvih poprevratnih dneh, Gobezdar, baje tudi že Gobec, se vknjižujeta na kmečka posestva za lepe vsote, obrestna mera iztoženih dolgov niha med 24% do 28 % — no, pa bo že, bo že ...« »Kaj pa je sicer se novega?« »Oh, novega dovolj. Smrkavci so kljuke namazali, kljuke vseh hišnih vrat. pri tebi niso, doktore? O, pri meni pač in povsod drugje, s kolomazom, pomisli! Storili so to baje 'frakariji' — to smo mi — na jezo in kljubovanje. Ne — Vobachovega pa ni bilo med njimi, ta je baje že prejšnji teden pobegnil. Politika! Da, moje mnenje je to, da naš Pribac nikdar ne dela premalo, farji so na umiku, to je enkrat ena! Toda čemu nam Pivko ne nosi boljših vesti iz Beograda? Radiča pa naj vrag pocitra, tega komedijantarja hrovaškega ... Naši socialisti ne bodo hudiču izdrli repa, nič se ne bojte, komunisti pa še manj! Pri zadnjih državnozborskih volitvah, saj se še spominjaš, doktore, so imeli eno samo kroglico v svoji skrinji! Le to je preneumno, da ga je naša Orjuna tako pokidala — to so se nam smejali klerikalci, te mrhe črne! A Podgorica je napredna, strogo napredna, kaj bo Žnidar s tisto svojo peščico? ... Mi smo gospodarij položaja!« Pol ure pred peto popoldne je prišla še gospa Bendetova. Šla je naravnost v moževo konferenčno sobico — to je znak, da je prišla spet po denar. »Čemu?« »Oh, Gobezdarjeva ima že davno kožuhovinasto jopo — seal — Gobčeva jo tudi dobi, celo Pahernikova, apotekarjeva, in tista skopuška Žnidarjeva, ki je grda in stara, imata nov plašč, ves iz astrahana, iz pravega astrahana, prosim, da o Schieberjevi sploh ne govorim. Kaj pa imam jaz? Same imitacije — sehabige Imitationen, bitt schon ... ja!« »Koliko?« »Najmanj pet tisoč dinarjev moram imeti!« »Za božjo voljo! Pet 'jurjev' je težko zaslužiti!« »Ah kaj,! Vedno je polno ljudi v pisarni, in ti sam tožiš, koliko dela imaš. Drugi pa pravijo, da imaš najboljšo klientelo. Pa niti avta nimamo!« Doktor Bende je grdo pogledal krog ogla. Vrata so sicer zaprta, a kaj ko bi Mirko slišal! Pridušeno je siknil: »Za zdaj imamo vilo, krasno urejeno, in troje otrok v šolah. Popravila, gostije, otroci — to stane, draga moja. Prosim te, uvidi vsaj to!« Gospa je ujela soprogov srepi pogled. Strupeno je odvrnila: »Kaj? Tudi Gobezdar ima vilo, povrhu pa še lepo hišo, sina na Dunaju in hčer v Ljubljani, a kljub temu dobe še nov avto, krasen Chevrolet, ker se gospa Mila kratkomalo neče več kazati v starem Renaultu, pravi, da je stara koreta za na gnoj, a mi...? Ha!« Kaj bi odgovarjal na taka očitanja? Čemu bi se spet prepiral? Saj nobena beseda ne zaleže! Presnete babnice! Odprl je predal in vzel čekovno knjižico. In medtem ko je pisal, mu je gospa Rozi gostobesedno pravila, da imajo Schieberjevi krasen nov Wanderer! »Limuzino, pomisli, stari Fiat pa bodo podarili Verderberju. Mar ti Vilko še ni nič povedal?« »Ne! Meni ni nič pravil!« je odvrnil trdo in vprašal, ne da bi ji pogledal v oči: »Ali naj pošljem Mirka po denar? Ali pojdeš sama?« »O ne, ne, hvala lepa, pojdem sama.« Potem še običajne prazne nežnosti v zahvalo, in šla je. Denar, denar, denar! V petih dneh je spet prvi v mesecu! Fej! In ta prekleta Lesna zadruga d. d. — vrag naj jo vzame! Doslej še ni izkazala besede vrednega profita. Vilko pa še prigovarja, da bi pristopil k Schieberju — Moric Schieber i brača, lesna nakupovalnica v Podgorici. Lesna trgovina — najboljša trgovina, a človek mora biti previden. Denar služiti je težko! Pa naj mu še kdo očita umazano klientelo — Krančane, »Šmirkorle« in take. »Žnidar jih takoj prevzame, sprejme jih z bratskim objemom, ker so dobri klienti. Faloti? Morda. A v moji pisarni se ne gode falotarije ...« Živeti pa moramo vsi ... Denar, avto, vila, žena, otroci — Lesna zadruga d. d., pisarna, in zdaj še Moric Schieber i brača. Kaj pa on sam, on, človek? »Oderuh!« je siknil mladi Mirko v uporni misli. »Sedaj sem mu natipkal tri strani šablone, običajen rubežni predlog. Dedec zasluži ob tem 1000 dinarjev — jaz pa imam za ves mesec 600 dinarjev plače.« {{prelom strani}} Naglo se je potuhnil, toda solicitatorjcv grdi pogled ni veljal njemu, ampak uri na steni, ki je kljub njegovemu obupno praznemu želodcu kazala šele deset minut pred peto. Uradne ure pa se vlečejo vsak dan do šestih. <center><b>*</b></center> Hajna, Branko, Franc in Mirko so stali tisti večer na mestnem trgu. Franc bo namreč moral te dni odriniti k vojakom. Karli je bil tudi odrinil — brez slovesa. »Da ta vrag nikomur ni zinil besede!« se je jezil Franc. »Vsaj meni bi bil lahko zaupal ...« Franc je bil razočaran. Klepetavi Karli, ki je nosil vse svoje životarjenje na dlani pred vsem svetom, se je mogel toliko brzdati, se tako zapreti vase celo pred svojimi najboljšim prijateljem? Ali je bil ta Karli še njegov? Franc si je hotel dopovedati, da ju ne veže prav nič več s tem človekom. Z ogorčenim zamahom ga je odrival od sebe, ker ga je bil ranil, ker ga je bil prevaril. Tak butec, tak bedak, taka baraba grda. Ali ga je res popolnoma pozabil, ta Karli? Hajna in Branko sta rezonirala nkaj o zapostavljeni mladini, Mirko se je dušal in govoril v Franca. »Boj frakariji! To bodi naše geslo!« A Rajko Flerin se {{redakcija|j|je}} spet izprehajal v mestnem parku z Gobezdarjevo Slavko. Imel je »šimi«-čevlje in glace-rokavice, in to je vzbujalo v njegovih bivših tovariših jezo, ki si je nadevala obliko hladnega prezira. <center><b>*</b></center> Počasi je prilezla luna izza Pohorja in osvetila šilasti cerkveni zvonik nad podgoriškimi strehami. Teta Malči ni mogla zaspati. Pod odejo je sključila betežno telo in pritiskala lice na hladno platno blazine. Sedaj se ni utegnila baviti z Anamarijo Kolenčevo in njeno izpremembo. Vso brigo ji je zajela misel na nečaka Karlija. Nesrečni Vobachi! V krvi jim je nesrečna sla, obup in beg pred samim seboj. Egon, najstarejši, in Karli, najmlajši. Egon mrtev, Karli kot potepuh in capin Bog ve kod. Že trikrat se je bila teta Malči oblekla in spet slekla v tem tednu. Kaj bi hodila gori k Vobachu! Kaj bi dejal on, njen brat, in kaj bi poslušala njo, svakinjo, ki svojih lastnih otrok ne moreta ljubiti. Morda se jočeta in kesata, kakor sta se za Egonom, a kaj je to, če si ne moreta pomagati. Leo in Franci sta zanju — a Egon in Karli, kako sta se mogla ta dva sploh zaroditi v tej familiji. Rod Vobachov je rod poštenih, trdnih meščanov — odkod ti uporniki? Ali pa? ... Kateri so potem pravi Vobachi. Ti ali oni? In jaz? <center><b>*</b></center> »No, no — hopsa ...« Vsa Korenova gostilniška soba se je zazibala okrog njega v strmih, pokončnih vijugah, nikakor se ni mogel oprijeti ob steno, roke so mu zdrknile kakor ohlapne cunje, in gospod Vlado Majhen je lopnil po tleh. »Vraga, ali ne prene-ne-sem več uši-ši-vih pet poličev? Jadrno se je pobiral, pekla ga je bolečina na temenu, s katerim je bil padajoč zadel ob steno. Koren ga je vzdigoval in ni razumel, kaj mrmra vinjeni gospod učitelj. Morda bi se še razjezil. »K vragu ti, Koren, in tvoje vino, tvoje noro vino, Bog zna, kaj si mi dal piti... Ah, pojdite k vragu vsi skupaj... In vi, gospod Koren, ki me še pobrati ne morete, ste velik osel, da veste. Jaz pa — o jaz pa imam svojo šolo in kup dolgov. Moj ljubi, dragi Janko, ti moj prijatelj, pa 'svatuješ' moje nekdanje dekle. Meni si kradel, mrha! Jaz pa sem pijan, in to je res grdo, da pijeml kakor krava in se valjam po tleh. Pa druge reči so še grše, stokrat grše — fuj! Pa le pojdite k vragu! On vas že čaka ... moj ljubi Jaka!« je izkušal še popevati. Težko ga je spravil mladi Koren po klancu navzdol. V mali domači sobici je javsnilo dekle in sklenilo roke, kakor bi hotelo moliti k Bogu: »Ajme — ah, ne, ne, Janko, to je greh — greh ...« Moški pa je odgovoril zelo obzirno in zelo, zelo ljubeznivo: »To ni greh, ljubica, to je ljubezen.« In roke, sklenjene poprej k molitvi, so se razklenile v objem. <center><b>*</b></center> Spali so ... Otroci so spali in služkinje in starci in vsi, ki so sami s seboj. Zadnji ponočjaki, kvartopirci in lumpi so bili že davno doma. Drugi morda niso še vsi spali, morda so premišljali, se vdajali in jemali, mora ljubili, morda sovražili, se morda borili in morda je nekdo nekje umiral ... Morda je Pipuševa žena krčila k Bogu svoje žuIjave roke v vroči, obupni prošnjim... Kaj je delal zdaj Lojze Leben? Najbrže je bil že davno odložil Marxov manifest in legel v zakonsko postelj. In Berta Dolinarjeva? Ali je bila vrgla knjigo o Foersterjevih vzgojnih naukih po tleh in s solzami jeze in sramu v očeh hrepenela za Lojzetom? Visoko nad Pohorjem je luna polzela preko neba in šiljasti podgoriški zvonik je vladajoče držal svojo dolgo senco na mestnih strehah. {{prelom strani}} ==V.== Starega Hovnika je zadela kap. Zjutraj so ga našli mrtvega na peči v izbi. Mati je težko zajokala, sin ni izpregovoril. Mrliča so počedili, oblekli in položili na mrtvaški oder. V kamro. Drugi dan je prišel od svetega Martina Miha Bolker, ki je bil od gosposke določen in zaprisežen za mrliškega oglednika v podgoriški okolici. In ta dedec je trdil, da stari še ni mrtev, češ da je še gorak in mehak. Zato je bilo treba zdravniškega pregleda, in še tisti popoldan je prišel gori uradni zdravnik dr. Janko Povoden. Stari Hovnik ni bil več niti gorak niti mehak, a v kamri je bilo vroče od velike krušne peči, ki so jo kurili v izbi. Čutil se je pač mrliški duh, najboljši dokaz smrti. »Ali boste pili mošt? V izbo bi stopili, jih prosim, gospod dohtar!« ga je poprosil Jože ob vratih. Pa pristavil: »Pa bi mi še hoteli povedati, koliko smo jim dolžni za mu j o in pot!« Mladi je bil videti umit in skrben človek. Janko je vstopil. V izbi je dišalo po svežem pšeničnem kruhu. Pet velikih kolače v se je hladilo na klopeh okrog peči. Za sedmino! Pri mizi sta sedela dva soseda, ki sta se umaknila v kot, ko sta zagledala prišleca. Janko si je prav zaželel požirek pijače. Kozarec, ki mu ga je bil prinesel Jože, je bil čist in okus sicer tako trpkega hruševca zelo rezen in svež. Tudi kos novopečenega kruha mu je slastno teknil. Dedca v kotu se nista zganila, dasi ju Jože ni pridrževal. Radovedno sta čakala, kaj bo. Janko je takoj opazil na polici knjige, Mohorjeve in še neke druge, »Umnega sadjarja« in »Čebelarja«, nad mizo pa »božji kot« s svetimi Duhom v golobji podobi iz papirja in pratiko zvezdogledov, pritrjeno z vrvco na steno. Jože ga je menda poznal. Prijazno sta se pomenila o vsem, kar je bilo treba, in Jože je še odšel iz sobe po denar. Menda ni bilo preveč pet kovačev, hiša je bila videti imovita. V sobi je bilo po Jožetovem odhodu vse tiho. Janko je popil še kozarec mošta, potem pa se je obrnil k onima dvema. Menda bi ga le rada ogovorila, pa se nista upala ali pa nista vedela začeti. A on je hotel biti prijazen. »Dober je ta mošt!« je dejal. »Hm,« je pritegnil sosed Matajec, »hm, dober je že. Rajnki ga je še pripravil, rad ga je pil.« »Preveč rad!« je potrdil drugi. »Jože bo imel težko življenje.« »Tako?« Janka sicer ni zanimalo, a hotel je biti vljuden s kmeti, z narodom. »Ali je zadolžen?« »Hm,« je zategnil Matajec, a sosed ga je dregnil pod mizo. Janko pa se je resno zagnal: »Ni čuda! Za kmeta je seveda danes ta dan težko. Prodajati mora poceni, kupovati drago. Davki, bremena, vse ga tišči, tu bi se morala zganiti država in pomagati!« Besede so kapljale v prazno. Janko je sami čutil, da ne najde njegovo prazno govorjenje odmeva, in bilo mu je nerodno. Kmeta sta molčala. Kaj bi jima pravil tak gospod! Sicer pa je bil rajnki Hovnik velik pijanček ... a kako je danes ta dan s kmeti, tega gospod le ne more vedeti. Jože je spremil doktorja čez travnik in doktor je hotel biti sočuten. »Ali vam je hudo za dobrimi očetom?« ga je vprašal. Ogorčenost se je zaiskrila v Jožetovem pogledu, a preden je še izpregovoril, je od strani poškilil na onega. A ta je bil resen župnik pri spovedi. Uporno je stisnil iz sebe: »Ne!« Doktor ga je začuden premeril, potem pa je mahnil neodločno predse. On že ve, zakaj. In Jože je zaupal. Kakor bi se hotel opravičevati. »Glejte, vse bi nam zapravil! Vem, da nam je naprtil neko vražjo sitnobo, a do sedaj še nisem mogel dognati, kaj. Večno je hodil okrog advokatov, se družil z ničvredneži in zapravljal in pil in čvekal. Najrajši je čvekal! Delal pa nič! Mati je že vsa bolna, mora toliko delati na stara leta, sam sem bil vedno v kovačiji, in Bog mi tega v greh ne štej, da nisem žalosten. Jaz pač ne morem biti žalosten, da je umrl, Bog mu daj nebesa, a mi smo se ga rešili. Čemu naj bi zdaj zavijal oči in se delal žalostnega. Jočejo naj se mati za njim — Bog ve, čemu!« Potem; sta se ob križu nad klancem poslovila. Doktor Povoden je šel po klancu navzdol in mislil na Jožeta. Jože je globoko veren človek, in ta, ki se ga je iznebil za vedno, je bil vendar njegov oče. Rešil se ga je. Saj njemu ni bil na poti. Saj mu zapoveduje božja zapoved, da mora spoštovati svojega roditelja. Dom je bil v nevarnosti. Oče ni spoštoval svetosti doma, z lahkim srcem ga je zabarantaval in spravil bi ga bil na kant, zato je bolje, da je odšel sam. Tako nekako je pač mislil Jože. Človek je minljiv, prej ali slej mora itak umreti — zemlja pa je večna in sveta za vse, ki jo zvesto ljubijo. Ali bi se hotel tudi on koga na tak lep način iznebiti? Sušca morda? Ta človek mu greni življenje, stoječ pred njim kakor gora, ki je ni mogoče omajati. Človek, ki mu ne prideš do živega, ki te v svoji oholi samozavesti lahko prezira. Kako rad bi se mu bil približal s svojimi priznanjem, morda celo s spoštovanjem, a on te kratkomalo odrine s prezirom, češ; Kaj je meni treba spoštovanja takih, kakršen si ti! In ti vendar čutiš, da ni vse tako, da se skriva pod tem težkim oklepom: človek, samo človek, reven in omahljiv kakor ti. A ti si onemogel, ne zmoreš sam take maskerade, še manj pa, da bi razkrinkal onega vsaj za minuto. Da! Njega bi se rad iznebil, ker bi se z njimi vred iznebil morda tudi sramotnega občutka lastne nedoraslosti. Morda pa si kdo želi isto za njegovo, Povodnovo osebo. Morda Vladko Majhen! Ta še ni prebolel svojega poraza, in njegove oči, če zastrme v Povodna, so sovražne in polne vročih groženj. {{prelom strani}} In Anamarija? Menda mu je pisala, onemu za slovo, a šele takrat, ko ni bilo več poti nazaj. Priznala sicer ni in skoraj bi se bila resno sporekla. Kako je trdna, ta mala, tako vdana Anamarija, ki že komaj čaka na poroko, da bo njegova in da bo — gospa doktorjeva. Menda je res zelo srečna. In on sam? Srečen? O, da! Zakaj pa ne! Kaj pa mu je sicer življenje še obetalo? Poprej je vedno mislil, da je zakon grob vsakega resnega poleta, sedaj pa misli drugače. Kot moški se bo umiril. Ženo bo imel in otroka, udoben domek in svoj poklic, ki se mu bo šele tedaj lahko ves izročil. Na vsak način bo gledal, da pride drugam, kjer mu ne bo zaviral Sušec volje do dela, kjer je bo lahko sam močno zasidral in rasel v mojstra, ne pa da bi moral kakor ponižen učenček in kimovec stati ob strani. Ljubezen? Ljubezen je velika uganka, ki je doslej še nihče ni rešil, dekle pa, ki te ni le razvnelo, ampak ki ti je kot ljubica žrtvovala svoje ponosno deklištvo in z njim več kakor pol svojega bitja in življenja, ti bo dom in zavetje. In on? Saj je tudi on zaradi nje pozabil vse druge, zaradi nje bo izgubil svojo samsko prostost. Take misli je predel Janko, in zdele so se mu popolnoma v redu. Saj si vendar ni imel ni očitati. Kaj bi tisto, da je imel on poprej svojo Slavico, ona pa Majhna. Slavica in Majhen sta bila pa preslaba, da bi mogla držati, kar je bilo navidezno njuno. Postala sta ovira, in ovire se nazadnje bolj ali manj težko odpravijo. Prišel je na cesto in pogledal na uro. Pet minut je še do štirih. Počakal bo Anamarijo pred meščansko šolo. To ga bo vesela! In sami je bil vesel, kakor darovalec, ki daruje zato, da se bo obdarovanec daru veselil in da mu bo znal biti za to hvaležen. Izprehajal se je na belemi pesku in gledal, kako se taja sneg na Pohorskih rebrih. <center><b>*</b></center> Čez nekaj dni je bila v Vobachovi veliki dvorani elitna maškerada. Dvorana je bila okrašena po Verderberjevem okusu, tla so bila lepo odrgnjena s stearinom. Pisani trakovi so zastirali luči, in za godbo, to je za podgoriški salonski orkester, je bil postavljen oder. Kapelnik Majhen bo dirigiral poskočne foxe, podrsavajoče, mehke valčke in zdihujoče poltene tange, ki bedo nekaterim silo po godu, marsikomu vzrok za jezo in zbadanja, nekomu pa morda celo v pohujšanje. Ura je poldeveta zvečer, dvorana se prične polniti in godba zaigra pozdravno koračnico. Zunaj na dvorišču pa je ob steno postavljena bolj široka ko visoka lestva, in na tej se prerivajo prežarji. Tu je vdova po orožniškem »vahtmajstru«, ki ima glavno besedo, napol dorasla dekleta revnih ljudi, ki hodijo po hišah streč, služkinje in še kakšno postarno babše, ki prezeba in prosjači, naj puste še njej, da malo poškili skozi nezastrto odprtino vrh visokega okna na našemljene ljudi tam notri, ki se tako veselo vrtijo in zabavajo. »V svojih mladih letih sem tudi jaz hodila na plese. Celo na maškeradi sem bila, in moj stari, s katerim sva si bila takrat še komaj mesec dni dobra, me je takoj spoznal. Rekel mi je, da na vsem plesu ni bilo niti ene, ki bi imela tako drobne noge kakor jaz, in zato me je takoj spoznal. Ha — pa jaz sem imela še vse drugačne kavalirje ... « »Celo šampanjca pijejo!« se je oglasila neka mlada šepava služkinja. »Ali ste že pili kdaj šampanjca, gospa Veverlova?« »Oh — kolikokrat že, saj to ni ni posebnega.« »Pustite me, da bom tudi jaz malo pogledala, jaz prav ni ne vidim!« je prosila starka. »Kaj pa ste tako radovedni!« jo je zavrnila revna šivilja. »Jaz pa moram videti, kako pristojajo obleke, ki smo jih napravili pri nas v ateljeju.« »Eh, vi pa vaš atelje, ki je navadna luknja!« se je razhudila Mica, ki je služila pri Repičkah. Pustite teto, naj tudi ona malo vidi. Teta, ali vidite?« »Vidim, vidim. Oh, Mica, kako lepo je, le glej, vaše gospe so tu notri. Tam ob steni sedijo in gledajo skozi nekakšne špegle na ketni. Pa židane obleke imajo ... « »No, teta, potem pa kar namesto mene glejte, jaz bom že jutri na vse zgodaj zvedela, kako je bilo! Naše ne izpustijo nobenega!« »Zdaj sem pa spet jaz na vrsti!« je strogo ukazala vdova vahtmajsterica. »Glejte, glejte, to je pa gotovo gospodična Kolenčeva, ki hodi z mladim doktorjem iz bolnice. Imenitno se je napravila!« »Jej,« je kriknila šivilja, »to se mora gospod Majhen jeziti. Ako bi bila jaz na njegovi stopnji, jaz jim zmešam vso muziko, potem pa naj plešejo, če morejo.« »Kaj pa misliš, Tončka, tega on ne sme napraviti. On dobi gotovo nekaj za to, da igra, in sploh, ko bi tudi ni ne dobil, ali misliš, da bi ta gospoda tu notri kaj takega mirno gledala? Kaj pa je on? Ubog učitelj, tam pa so še drugi, le glej, doktor Bende, Verderber in Gobezdarjeva gospa. Jaz jo poznam, katera je, ker si je dala pri nas napravii to obleko. Indijska »Rani« — to je že nekaj finega! Jaz sem jo pomerila. Izvrstno mi pristoji!« »Jej, jej, kaj pa je to spet? Cela gruča jih je prišla, aha to so pa kar cel cesarski dvor!« »Ah, kaj pa še! To so vendar 'šahovske figure'. Vi pa tudi ni ne veste! To so bile najlepše in najdražje obleke v celem 'Mode-žernalu'.« »Glejte, glejte, kakšni pajaceljni pa so to?« {{prelom strani}} »Vi, to pa jaz poznam, to so že v naših časih tudi imeli!« se je slovesno oglasila vdova po vahtmajstru s svojim trobentaškim glasom. »To je še zmeraj moderno! Ah, pri nas so bili to kavalirji, ki so nosili to nošo, 'pirote' se jim pravi. Ti tu doli so pa gotovo le kakšni Gobezdarjevi 'Iadelšupferji'.« »Ne, gospa, to ni res. To so gospodje bančni uradniki!« »Tako? Na, vi že veste. Slišite, poglejte, poglejte, kako teka gospod Verderber za onole Turkinjo.« »Ta bankdirektor se pa ščeperi. On in oni dolgi Ničesa imata tudi nekakšne židane kape, kaj pa se to rajta?« »To so indijske kape. In ta dva sta menda nocoj glavni osebi.« »Kaj pa je to? Postavljajo se v red.« »Pustite, da jaz pogledam! Vi, tetka, zdaj le počakajte doli, tega ne razumete! Aha! To je pa za kadriljo! Veste, to je tako po štiri in štiri skupaj. Mi smo rekli temu kontertanc.« »Aha, godba že igra. Prosim malo prostora!« »Jaz hočem tudi kaj videti!« »Pa bi šli v dvorano!« »Ho, ali mislite, da bi ne spadala tja, kaj?« »Mir, mir, ne bodite tako nesramni. Ne potiskajte!« »Lestva bo padla! Beži dol, kaj se pa tako rinete vi, teta!« Teta je ostala na tleh, vse drugo pa je tiščalo nosove ob šipo in vzklikalo in javkalo. Teta je bila pa že starejša, in nikogar ni bilo, da bi se je zdaj, ko bi tako rada videla, kaj se tam notri godi, malo usmilil. Godba je utihnila in po dvorani je završalo. Promenada. »Ah, to je že preneumno,« se je pritoževala dama v črni svileni halji, na katero so bile našite rudeče rožice, svojemu spremljevalcu. »Vsak osel me izprašuje, kaj predstavljam.« »To sem vas tudi jaz pravkar hotel vprašati?« je predrzno zarezgetal sodni adjunkt. »Ali gospod adjunkt, jaz sem vendar kraljica noči!« »Ti si najbrže kaka Gobčeva Rezka,« je zašepetal adjunkt in silil vanjo. To bo izvrstna zabava! »Parles-vous français, madame?« »O, saj vas poznam, vi ste gospod Cvetko Megla. Saj ne znate ni francosko, kaj se boste šemili!« To je bilo pa res nesramno! Cvetko Megla je vzkipel. Pa tako lepo se je bil oblekel v španskega granda. Izposojnina sama ga stane 200 dinarjev. Osorno je odgovoril: »Jaz pa vas, gospodična Ančka, ki ste za šiviljo pri Pratnekerici!« »Cepec neumni!« — »Avšica načičkana!« »Izginite, prosim, takšno vedenje tudi maskam ne pristoji.« »Prava reč!« Megla je odšel. Ah, to je morda gospa Gobčeva, ta nekoliko zalita Turkinja. Pri tej se bo dalo malo lepega napraviti! To je pa res Gobezdarjeva Slavica, je mislil Bende in povabil vitko Kolumbino, ki ni hotela izpregovoriti, k šatoru, kjer sta pila šampanjca. Potem ji je še nanosil pol naročja nageljnov ter kupoval slaščice in druge drobnarije. Plesala sta tudi kadriljo, in Bende ji je prav na skrivaj parkrat poljubil roko. »Ah, srček moj, čemu pa tako sopihaš?« je vprašal mladi Mirko debelo odalisko, ki jo je imel za Vobachovo prvo kuharico. Toaleta je bila sicer draga, a Rezka si to pa lahko privošči in ona je sploh zelo vneta za take pustolovščine. »Kraljica mojega srca,« je prisegal črni hajduk, »svoje srce ti darujem takoj zdaj, če hočeš!« »Mi pa smo morali v jedilnici peč podreti,« je kvasil maskirani fantek svoji lepi partnerici. »Tako se je kadila, zdaj bom moral pa kar v mrzli sobi spati. Ali bi me ne hotela greti ti, lepa maska.« »Bimbo neumni!« je bil oholi odgovor. Demaskiranje! Občinstvo na lestvi zunaj ob steni se je burno zagnalo. »Zdaj bomo videli, kdo je imel prav? Ali vidite, seveda — joj, kdo bi si bil mislil!« — »Jaz sem vedela za vse!« — »Glejte, glejte! Gospa Francka Lebnova, kako ji čestitajo!« ... Klepetanja, vzklikov in opravljanja ni hotelo biti ne kraja ne konca. Pa je prišel Vobachov prvi hlapec Grega in povabil najprej izlepa: »Zdaj ste se menda dovolj nazijale, pojdite domov, da spravim lestvo!« A ženkice so se delale, kakor da ga ne slišijo, in stara teta je celo iznova silila na lestvo. Grega ni mogel ostati vljuden. »Gengans abe, sie Frau Vahtmajster, und sie a, sunstan ber i die Later umstossen ...« To je šele zaleglo. Frau Vahtmajster, ki je bila tam na lestvi najmogočnejša, je lezla v svojo borno posteljo. Udje so premrli, oči ščeme od tolike svetlobe, v njeni kamri, ki je kuhinja in spalnica in obednica in salon obenem, pa je mraz in tesnoba. Tam pri Vobachu plešejo in se ljubijo, mladi so in brhki, kakor je bila mlada in brhka ona v svojih mladih letih. Zdaj pa je postala borna stara kaleštra, pravijo ji klepetulja in »mestne cajtenge«, in to je nesramno. Ko je bila še mlada, ah, tedaj so se trgali dedci zanjo ... tedaj! Kaj ji je neki bilo treba laziti tja gori in prezebati na tej neumni lestvi! One Repičke pa, ki niso ni mlajše in ni lepše od nje, pa se košatijo po dvorani okrog — te »mestne cajtenge«. Prmejdun! V nedeljo bo napravil Polda, ki ima gostilno tam v Rauberski ulici, »Hausball«, in tja pojde tudi ona. A ne za prežarja! Mico vzame s seboj in dala bo tudi za kakšen poliček. Zakaj bi ne bila tudi ona enkrat vesela! Ko bi je tako ne zeblo, bi zdaj vstala in si na to veselo nado pogrela požirek kave, a mrzlo je, mrzlo, in drva so draga ... Zavila se je še tesneje v odejo. In preden jo je zaneslo v temno meglovje spanja, je še priplaval od dale spomin, kako je bilo nekdaj, ko je plesala v široko nabranem krilu, z lasmi, zvitimi v velik lep klob sredi glave, in s svileno rožo v laseh s svojim rajnim vahtmajstrom ... to so bili časi, boljši, kakor so zdaj, in me se tudi nismo tako grdo nasmihale ko te dandanašnje napudrane frklje ... {{prelom strani}} Stara, redka kri se je segrevala in prišle so sanje, in če sanjaš lepo, leži utopljen nekje globoko pod zavestjo grdi včeraj, čemerni danes in negotovi, mračni jutri ... »Janko, pomisli, kakšne blamaže! Megla je dejal gospe Bendetovi 'avšica načičkana', sam Ničesa, nedosežni kavalir, je vlekel gospo Schieberjevo — zdaj se tam opravičuje, ali ga vidiš? In gospe Gobčevi je strašno nerodno, da je rekla sodnikovi Mari, ki je kot fantek maskirana, 'bimbo' pa se ne zaveda, da je sama žrtev potegavščine. Ali ni to zabavno, Janko?« Tako je bila zgovorna, tako razgibana in vesela ta njegova mala Anamarija, ki si je sama ukrojila in sešila svojo lepo obleko pri teti Malči. Tako srečna je bila! Vse te običajne bedarije mu je pripovedovala s takšno vnemo, s takšno važnostjo, kakor bi bili to njeni lastni najsolnčnejši doživljaji. Tako je bila dobra, in tudi on je hotel biti dober. »Kako je lepa ta tvoja obleka — pravo markizo iz dobe rokokoja imam za ljubico,« ji je dejal že zato, da jo razveseli. In res! Obrnila se je k njemu brez pomisleka, ali jo ljudje vidijo ali ne, ga objela vsega s svojimi modrimi, nekoliko kratkovidnimi očmi in vprašala, žareča od globoke radosti: »Ali res?« Niti najmanj ni dvomila v resničnost njegovih besed, le tega ni mogla verjeti, da bi bila ona res tako lepa, ko je toliko lepših v tej dvorani. In da ugaja njemu, ki mu je edinemu ugajati hotela, ki bi mu dala vse, vse, kar bi mogla dati iz sebe. Ves svet lahko vidi njeno ljubezen, njeno brezmejno vdanost njemu, ki je zanjo najlepši, najmodrejši in najpoštenejši, ki bo edini njen — mož. Smehljaje se je sklonil k njej, malo dobrohotno in hvaležno ljubeče, saj je bila tako dobra, in on jo je imel zelo, zelo rad. »Ali Janko, ne tako blizu! To pa le ne gre. Ljudje bi se nama smejali!« se je zavedela in mu stisnila roko. Ah, ta njen zlati, zlati Janko, in da bi ga zabavala, je čebljala o Gobezdarju, ki se je čutil silno užaljen, ker mu je na njegovo neprikrito neumno laskanje rekla nekaj gorkih, in o doktorju Bendetu, ki se zdaj na moč ogiblje Gobčeve prodajalke, kateri je prej tako dvoril in stopal pri kadrilji na noge. »In ali ga vidiš Rajka Flerinovega. kako hodi nališpan kakor pav s tisto Schieberčino sestro Darinko. Mrha grda, tako se dela gentlemanskega, pa je smrkavec po vsem mestu kazal Pavličina pisma, da so se ji smrkavci in drugi taki kalini smejali in brili norce, ker mu je pisala 'Solnčece moje'.« Poslušal jo je le napol. Ujel je pogled svojega bivšega prijatelja Majhna, ki je bil odšel iz dvorane. Ali bi mu j o prepustil, ako bi ...? Ne! Za nič na svetu! Oni še vedno žaluje za njo. Menda tudi popiva! Hudo je, to je že res, a kdo mu more pomagati, če se je prepozno zavedel, kaj je imel v rekah, s čim se je igračkal. Igračkanje z živimi ljudmi je nevarna igra. In ni vsaka igračka tako šibka, da bi se zlomila, saj je živa, saj lahko uide, in mnogo, mnogo naročij je odprtih ...! Trdno je stisnil njeno roko pod pazduho in jo vodil iz dvorane. Ni več hotel misliti, da se ne more več tako svobodno sukati tudi okrog drugih, kakor se je nekdaj, in da sam ni več tako priljubljen kavalir, odkar se ga je bila oklenila Anamarija. Ah, kaj! K vragu s takimi mislimi! Tudi on se oklepa nje, bolj kakor kogarkoli poprej. Tam: pri mizi so Lebnovi, Pahernikovi, mladi sodni adjunkt in drugi taki. Krenila sta k njimi. Lojzetu je bilo vseeno. Janko in njegova žena in še drugi so se bili pobratili, tam pri drugi mizi so se tudi nekaj poljubovali, zunaj v točilnici se jo nekdo razburjal, pelo, kričalo in kvantalo se je vsevprek. Ali se velja jeziti? Lebnu je bilo najljubše, če ga puste ljudje v miru. Berte seveda ni bilo tu. Kaj bi tudi ona tukaj! Ob njem bi lahko sedela. Seveda! Tam ob dolgi, najlepše okrašeni mizi so se šopirili — die oberen Zehntausend! Reve prismojene! Vsi drugi pa naokrog, kakor jim je drago. I, kaj pa mislite, da bo morda sodrga iz točilnice sedela za to mizo! Ali naj se družimo z vsakomur? Svoji k svojim! Saj imate prav, gospoda, elita mora biti, in hvala Bogu, da ste to vi, jaz Lojze Leben, vam to iz srca privoščim. Saj je bil le začetek nekoliko napet, ko ste bili še zelo visoki in dostojanstveni, zdaj pa, ko ste se že malo napili in naplesali, bo že bolje. Le nagnite ga še malo, da se boste laže pozabavali, poljubovali in tako naprej, saj se bomo mi tudi, in oni zunaj v gostilniški sobi menda še najbolj. Samo da se bomo dobro imeli, pa vam ne zamerimo vaše elitnosti, ki je ne moremo in ne mislimo nikdar doseči. To je res velika škoda za vse človeštvo, da se ne more oprijeti življenja po smernicah osmerih svetih blagrov iz evangelija, koliko lažje bi nam bilo življenje. Sicer pa — saj vam nočem ničesar očitati. Kdo pa sem tudi jaz, da bi bil kaj besede vreden? Jaz nisem niti godec, kakor Majhen, niti bodoči elitnik kakor Povoden, ki se danes sicer še ogorčeno brani vaše druščine, niti nisem plesalec in dober podrepnik kakor tisti gospod Ničesa, niti tak modrijan kakor ta vaš gospod Schieber, ki vas zdaj že kmalu lahko šteje z zaničljivim nasmehom — ve muhe na njegovih limanicah! Kaj sem torej jaz? Moja žena Francka je vsaj kanalja in uboga reva obenem, moja draga Berta pa je uboga reva in pametna ženska obenem. A jaz? Jaz pa sem le nor klicaj, ki ga je postavil neslan burkež za vprašalni stavek tega življenja. {{prelom strani}} Od zapuščinske razprave sta morala v Bendetovo pisarno. Jože je še vedno nekaj mrmral predse. »Lepo te prosim, Jože, ne preklinjaj! Zmeraj se mi zdi, da preklinjaš očeta v grobu. Jože! « Materin glas je bil jokav in očitajoč in je dražil sina. »Ah, kaj!« se je obregnil sin in vzkipel. »Čudno se mi zdi, mati, zakaj imate vedno le mene za takega galjota. Kaj bi klel očeta, Bog mu daj večni mir! Očeta našega ni bilo dosti prida, a klel ga nisei še nikoli in ga tudi ne bom. Te mešetarje in falote, te advokate in pisarje pa, ki so njemu, pijanemu bedaku, zadrgnili zanko okrog vratu, nam jo pa zdaj zadrgujejo, tem mrham pa bom menda še smel privoščiti pekel in hudiča?« Debelo je pljunil po mokrem tlaku in si potisnil okrogli klobuček v tilnik. Pomlad ni več daleč, solnce že greje. »Lepo tudi to ni, le potrpi, Jože!« »No, boste videli, mati, kaj bova lepega tukaj slišala. Mati, mati, te vaše ponižnosti svet pač ni vreden!« Solicitator Babšek jima je ponudil sedež in velel Mirku, naj pokliče doktorja. »Ne boš me! « je sklenil Jože in trdno vrnil raztreseni advokatov pogled. Oba z materjo sta vstala. Mati ob njem je tonila v prijazno proseči krotkosti. Sram ga je zanjo. »Ali boste plačali, Hovnik? Saj veste, za kaj gre. Vaš rajnki oče si je na menico, ki je že davno zapadla v plačilo, pri tukajšnji podružnici Slavjanske banke izposodil sto dvajset tisoč dinarjev. Zdaj pa, kakor hočete. Ali priznate dolg in se obvežete zanj, ali pa bomo morali tožiti zapuščino.« »Nič ne bom plačal. Gospod svetnik na sodniji so mi tudi rekli, da to vse skupaj ni tako, kakor bi moralo po pravici biti!« »Kaj se pa svetnik v te zadeve vtika? On vendar nič ne ve in tudi ne more za zdaj o ničemer odločati,« je zarjovel Bende. Še tega je treba, da se sodniki iz nevoščljivosti zaradi odvetniških zaslužkov spravljajo na hujskanje strank. Ta svetnik! In to ni prvič! Treba bo odločno nastopiti in malo zagroziti! Zdaj stoji ta cepec pred njim in se lokavo smehlja, češ: Aha, in ti po volji, da senu bil pri svetniku, in svetnik je več ko ti, je uradna oseba, ti si pa le tak advokat! Ne, to pa res ne pojde tako naprej! Še danes pojde nad svetnika, s tem puntarjem bo pa že sam opravil. Osorno ga je nahrulil: »Če ne mislite plačati, bomo menice iztožili. Bomo videli, ali dobimo svoj denar ali ne! Adijo!« »Svoj denar?« je vzkipel Jože in bruhnil iz sebe dolgo zadrževani gnev. Zanj ni bila več ta gosposka pisarna svetišče, kamor mora stopiti kmet s sklonjenim tilnikom; in ponižno prošnjo; in ta gospod pred njim, ali je on mar njegov najnižji hlapec? Zaman ga izkušajo ta gospod omajati s svojim mrzlim ukazujočim pogledom in terjanjem. Jože stoji na trdnih tleh svoje pravice in on bo izpodmikal druge, ne drugi njega. Zato je zavpil: »Svoj denar? Komu pa ste dali ta 'svoj' denar? Staremu Hovniku, mojemu očetu, temu revežu, ki od samega žganja še samega sebe ni poznal? In sto dvajset jurjev stari še zapiti ni mogel! Kje so torej, kaj? To boste menda najbolje vedeli vi, ki ste delali pisma in pogodbe in jih dajali podpisovat mojemu očetu, revežu zmešanemu, ki je že davno spadal pod kuratelo. Kam je šel ta denar, mene prav nič ne skrbi in tudi ne briga. Jaz, nisem videl niti pare. Vi boste že videli, kje vam ga je iskati. Mene le pustite lepo na miru, mene ne dobite na limanice. Če boste tožili, vas bom pa jaz zatožil pri štatsanboltu, da veste!« »Kaj? Ven, zalega nesramna. Ven!« je zazijal advokat in zardel preko lica do pleše. »Še glavo mu bo razneslo«, je pomislil Mirko in se potuhnil. Stara Hovnica pa se mu je približala in ga potegnila za rokav. Vsa solzna je prosila: »Oh, prosim jih, častivredni gospod, naj nam ne zamerijo, naj pozabijo, kar jim je rekel. Jože, sram te bodi, kako pa govoriš z gospodom, ali smo te tako učili doma in v šoli? Oh, prosim jih, častivredni, naj še malo počakajo, potem pa bomo že vse plačali, kar je oče zakrivil. Naj ne zamerijo, gospod, fant je še mlad, pri vojakih so nam ga tako grdo izkazili!« Jože je planil in odrinil mater. »Mati, nehajte! Ali govorite z Bogom? Navaden kmet sem, pa bi me bilo sram take druščine kakor je Polda Krančan in njegova španovija. Ta je pa njih glavni svetovalec! Kar pojdiva, mati, saj naju je že vrgel na cesto, a iz naše hiše nas ne bo, se bomo še prej nekje drugje pozdravili!« Vleči je moral starko preko praga. Odvetnik je stopal nervozno po sobi gor in dol. Tak tepec, tak kmečki teleban si upa kaj takega zabrusiti njemu, doktorju Bendetu, ki je že svojih dvanajst let odvetnik v Podgorici. Redkokdaj, le redkokdaj se je zgodilo, da so v pisarni kričali, a da bi metal stranke iz pisarne, tega mu doslej res še ni bilo treba. »Prekleti cepec, le počakaj, ti bomo že navili natezalnico, da boš škripal, da boš prosil!« To je že revolucija! Kaj takega se ne sme več zgoditi, se ne sme! Kaj si bodo mislili drugi! Ali je Mirko zijal? Ne, Mirko se je delal zelo ogorčenega. Ali se pretvarja, baraba? Menda je res jezen! Saj je tudi lahko! Pisarna mora biti dobremu uradniku vse, pisarna in šef! Ah — Babšek, njegov pridni, vzorni Babšek! »No, Babšek, kaj pravite?« »Ali naj sestavim- zasebno obtožbo zaradi žaljenja časti?« je vprašal solicitator suho. »Vse inkriminirane besede sem si zapisal!« {{prelom strani}} »Pozneje! Jaz pojdem zdaj v banko!« je dejal odvetnik nekako užaljeno, vzel klobuk in odšel. Babšek je sedel k pisalnemu stroju in delal opominske tožbe za tvrdko Gobezdar proti raznim dolžnikom. Naenkrat je prenehal, naslonil lice v dlan in se hudomušno nasmehnil: »Ti presneti stric, kakšne mu je natrobil!« Zunaj pa je sijalo prvo gorko solnce. Jože je le napol poslušal materino tarnanje. Ali je storil prav? Vraga je izpustil iz luknje. Sedaj šele bo planil po njem! Ampak on se ne vda! Pravica je njegova, pravica po božji in človeški pameti. »Če bo vreme vleklo tako naprej, bomo lahko še ta teden zvozili gnoj na zelnik in za krompir.« <center><b>*</b></center> V ozki »kancelariji« je bilo neznansko zatohlo. Strop je bil nizek in sajast, sploh je bilo vse nekako umazano in sivo, kakor da se je usula čezenj tenka, a neodstranljiva plast prahu, ki se zdaj zajeda v reči na mizah, v roke ljudi, v obraze in obleko. Zunaj na dvorišču so bile delavnice. Tam so zbijali ves dan, varili in žgali. Zunaj na vratih pa je bilo napisano v cirilskih črkah: »Vokasovič i Strecker, prva beogradska čelična radnica za instalaciju i gradnje.« Gori, doma v Sloveniji, bi se temu reklo »kleparska in instalacijska delavnica z razširjenim obratovanjem«, no, tukaj pa mora itak biti vse bolj na veliko ... Saj mu je prokurist Burger koj v začetku precej pokroviteljsko povedal, da si tukaj lahko ustvari bodočnost! Seveda! Ta prokurist Burger, po rodu iz Celja, si lahko dovoljuje v tej peklenski vročini kaj takšnega: pošilja učence po kislo vodo, to pa deva še na led in jo slastno uživa. Vrag naj ga vzame, saj še z njim ne izpregovori slovenske besede. In vedno ima imenitna pota. Kar na ministrstva! Pa z ministrstvi Karliju ne imponira več, tudi s svojo »bodočnostjo« ne. Danes je spet odšel, hvala Bogu. Da bi le vrag tistega zoprnega Štrekerja ne prinesel! Kari je odprl vrata in zavpil med zbijanje, bobnanje in sikanje strojev: »Maks! M-a-a-ks!« In Maks je prišel, Šorš pa za njim. »Bist alan?« — »Jo!« To sta bila zdaj njegova tovariša, njegova prijatelja in edina njegova druščina. Oba Dunajčana, sloka mestna človeka slabe polti in z zlatimi zobmi v ustih. Oba sta bila dobro plačana delavca, »švajserja«, specialista v svoji stroki, bolj spretna ko marljiva. Govorila sta rada, in tudi Karli je od sile rad klepetal. Tako sta mu pravila o Dunaju in o svojih doživljajih. Ah — doživljaji, pustolovščine! Za tem bi se Karli pehal, se ves zavzel in se gibčno razvijal v velikega »lebemana« — le kje bi moral začeti, za kaj bi bilo treba prijeti, da bi se mu odprla pet. Doživljati, doživljati — saj imata ta dva tujca, navadna delavca, ki sta komaj pred dobrim letom prišla sem, že lepo število komedij za seboj. In on? Ali je on mar slabši, bornejši, nerodnejši od onih dveh? Ali je res le okoren kmetavs? Zato je silil v onadva, naj mu pripovedujeta, kako in kaj. Najbolj so ga seveda zanimale dogodivščine z ženskami. In na koncu pripovedovanja, ko sta onadva že videla, da se bosta vendarle morala vrniti k delu, so še skupno navalili na svoje delodajalce. »Vukasovič — ta je še za silo. A ta nima mnogo besede, kljub temu, da je on denarni steber!« »Aber dieser Strecker, dieser Pifke preussische, der Teufel soll ihn holen!« »Holt ja! « je pritegnil Šorš, »ta običajni pilher si bo tu denarce spravil na kup, gori na Pruskem bi itak zmrznil.« Karli pa je najbolj sovražil Burgerja in onadva sta mu že iz kolegialnosti sekundirala — z gobci. »Ja, dem möcht i ane patzen, dass ehm der Huat nemar passt!« Taki in slični pogovori v pristni dunajski nemščini, kateri se je izkušal privaditi tudi Karli, so mu krajšali dolgočasne popoldneve, ki so se sicer vlekli v neskončnost. »Ali bi pisal domov? — Domov že ne. Pa vsaj tetki? Kolikokrat je bil že trdo ob tem, da ji piše, a vedno je še odložil. Saj ji še nima nič pozitivnega poročati. Pisal bo, ko bo imel privatne gimnazijske izkušnje za seboj. Kaj neki se godi gori v Podgorici? Ali se še kdo zmisli tudi nanj? Anamarija? Oče in mama? Kako da mu oče še ni poslal policije na vrat? Ali res ne vedo, kje je? Tetki je bil pisal eno edino karto, da je živ in zdrav in da naj ne pozvedujejo za njim. In to karto je oddal v Zemunu. Kaj delajo doma? Kaj govore o njem? Ali bi ne pisal? Enega samega pisma teti. Kaj bi počel? Saj je tako dolgočasno tukaj v tej neumni pisarni. Da, ko bi smel iti po mestu okrog bi mu še na misel ne prišlo, da bi pisaril domov. Tetka prav gotovo ne bo tiho, in doma — doma naj jih le še skrbi, kaj je z njim. Pa je vendar pisal, in ko se je gospod Burger vrnil, je bilo pismo že zalepljeno in frankirano. Znamko je bil kajpada ukradel, kakor je včasih izmaknil Burgerju tudi kozarec hladne slatine, ker je bil žejen in ker se mu to ni zdelo grešno. »Draga tetka! Prosim Te, ne jezi se, ako Ti že naprej povem, da Te v tem pismu ne čaka niti {{redakcija|prošnča|prošnja}} za denar niti kakšno drugo tužno javkanje. Pišem Ti le, da veš, kje sem, in ker sem radoveden, kako je doma. Ušel sem zato, ker nisem mogel niti hotel še nadalje prenašati življenja faliranega študenta, in to v Podgorici. Prezirali so me doma in po vsem mestu. Jaz pa jim bom dokazal, da zaradi par mladostnih neumnosti še nisem tudi faliran človek. In ko to dosežem, se vrnem, Do takrat se oče menda toliko izpametuje, da me ne bo hotel spet siliti, naj se grem učiti za mesarja ali natakarja. Jaz ga nisem prosil za denar, vzel sem mu ga, koliko sem pač potreboval za prvo silo. Hvala Bogu, da sem kmalu našel službo korespondenta in pisarniškega 'pucpinsla', ob katerega se obregne vsak, kadar je nasajen in nima drugega posla. Pa to ni nič tako strašnega. {{prelom strani}} Prav gotovo pa pride dan, ko bo vsega tega konec in ko bom jaz tisti, ki si jih bo izposojal za svoje muhe, in moja najprisrčnejša želja je, da bi mi kdaj v življenju prišel v kremplje kakšen odličen Podgoričan, ki je mene, ubogo paro, nekdaj žalil s svojim neusmiljenim, nesramnim prezirom. Kaj je z Anamarijo? Ali se bo poročila s Povodnom? Ta bo menda tudi kmalu pričel 'frakariti' po mili Podgorici? In Ti? Ali si zdrava? Prosim Te, piši mi mnogo in natančno o podgoriških novicah in dogodivščinah in ne pozabi vprašati, kaj je s Francem in Hajnorn. Rajka Flerina ni treba pozdravljati, pač pa Te prosim, da pozdraviš našo mamo in malo tudi očeta in brate, zlasti pa Anamarijo in moje bivše tovariše! Drugi me naj pa kar pišejo ... Prisrčno Te pozdravlja in Ti poljublja dobre roke ::::::::Tvoj nečak Karli.« Ko je vrgel pismo v nabiralnik, so že zagorele luči v trgovinah in na cesti in doli na Terazijah je zaigrala godba. Hitel je v svoj brlog, da se preobleče. V Podgorici je zdaj tudi maj. Mnogo lepši, mnogo prisrčnejši ko tu. Tam; na Pohorju se sveti med gozdovjem zelena krpa, če zašije zjutraj solnce nanjo. In zdaj, zvečer, žubori voda ob parku, kjer je temno in prijetno. In tisti neumni park s svojimi petimi klopmi, dvajsetimi drevesi in neobrezanimi grmovjem je stotisočkrat prijaznejši kakor razkošni nasadi na Kalemegdanu in tu naokrog. In vsa osovražena, tolikokrat prekleta Podgorica je raj v primeri s tem velikim, a tako tujim mestom. Domov? {{razprto|Doomoov}}? Kaj pa še! Naglo se je treba obleči v edino pošteno obleko, potem pa k »Ruski kruni«. Tam ga čakata Maks in Šorš, tam ga čaka morda prav nocoj silo zanimiv in razburljiv doživljaj In doživljaj je res počakal tam prav nocoj. Okrog polnoči se je usulo v prenapolnjeni lokal še nekaj družb, ki so prihajale očividno iz bližnjega gledališča. In slučaj je privedel k mizi, kjer je sedel Karli s svojima dvema tovarišema, oba njuna šefa, Vukasoviča, Streckerja in njegovo lepo ženo, ki baje ni bila njegova zakonska oziroma zakonita zakonska žena. Tako je pravil Burger, ko iz samega dolgočasja ni vedel kaj drugega klepetati. Mimo prvih nerodnosti pozdravljanja in prisedanja je bil to zabaven večer. Šefa sta naročala in plavolasi, rdečelični in debelušni Strecker si je dovoljeval na rovaš svojih uslužbencev neslane in neokusne šale. Karli se mu je kljub temu priljudno smehljal. Smel je sedeti poleg gospe Adele, in ta je bila lepa, zrela žena. Po tem večeru je minil teden dni. Takrat so ga poslali h gospe Adeli z nekim denarjem, ker je bila baje sama izrazila željo: »Der Bub soli es bringen.« In »Bub« je šel. Ko se je vračal, se je zatekel v majhno slaščičarno v bližini »Slavije«. Srkal je svoj sladoled in gledal na roko, ki je nosila žličko k ustom. Tresla se je. Kaj pa je bilo? Nič. Malo predrzen je bil, to je bilo vse. Rekla mu je ob slovesu, da se bosta najbrže še večkrat videla, in jo je, kakor bi ji hotel poljubit roko, uščenil z zobmi v mehko dlan. Kaj bo pa zdaj? Poprej ga je bila še vprašala, koliko je star — dvajset let, zwanzig Jahre, bitte! Potem pa se je smejala. Ali je opazila, kako mu je? Zmedla ga je. Odkod je le bil zbral v sebi toliko poguma, da jo je uščenil v mehko dlan? Kaj bo pa zdaj? Strecker, ta debelušni, plavolasi, rdečelični, bedasti Prusak — ali ga bo vlekel? Ne, tega ne. Rajši se takoj izmaže. Strecker ni dejal nič, niti drugi dan, niti kdaj pozneje. V Karliju pa je greblo in kljuvalo in poganjalo kri. Žena, žena, žena ... Ona ni ni povedala, ni izdala. Ona. Kje je tista beseda, da bi zlil vanjo to svojo človeško revnost? Hrepenenje? Ne, to je osladno. Strast? Kakšna strast? »Sehnsucht« — to se vleče tako lepo polno in se prilega vsej pojavi gospe Adele ... A kje je tista oblika, v katero bi vklenil ta svoj nesrečni razpaljeni jaz in bil človek — ne le tak — »Bub«. Dvajset let mi je, prosim, lepo prosim ... ==VI.== V neki kleti pod neznatno majhno hišo v Zorini ulici je visel na zakrivljenem kavlju, ki je bil zabit v strop, usnjen kovčeg srednje velikosti. Na tleh naokrog so bila razmetana drva, premog in razne smeti, na polici so se hladile tikvice in ob steni so stali odprti zaboji s praznimi steklenicami od piva. Kovčeg na kavlju pa je bil Karlijeva omara. Sem se je hodil preoblačit, prinašal čisto perilo in odnašal umazano v »vešeraj« tam preko ceste. Obleko je imel lepo zloženo v kovčegu, tudi nekaj žepnih robcev in par raztrganih copat. Stanovanja ni imel nobenega. Kje da je spal? Ah, spati se je dalo marsikje! Pri Maksu ali pri Šoršu, najbolje pa, ako je bilo varno, pri gospe Adeli, pri pjevačici Dari ali pa kjer si bodi. Kakor se pa da kaj ujeti ... Iz odpora in gnusa do gospe Adele se je zatekel k Dari. Moral je imeti nekaj, kar ga je opravičevalo pred samim seboj, nekaj — za srce, »ja, fürs Herz, und das verstehen Sie nicht, gnädige Frau Adelka, Sie verdorbenes Weibsbild«. Kako more biti ženska tako neokusna in toliko zaljubljena v lastno osebo in tako lena, tako neznansko lena, in — ti njeni neokusni črni lasje, kakor žima so, zoprna žima, fej, če bi mi pal tak las v juho, bi juhe nikdar ve ne jedel. Zoprna je. In vendar te nažene k njej lastna sila, kakor z bičem te zapodi tja ... da ti je potem še bolj zoprna, da se sami sebi gabiš. {{prelom strani}} Uf! Le učiti se, učiti — povsod, kjer le moreš, največ pa v pisarni, kadar si sam. Vse to moraš znali, kar zahteva »nastavni program za više klase realnih gimnazija«. A maturo poj dem vendar delat domov, gor v Slovenijo, pa naj me vržejo, če je tako — tretji bom že izdelal. In ko se bom vozil domov, od Brežic navzgor bom vriskal in jokal — ah, kaj bi se cmeril, drl se bom na vse grlo — doma, doma, doma Ali slišite? Imejte vi vaše palače, ulice in kafane, čevabčiče in filane tikvice. Le imejte tudi vaše pesmi, ki so lepe, a naše niso. »Crven fesić maaamo, crven fesić, mamice ...« »Aj, kako si mi tužna, ženo ... « in »... Imam jednu želju ... « Vso pot jih bom pel, takrat, ko se bom vozil ... takole za slovo. A ko pridem preko Brežic, bom zaukal prav po slovensko in zapel, česar niti vi, gospa Adelheid, niti vi drugi tu doli razumeti ne morete: <poem> »Je dečva pridna, jaz pa len, zatorej jo za ženko čem, da me gor zbudila bo, ko bo zasvitalo. Ko sva pšeničko zlagala, se lepo pogovarjala, če bo pšenička lepa kaj, bo veselilo naj'.« </poem> Jaz ne bom takšen, kakršni so naši fantje, ki nočejo več govoriti in prepevati po domače, ko pridejo od vojakov domov, ampak se šopirijo z neokusnimi kletvicami in klatijo takšno govorico , da se poštenemu človeku kar sveta jeza vname. Ali pa naše kuharice Slovenke, ki so bile pol leta v Zagrebu ali še niže. »Kaj bumu danas jeli, gospa?« Nič ne {{razprto|bumu}}, pri nas {{razprto|bomo}} govorili, kakor nas je mati učila. Vi imate tu krstne slave, svoj Badnjak in Uskrs in Bogojavljenje in imate moderne ulice in promenade, gledališče in kabarete, in vse to vam je sveto in ponosni ste, da imate vse to. Jaz pa imam tam gori le majhno, smešno mestece s svojo važno frakarijo, s svojimi malimi ljudmi in svojim kmečkim ljudstvom naokrog, s fanti in dekleti, ki so hodili z menoj vred v šolo k staremu učitelju Našku, ki nas je učil pisati in brati in nas vodil, nagajive smrkoline, v cerkev svete Radegunde, da smo peli pri šolarski maši, mi mali, prazni kričavi otroški glasovi. Zato pa le učiti se, učiti, vse, kar zahteva nastavni program, vsega se je treba napiliti, da ti ni ne bodo mogli, čeprav ne boš plačal takse za izkušnjo, ker nimaš denarja. In človek boš vendar, kljub temu, da imaš take komedije s plesačico Daro, kljub vsej pokvarjenosti gospe Adele, kljub temu, da si tako reko le malo boljši od običajnega capina,kljub temu, da visi tvoj kovčeg v neki kleti na zakrivljenem kavlju pod stropom in da je v tem kovčegu vse tvoje posvetno blago. In ko se je po petih mesecih res vozil domov, je bilo že tako, da ni mogel na vlaku pred tujimi ljudmi prepevati in vriskati. A vesel je bil, neznansko vesel, da se je tako imenitno izmuznil. <center><b>*</b></center> Vsa razpaljena je ždela pod neusmiljenim solncem nedogledna sremska ravan. Kakor vojaki stražniki so stale četverooglate kolibe na polju, razpostavljene v odmerjenih presledkih, vedno manjše, vedno manjše gori do obzorja. Drugega ni bilo videti nič. Nikogar ni bilo na njivi, nikogar na trati, ki je rumena in požgana, žalostna medlela pod žgočimi žarki. Ko se je vozil tod mimo pozimi, so se tu pasle svinje, čreda črnikastih pujsov, ki jih je imel na hitri pogled za ovce. Tu pa tam je vodila preko proge široka cesta, ki je bila pozimi zelo blatna, ob njej pa so se v ravni vrsti nizale bele, čedne pritlične hiše z dvorišči in vodnjaki, dale tja v pokrajino, vse enake, vse v zelo istih presledkih na obeh straneh ceste. V tesnem vagonu je bilo od sile soparno. Vsi so se potili, nekateri so vlekli iz svojih bisag in kovčegov steklenice z okrepčilom, drugi so prežali na limonadarja, ki je sicer rad prodajal po vlaku svojo omledno pijačo, dasi se je bal sprevodnika in žandarjev, ki jih je vedno polno na teh vlakih. Mlada dekleta ob oknu, ki so od Beograda naprej veselo žlabudrala, so utrujena topo strmela nekam v prazno. Beseda se ni hotela več razvezati. Hvala Bogu — Vinkovci! In obenem — noč! Svež piš je potegnil skozi odprta okna in dekleta so kar sama od sebe zapela. Star dedec poleg njega ga je ogovoril in modroval o sremski bogatiji. Pogovarjali so se tudi vsi drugi, in gospa, ki je imela dva otroka pri sebi, jima je nemško pripovedovala o »zvezdnih tolarjih«. Potem šele je prišel spanec in legel na obraze, izmučene od vožnje in vročine. Gospe je zastala beseda na ustih, otroka sta že dremala. Deklice so se bile naslonile druga na drugo in težko dihale v polsnu. Dedec poleg njega je hrlil z odprtimi usti in edini zob pod zgornjo ustnico je sovražno, kakor bi hotel kljuniti, štrlel iz praznih ust. Koliko je še do doma? Izračunil je na prste. Še devetnajst ur! V Zagrebu bo treba čakati, na Zidanem mostu, morda tudi v Celju. Ah kaj, pa naj bi bilo še dvakrat devetnajst ur, glavno je, da jo je srečno odkuril. Osem šol ima, osem gimnazijskih razredov, in to je že nekaj. Podgorica, pozor! Nikomur ni pisal, še tetki ne! A razen veznega listka in dveh dinarjev nima niti pare več. V Vinkovcih si je bil kupil zadnjo južino. In kovčeg nad njim je skoraj prazen. Par raztrganih spodnjih hlač, še bolj žepni robčki, nekaj ovratnikov in polomljen dežnik. Dežni plašč, stare hlače, suknja in dva telovnika, vse to je ostalo pri starinarju v Beogradu, srajce pa je kar v Donavo zagnal, tako so bile raztreskane. A vse to odtehta njegovih osem šol, in mama se zaradi praznega kovčega in raztrganega perila gotovo ne bo več tako razburjala kakor včasih. {{prelom strani}} Ali bi tudi on ne povesil svojega nosu in malo zadremal? Saj ukrasti mu itak nimajo kaj. Ah ne, spal bo doma, v svoji mehki posteljici in v svoji čedni sobici. In hvala Bogu, sam! Kako mu je bilo že zoprno to spanje v dveh! Pri Šoršu in Maksu je še bilo za silo, a ob teh puhtečih, razgretih ženskih telesih — brr! Kako je nervozno iskal hladnega kotička na blazini, kjer bi mogel zaspati, le zaspati. Kaj bodo jutri dejali v pisarni, ko ga še vedno ne bo od nikoder, pojutrišnjem šele bosta povedala Šorš in Maks, in kaj bo dejala gospa Adela, ta zoprna koklja, s katero sta se zadnje dni shajala menda le zato, da je mogel izliti nanjo svoj žolč in gnus. Zakaj pa je bil tako jezen nanjo, da ga je ujezilo že, če ga je le prijela za roko? Bog ve, da se je prezgodnja strast razkrojila v gnilobo, a nikdar ve je ne bo videl in zato se tudi ne bo mogel ve jeziti nanjo, in tako je prav. Samo nikdar ve opravka s takimi ženskami! In ta sklep se je zdel njegovemu zdaj tako ponosnemu srcu silo moški in moralen. Ah, in gospod prokurist Burger? Kaj pa poreče on? To se mu predvčerajšnjim pa ni sanjalo, ko mi je izročil zadnjo plačo in mi dajal modre nauke, češ, denarja se ne sme zapraviti že prve dni po »Ruskih krunah« in »Treh šeširih«. Butelj! Pa še dopust mu je hotel odračuniti. Dopust, ki ga je bil porabil za to, da je opravil svoje izkušnje. Teh mu je bil nevoščljiv gospod prokurist, ki jih sam ni imel. Ah, to bom vse odslužil z nadurami. No, če ga bodo tožili, bo moral pa oče ... ah, kaj ga bodo tožili, saj niti ne vedo njegovega naslova! Vsem se je zlagal, niti Maksu in Šoršu ni povedal pravega domovanja. Toliko je bil še previden. Jej, jej, to ga še lahko primejo zaradi potvorjene policijske zglasilnice. Pa vse to se bo doma kaj lahko izgladilo. Doma! Poldrugo leto je bil od doma. Poldrugo leto — še ve — skoraj dvajset mesecev v Beogradu. Pozimi ni snega, le vlaga in blato, slabe peči, čemernost, potrtost, krstne slave, h katerim se vštuliš po svojih slučajnih znancih, zakajeni gostilniški lokali, čevabčiči, ražnjiči, v nedeljo dopoldne opraviš obiske pri svojih »slučajnih znancih«, črna kava in »sladko«, ki si ga smeš vzeti le eno žličko, gospodine Slovenac, ali pa še lepše, »Kranjac«, kar tebe, zagrizenega Štajerca takoj piči, da pričneš na široko razkladati v svoji šepavi »jugoslovanščini«, češ da je razen Kranjske še najlepši del kraljevine zelena Spodnja Štajerska, kjer je vince doma, pa ne takšno, ki ima okus po zemlji, ampak takšno, ki rase po strmih rebrih v trticah, ki jih je treba pognojiti z lastnim znojem v pomladanskem, žarkem solncu in prositi Boga, da jih obvaruje mraza in toče, da zazore grozdi v opojni sladkosti. Tisto rdeče iz Konjic, malokdo ga pozna, se sveti v kozarcu ko rubin, diši po svežem sadju in ga lahko izpiješ mnogo, mnogo ve ko tistega Ijutomeržana, ki te tako znori, da bi se kakor Elija zapeljal v nebesa na krilatih zlatih oblakih svoje dozdevne moči in lepote, ki si ju srknil prav iz dna polnih kozarcev, prav iz srca štajerske zemlje. Hu — in razboriti ljudje so doma pri nas na Štajerskem! Ali jih ne poznate? Vidite, te bi morali vi vse poznati — saj bi vendar ne smeli mi biti taki, kakor stranke v veliki elitni hiši, ki druga za drugo ne mara vedeti in kjer se kvečemu na stopnicah hladno pozdravljajo, kakor se to spodobi med vljudnimi ljudmi. Potem je skoraj bolje, da smo kakor stranke v veliki predmestni baraki, kjer se le otroci igrajo skupaj na smetnem dvorišču, babnice pa opravljajo druga drugo ali pa se zmerjajo iz petega nadstropja v pritličje, a poznajo se, dobro se poznajo, in ker se poznajo, se kljub marsikateri grobosti tudi druga drugo upoštevajo, in ker se poznajo- babnice, se poznajo tudi dedci in tudi deca, ki se danes le še igračka, se že razlikujejo med seboj. Poletje v Beogradu! Razgreti asfalt, prah, nogometne tekme, dolge borne ulice, dolga pota po razpaljeni, robati kaldrmi, limonadar, za katerim se dere paglavec: »Ledena — vruča«, Terazije, skrbno poškropljene, prijeten hlad v »Moskvi«, ki pa ni zate. V pisarni vzduh, jekleni prah, zbijanje, sikanje strojev in ropot motorjev, gospod Burger, za nekaj trenutkov hladni gospod Vukasovi in ves dopoldan poteči se, rdečelični, zadirčni prusak, čigar »neprava« žena te je prva zapeljala. Zapeljala, ker si prosil z vsako kapljo svoje krvi, z vsakim živcem, z vsem, svojim bitjem. Torej bi ji moral biti vendar hvaležen! Ali boš znal zdaj že sam biti zapeljivec? No, pri Dari je bilo srečanje na polovici pota, in tudi tu je bilo slovo lahko. Snočnje slovo! Zabavne so beograjske noči! Vabeče se svetijo žarnice nad mizami v gostilniških vrtovih, povsod so pjevačice, povsod je čevabčičar in pivo je dobro. Podnevi boža, ponoči pivo. Z Maksom in Šoršem so bili za slovo še enkrat v »Ruski kruni«, a prevroče je bilo v zaprtem lokalu. Šli so v gostilno v stranski ulici, tja, kjer je bila Dara za pjevačico. In tu so se ga prav pošteno nabrali. Rakija in pivo, pivo in rakija, in Karli je plačal vse. Ob drugi mizi so razgrajali častniki. Ah, naj le razgrajajo, če imajo čas in denar! Karli je plačeval. Saj je vseeno, če še nocoj zapravi vse. Vozno karto ima že kupljeno in plačano, vse drugo pa lahko gre k vragu; kajti jutri, to bo eden najlepših njegovih »jutri«, bo izhajal tudi z zadnjim desetakom. Dara je prišla večkrat k mizi. Bila je vedno bolj jezna. Jezilo jo je Karlijevo nesmiselno zapravljanje, jezilo jo je to neumno njegovo pijančevanje, jezila jo je družba, s katero je bil prišel. Nocoj ga ne bo pustila s seboj! Oh, ko bi ona vedela, bi se morda ujedala še bolj. A njej ni treba vedeti, čemu? Saj bo morala itak večer za večerom sedeti tu gori in prepevati s svojim ostrim, popolnoma amelodičnim sopranom: »Ja sam sirotaaa ... nemam nikogaaa ...« Našminkana usta mora odpirati, živordeč je kolobar okrog odprtih ust, kakor krogle so tudi njene oči, ves obraz je nekako odprt, obupno prazen ... našminkana usta odpirati in peti, s kratkimi, rdečimi prsti ubirati strune na bisernici in brenkati. Brenkati in peti večer za večerom in čakati, čakati, da pride moški. Njega pa ne bo več! Nekaj večerov ga bo še čakala, potem pa bo čakala na drugega. {{prelom strani}} Toliko da se ni razlezel od ganjenosti. A prav tedaj je ujel zapovedujoči pogled debelega kapelnika, pod katerim se je Dara rahlo nasmejala. No, to pa res ni lepo, Dara! Bil je užaljen in čutil se je prevaranega. No, zdaj mu bo slovo zares lahko! Le pijmo. Maks, in ti, Šorš, le pij! Vse babnice vsega sveta pa naj vrag vzame! Torej je bilo le res s tem kapelnikom! Saj je že davno sumil, a Dara je tajila ... Že davno se je bilo zdanilo, ko so se jeli odpravljati. Tudi zbor pjevačic je odhajal. Zavile so se v plašče in stisnile pod pazduho svoje instrumente. Kako revna, kako smešna so bila rdeče našminkana usta v jutrnji svetlobi, kako žalostne potvorjene obrvi in bledi, izmučeni obrazi, s katerih se je bil osul puder. »Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko!« je pel Karli in lovil Darino roko. »Samo čekaj ti mene sutra, mangupe!« se je obregnila užaljena. »Sutra čemo govoriti!« »... pa name nikar ne pozabi, čeravno drug fantič tvoj bo! No, adijo, deklica, daj mi še enkrat roko, v slovo mi daj roko!« je skoraj prosil in se dobrodušno smejal. »Pa šta je tebi danas? Ajdi spavat! Danas ne ideš kod mene,« je tiše pristavila. Obrnila se je in stekla za drugimi, ki so izginjale kakor plahe sence za hišnim vogalom. Potem šele je povedal Maksu in Šoršu, da pojde, ta dva pa sta mu obljubila, da ga ne izdasta. Ko je stopil v vlak, ga je bilo še strah. A ko je odšel vlak iz postaje in ko so kolesa udarjala preko mostu, je bil konec strahu in konec vsega. Oh, adijo — adijo ... Ko se je prebudil, je žarelo solnce v krvavem soju nad prostranim poljem in v daljavi se je nekaj lesketalo. To je bil Zagreb. <center><b>*</b></center> Na Zidanem mostu je postopal po peronu. To je bilo zelo dolgočasno. Le par ljudi, reveži kakor on, se je potikalo okoli restavracijskih miz in zijalo v hladilo notranjost, kjer je nekaj potnikov obedovalo. Ostali so se pretegovali po klopeh. Karli je hodil gor in dol in štel, koliko korakov je od enega konca do drugega. V restavraciji je bilo le malo ljudi. Blizu okna, in sicer s hrbtom obrnjen proti njemu, je sedel gospod, ki si je rezal pečeno meso na krožniku pred seboj. Karli ni hotel gledati tja. Saj ni imel nobenega dinarja več, in v Vinkovcih, snoči ob osmih zvečer, je zadnjikrat jedel. Predsnočnjim je bil le preveč zapil. Malo manj piva in malo manj rakije in malo manj za godbo, pa bi lahko zdaj jedel guljaž. Ali pa juho. Hm — juha — hm — guljaž! Zdi se ti, da že okušaš dobroto mehkega grižljaja kruha, v guljaževi omaki dobro okopanega, ali pa vsaj polno žlico juhe, ki ti toplo polzi skozi goltanec. Duh po jedi ti draži želodec, da se krči in boči, da pričneš zevati, kakor bi zevala iz tebe vsa praznota gladu. A še nocoj se bo najedel doma. Koliko ur je še dotlej? Še sedem in pol! Doma mu bodo dali sveže, mlade solate, ki je že ni jedel, odkar je bil odšel v Beograd, in nocoj si jo bo takoj naročil, poleg tega pa še eno veliko »pravu bečku šniclu«, to bo naročil kar v kuhinji, medtem ko bo oče gledal njegova izpričevala — ah jej, saj res, za izpričevala bo treba dobiti tolmača, saj oče ne zna cirilice. Naprosil bo Anamarijo, da bo prišla s tetko Malči, saj je učiteljica za srbohrvaščino — no, če prideta tedve, mu bodo dovolili, da povabi tudi druge na majhno slavje, to si je menda zaslužil. Sicer pa, kako bi bilo najlepše, da jim trešči v hišo? Ali bi se usedel V gostilniško sobo kot tujec in počakal, da mu pride gizdava Rezka, če jo še imajo pri hiši, postreč? Tako prav neumno in otročje bi se hotel poigrati s svojim domom in bilo bi mu neznansko lahko, kakor da je prišel kot princ iz devete dežele, in vse se bo moralo vrteti le okrog njega. Ko bi le hotel že privoziti vlak. V vlaku ne čutiš lakote tako žgoče. Vlak vozi, vozi ... kolesa udarjajo ob tir in ti pripevajo na veselo pot proti domu. Dremal boš in ko boš pogledal skozi okno, ti zajeme oko znane kmečke bajte na gričkih, znane vasi, znane kopaste in šiljaste zvonike domačih, cerkva. In vse, kar je sicer pusto in dolgočasno, bo lepo in razveseljivo kakor ljub pozdrav. Tu pa se kazalci ne premaknejo na tej pusti kolodvorski uri in skoraj celo uro je še treba postopati, čakati, gladovati. Od strani je pogledal v restavracijo. Na belo pogrnjenih mizah so krožniki s servietami, vilice, noži, žlice in šolnik. Vse je pripravljeno, da sedeš, naročiš in ješ. Koliko neki stane mali guljaž? S kruhom vred največ šest dinarjev. In to je celo zelo drago, v navadni gostilni bi dobil ceneje. Šest dinarjev, šest dinarjev. Nima jih! Le tri cigarete še ima, in s temi je treba varčevati, kaditi polovičke, in še te celo le vsako uro po eno. Karli je še vedno stal na istem mestu in zijal v restavracijo. Ta gospod, s hrbtom obrnjen proti oknu, ali ni to Leben? Lojze Leben. Brado ima, a to je vendar Lojze Leben, saj je to njegov hrbet, njegov ostri profil od strani, ki ga še poudarja brada, taka brada, kakršne nosijo srbski popi in ruski sovjeti. Kaj pa če ni on? Ali bi se neumno blamiral! Kaj naj bi Leben iskal po svetu? Ali ga morda ni ve v Podgorici? Kaj pa ko bi le bil? Karli je predrzno vstopil in gospod je ravno odrinil karto, ki jo je spisal. Bil je res Lojze Leben. »In ti?« »Kaj ti si tu?« Oba sta bila vesela. Pogovarjala sta se, izpraševala drug drugega in se smejala. {{prelom strani}} Karli je sedel poleg Lebna na stolu, klobuk je držal na kolenu, kakor bi hotel takoj spet oditi, in natakarja je kar odslovil. »Kje pa imaš prtljago?« je vprašal Leben. — »Kar zunaj? Saj ti jo lahko ukradejo!« — »Da nimajo kaj ukrasti, praviš, no le prinesi jo sem, saj imaš še skoraj štirideset minut časa.« In potem se je Leben celo tega spomnil in vprašal: »Kaj nisi nič lačen?« »Sem! « je priznal Karli moško in se delal, kakor bi to ne bilo prav nič važnega. »Naroči si kosilo, ti norec, alo natakar ... « in pristavil je še: »Za teh par dinarjev me še ne bo konec.« Ko se je bil Karli najedel, je Leben plačal račun in stisnil svojemu mlademu prijatelju še dva kovača v pest. Za cigarete in za malico! Šele zvečer bo doma! Trčila sta in izpila na zdravje in Karli si je prižgal cigareto. »Ti,« je pričel Leben in gledal v mizo. »Jaz ti bom zdaj nekaj povedal!« Dvignil je pogled in zastrmel v Karlijeve mehke, svetle in zelo gibljive oči. Ali bo znal molčati? Kaj je v teh mladih očeh? Razboritost — pač! In mnogo radovednosti za človeška pota. Celo sledovi razumevajoče človečnosti. A molčeče trdnosti prav nič! In vendar se mnogo iskrenega prijateljstva navdušeno ponuja na tem odprtem obrazu, pa tudi v nezanesljivih, a ne lokavih očeh. Leben se je spet zagledal v vzorec namiznega prta pred seboj. Medtem je bil Karli od strani prebral podpis na karti, ki jo je bil Leben poprej napisal. »Jov Tomas« je stalo tam zapisano v lepo zaokroženih, razločnih in trdnih črkah. Kaj pa je to? Aha, »samo Tvoj« — to je pa res zelo spretno zaobrni eno. Še naslov! Berta ... »To, kar ti bom zdaj povedal, fant, moraš znati ohraniti zase. Pravijo sicer, da si čenčav, a jaz sem te vedno imel za fanta od fare. Ti boš edini Podgoričan, ki to zveš iz mojih ust. Kami da grem, si me vprašal poprej. Jaz si grem ogledat nov kruhek. Od svoje dosedanje žene se bom dejansko in sodno ločil od mize in postelje in se v drugič poročil. Za taka predrzna podjetja pa je učiteljska suknja nekoliko pretesna in tudi preberaška. Ne mogel bi plačevati svoji bivši ženi, ker bo krivda ločitve seveda na moji strani. Pa mi je priskrbel neki znanec službo pri lesni tvrdki na Gorenjskem. Bomo videli! Plača in tudi drugi pogoji so dobri, kraj je na samoti, torej naju ljudje ne bodo imeli prilike dražiti z neljubimi spomini, mene in mojo — no, recimo, izvoljenko.« Karli ni vedel, kaj bi dejal. Vsekakor mu je laskalo zaupanje in rad bi bil prijazen. Pa je bleknil nerodno, ker bolje ni znal: »Ali jo poznam?« »Seveda jo poznaš, vsi Podgoričani jo poznate, pa boste vendar vsi tako presenečeni, kakor bi se najmanj Marnova gostilna podrla. Saj ne uganeš, poizkusi, da bom videl, ali me boš mogel razumeti ... « »To bom pa res težko uganil,« se je lagal Vobachov Karli in se delal, kakor bi vneto ugibal. »Ali je tudi ona poročena?« Lebnu se je sicer le malo upiralo svetlikanje v Karlijevih nemirnih očeh, a bil ga je vendar vesel, tega vprašanja. »Ni poročena in skoraj mojih let je.« »Berta Dolinarjeva.« Leben se je takoj ozrl na karto, potem pa v fanta, ki se je vedro smejal. Leben ni več dvomil, bil ga je vesel, tega fanta, tega falota. Falot pa se je veselil svoje lažnivosti in prav nič mu ni očitalo, da ne ravna prav. Leben pa je potem še mnogo govoril. Govoril je o tožbi na ločitev svojega zakona ... govoril tudi o Berti Dolinarjevi. »Saj jo poznaš, kajne? Pa je ne poznaš ne ti, ne vsa podgoriška sodrga, ki jo menda imajo takole za zarjavelo devico in staro sovo. To bodo vpili, ko zvedo, in klicali mamko božjo moji pameti na pomoč, češ, tako čedno žensko bo zapustil zaradi take ... A jaz pa vem ...« O tem pa, kar on ve, le ni mogel govoriti. Zataknila se mu je beseda ob prividu Bertine ljubezni, če je pomislil hkrati na njeno pojavo. Tega ne razume nihče razen njega samega in ni da bi pravil temu, ki se ga še vedno opleta puberteta, da jo ljubi prav takšno, kakršna je. Pač pa je govoril nekaj o svoji bodočnosti, o zadnjem svojem zaletu in o poizkusu, da zaživi novo, čistejše življenje. Karli ga je poslušal, prikimaval in rad bi bil kaj vmes povedal, pa ni mogel najti prave besede. Ogledoval si je tudi Lebnovo kravato, katere vzorec mu je bil na vso moč všeč. Takšno bi hotel imeti tudi on. »Torej, Karli, vlak bo vsak čas tu. Čez nekaj dni bom tudi jaz spet v Podgorici. A da veš, nikomur niti besedice o tem, kar sem bil povedal. Saj boš mož beseda, kajne? Ni mi treba dajati častne besede, jaz ti že tako verjamem, da si fant, in ne šleva. Saj vsa stvar ni niti zločin, niti tako važna in pretresljiva afera, da bi jo bilo treba skrivati pred svojimi sočlovekom; toda ljudje, vklenjeni v ozko življenje, ne prenesejo takih skokov iz običajnosti, ki jih sami ne smejo in se jih tudi ne predrznejo storiti, ampak jih vsakemu hudo zamerijo. Berto moram čuvati pred njimi, kakor dolgo bom mogel; zakaj njo bodo najhuje napadali, češ, kaj se vriva med zakonce. Ha, smešno! Malo jih bo, ki bodo z nama!« Karli mu je pomolil roko čez mizo. »Lojze! « »Hvala! Za zdaj pa molči!« Potem sta se morala posloviti, ker je že privozil Lebnov vlak. Tudi Karli se je vozil proti domu. Ves čas je moral misliti na Lebna in njegovo skrivnost. Dosti poguma ima ta Lojze! In o njegovi pikrosti in nekdanji zagrenjenosti tudi ni bilo več sledu. Seveda ni v primeri z večnostjo ločitev zakona niti besede vredna malenkost, a človeku, ki mora pregnesti v sebi nezaželeno usodo vsake minute s svojo, po tuji volji mu podarjeno naturo v lastno življenje, ni kar tako lahko zapustiti ženo, s katero je živel v neki skupnosti skoraj deset let. Ona se bo gotovo uprla razdoru doma, dasi nimata otrok, ki bi ju vezali tudi proti njuni volji. In kaj poreko ljudje, ljubi bližnjiki podgoriški? To bo senzacija, kaj senzacija, vojska bo to, ker bo imela gospa Francka Lebnova največ pristašev, dasi bodo morda njeni glasni zavezniki na tihem njeni protivniki. A da bi si drznil zakonski mož — Podgoričan odobravati Lebnovo početje, dasi bi se najrajši sam pridružil, na to še misliti ni bilo. In gospodična Berta Dolinarjeva? Ali bo mogla ostati trdna? Ali je ne bo strlo preganjanje? Ali se zaveda, kaj jo čaka? Kdo bi si bil mislil! {{prelom strani}} Življenje ima svoje muhe, svoje okrutne, neizprosne muhe. Karli je bil zadovoljen s seboj. Za malico si je bil kupil klobaso in velik kos kruha. To je bilo slastno! Še nekaj postaj, in konec bo poti. Nič več ne bo visel kovčeg v kleti na kavlju in nič več se ne bo treba valjati po tuijih posteljah, saj že diši vsa pokrajina po domu, še zadnji tunel, in v pol uri bo na mali postaji, na kateri je stopil v vlak, ko je bil pobegnil od doma. Izgubljeni sin se vrača. Ne skesan, ne izgubljen. Pač pa brez denarja in tud nekoliko obrcan in zlasan. A vendar, vendar ... vsaj sram ga ni treba biti svoje vrnitve domov. Še zadnji ovinek, in odprla se mu) bo Vilunjska dolina, in tam doli, prav na koncu, v zadnjem zaokrožku se zasveti v večerni zarji vrhi šiljastega podgoriškega zvonika. <center><b>*</b></center> Pri teti Malči je slavil »Čitalni krožek« predvečer Anamarijine poroke. Tudi Karli, izredni član, je smel priti. In rad je prišel. Na starinski komodi so bila razpostavljena poročna darila. Gospa Pahernikova je bila dala običajni jedilni servis, gospodična Pepica Šribarjeva šest rjuh in šest paradnih brisač, teta Malči lepo stensko uro in pisano vezen namizni prt, Karli pa nekaj knjig. Berta Dolinarjeva je prinesla šop rož in nekaj denarja v beli kuverti, ki jo je Anamariji stisnila v roko na skrivaj in vsa v zadregi. Zunaj v kuhinji je igral Vobachov hlapec Grega na harmoniko. Ubiral je same žalostne in zategli glasovi so se tako mimogrede rahlo dotikali onih v tetkini sobi kakor že davno pozabljena bol. Nevesta se je v drugi sobi oblačila v svatovsko obleko in Pepica Šribarjeva je pripovedovala družbi o Škrlepovem Božu, ki se odpravlja za misijonarja v Ameriko. Njene besede so bile kakor vedno mirne in enolične. Kakor enakomerne kaplje so padale v Gregovo otožno godenje, ki se je vleklo brez naraščanja in brez pojemanja kakor brezkončna žalostna lajna. Tudi liter vina so imeli na mizi, a pili ga niso. Karli je gledal v kozarec, godba iz kuhinje in Pepičine besede, vse je šlo le mimo njegovih ušes, a vendar je bil žalosten. Mislil je na svojo ljubezen do Anamarije, ki je ugasnila kakor misel, nekdaj lepa in vseobvladajoča, v prostornosti časa. Ostala je le rahla, prisrčna vez, ki se je nocoj malo razbolela. Teta Malči je poslušala godbo in Pepičine besede in mislila na Anamarijo, ki se jutri poroči s svojim ženinom tam v Ljubljani. Nobenega domačega ne bo. Mati ji je že lani umrla, brat pa je daleč nekje v južni Srbiji. Njegovi ljudje jima bodo pripravili poročno večerjo in šli z njima v cerkev in potem morda še do kolodvora. Sama bo z njim na svetu, vsa mu izročena, vse zanj in vsa njegova. Gospe Pahernikovi je bilo nocoj silno dolgočasno. Želela bi, da bi bil prišel vsaj Povoden in da bi se tale mali Karli nekoliko bolj razvnel, saj to je pogrebščina, ne pa veselo slovo od dekliškega stanu. Ali bi ji Malči zamerila, ko bi jo prosila, naj odslovi tega muzikanta v kuhinji? In ta misijonarska zgodba njene svakinje je tudi prav nič ne zanima. Berta Dolinarjeva pa je trpko gledala vse to početje. Kako je to vse častno in slavnostno. Bridko je to življenje, in nevoščljivost ne more biti greh! Mala, srečna Anamarija, jutri boš spoštovana gospa doktorjeva ... Nevesta se je prišla pokazat v svoji, za jutri namenjeni beli svileni obleki. Bila je lepa, ker so ji žarele oči v radosti in ponosu in ker se je bil razcvetel nelepi obraz v en sam izraz blaženosti ob toliki sreči. Bila je morda celo slična tistimi mučeniškim žrtvam v starodavnih časih, ki so šle za svojo ljubezni polno vero z žarkim smehljajem na licu v smrt. On je bil njena vera, on vsa njena ljubezen in ona sama le srečna, presrečna njegova last. Teta Malči je odslovila Grego. Nevesta in Karli sta si prepevala in gospa Pahernikova je pomagala. Same zaljubljene so peli, slovenske in še tiste stare nemške »šmahtfecne«, ki so bili moderni ob zatonu devetnajstega stoletja. Tudi liter na mizi se je izpraznil in prišel je še drugi in tretji. Bilo je že precej pozno, ko je vstopil Povoden. Prinesel je kovčeg s seboj, da bi Anamarija še nocoj spravila vanj vse, kar bo treba vzeti jutri s seboj v Ljubljano. Razbil je družbo, ker ga ni bilo volja sedeti v tej sobici pri tetki Malči, se prisiljeno šaliti in odgovarjati na razna vprašanja kakor pri kakšni izkušnji. Nevesta mu je razkazovala prejeta darila, ki ga je moral vsakega posebej glasno občudovati in hvaliti, že njej na ljubo, ki je ob vsakem predmetu vzkliknila: »Glej, glej, <ins>«</ins> in mu ga tiščala prav pod nos. Potem šele se je šla preobleč in spravljat obleko v kovčeg. Pepica, Berta in gospa Pahernikova so se poslovile. Potem so šli tudi drugi. Povoden in Karli sta čakala pred hišnimi vrati, da se konča poslavljanje med tetko Malči in Anamarijo, ki je nazadnje vsa solzna prišla iz hiše. {{prelom strani}} Karli je stopal poleg njiju z njenim kovčegom v roki. Rad bi nekaj govoril, zlasti z njim bi rad prišel do jasnega, prijateljskega odnošaja, ta mali Karli, ki se še ni in se najbrže tudi nikdar ne bo odvadil zaletavanju v svet in ljudi. »Pomisli, Janko! Berta mi je dala denar — tri stotake! In rože, same rdeče, jako lepe rože.« Anamariji je ganjenost trepetala v grlu in je še krepkeje stisnila Povodnov komolec, za katerega se je bila oprijela. »Popolnoma nepotrebno,« je zamrmral Povoden, ki ni maral Berte Dolinarjeve, ker se mu je zdelo, da se mu še vedno posmehuje. Sicer pa ni razumel ganjenosti svoje neveste. Zato je prav osorno vprašal: »Ali je kaj resnice na tem, kar se klepeta po Podgorici, da sta si namreč Leben in ona precej po »knofih« in da se je Leben zaradi nje ločil od svoje žene.« »Jaz nič ne vem,« je užaljeno odvrnila ona in stisnila ustne. Bolelo jo je takšno govorjenje. Janko je vendar tako dober in spodoben človek, zato bi ne smel ponavljati takih čenč. »Jaz pa nekaj vem, a prosim, da ostane med nami. Leben mi je sam povedal, da se bo ločil in potem z Dolinarjevo poročil. Saj mu tudi ni zameriti ...« Tako, sedaj je izčvekal, kar naj bi ohranil v sebi kot »sveto tajnost«. In ker sta onadva molčala in ker je bilo njega samega tega greha takoj sram in ker se ga je takoj tudi pokesal, je pričel na moč opravičevati in hvaliti Lebna in Dolinarjevo. Prepozno! Prepozno! Preneumno, da se je moral izblebetati! Tako dolgo ga je mikalo in peklo, da je izpregovoril, in zdaj se je zdel sam sebi umazan in nepošten. In vse to Povodnu na ljubo! Ko je bila Anamarija že v postelji, je še vedno mislila na Karlijevo novico. Berta je njej dala denar. Svoj denar, ki ga bo sama nujno potrebna. Denar, ki so ga morda močile solze. Berta Dolinarjeva, utelešena ironija, se hoče boriti za srečo in daje denar njej, nevesti, ko bo vendar sama revna, zaničevana nevesta. Zato je bila zadnje čase še tišja, še jedkejša kakor kdaj poprej. Za srečo ... za ljubezen ... Karli pa je povabil Povodna s seboj v domačo gostilno. Tam je bila v posebni sobi velika družba boljše gospode. Verderber, Schieber, Bende, sicer brez svojih žena, a sicer z vsemi častnim spremstvom podgoriškega podrepništva. Namizni prt je bil že ves polit in ponesnažen s tobakom. Pod stropom pa se je valil gost tobačni dim. Gospoda je bila že nekoliko okajena in glasna. Karli si je hotel posaditi Povodna k mali mizici in tako dobiti priložnost za razgovor, pa so ju, komaj da sta vstopila, že klicali k sebi. Povodna so vzeli v sredo med Bendeta in Schieberja, Karli pa je imel poleg Ničese na koncu mize sedež primaknjen. Njemu nasproti se je smehljal Rajko Flerin, lepo oblečen, lepo počesan in nakodran, Karliju v jezo in spotiko. Medtem ko so Povodna pitali z neslanimi dovtipi o poročnih nočeh in sličnim ter ga zalivali z vinom, se je Karli obregal ob Flerina in Ničeso. Nazadnje je opazil Verderber prepiranje na koncu mize in zaklical Karliju prav posmehljivo: »Na, vi boste tudi težko umirali, vi, mladenič idealnih nazorov!« Vsi so se smejali, tudi Povoden. Najbolj pa Ničesa in Flerin. Karli je iskal besedo, ki bi jo zabrusil gospodu »Bankdirektorju«, a kaj ko je ni mogel najti in ko je bilo smeha že konec, ko je hotel izpregovoriti: »Vi pa menda še težje, malomeščanski general!« Sicer pa bi ga brata, ki sta bila oba tudi pri mizi, za te besede najbrže nagnala spat. Šel je rajši sam. V gostilniški sobi je hotel popiti nekaj kozarcev vina, da bi se upijanil. Nikogar ni bilo več v tej sobi, le Majhen sam je sedel v kotu pred polnim bokalom in mrmral nekaj predse. Natakarica je bila odšla spat. Kaj ko bi šel za njo? Tedaj ga je Majhen opazil. »Aha, ti si! No, pridi malo k meni, če te ni sram, no pridi!« Bil je zelo pijan. Oči je imel izbuljene in pogled zameglen. Tudi klobuk je imel glavi. Karli se je usedel k njemu. Ni se mu dalo piti. Vino se mu je že upiralo. Majhnova sapa mu je bila pokvarila tek do pijače, tako zoprno smrdljiva je bila. Majhen pa ga je prijel za roko in mu govoril prav v lice, se majal sicer sem in tja, a odmaknil se ni. Tudi Karli se ni odmaknil, ker se je bal, da bi mu oni zameril. »Malo še ostani tu pri meni, sicer pa — saj vem, da me ne moreš videti, no, pa le potrpi, malo še potrpi z menoj, ti smrkolin, ki se lahko smeješ, saj nisi tako pijan ko jaz, saj te ni treba biti sram samega sebe, kakor je mene. Vidiš, ti si zadel terno, čeprav si veliko prebedast, da bi razumel, kaj je to terna — razumeš? Moja terna pa je šla po zlu ... da, da, šla je, šla. No, pa saj pijem za svoj denar in moji dolgovi so moji dolgovi in vas nič ne brigajo. Le povej, ali te to kaj briga? No, saj vem, da te to prav nič ne zanima in da bi se me rad rešil, kar pojdi tja noter in jim reci, da so maliki ... no, pojdi! Ah, veš kaj, pojdi z menoj, meni je slabo, pojdi z menoj domov ...« Klatil je z rokami, se bil po čelu, potem pa je prosil in njegove izbuljene oči so gledale v Karlija votlo, pijano, skoraj mrtvo. Karli je šel z njim. Pomagal mu je, da se je sezul in slekel. Potem je hotel iti. A Majhen je opazil njegovo kretnjo in se zagnal v postelji, kakor bi hotel poskočiti. {{prelom strani}} »Ostani tu, Karli, ostani pri meni, samo malo še ostani. Glej, tam na omari je slivovka ... kaj je ni? No, če je ni, jo je Johana ukradla — pa vendarle ostani, Karli, ne hodi stran ...« »Saj ostanem,« je obljubil Karli in se nevoljen usedel na rob postelje. »Ali mi hočeš kaj povedati?« »Ne, ne, samo da ne bom tako prekleto sam, veš ...« Pokril se je preko glave in nekaj časa molčal. Karli je čakal. Nenadoma pa je planil Majhen pokonci, potegnil predal iz nočne omarice in vrgel nekaj podolgovatega, bleščečega po tleh. »Daj sem!« je zavpil, ko je Karli pobral okvir z Anamarijino sliko. Šipa se je bila razbila in kosci stekla so še štrleli iz okvira. Majhen je izdrl sliko in jo raztrgal na drobne kosce. Potem je treščil okvir drugič po tleh, in Karli ga ni več hitel pobirati. Majhen pa je raztrgano fotografijo, ta poslikani papir, kosec za koscem pojedel, kosec za koscem prežvečil in pogoltnil. V očeh se mu je bojeval srd s solzama, pijanost z norostjo. Potem pa je legel in zaprl oči, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Roko je imel na odeji in mezinec je bil okrvavljen. Vrezal se je bil ob steklo, ko je izdiral in trgal fotografijo. Nekajkrat je globoko zasopel, potem zagrgral že v spanju in pričel z na pol odprtimi usti na pol glasno hrliti. Karli je utrnil luč in odšel. Neumnost! Notri so peli, kričali, rjoveli, in Verderberjev glas, masten in nadušljiv bariton, je prekričal vse. Karli si je v kuhinji nalil polno skodelico ruma, ga zmešal s sladkorjem in izpil. Fej! Žgalo ga je po grlu in padlo kakor kamen težko v želodec. Ah kaj, upijaniti se je treba, pozabiti, da si podlež ... Nekaj dni pozneje je Podgodca že imela svojo senzacijo. <center><b>*</b></center> Majhen in Dolinarjeva sta sedela pri večerji v Marnovi gostilni. Vsa ostala družba se je bila raztepla, Leben pa sploh ni več zahajal k Marnu, odkar se je Anamarija poročila. Okrog dolge mize so zborovali »večerničarji«. Doktor Bende jim je le še na videz predsedoval. V resnici pa je vodil besede in pogovor gospod Schieber, ki je v vsej Podgorici priznaval za sebi nadrejenega edinole prirmarija doktorja Sušca, toda ta je žal že od nekdaj odklanjal »večerničarsko« družbo. Gospod Schieber pa je postal velik gospod, ki ga je Bende zaupno nagovarjal »Mavrica«, kar naj bi bil ljubezniv slovenski prevod Schieberjevega imena »Moritz«. Z Gobcem in Gobezdarjem je občeval »Mavrica« zelo zviška, Kainbiča in Bendeta si je hotel obdržati za prijatelja, Verderberja pa je cenil in upošteval kot dragocenega poslovnega zaveznika in spretnega prevejanca, vse drugo na dolenjem koncu mize razen inženjerja Marna pa je živelo od milosti in na račun njegovega velikopoteznega pokroviteljstva. Samo lepi Šani, on, ki bi ga imel v resnici rad za prijatelja, se mu je gladko in hladno izmuznil vsakokrat, kadar je »Mavrica« mislil, da je že njegov. Gospod Ničesa, Schieberjev pisar, ki so ga v Podgorici klicali za ravnatelja, je bil predsednik dolenjega konca. Tudi on je znal pokazati svoje novo dostojanstvo, s Verderberjem se je celo tikal. Berta Dolinarjeva je bila že pred nekaj tedni zamenjala svoj stari prostor za prostor, ki je bil včasih Lojzetov, tako da je zdaj kazala večerničarski družbi hrbet, kakor je to delal svojčas nalašč Lojze Leben. Tudi ona je to storila nalašč, a ne iz istega vzroka kakor on, ampak zato, ker ni mogla več mirno in počasi jesti in se med jedjo prav ironično in vprašujoče ozirati po onih obrazih, pa je zato postala nemirna in nesigurna. Majhen te izpremembe še skoraj opazil ni, ker ga taka neznatna reč ni mogla več niti za trenutek dvigniti iz njegove običajne ravnodušnosti. Zanj je bila ta miza vsa izpremenjena že od tedaj, ko sta se bila Povoden in z njim Anamarija preselila na drugi konec sobe k bančnim uradnikom. A Berta jih čuti v hrbtu in na tilniku te njih poglede, ki jo otipavajo, njih misli, ugibajoče in umazane, ki ji trgajo obleko raz slokega, vse dotlej neopaženega in varno očuvanega telesa. In vsaka beseda, ki jo tam zamrmrajo, zašepetajo ali na pol glasno vržejo medse, se ji zapiči kakor trn v živo, dasi je ni bila razločno ujela. Kakšne druge skrivnosti bi sicer ti ljudje v tej gostilni tako zaupno obravnavali? Njo imajo v mislih, njo opravljajo in o njej se menijo, kadar jo zagledajo. Saj niso le nesramni in radovedni, neusmiljeni, kruti farizeji so! Kolikokrat se je je te mesece že lotevala malodušnost, ki je prej ni poznala. A kloniti ni hotela, ni smela. Njen poraz bi bil tudi njegov poraz in zmaga njih, njenih sovražnikov. Morala pa sta zmagati Lojze in ona, Berta, potem šele bosta smela biti za svoje soljudi, za svoje ljubeznive »bližnje« tudi onadva — človeka. Takšno je pristno človeško mišljenje! Boj je krut in v svoji krutosti še krivičen! Njemu ne zamerijo toliko, njega hočejo izpreobrniti izlepa, kot rešenega konvertita ga hočejo privesti nazaj v varno zavetje! Njo pa, ki se je njega in njegove bridkosladke ljubezni branila, kolikor se je kot ženska mogla braniti, njo preklinjajo in psujejo kot zlega duha, kot zapeljivko. Ona, pa — zapeljivka ... Vsi so že izvedeli, vse mesto je že polno te novice. Nekateri, zlasti moški, si jo radovedno ogledujejo, češ, ti si takšna, kdo bi si bil mislil, lej jo tičko ... Drugi, zlasti ženske, jo merijo od pet do klobuka, češ, tudi take nam ogražajo domove ter kvarijo in kradejo može ... Ali je to že vse, ali ne bo morda še huje? Lojze jo prosi, tolaži, roti za ceno svojega življenja, naj vztraja pri njem! Pravi, da so vsi skupaj le ljudje, izpremenljivi, umrljivi ljudje, nobeni polbogovi, da bi se ne dali premagati. Pa mu je že rekla ono o bojevanju proti neumnosti, a on veruje v človeka ter v svoje in njene sile, s katerimi si hoče ustvariti trdno življenje, ki ga ne bodo omajale človeške hudobije. Nasprotno, on celo upa, da bodo ljudje prej ali slej uvideli in da bo že kmalu; vse pozabljeno, odpuščeno ... {{prelom strani}} Kako naj bi jo čuval ta njen tovariš Majhen, ki samega sebe ni znal varovati, niti tega, kar je bilo že na videz njegovo. Berta je pojedla, se naglo oblekla in, ne da bi kam pogledala, odšla skozi vrata. Majhnov pozdrav je še slišala in tudi mladi uradniki so ji pokimali v pozdrav tam ob vratih. Majhen je bil že vstal od mize, da bi odšel, ko ga je Kambič poklical k sebi. Vprašal ga je, kdo izposoja učencem knjige iz učiteljske knjižnice, morda Dolinarjeva? Da ne? Govorila sta tiše, a vendar so ob imenu Dolinarjeve vsi posluhnili, dasi sta bila Bende in Schieber na najboljši poti k običajnemu družabnemu prepirčku. Verderber se je koj oglasil: »Ti, Majhen« — on je namreč vsakega tikal, a vsak ni smel njega — »sedi no, boš kaj povedal ... Kambič, bodi tako prijazen in mu daj malo prostora.« Majhen je bil vesel, da dobi kozarec vina. Kje je že njegova plača, dolgov pa vedno več! Prijazno se mu je razlezel obraz, ko je sedel med gospodo, s praznim žepom je človek težko prezirljiv. Beseda se je vrtila okrog Dolinarjeve, previdno so cikale besede na Lebna, kakor mače, ki poskuša s tačko, če ni jed v skledčki morda še prevroča. Končno pa se je le razgalilo odprto vprašanje: ali je res, kar govore ljudje, in vsi so gledali v Majhna. Ta je vprašujoče zrl v svojega ravnatelja, ki je skomignil z ramo, češ, povejte, ako vam je znano kaj natančnega. In Majhen je povedal gospodom, da je res, kar govore po Podgorici, da je namreč Dolinarjeva kriva ločitve Lebnovih zakoncev. Da, neverjetno, neumljivo, čudno in strašno! In kdo bi si kaj takega mislil o tej starikavi gospodični. Pobožna seveda ni, a grda je in stara! Neverjetno, in vendar je res, sveta resnica. Sama Anamarija, zdaj gospa doktor Povodnova, mu je to povedala, ko se je poslovila za vedno od šole. »Kaj vidva sta se poslovila?« »Vidva da spet govorita?« »Kaj? Kako? Res? Prav je tako! Kako pa je bilo?« In Kambič je moral seveda še pripomniti: »Tudi to je skoraj neverjetno!« »Da. Govorila sva oni dan v konferenčni sobi, ko se je prišla že kot gospa Povodnova poslovit od šolarjev in se zahvalit za poročne čestitke in darila. Bil sem sam, ko je prišla in vprašala po vas, gospod ravnatelj. No, pa sem stopil k njej in ji želel srečo. Potem pa sva se razgovarjala. Rekla je, da ji je žal za šolo in da bi rada še nadalje učila, a ji Janko ni dovolil, češ da čaka dovolj brezposelnih na službe in da to ni ne pravično in ne lepo, da jim jih odjedajo dobro situirane poročene žene. Potem sva govorila o Dolinarjevi, in Anamarija pravi, da je to, kar govore, vse resnica.« Majhen je govoril kolikor mogoče milo in nevažno, a to je pa zamolčal, da ga je Anamarija prosila, naj tega nikar ne pripoveduje okoli. Čutil je, da ga vsi nekako čudno gledajo, najbolj pa njegov ravnatelj Kambič. Najbrže si misli: »Revež nerodni in neumni!« Majhen pa mu v mislih ogorčeno odgovarja: »Kaj me boš zijal, osel, ki misliš, da vse najbolje veš in da si bogvekako moški, saj si vendar tudi ti enkrat odletel pri Anamariji, a jaz te tedaj nisem klical na odgovor, le smejal sem se ti in tisti klofuti, ti poročeni gospod ravnatelj.« No, pa Majhen je zinil le: »Menda tudi Leben odide s šole!« Kambič pa je prav osorno odgovoril: »To bi bil velik osel, ko bi zdaj pustil službo, zakaj, da ne bo premeščen, za to sem že jaz poskrbel.« »Ali vam je tudi to povedala gospa Povodnova?« »Ne. Leben sam je pravil Vobachovemu Karliju, da pojde.« <center><b>*</b></center> Kakor vedno, kar je pomnil kateri izmed Vobachovih otrok, so kosili tudi danes v mali sobici poleg kuhinje. In kakor vedno, mame ni bilo pri mizi. Kosila je v kuhinji pri štedilniku kar tako mimogrede. Kakor vedno, je bilo treba pri juhi molčati. Oče jo je srebal, žlico za žlico, kakor bi opravljal kaj važnega, Franci in Leo sta goltala naglo in malomarno, Karli pa je, kar je bil prišel iz Beograda, jedel počasi in s slastjo. Okus po paradižniku mu je najbolj prijal. Šele ko si je oče s servieto, ki jo je imel zataknjeno za ovratnik, jel brisati usta, sta pričela govoriti, najprej Franci, takoj za njim pa Leo, o nekem avtomobilu in o avtomobilskih vožnjah in dirkah. Oče je prezirljivo molčal in prebiral jed, ki mu jo je bila prinesla kuhinjska dekla na pladnju. Potem pa je pričel spet jesti. Zelo se je bil postaral, ta njegov veliki in obilni oče. Pri jedi je mlaskal in grdo cmokal, kar pred dvema letoma še ni bila njegova navada. Njegovi brki in brada, kako da jih tako zanemarja? Koža na licu je rdeča in polna drobnih gubic, pod vekami in nad njimi pa se mu v ohlapni zgrbljeni vreči nabira polno drobnih, modrikastih žilic. Oče je bil odrinil svoj krožnik. »Kaj pa še, osem cilindrov je dovolj. To je že voz, da se lahko postavljaš z njimi tudi po Dunaju in Berlinu …« je trdil Leo. »Ah, dovolj mi je teh vajinih čenč! Spravita se no že! Ti, Franci, glej, da mi priskrbiš še kripo ledu, vzemi ga, kjer ga hočeš, zvečer ga hočem imeti v ledenici!« ukaže oče osorno. Lepi Franci se namrdne in vstane, Leo pa prav počasi zgiba servieto. Zdaj pa zdaj bo nekaj važnega izpregovoril. Tudi Karli jo misli odkuriti in pokaditi svojo cigareto zunaj na vrtu. A oče ukaže Leonu: »Pojdi v hišo h gostom, pri večerji me boš moril s svojo razpravo. Ti, mali, pa ostani tu!« {{prelom strani}} Proti očetu ni bilo ugovora, in onadva sta odšla brez besed. Karli je presenečen obsedel in si ni prav upal nažgati cigarete, da bi ga oče ne nahrulil. »Ali ne boš kadil, mali?« ga je vprašal oče in mu pomolil svojo dozo s cigaretami, ki jih je imel za goste, ker je sam kadil le smotke. Karli si je vzel cigareto. Kaj pa je imel stari danes? To ni njegov glas, s katerim robanti po hiši, to celo ni gospodarjev glas, kadar ukazuje svojim hlapcem, deklam, sinovom in ženi, to je glas, s kakršnim se gospod Vobach pogovarja s tujimi ljudmi o važnih zadevah. Oče položi na mizo šop papirjev in pravi: »Tu so tvoja izpričevala! Gospod apotekar Pahernik mi jih je razložil, da mi jih ni bilo treba dajati k notarju, ker tega, kar si mi ti včasih pravil, nisem mogel prav verjeti ... Kaj hočeš zdaj od mene?« Oče je gledal sina in sin očeta in oba sta vedela, kakšen bo sinov odgovor. Seveda denar! Potem je pričel Karli naglo in hlastno govoriti, kakor bi se bal, da mu bo oče presekal besedo. Rekel je, da bi rad študiral dalje, napravil v Celju ali v Mariboru maturo, ali pa kjer si bodi, le v Beogradu ne več, potem bi šel na univerzo. Za poklic se še ni odločil, najrajši bi medicino ali pa pravo. »Čuj, fant, kaj ti bom pa jaz predlagal. Bende mi ponuja kmečko posestvo, precej veliko, a zelo zanemarjeno, ki bi ga lahko poceni kupil za tebe. Blizu mesta je in na lepem kraju z gostilniško koncesijo. Gozd je sicer velik, a precej izsekan in okleščen. Pa nič ne de. Dal bi ti še nekaj denarja pa bi poizkusil gospodariti. Knjige in takšne reči pa si lahko dobiš na dom. Če imaš poln hlev živine, svinjake bi ti še prizidal in konja bi ti dal iz domačega hleva, pa bi videl, da je bolje biti kmet, ko doktor ali advokat. Čez nekaj let se boš lahko oženil in ne bo ti treba gledati na denar. Pusti fant tista mesta! {{redakcija|Zda|Zdaj}} si dokazal, da nisi butec in da se znaš tudi sam obrniti na pravi kraj. Mirno boš živel kot kmet, v mestu pa ti bodo hodile po glavi razne španponade in te pokvarile. Mesto mi je pokvarilo že tvojega rajnkega brata, da se je šel, mladi fant, streljat v lastno glavo. Ubil se je, ker si ni več upal živeti, ker so mu uničili in ubili življenje tam v mestih. Zakaj pa Leo in Franci nimata razdejanih živcev, kakor jih je baje imel on?« Karli je že hotel odvrniti, da sta Leo in Franci v primeri z Egonom buteljna, pa je oče sam nadaljeval: »Seveda, Leo in Franci nimata toliko v glavi, kolikor je imel Egon v petah, a verjemi mi, da je bil tudi Egon zdrav in vesel fant, ko je bil še doma. Potem pa se je kar nenadoma izprevrgel. Učil se ni, delal ni, spal ni, popival je in sedel kje v kakšnem kotu in premišljal. Že moja mati je rekla, da se takim, ki toliko berejo in premišljajo, rado zmeša — in zmešalo se mu je. Ti si morda danes misliš: stari je nor in ni ne ve o svetu, a le verjemi mi, jaz sem že dolgo na svetu in vidim, da se svet prav ni ne izpreminja. Vedno je isti. Zato pa ti hočem dobro, ker sem zadovoljen, da se mi le nisi izkazil. No, kaj praviš?« Očetov glas je postajal vedno tišji in zadnje besede so bile skoraj le šepetane. »No, norček?« je vprašal stari in se rahlo, prav rahlo nasmehnil. Karli se je le za trenotek obotavljal. Da, da, hiša, gostilna, konj, krave, voli, svinje in kure in on kot gospodar. Zunaj pa svet, široki, vedno se izpreminjajoči svet in vesela, lepa leta na vseučilišču! Ali bi jih ne bilo škoda? »Maturiral bi še rad! Dobil bi si profesorja za inštruktorja, pa bi šlo še to leto,« je odvrnil in gledal v očeta, ki ni bil niti nasmejan niti prijazen. Oče mu je suho odgovoril: »Dobro, pojdi k Leonu in izračunita oba, koliko bi potreboval. Naj mi Leon predloži vso stvar po večerji!« In stari se je s težavo dvignil in šel. Šel je tudi Karli, a ne za očetom v prvo nadstropje, ampak na cesto pogledat, kaj dela Podgorica. Ali bi šel mimo Pahernikovih oken? Morda ga bo videla gospa Mara in prišla za njim na cesto k svetemu Lenartu. Ona se zanima zdaj za literaturo, in ker se je bil Čitalni krožek kar sam od sebe razšel, ji ga izkuša nadomeščati on, Karli Vobach. Podgoriške klepetulje so imele dosti opraviti. Pri gospe Schieberjevi v salonu se je zbral njih elitni oddelek in se krepko pohujševal nad Lebnom in Berto, njih srednji sloji, to so bile gospa oficialova, gospa davkarjeva, gospa postajenačelnikova in druge take gospe, pa so se zgražale nad Berto pri mesarju in peku in na cesti, kjer so se pa srečale, s pomilovalnim javkanjem nad »to ubogo ženo«, kar naj bi bila Lebnova, ki jo je zadela taka nesreča ... hov! »Denkans ihnen, jec beta ihra lossen!« je pravila gospa vahtmajsterica Mercovim šiviljam, in vse so bile ogorčene nad takšno hudobijo. O Berti Dolinarjevi pa se te dni ni govorilo drugače kakor: »Ta kanalja, ta stara lajdra, ta mrha, diese Beštie, diese Mirchen, so a schleche Babn ...« Stari Vobach je kadil cigaro in brskal po predalih svoje pisalne mize. Kam je bil le založil? Takrat, ko se je tako nesrečno napravilo, so dolžili ljubi Podgoričani njega in njo, ženo njegovo, da sta vsega onadva kriva, češ, grdo sta ravnala s fantom. Seveda — starši! Tega pa nihče ne ve, koliko je on zaman govoril, seveda izgrda, kaj pa zaleže lepa beseda pri takem zaletelu? Aha tu je! To so mu dali takrat v Leobnu. <center><poem>Nagrobni napis. Preveč ste mučili me, bratje vi, ljudje, pretežka bila zame so bremena moja, in stopajo s sveta, kjer je mrazilo me, želim edinole miru si in pokoja. Ob grobu mojem, bratje, vam ljubeče nad mano se solziti in moliti treba ni, mirno upihnite mrliške, blede sveče, do tega hladnega srca nobene ni poti. </center></poem> In ta je bil tudi njegov sin, njegov najstarejši sin! Samomorilec in ubežnik! Otroci so breme, saj človek nikdar ne ve, kdaj ravna prav z njimi! Hudo je to, hudo. Otroci so križ, in svoje lastno srce bi morala oče in mati pribijati nanj ... {{prelom strani}} ==VII.== Na vsakem vogalu kričeči lepaki raznih barv, polni puhle hvale in prav tako puhlih napadov idejnih nasprotnikov, po hišah in bajtah prepir in zamera, po vseh hišah kričava in tajna agitacija resnično iskrenih in tudi najetih agitatorjev, politiziranje in besedni boji. Na sodniji nekaj tožb in ovadb zaradi razžaljenja časti, krivičnih očitanj, klevete, kraje dobrega imena in razširjanja neresničnih vesti. Obljube in grožnje, zavednost in izdajstvo, strahopetnost, korajža in strah, vse to se je gnetlo k trem »skrivnostnim skrinjicam« na mizi občinske pisarne. Neslišno padajoča gumasta kroglica je bila danes dragocena enota; najsi je padla iz še tako umazanih rok, bo dobrodošla tudi med tistimi, ki so se skotalile v skrinjico iz gladkih, mehkih prstov, na katerih se blešče pravi ali ponarejeni svetli kamni in čijih nohti so brezhibno snažni in pristriženi. Podgoriške občinske volitve! Bile so tri liste in trije županski kandidati. Prvi kandidat, in sicer na listi SLS, je bil doktor Žnidar, drugi kandidat je bil doktor Ciril Bende, naprednjak, tretji, kandidat tako imenovane »rdeče liste«, je bil Alojzij Petek, slikar in pleskar iz Ravbarske ulice, ki mu je večina podgoriških vedežev prerokovala neslaven polom. V gostilni »Pri Ančki« je bilo tisto nedeljo dopoldne zelo nerodno. »Dohtarja pa nikoli! Nak, advokata pa že ne!« je dejal mladi kovač Jože Hovnik in udaril po mizi, da so odskočile skodelice, v katerih so danes, ker je bilo prepovedano točiti alkoholne pijače, postregli po gostilnah svojim gostom z mrzlim čajem. »Saj je tvoje fronte vojvoda tudi dohtar, čeravno je farški, in ti ga boš volil, črnuzelj neumni!« se je drl nad njim delavec Jože. »Mar Žnidar ni advokat? Advokati pa so sami lumpi in frakarji, pa naj se piše Peter ali Pavel.« »Saj ni treba dohtarja voliti in tako kričati vam tudi ni treba!« je miril stari Tonč, ki je delal na železniški progi. »Dohtar ni in ne more biti za nas delovne ljudi, saj se ne razume na nič drugega ko na odiranje.« »Tako je!« je potrdil Jože Hovnik in lopnil drugič po mizi. Močno ga je jezilo, da ima tudi SLS dohtarja na čelu svoje vrste. Saj je tudi on Orel in pristaš Slovenske ljudske stranke, a to ne more biti prav, da bi si kmet izvolil advokata za zaščitnika. To bi bilo skoraj tako, kakor bi velel lisici, naj pase kure. Jože je bil namreč strašno jezen na advokate, ker bi mu bili skoraj pogoltnili dom in kovačijo in vse, kar sta imela z materjo prigaranega. Pa se jih je bil ubranil, a pozabiti jim tega ne bo mogel nikdar. Mar bi bil rajši doma ostal, čemu je hodil semkaj. »Tega poslušajte! Ta gospod vam bo povedal, kako se mora govoriti je zarohnel delavec Jože in porinil k mizi drobnega možička, ki je tiščal pod pazduho neke časnike. Ne da bi snel kapo, se je ozrl po navzočnih, se odkašljal in pričel govoriti kakor na shodu: »Pametno in zdravo je, da ljudje končno že uvidevajo lažno demokracijo tako imenovane napredne stranke in da uvidevajo tudi puhlo in spletkarsko politiko črne fronte, ki jim je križ pokrivalo in zaslon, s katerim zameglujejo množicam jasni pogled. Uvidevnost je prvi korak k pravemu napredku! Za nas, ki smo delavci, je pač vseeno, ali delamo na svojem ali na tujem, na tistem tujemu sem mislil povedati, ki je v vsej svoji celoti itak naše, da. Saj si moramo itak v potu svojega obraza zaslužiti svoj kruh in nihče, ne Bog, ne vrag, nam ne more pomagati. Pomagamo si lahko sami, če ne odnehamo v borbi za svoje svete pravice, in za nas kot take velja le eno geslo, le ena parola: proletarci vsega sveta, združite se!« »Oho, kaj pa to? To je prepovedano! To je komunizem! Kje je policaj?« je zavpil notarjev pisar, ki je bil prišel tudi agitirat, a za Bendeta. Delavec Jože je edini zavpil »Živio!«, stari Tonč si je ogledoval časnik, ki mu ga je bil potisnil mož s kapo v roke. Jože Hovnik pa je najprej vprašal, kdo je ta človek, ki je govoril. Zvedel je, da je to neki pisar, Petkov prijatelj, ki ga je bil ta za nocoj povabil semkaj iz Maribora. A tudi to govorjenje ni bilo Jožetu po volji. In medtem ko je mož s kapo ošteval notarjevega pisarja in mu očital hlapčevstvo, pljuvanje v lastno skledo, je izpregovoril Jože Hovnik zelo glasno: »Vi, gospod iz Maribora, ali ni to vaše govorjenje nekakšno zavijanje oči k onim gori v Rusiji, ki so duhovnike zapodili in ljudi še v cerkev ne pustijo. To ni za nas, ki na Boga tudi še nekaj damo! Pa to tudi ni vseeno, če delam na svojem ali na tujem! Kar je tuje, ni moje, in ko bi meni hoteli vzeti bajto, se bom branil s cepcem. Zažgem jo rajši, kakor da bi jo drugemu pustil. Na, za nas to ni!« »Vidiš, Jožek, zdaj si dobro pogodil! Pojdi z menoj, ti bom še kaj več povedal. Pri naših prav nič ne taje Boga in tudi o tem ti ne bo nihče govoril, da je treba odpraviti lastnino. Pojdi z menoj, gospod Flerin ti bo še kaj drugega povedal, zaradi davkov in ...« »Jože, to je notarjev pisar in za Bendeta te hoče dobiti!« je preko drugih glav zavpil stari Tonč. »O ti presneta krota podrepniška, frakarska! Za Bendeta! Za tega, ki me je hotel ob bajto spraviti? Vi ste še hujši ko tisti tam v Rusiji, tam samo jemljejo, vi pa kradete in delate s kmetom kakor tolovaji. Marš ven! Ančka, tega dedca ne smem več videti v tej oštariji, ali pa mene ne bo več! Ven z njim!« {{prelom strani}} »Ven! Marš! Ho! He!« Med ropotom in kričanjem je moral notarjev pisar preko praga. Zdaj se je oglasil tudi mož s kapo, a ne več tako slavnostno. »No, ali ne vidite, kakšna je ta gospoda? Saj vas pozna le o volitvah, sicer vas pa neusmiljeno odira ...« Pritegnil je še delavec Jože: »In ko si že tako božji, da veš, tudi tisto, kar je oni tu pravil o Bogu, to tudi ni res. Ravno v nedeljo, ko zvoni k maši, ti ženejo otročad ven v gmajno, da se tam spakuje in izteguje, kakor bi se doma ne moglo.« »To je telovadba, Jože, saj jo imamo tudi mi pri Orlih, a v nedeljo med mašo jim tega res ni treba. To je samo zato, da delajo zgago!« »Saj jo delajo farji tudi. Kaj se jim je pa treba v politiko mešati! Jože, pametni bodite! Glejte, obrtnik ste in kmet, to se pravi, da ste delavec! Kam spada torej vaš glas? K nam, in nikamor drugam!« Tako mu je izlepa prigovarjal tisti gospod s kapo. Jožetu pa le ni bilo po volji, čeprav mu ni bil odvraten. »Veste, to že ni lepo, da duhovnike v nič devate. Kdo je pa spravil nas Slovence v to državo, ki ji pravimo, da je res naša? Duhovnik! Za koga drugega jaz ne vem, ker sem pač kmet in se ne vtikam v politiko!« »Pustite ga, saj vidite, kako je farovški!« je dejal delavec Jože in vlekel gospoda s kapo k sebi. »Boš že videl, kam boš še prišel, Jože, ker si tak zabit terc! Jaz pa nisem več tako neumen, da bi ne vedel, da imam jezik zato, da ga o pravem času iztegnem. Ali misliš, da smejo le eni žreti, drugi pa delati, če pa dela ni, bi bilo pa najbolje, da kar poginejo, a? Seveda, ti, ki imaš svoj lastni sekret, si že misliš, da si več ko navaden delavec.« »Hudiča, ali sem ti kaj rekel? Kaj se cepiš nad mano?« se je ujedal Jože Hovnikov, a gospod s kapo se je vrinil in tudi drugi, med njimi tudi Tonč, so ju obstopili. Gospod s kapo ga je prijel za reverje na suknji in ga hotel poučevati: »Vi ste slabo informirani o našem pokretu, Jože, in zato trdovratno in slepo odklanjate to, kar bi morali pozdravljati za svojo odrešitev. In slepi boste tudi ostali, če ne boste hoteli izpregledati. Izpregledali pa ne boste, če se boste oklepali teh vaših malikov in se ne boste hoteli seznaniti z našimi ideali, z našimi idejami svobode in enakosti! Slišite, poglejte si ta list, preden {{redakcija|oditete|odidete}} na volišče, in če še potem ne boste vedeli, kaj vam je storiti, niste vredni, da sem izpregovoril z vami le eno besedo ...« Gospod s kapo ga je pogledal v oči žarko in skoraj nekoliko zaničljivo in Jože je mirno vzel propagandni letak in ga hotel vtakniti v žep, ko se je vmešal spet delavec Jože ter jezen in zaničljivo se režeč spačil svoj čedni obraz. Še ta teden se bo poročil delavec Jože, a ostal si bo zvest. Tako vsaj prisega sebi in drugim ter iskreno veruje, da bo s to svojo borbo za pravico in s svojo zvestobo, za dobro stvar pomagal sebi in svoji bodoči rodbini, da jim bo končno vsem skupaj nekdaj bolje, kakor je bilo njemu in njegovim prednikom. Zato ga neznansko jezi ta zarobljeni kovač Hovnik, ki se hoče zaradi svoje bajte in kovačije in zaradi tistih par njiv in zaradi farja ustavljati edino pravični besedi na svetu. Ali je sploh vredno, da se gospod Jež iz Maribora trudi s takim butljem? »Pustite ga, gospod, kmet ostane kmet, neumen in zarobljen farški hlapec! Le čaj, ko pride naša ura, ko bomo mi delavci dobili besedo in pravico, se boš moral tudi ti naučiti drugih molitvic! Le pojdi in voli, kakor si pri pridigi slišal!« »Kaj?« je vzkipel Jože. »Ti boš mene gonil iz oštarije, vsranetelj? Ne, ne gospod, mene kar pustite pri miru s tem svojim govorjenjem, jaz sem res zarobljen kmet, ker ne morem enemu delu ljudi na ljubo vreči na gnoj vsega tega, kar sem se kot kratkosrajčnik učil spoštovati. Svoje bajte pa tudi ne dam in ti je tudi ne boš, ko boš svojo imel, da veš. Če pa češ, pa pridi z menoj za štalo, ni mi za to, da bi se na tešče po gostilnah metal s teboj!« Gospod s kapo ni hotel odnehati, a tedajci so se odprla vrata in mežnar Avšič je pridrevil v gostilno. »Ježeš, ježeš, Jože, kaj pa ti je treba poslušati take čenče! Ali ne veš, kaj je tvoja dolžnost? Le hitro z menoj. Nekaterim se že čudno zdi, zakaj te tako dolgo ni! Ježeš, ježeš, kaj pa hodiš med take!« Drobni možic se je prestopal z noge na nogo, nezaupno švigal z očmi po navzočnih in vlekel Jožeta Hovnika za rokav. Sladkobni nasmešek mu nikdar ni zdrknil z usten. »Ven!« je zarohnel delavec Jože in še drugi so se približali z grozečimi obrazi. Poprej so mirno poslušali in čakali, kako se bo izteklo, potem šele bi bil dejal ta ali oni katero vmes. To ga pa nima, da bi hodil mežnar semkaj vohunit in vlačit ljudi na stran, kakor bi bil sedež samega luciferja! »Ven z njim!« so se oglasili tudi drugi in stopili bliže. Gostilničar se je previdno umaknil za kuhinjska vrata. Kaj njemu mar! Mežnarja naj le vržejo ven! Mrho prihuljeno! »Ven, oba ven. Hovnik in mežnar, ven z njima!« je netil delavec Jože, in to je Hovnika najbolj razkačilo. Odrinil je mežnarja in stopil Jožetu prav tik pred obraz. »Dejal sem ti, da me ne boš metal iz oštarij, berač!« »Ti si pa butelj, cepec ... ti si buršuj!« je vpil Jože. To je žgalo! To je bila psovka, gotovo ena najgrših psovk. »Kaj si dejal? Kaj si dejal, da sem, ti baraba potepena!« je rohnel Jože Hovnik, in na mah sta bila sprijeta z rokami in nogami. A policaj Edinec in za njim dva žandarja, ki jih je bil poslal semkaj notarjev pisar, so prišli vsaj enkrat v življenju v ugodnem trenotku, da preprečijo pretep. Na potu proti volišču je še vprašal mežnarja, ki je klental za njim: »Ali ste slišali, kaj mi je dejal? Buršuj, mi je dejal, ali veste, kaj to pomeni?« »Kako naj bi jaz to vedel, saj veš, da ne berem drugih časnikov, samo naše. To mora biti ena tistih taljanskih psovk, ki jih je vse polno zdaj po vojni. Ali ni morda srbska?« »Ni!« je zagodrnjal Jože, in on je to vedel, saj je bil odslužil vojake. Volil je doktorja Žnidarja in njegovo skrinjico. Potem, pa je odšel domov in se ni nikjer več ustavil. {{prelom strani}} Na moč je bil jezen in kar na vse skupaj, z vsem svetom bi se sporekel. Preklete volitve! Samo za jezo in zamero so in da z njimi hujskajo in razdvajajo ljudi. A da bi sploh ne šel blizu, to bi se reklo, da se ne upa poslužiti svoje državljanske pravice. A mrhe so le, vsi skupaj. Če jih poslušaš, če bereš, kako te snubijo, kaj ti obetajo in kako te hvalijo, sebe seveda tudi, a zlasti tebe, svojega volilca, bi mislil, da je zdaj res prišel nov čas in novi ljudje, ki bodo res obrnili svet na boljšo plat. Kaj še! Visi ti, ki tebe hvalijo, mislijo le nase in zase. Presneto mora biti dobra kupčija, skrbeti za »narod«, kakor pravijo ti gospodje v svojih lepih govorih. Tisti tam »Pri Ančki«, tisti s kapo, bi mu še bil ugajal, ko ne bi ... Jože Hovnik ni bil slab učenec v šoli, to mu pa le neče v glavo. A tisti časnik bo drevi le prebral, čeprav mu ga je mežnar hotel vzeti. On ni več otrok! Oženil bi se tudi rad, pa je prav taka nerodnost. Mati so še pri hiši, in Bog nas varuj, da bi ne bili. A prav bi že bilo, da bi dobil ženo. Strela! Za vasovanje mu res ni več, a kar tako biti, je tudi sitno! In — Lenčke je škoda, da bi jo vlačili po zobeh in da bi se ji smrkavci posmehovali ... Mati bodo pa seveda kar mislili, da jih hoče odriniti na zapeček! Ti presneto življenje, kujavo! <center><b>*</b></center> Sredi mestnega trga pred občinsko hišo, ki je bila hkrati tudi volilni lokal, je bilo vse polno ljudi. A to ni bila složna množica, ampak v žive, večje ali manjše gruče razdeljena ljudska sovražnost, lokavost in podpihovanje. Pristaši idej, pristaši strank, pristaši korit v borbi za smešno krpo oblasti, za vlado podgoriškega parlamenta. Lepa so imena, prikladni in zlasti zelo vljudni so priimki in naslovi, ki jih vrže na površje vrtinec sovraštva, zavisti, neumnosti, pravičnosti in laži, ker mora danes vse to še zavreti v enem in istem kotlu, nocoj pa bomo šele videli, kaj se bo skuhalo iz tega! Hajna, Branko in Karli so stali tik ob veznih vratih, da bi ugibali o mimo gredočih volilcih in jih primerno ošvrkali z na pol glasnimi opazkami ter da bi kot prvi ujeli, kako je kdo volil. Zdaj so prihajali preko trga trije čudni možici. Prvi je bil gospod Rajko Flerin, za njim pa sta šla Pumpergodlja in Tereja, menda prvič pod tako odličnim vodstvom. Flerin je bil odšel ponju v ubožnico, kar mu ni bilo bogvekako prijetno, in po višjem nalogu jima je moral tudi zapretiti, da bosta zaprta, če ne bosta volila liste in skrinjice doktorja Bendeta. V {{razprto|drugo}} skrinjico je treba vreči kroglico! V drugo! Bog vaju ne bo imel rad, če vržeta kam drugam, in nove škornje, ki sta jih zato dobila, bosta morala takoj vrniti! Ali sta razumela? Da! Razumela! Seveda! To bi bilo tudi grdo, ako bi ne znala biti hvaležna za lepe škornje! So še dobri ljudje na svetu, ki na reveža ne pozabijo! To je planil mežnar, ko jih je zagledal. A prepozno je, dragi mežnar! Novi škornji zaležejo več ko vse grožnje s peklenskim pogubljenjem, in glej, kako ti privoščijo levičarji in ti mladi »rdečkasti« kljuni ta poraz. Medtem ko je bil odpeljal Flerin svoja dva »gospoda« na volišče, je nastal zunaj nov prepir. Hajna ni mogel molčati. »Sramota je to!« je dejal glasno, da so lahko slišali skoraj vsi tam okoli. »Sramota, da morajo ti reveži voliti frakarja!« »Tako je!« — »Sramota!« — »Fej frakarija!« »Tiho!« — »Kaj je? Za koga je sramota?« — »Jezik za zobe!« Naenkrat so bili obkoljeni. Hajna je že vzdignil pest, Branko in Karli pa sta se smejala. Hej, če bi se stepli! To bi bilo nekaj! Notarjev pisar se je zadrl: »Policija!« O, ti beštija, zdaj pa le narazen! In Branko je krepko sunil na levo, da bi jo lahko odkuril. A kaj je to? Z gromkim grohotom pridere nekaj prežarjev z volišča, za njimi pa, bebasto se smehljajoč, berač Tereja. Ni ga v imeniku! Zastonj so mu kupili škornje! Še tega ne vedo! Škodoželjno in samozavestno se je režal Pumpergodlja! Ha! Zdaj bodo pa Tereji škornje vzeli! Ha! Njemu pa ne! On pa je smel voliti, naravnost v drugo skrinjico je nesel svojo kroglico, in le malo so se mu smejali, gospodje pa so mu še prav prijazno prikimavali! On je pravi podgoriški mestni ubožec, kaj bo tak pritepeni cepec kmečki, tak Tereja! He, kako šajtra zdaj jadrno proti domu! Saj ga bodo vrgli iz mestne ubožnice, le počaj, in Pumpergodlja se je prav važno razkoračil pred vežnimi vrati mestne občinske hiše in se samohvalno smehljal naokrog. Morda se še ujame kak božjak! Ničesa je prihajal s Flerinom skozi vrata. Flerin je mahal z rokami in se menda opravičeval, dolgi Ničesa pa ga je ošteval. Morala sta skozi ljudi in tik za njima je nekdo rezko zažvižgal na prste! Ničesa se je obrnil, Flerin pa je šel kar naprej, kakor da ni slišal. In ko se je Ničesa obrnil, se je oglasil nekdo tik za njegovim hrbtom: »Koliko pa stane par škornjev?« Sami posmehljivi, škodoželjni obrazi! Hudiča, kje so pa naši ljudje? »Škandal! Lov na bedake in berače!« Aha, to je pa bil Bercetov Hajna! In Branko in Karli! Tem smrkavcem je treba pošteno zamašiti gobce! Le kje je policaj? In ko je došel Flerina, ga je pričel iznova oštevati. Očital mu je nezmožnost, ker ni znal pridobiti svojih bivših tovarišev za Bendetov tabor, in vse njegove ugovore je pobijal z zaničljivimi besedami: »Ali imate le vi respekt pred denarjem? Znati, znati je treba pridobivati ljudi! Ha! Jaz ...!« Flerin se ni več pričkal. Tiho je šel poleg čvekavega Ničese tja, kamor so ga bili oni poslali po nezanesljive »voliče«. Temu Ničesi bi privoščil, da bi ga ponoči v temi in kje na samem dobili oni trije falotje, Hajna, Branko in Karli! To bi ga pestili ti čarugovci, ki se hodijo z najmočnejšimi kmečkimi štori ravsat za dekline ven k svetemu Lenartu in v Zakotje! Pa bi videl ta oholi dolgin, kako je treba pridobivati ljudi za stranko! Onim trem ultrakomunistom in ljudskim tribunom pa se bo še smejal on tedaj, ko bodo iskali službe, ko bodo morali skrivati svoje sedanje petelinje norenje in prav ponižno, uslužno in pokorno izpolnjevati pogoje, ki jim bodo potem odprli kakšna skrita, stranska vratca v trdnjavo oblasti, kjer bo on, Rajko Flerin, že davno in trdno sedel na mehki blazini. {{prelom strani}} Je že tako! Hajna, Branko in Karli pa so prežali še nadalje pred mestno hišo. Tja so prišli tudi gospodje od SLS s svojim kandidatom in kaj lepo je bilo videti, kako so se vljudno odkrivali, ko jih je dostojanstveno pozdravil Polda Krančan iz Ravberske ulice, ki je šel tudi volit, a to pot ne kakor drugekrati Bendeta, ampak Žnidarja in njegovo skupino, ker se je bil z Bendetom spri zaradi neke pravde, za katero bi moral on plačati stroške. Tega pa že ne! On prinese odvetnikom same dobre tožbe, in oni naj gledajo, da jih izpeljejo tako, da trpi stroške nasprotnik; zakaj Polda Krančan ne plačuje stroškov. Kam bi pa prišel? To bi bil kaj lahek posel za advokate! Končno pa še groziti s kriminalom! Hoho, gospod doktor Bende, če moram v kriminal jaz, boste zlezli vanj tudi vi, saj sam bi si jaz ne znal tako spretno zvijati teh procesov! Haha! Prišla sta tudi Karlijeva brata Franci in Leo. Lepo sta pozdravila in oni, ki so tu stali za Bendeta, so se jima še odkrili za nameček tudi v drugič, ko sta šla z volišča domov. Stari pa ni šel volit! Pravi, da mu ni za tak teater! Tam pa prihaja Leben! Kdaj se je bil neki pripeljal z Gorenjskega? Karli mu je skoraj tekel naproti in mu veselo mahal z rokami. Oni pa se mu še nasmehnil ni, in ko sta se sešla, mu niti roke ni podal. Kaj pa je to? Hudiča ... Karliju je zatrepetalo v očeh. Ustrašil se je in zardel. Ali je Lojze zvedel? Val krvi se je zapodil iz glave k srcu in s prisiljenim, lažnivim smehom je hotel zagrniti svojo plaho bolest, svoj strah pred izgubo tega lepega, ljubega prijateljstva. »Kako živiš? Kako se ti godi? Videti je, kakor da ti ni sile!« Smejal se je in v očeh, lesketajočih se od smeha, je preža] a bojazen. »Bolje ko tu, kjer ste menda same zverine! In norci!« je hladno odgovoril Leben. Ne zaničljivo, ne jezno, le tako neznansko tuje. A Karli še ni popustil. »No, ali mi ne boš čestital? Maturiral sem, zrel sem tako rekoč! Ha!« In Leben je odgovoril z istim glasom brez najmanjše primesi zaničljivosti ali jeze. »Ti — zrel? Menda si le še zelo nezrelo fante!« In to je izgovoril tako, kakor bi bil dejal: Včeraj je deževalo. Karliju je zledenel nasmeh in trdo ga je stisnilo za grlo. A vendar je še počakal, da se vrne Lojze Leben z volišča. Slonel je ob zidu in gledal v tla. Mimo njega so hodili ljudje z blatnim obuvalom in oškropljenimi hlačami, ker je še vedno, zdaj že tretji dan, čemerno in dolgočasno curljalo iz megle, ki se ni hotela umakniti iznad Vilunjske globeli. Fej! Obrnil naj bi se zdaj in odšel domov ali kamorsibodi! Čemu še čakati, ko je že itak vse zaigrano. Zaigrano? Ali je prijateljstvo, nesebična, srčna, na nikakršnih bioloških pogojih sloneča ljubezen dveh ljudi že zaigrana s par neumnimi, prenagljenimi besedami? Ali je to že nezvestoba, ki zanjo ni odpuščanja? V teh trenotkih si je hotel, si je moral spet priboriti Lojzeta Lebna. Oklenil se ga bo z vsem svojim, srcem, z vsem žarom svoje prijateljske ljubezni, ki je tako čiste še ni prejelo žensko bitje. In v tej sekundi bi bil dal Karli za Lebna tudi svoje življenje, a najbrže le v tej edini sekundi, ki je že ni več in ki je nikdar več ne bo. Za Lebnom je prišel iz občinske hiše tudi gospod veletrgovec Gobec in se mu obesil za komolec. Ko sta prišla mimo ljudi, mu je pričel nekaj šepetati. A Leben se je otresel skoraj neprijazno Gobčeve roke in izpregovoril tako glasno, da so lahko slišali vsi, ki so gledali za njima. »Hvala vam, gospod Gobec, nisem volil Bendeta in tudi ne potrebujem njegovega denarja!« To je za Podgorico nova senzacija! »Krasno, prekrasno!« ga hvali Karli, stopajoč poleg njega po mokrem, grudastem podgoriškem tlaku. Leben ne odgovori, niti se ne ozre nanj, ampak stopa in gleda predse, kakor bi hodil sam. Karli se vzravna, kljub temu, da čuti onemoglost svojega napora in svojo nedoraslost temu Lebnovemu preziru, iz katerega ne bo nikdar več prijateljstva. A Karli se vzravna in kot zadnji pomoček zavije svoje dobrikanje in prosjačenje v bridko užaljenost. »Kako da sem ti naenkrat premalo, Leben?« ga vpraša s tresočim se glasom. A Leben se ne ogreje niti v dobrem, niti v slabem. Mirno, kakor bi govoril o vsakdanjem svojem opravilu, odgovori: »Ker si čvekač, te ne maram več. Ljudje bi morali že vendar zvedeti, kako je z menoj in z Berto. A da si bil prav ti tisti, ki naju je izdal tej neumni, zlobni bandi, mi je bil dober pouk.« »Saj nisem iz zlobe!« je vzkipel Karli. »In tudi ne takim ljudem, ki bi vama to zamerili, nasprotno ...« »... ki so to naprej izčenčali. No, dobro, da ne tajiš! Pričakoval sem tudi laž. No, pa saj to ste ljudje, ki niti ne znate biti pošteno zlobni. Mevžice ... A tako, ti si zdaj seveda užaljen. No, nič ne de, srečno hodi!« Še zasmejal se ni, ko je Karli izza vogala gledal za njim in videl, kako vzravnan in brezbrižen s svojimi dolgimi, nekoliko zibajočimi se koraki zavija proti Hannemanovi hiši, kjer je stanovala Berta Dolinarjeva. Tudi Karli je šel naprej, in sicer v zakotno Ravbersko ulico. Zdaj šele je začutil, kako mu drgeta živec na licu, in ko je dvignil roko, da bi poiskal v priprsnem žepu cigareto, je opazil, da so se mu tresli prsti. Zakaj mu ni povedal nekaj, kar bi onega osupnilo. Ne da bi se sam opravičeval, o ne, — onemu bi moral dokazati, kako je nesramen in krivičen v svoji obsodbi, ker je tudi on le neznaten, majhen in pogrešljiv človek kakor vsi drugi in prav nič upravičen deliti kakor kakšen Bog svoje znance v ovce in kozle. {{prelom strani}} Ampak zaupanje, saj res, zaupanje, to je številka, s katero se noče ujemati ta sicer tako enostavni račun. Aj ti hudir namalani! <center><b>*</b></center> Doktor Ciril Bende je sedel doma v svoji po najmodernejšem vzorcu urejeni sobi in listal po aktih. To je delal le zato, da je imel nekaj pod rokami. Bil je zelo nemiren. Vsakokrat, kadar so se zaprla vezna vrata, se je zdrznil. Zakaj mu ne pridejo povedat? Saj mu lahko povedo tudi, če propade! Kaj pa je navsezadnje to? Saj so tudi že drugi kandidati, ki so imeli že visoke naslove, odnesli blamažo namesto mandata domov. A da bi Petek prodrl, to je skoraj nemogoče. Edini nevarni konkurent je Žnidar. Žnidar, ta kanalja, ta črna in zahrbtna duša! Ne, ta pa ne sme prodreti! Ta pa ne! Vstal je in sunil stol od sebe. Ali ni nikogar v hiši? Ali so vsi znoreli? Pritiskal je na električni gumb, a nobene služkinje ni bilo od nikoder. Kje pa so vsi trije individui? Čemu jih plača? Sakrament! Stopil je k omarici, ki je bila vzidana v steno, odrinil likerje in si natočil večji kozarček slivovke. Delovala pa je ravno nasprotno in mu pognala val krvi v senci. Ali se mu je bilo treba sploh mešati v to umazano kašo? Mar bi se bil tudi to pot, kakor sicer vedno, skril v zaledje in trdno držal vajeti v rokah! Politika je vlačuga, pravijo, in prav imajo, pa še prav umazana in muhasta povrhu! Bogve, ali se ta preklemana svojat, ki jo je pital teden dni ne le z besedami, ampak tudi z mastnimi južinami in presneto dragimi uslugami, v zadnjem trenutku ne da premotiti od onih! Ha, Žnidar, ta gotovo ne bo slabše delal ko on, in boljše pomagače ima. Njegov najboljši je še ta notarjev pisar, Ničesa in Flerin nista priljubljena, vse drugo pa je zelo nezanesljivo! Morda bo pa le šlo! Saj je končno smešno, zelo smešno, potegovati se za brezplačno čast podgoriškega župana, — a zdaj je že, kar je. Vdal se je bil prigovarjanju, in zdaj Bog nas varuj blamaže! Saj ga vse skupaj itak dovolj stane, in dandanes ni več toliko denarja na cesti, kakor ga je bilo v polpreteklosti. Ves položaj se nekam poostruje in vse kaže, da bo še slabše. Banke so se prenaglile s svojim širokogrudnim kreditiranjem in kupna moč kmeta ni več vredna besede. Izvoz je omejen, politiki pa ga lomijo, da je strah! Kaj je bilo treba teh komedij v parlamentu? Saj nam noben človek nič več ne verjame. Zdaj pa še te nesrečne volitve! Sicer pa — naj gre k vragu vse skupaj! »Lesna zadruga d. d.« je na mrtvem tiru, s Schieberjem pa zadnje dni sploh ni govoriti. Menda vendar ne bo — — — ah, kaj še, saj je sam vse prekontroliral in Vilko Verderber tudi! A najbolj varna so še ta tri posestva, ki jih je bil kupil zadnja leta — sicer pa Bog nas varuj, da bi šlo po zlu, kar je v »Lesni d. d.« in pri Schieberju. Saj ni toliko, a življenje je drago in otrokom bo tudi treba nekaj pustiti in za vsak primer ... Pa te zmerja ta golazen s »frakarjem« in oderuhom. Aha! Tu na mizi je že pripravljen govor za drevi! Dobro ga je sestavil Kambič! To je nekaj za narod! Sicer same čenče, a kaj se hoče, tako je pač treba govoriti z narodom! In on, doktor Bende, pozna svoj narod in njegove potrebe! Ni hudiča, da bi imeli klerikalci vedno največjo besedo! Oh, vraga, kajpa da jo imajo! Imajo jo, ker ta presneti narod ni nič drugega ko tolpa zabitih, suženjskih kmetavzev, slepo vdanih prižnici in njenim zaveznikom. Naša tako imenovana inteligenca, zlasti podeželsko učiteljstvo, pa ni za nič, ker si ne zna pridobiti kmeta. {{prelom strani}} Jezen je bil spet in si nalil drugi kozarček. Tega pa ni pomislil, da je tudi njemu prav malo do kmeta, ki ni njegov klient, in da ga vsi, ki so mu bili kdaj uradni nasprotniki, strupeno sovražijo. Kaj bi pomislil, saj je bil uverjen, da bo v nekaj letih kljub vsemu vsa Slovenija z redkimi izjemami korakala za gesli njegove politične stranke. Hvala Bogu! Nekdo prihaja. Aha! Njegov pisarček Mirko! »No, kako je?« vpraša vedro, kakor bi nič ne bilo. Če je šef tako dobre volje, je vesel tudi njegov uslužbenec. Kaj bi ne bil! Šefi so le redkokdaj dobre volje, in če so, vendar ti ne boš tako neumen, da bi jim kazal čemeren obraz. Hvala Bogu, da je dedec vesel! »Dobro, dobro, gospod šef! Zmaga bo naša!« je odgovoril Mirko, priljudno se režeč. »Koliko glasov je naših?« je vprašal Bende še vedno prijazno, a že nekoliko stvarneje. »Gotovega se še nič ne ve, a večino bomo imeli,« je odvrnil Mirko važno. »Kaj za vraga se to pravi? Večino bomo imeli! Seveda jo bomo imeli, če ... Če pa ne, je pa ne bomo imeli! Kaj mi, hudiča, hodite s takimi vestmi pred oči!« »Poslal me je gospod Ničesa, da bi se po nepotrebnem ne razburjali, gospod šef!« je pojasnjeval Mirko pohlevno. »Recite Ničesi, da ga lepo prosim, naj me pusti s takimi oslarijami pri miru. Če ima poročati kaj konkretnega, mu bom hvaležen, pa najsi je to vest, da smo očividno propadli. Nikar mi pa ne hodite s takimi čenčami pred oči. Konkretnost, konkretnost, jasnost!« je zakričal Bende in udaril po mizi. Iz sosednje sobe je prišla gospa Bendetova, oblečena in napravljena, da pojde med ljudi. Jezno je premerila svojega moža in tudi Mirka ter dejala pikro: »Kaj naj pomeni to divje rogoviljenje?« »Kakšno rogoviljenje?« je vzkipel Bende, a takoj umolknil pod ženinim ostrim pogledom. »Hvala, Mirko, zdaj že lahko greste! Ono pa ukrenite, kakor sva se zmenila!« je dejal Mirku kolikor mogoče uradno. Ta se je poklonil najprej gospe, nato še gospodu šefu in se odhajajoč škodoželjno muzal. Prav mu je dedcu, da ga žena šikanira. Mar bi še nocoj propadel, oh, rajši ne, sicer bo jutri in še nekaj tednov ves vražji. Naj zmaga! On, Mirko, še nima volilne pravice, sicer bi mu prav gotovo eno zagodel: da bi volil socialiste. »Kaj pa je treba tako kričati! Ah, saj pravim, vsem vam slovenskim inteligentom se pač ne posreči zakriti kmeta. Ob vsaki priliki se vam olušči skorja kulture in rohneči kmet pokaže, kar zna!« je menila gospa indignirano. »Ali si mi prišla to pripovedovat! Ne pozabi, da je vse, kar imaš, moral 'rohneči kmet' zaslužiti ...« »Molči, molči! Zdaj mi hočeš menda spet očitati očetovo zgrešeno špekulacijo in vojna posojila! Molči! Jaz si prepovedujem takšno ravnanje! Da veeeeš!« Histerično je zavrisnila in se sesedla v udobni, usnjeni naslanjač, kakor da se je onesvestila. Tega se je Bende najbolj prestrašil, ne zato, da bi umrla, ampak zato, ker je predobro poznal temu sledeče spravne prizorčke. Naglo je poskočil, vzel klobuk in hotel k vratom. »Kam pa greš?« ga je vprašala medleče. »Poklical bom kuharico in Mino, potem pa moram pogledat še v pisarno, kako so uredili!« je menil ravnodušno in prijel za kljuko. »Ah, Rilko, ti si grobijan! Ostani vendar, kam pa letiš? Kaj misliš, ali boš zmagal?« Dvignila se je napol in ga gledala pol očitajoče, pol radovedno. A gledanje že dolgo ne zaleže več, tudi besede ne, ah, zakon je dolgčas in nadloga! No, pa sta se potem le prijazno pomenila o nocojšnji večerji, ki je pripravljena v pisarni za štirideset ljudi in ki jo je treba pojesti, naj bo potem zmaga ali poraz. Če bo poraz, bo pač zmagala korupcija, klečeplastvo in nezrelost »naroda«, o tem sta si bila oba edina. Gospa Roži je gledala skozi okno za njim, ki je šel preko trga. Moj Bog, kako čeden človek je bil Rilko nekdaj. Zdaj pa bo kmalu že ves zavaljen, plešast in zabuhel. Kako se je včasih poprej trudil zanjo in za njeno naklonjenost. Pa saj so na to stran vsi moški enaki; nobeno ponižanje ni tako veliko, da bi ga ne prenesli za ceno ženske vdaje, ki jo hočejo izsiliti. Solze, grožnje, najponižnejše prošnje in seveda zlati obeti, vse to je v danem trenotku njih orožje, potem pa, ko so že davno dosegli, kar so hoteli imeti, no, potem se radi vsega naveličajo in postajajo malomarni, brezobzirni in celo grobi, če jim hodi katera druga po glavi. O prejšnji nežnosti, ljubeznivosti in strasti nobenega sledu. Zlasti pa v zakonu ... Bogve, če ne bo propadel nocoj? Za božjo voljo, le tega ne! Taka blamaža! To bi se delale Schieberica in Gobezdarka in Gobčeva, kakor da jo pomilujejo, a na tihem bi se ji režale in ji iz vsega srca privoščile blamiranega dedca. Ako bi pa ... podgoriška županja sicer ni bogve kakšna šarža, a nekaj je le! Ko pa človek itak nima nič od življenja. <center><b>*</b></center> Karli je šel k teti. To pa ni bilo prav, da sta Anamarija in Povoden raznašala okoli, kar jima je bil o Lebnu in Berti zaupal. Karli jima je to zelo zameril! A pri teti je bila tudi že Anamarija. Sedela je pri oknu in nekaj vezla. Teta pa je imela kvarte razložene na mizi in iz njih po svoji navadi Anamariji vedeževala. Odkrila je četrti kupček. »Za tistega, na katerega misliš! Also das ist für ihn! Vdovec, ljubosumnost in ljubezen. Also er wird auf einen Witwer sehr eifersüchtig sein wegen einer Liebe!« je dejala teta Malči in se hehetala. »Ali pa bo kot vdovec zelo ljubosumen zaradi neke svoje ljubezni!« se je nasmehnila Anamarija. <ins>»</ins>Te neumne kvarte!« je pikal Karli. »Kako se {{redakcija|morerejo|morejo}} omikani ljudje sploh ukvarjati s takimi vražami!« Anamarija ni rekla nič, tetka Malči pa je mirno razkladala dalje, da bo prišlo v hišo denarno pismo in da bo tudi nekaj jeze wegen einem Geistlichen. Potem je morala Anamarija še trikrat privzdigniti, to pot je bilo nekaj o bolezni in zameri, nato pa je bilo vedeževanja za danes konec. »In to delajo vsako soboto in nedeljo«, je pomislil Karli zasmehljivo. Pogovarjali sta se dalje, obe z ročnimi deli zaposleni, obe zatopljeni v svoje misli in v svoj pogovor. Zanj se ni menila nobena. Zunaj je žalostni in sivi jesenski popoldan gineval dolgočasno pod večer. Za umiranje so taki nedeljski popoldnevi najbolj pripravni, ko bi hotel človek umirati tako, kakor umira ta dan. A Karli bi hotel umreti prav tragično, na primer vpričo velike množice, ko rešuje koga iz vode ali ognja, takole na plemenit način — ali pa kot samomorilec, kjer bi bilo najzabavneje in najlepše, ako bi še v svoji smrti lahko videl in slišal, kaj govore in kako žalujejo ljudje za njim. Tetka je utrnila luč. Anamarija je pripovedovala nekaj prav vsakdanjega. »Moj mož« in spet »moj mož« — te dve besedi sta Karlija bodli in končno ni več poslušal pripovedovanja, ampak je le še prežal in štel, kolikokrat bo še rekla »moj mož«. Prej je vendar zmerom rekla »Janko«, ali bi ne mogla reči še zdaj tako? Kaj pa je to takega če je Povoden njen mož! Sploh je to čudno, kako se mlade ženske izpremene, kadar postanejo zakonske ženice! In to ni res, da bi jim zakonska postelj podelila to smešno dostojanstven ost nastopa! Saj so skoraj pri vseh že spali fantje pred slovesno poroko, a takrat je deklica bila nekam zelo ponižno in, kako bi rekel, da bi pogodil pravi izraz, nekam pomilovanja vredno, od življenja zaznamenovano bitje. Ne vse, a vsaj take, kakor Anamarija, ki nosijo svojo občutljivo dušico v očeh in na licu. Zakon in vse, kar se tega tiče, je sploh zelo čudaško urejeno. Kar je prej prepovedano — pri nekaterih velja celo za sramoto — je po poroki dolžnost! Odtod morda ta spoštijivost, ta dostojanstvenost in ta važnost mladih žen. {{prelom strani}} Karli je bil še vedno zelo mlad in predrzen v vsem svojem mišljenju in hudo zaverovan v lastno osebo. Pozneje je prišel tudi Povoden. Ali se ne pozna tudi temu, da ni več svoboden, samski fant, ampak mož. Ein gesetzter Ehemann! To je prava beseda zanj v tej Podgorici, kjer je treba za vsako slovensko besedo še nemško podkrepitev. Ta Povoden misli zdaj najbrže o vsakem samcu tako, kakor je mislil svojčas o lastnih in tujih študentovskih letih. Kako je zlikan, ostrižen in obrit. Las mu je tudi že zmanjkalo, in zdaj si jih češe na prečo po sredi glave prav do tilnika. Ein sogenannter Poposcheitel! Take so nosili za časa stare Avstrije gospodje diplomati! Pozdravlja, kakor bi moral v resnici občevati z odlično gospodo. Svojo ženko pa je treba malo pobožati, poljubiti ne, pač pa takale njeno roko stisniti k svojemu licu. Ona je seveda vsa srečna. »Kod si pa hodil, lučka? Ali si bil v kavarni?« V Podgorici so namreč imeli že poldrugi mesec kavarno. Bila je prva in edina podgoriška kavarna, štiri lože je imela in nekaj mehkih stolov in je bilo silno imenitno sedeti v kavarni in čitati liste, katerih je bilo tam troje po številu, in neke nemške revije, ki so imele datum prejšnjega leta. Lučka je sedel k svoji ženki in si nažgal cigareto. Karli ju seveda ni ponudil, pač pa ga je nagovoril: »Kako bo, Karli, z volitvami? Ali bo zmagal Bende?« »Vrag ga nosi!« je odvrnil Karli. »Najbrž bo zmagal!« »Oho! Morda so oni socialist?« »On še ne ve, kako bi, kajne Karli?« se je zvijala Anamarija in trepljala svojega »možička« po nadlehti. »Ko bi vsi tako dobro vedeli, bi bilo zanje in za marsikaj bolje! Pri nas pa je že tako! Če si količkaj boljši človek, moraš biti z Bendetom. Vsak sicer ve, da je le puhel čvekač, da je njegova stranka sama na sebi najobupnejša past, ki jo je Cankar menda zaman tako jasno osvetlil od vseh strani. A vendar ni toliko korajže med našo inteligenco, zlasti med mlajšimi, ki bi se morali in smeli zganiti, da bi podrli tega črvivega malika, ne pa da mu še vedno iznova podpirajo hrbet! To mislim jaz in zato mi ugajajo tisti, ki se jim postavljajo po robu!« »Klerikalci?« je vprašal doktor ironično. »Ne! Čeprav so stokrat boljši od onih. Že samo to, da niso frakarški, je mnogo. Največ pa je to, da so vedno Slovenci in ne izkušajo tega dejstva spravljati v drugim prikladne prevleke, kakor to delajo oni. Sicer sem pa za svojo osebo res, kakor ste me poprej izvolili zafrkniti, socialist!« In Karli je bil na moč ponosen na svojo zgovornost, zlasti pa še na svojo možatost, ki jo je s temi besedami smatral za dokazano. Povoden pa mu je odgovarjal z resnostjo ljudi, ki mislijo, da jim ne more biti nič več novega v življenju in ki zaključujejo to svojo izkušnjo z dognanjem: ljubim svojega bližnjega, a moram ga dobiti pod zobe, ker bi me sicer utegnil on požreti! Na glas se seveda kaj takega ne govori. Govori se takole: »Moj dragi deček, vi ste še zelo mladi! Življenje pa je staro, prastaro, ki teče vedno po istem tiru naokrog, tako da se vse neštetokrat ponavlja. Tudi takih Karlijev, kakršen ste vi, je bilo že nešteto in jih še bo. Zaradi njih pa je svet še vedno takšen, kakršen je bil. Za zdaj pa ste vi tu, in ko boste mrtvi, bo za vas vseeno, ali ste kaj pomenili ali ne. Živemu pa vam prav gotovo ni vseeno, ali živite za silo udobno in prijetno, ali ne? Čemu hoditi v breg, če pridete po ravni, gladki cesti do istega cilja? Preveč krvi imate, moj dragi, in drugi vam jo bodo pridno puščali, le pazite, da pri tem ne izkrvavite! Nove ne dobite nikdar več!« Tako je menil Povoden, in tudi on je bil sveto prepričan, da je njegova prava. {{prelom strani}} Karli je skril svojo jezo za skeptičen smehljaj in molčal. »Tako misli seveda le kruhoborec, zavedajoč se svojih dolžnosti kot zakonski mož in bodoči družinski oče«, je predel Karli v sebi dalje in na tihem spet enkrat preklinjal ta »egoistični« svet. In ko sta zakonca Povoden odšla, se jima ni pridružil. Povedal je teti, kako je z njim in Lebnom, in s krutimi, jezavimi besedami dolžil Anamarijo izdajstva in čenčavosti. Da, žal mu je Lebna, tako žal, da ga srce kar fizično boli. Kako veren prijatelj mu je bil, in to v tistih letih, ko ga nobeden teh podgoriških »kretenov« ni hotel poznati. Ko so ga vsi odrivali, zaničevali in smešili, mu je bil Lojze Leben, ne da bi se tega zavedal, opora in vsa tolažba. Tedaj, ko so ga gospodje od moškega zbora kratkomalo odslovili, češ, ne potrebujemo vas več, in tedaj, ko so ga izključili oni »bratje« tam doli. Lojze Leben je za vse to vedel, pa se ni niti tega, niti česa drugega, kar so mu še obešali, dotaknil niti z besedo, ampak ga je vlačil s seboj po gostilnah, mu plačeval še za cigarete in mu bil dober! Sedaj pa to! Teta Malči je vso to samoobtožbo mirno poslušala. Šele ko se je pričel vnovič zaletavati v Anamarijo in Povodna, ga je prav tako mirno kakor odločno ustavila. »Dovolj mi je tega! Molči!« In njene oči so bile hladne in prezirljive. To ni bila več teta Malči, tista dobra pojava, ki jih nahajaš skoraj le še v otroških bajkah. Teta Malči — die gute Maltschitant — je bila ranjena. Ljubila je Anamarijo in neznansko spoštovala njeno ljubezen do Povodna, živela je vsa v senci prijateljičine usode, ki bi bila lahko pred dvajsetimi leti njena lastna življenjska pot, ako bi je tedaj na križišču trda roka ne bila vodila na to zapuščeno tiho stezico, po kateri je treba lesti počasi dalje do konca. Anamarija je sicer vsa Povodnova, a teti Malči je ostala zvesta prijateljica, ker se ne skriva pred njo, ker ne odmika svojega življenja od nje, ki ji je toliko zaupanja in navezanosti prijateljstva dovolj. Kaj bi se tak rogovilež, ki je šele komaj s svojo glavo misliti pričel in se mu že vse meša, ki ga prežene in odnese dolgčas, ki je še sam ves skoleban in čenčav, obregoval ob tuje življenje, ki je težko in resno, samo zato, ker si je slučajno samemu sebi v napotje in ker ga je tega sram. »Če si sam trobil naokrog, česar bi ne bil smel, čemu zameriš to drugim?« Takšno očitanje boli. »Ali sem trobil? Zaupal sem, oni so pa počenčali!« »Kdo je počenčal prvi? Ti! Tvojih besed Povoden ni mogel sprejeti za suho zlato, ko ti pa vsa Podgorica ne verjame, in kar si vedel ti, so po njegovem smeli vedeti tudi drugi! Kaj imaš sploh z njim? Nevoščljiv si mu! On je le nekdo. Kaj si pa ti? Še nič!« »Nič? Dobro! A on je prav takšna ničla. Kaj potem, če je doktor!« »Dela, zasluži, koristi! To je že nekaj, moj dragi! Ti si šele učenec, ki se še prav grdo otepa svojega posla!« »Pa sem le sam svoj in vsakemu povem, kar mu gre! On pa se mora lepo potuhniti, kadar zarenči gospod oberkomandant doktor Sušec nad njim, in vsakemu slabemu dovtipu, ki ga izvolijo gospod primarij izreči, se mora vljudno grohotati!« »Saj ni nor, da bi z glavo ob zid butal! Sicer ga pa Sušec zelo ceni.« »Ceni? Pokroviteljsko se včasih ponorčuje iz njega, kakor iz vsakega svojih bolj ali manj važnih vazalov. Ali bi mu dal jaz vetra temu Sušcu, temu malomestnemu bogu podgoriškemu, temu nadutemu maliku, ki si drzne misliti, da smo visi le tolpa lakajev!« »Lepo te prosim, Karli, pusti Sušca pri miru! Prvič te oče oklofuta, ko bi kaj zvedel, drugič pa, kaj se boš ti reva pritlikava zaganjal v Sušca, ki te pohodi kakor žabo!« »Kaj? Mene že ne!« »Napravi, kar hočeš, mene tako neumno govorjenje kar razjezi. Kakšna je mladina danes ta dan! Kje bi se svoj čas kdo izmed nas drznil postavljati po robu takemu gospodu! Pa smo bili tudi mladi in lepše smo se imeli, kakor vi, čeprav ni bilo toliko svobode.« »Saj bi vi tudi ne bili znali kaj početi s prostostjo!« »O, vi pa znate, vi! Rušiti in zbadati, sami pa tudi vi ne spravite ničesar naprej!« »Ti misliš seveda spet na Povodna in na tisto svojo Anamarijo. Saj vem, da jih imaš veliko rajši ko nas vse skupaj!« »Kako naj te imam rada, če mi prideš le sitnarit sem!« »Dobro! Pa me ne bo več. Le imej jih. boš že videla, kaj boš imela od tega! Zbogom!« {{prelom strani}} In Karli je šel. Teta naj le premišljuje, kar koče! Morda se bo kdaj vendarle kesala te svoje trdote! Pa takrat bo prepozno! O, Karli je bil hudo užaljen! Ko je prišel na trg, je bilo vse razsvetljeno in pod obločnicami so stali ljudje, peli, kričali in žvižgali. Nekateri so tudi preklinjali! Bende je zmagal! Župan bo! ==VIII.== »Kar je danes še pogrešek, bo jutri vrlina! Ah, Berta, samo pol leta še, pa bova rešena najhujšega! Zdaj se je treba trdno upreti in se niti za pol stopinje premakniti, pa naj se vse trga in guga okrog tebe!« Kolikokrat je že to slišala v istih ali malo drugače zasukanih besedah, napisano in izgovorjeno! Kaj bi njej besede! Saj jih on sam, sedeč na njeni postelji, že z jezo izgovarja! Ona pa sedi tu na tem stolu, trdem in pustem, in zre mimo njega skozi okno. Mimo nje gredo njegove besede, mimo njega gredo njene misli v temo, ki se grozeča in obupna odpira pred njo. Zavalila se bo nadnjo, ta črna gora, ta neizprosni konec njene usode! Premalo, premalo je v njej, da bi mogla kljubovati prvemu mračnemu dnevu, premalo že za prvo senco. In on? Zdaj je tu! V tej pusti, slabo pospravljeni sobi, med mizo, na kateri so še ostanki skupne malice, nekaj keksov, prazni krožniki, prazne skodelice in napol prazna steklenica od ruma, in staro omaro sedi on na njeni postelji, njegov plašč in klobuk ležita poleg njega. Vse je tako neredno, še knjige v stojalu so zmetane na kup in papirji bodo zdaj zdaj zdrknili preko zvezkov na tla. In njej se ne da vstati in pospravljati. Ne da se ji tudi, da bi stopila k njemu, ga pobožala po laseh, mu objela glavo in jo privila k sebi. Tudi on čuti, da je ona otrpnila, a on govori, da bi jo oživil, bori se zoper to njeno mrtvilo in bori se zase in zanjo in se hoče še vedno, še vedno dalje boriti. A njej je, kakor da se bo vsak čas v njej prelomilo in da jo bo zajela tema. Tako je vsa vklenjena v to pričakovanje kakor majhna živalca, ki jo kača že gleda in ki se spričo te groze ne zgane več, ne more več zganiti, da bi se rešila. »Hudičevo življenje!« zamrmra Leben in umolkne. Zdaj šele se ozre ona po njem. Ali mu niso osiveli lasje ob sencih? Ali mu ni lice še bolj vdrto, še bolj razorano kakor kdaj poprej? Ali ni ugasnilo v tistih ljubih očeh srečno začudenje, ki je prvič zasijalo vanjo pred dolgim, dolgim časom tu v tej sobi, tam na tej njeni postelji? Ali niso te oči zelo trudne? Ne tako bistre kakor včasih poprej, a zelo utrujene? Da, to prekleto življenje! Nekaj je vendar treba govoriti! »Čuj, ali je res, da je prišla ona za teboj v Tržič?« Skremžil je lice. Kakšna muka so bila ta vprašanja! »Res! Ne pusti me v miru! A kaj, za to se tebi ni treba vznemirjati! Jaz se je bom prav gotovo znebil!« Hotela je vprašati, kako in kdaj, a je vprašala prav ponižno: »Ali si jo izgrda odpodil?« In uprla je svoje oči v njegove, ki se ji pa niso umaknile, ampak jo gledale v ne voljnem očitku: »Da, odpodil sem jo, kakor se to stori z nadležneži!« je trdo odgovoril. »Ali je kaj jokala?« je tiho vprašala. Njegove oči se niso premaknile, le nevolja v njih se je še poglobila in se začrtala okrog ust v stari, še ostrejši brazdi. »Ako bi me bil mogel njen jok ganiti, bi bil pač že davno spet pri njej!« Ali ni izgovoril tega zelo bridko? In Berta je pokimala in dejala predse: »Kajne, to je hudo, če hodi kdo za teboj na kolenih, ti ga pa moraš z nogami suvati od sebe!« Lojzetu je splahnela jedka nasajenost spričo teh besed, spričo njenega glasu, s katerim jih je bila izrekla. Zdrknil je s postelje in se sklonil k njej. Bolj od njegovih besed je slišala tik ob svoji glavi biti njegovo srce. Ljubljeno srce, ki hoče in ne zna biti njeno! Prepozno je prišla ljubezen, drago, ubogo srce — prepozno je za srečo! {{prelom strani}} On pa je govoril. Saj to je naravno, da ne mara o Franci nič več slišati, in v življenju je že tako urejeno, da se eden izmed dveh, ki sta živela več let skupno v prepiru in nevolji, naenkrat noče ločiti. Da bi ga Franca ljubila, ni govora. Saj mu je devet let dokazovala nasprotno. To pa, da mu zdaj na vso moč zastavlja pot v svobodo in da se ga oklepa, kakor bi bil on njena edina rešilna bilka na svetu, je pač neke vrste trma, ki ji ne pusti, da bi mu privoščila še kos življenja, kjer bi ne bilo nje, njene besede in njene oblasti. Ljudje jo pa še podžigajo in izpodbujajo, saj so taki, da jih veselijo tuji škandali in da privoščijo človeku vse sitnosti, kar jih je mogoče. Zdaj gre za to, kar ji je bil že tolikokrat razložil. Tisti, ki bo mogel dalje časa vztrajati v tej borbi, ta bo zmagal. Treba je pač krotiti svoje živce in zaupati trdno drug v drugega! Zaupanje — to je neprecenljivo. Ako ona dva vztrajata, bo morala Franca omagati. Naveličala se bo in obrnila svojo pozornost drugam. In kadar nje ne bo več volja rogoviliti in delati škandale, bodo takoj popustili tudi drugi s svojo opravljivostjo in zbadanjem. Pot bo prosta in vse, kar jima zdaj tako greni življenje, bo polagoma pozabljeno. Življenje bo zavozilo na solnčno stran! I seveda! Saj njemu že zdaj vse to ne prizadeva toliko bridkih ur, kakor njena, Bertina potrtost. Saj je res preveč nadloge zdaj, ko so ji odbili tudi prošnjo za enoletni bolniški dopust. {{prelom strani}} To je seveda Kambičevo maslo! Pa kaj bi se dalo tu ukreniti? Nič — seveda nič! Še pol leta mora ostati v službi, da dobi vsaj nekaj pokojnine in da dobi on pri tvrdki nekaj več plače. Saj so zadovoljni z njim tam. Saj bo vse — samo malo časa je treba še potrpeti! Seveda je ta beseda — potrpeti — od večnega ponavljanj a postala že zoprna, kaj zoprna — obupna! A le tega ne! Obupa ne! Berta, ljubljena ženka! Ženka! Tudi on je že izčrpan, čutila je to in pritisnila njegovo dlan na svoje ustne. In še nocoj se bo moral odpeljati nazaj v Tržič. Pa še jezil se je z ljudmi, ki so ga napadli, komaj da je prišel z volišča. Kdo mu neki pere in streže? Ovratnik je strašno nemarno zlikan. In zavratnica je tudi že zelo ogoljena. Kako da ni mislila na to, da bi mu kupila dve novi! Pa saj si skoraj ne upa več na cesto ... Ali je kdaj slutila, da bo še tak boj za tega njenega Lojzeta? Naslonil se je čez njeno ramo. Rahlo ga je poljubila na lice, kjer je bila koža gladka in mehka. Dom ji je bil on in vse! Ali še ni prepozno. On pa ji je v šali snel naočnike in jo naglo poljubil na konec nosu. Utrnila je luč in se ozrla nanj. Ali je bil srečen? Sopel je globoko, a vedno mirneje, rahleje. Zelo pokojen se ji je zdel njegov obraz, ki je ležal kakor v globokem spanju poleg njenega na beli blazini. A on ni spal, le oči je imel zaprte — morda je pa le dremal? Bridkost se je bila umaknila, zabrisala jo je nepričakovana, zagospodujoča želja moža, ki jo je osvojila vso. In zdaj je bilo vse nekako sproščeno in umirjeno. Napetost in groza sta se razblinili, se nekam razleteli. S posteljne omarice je vzela njegovo uro in jo nesla k svojim kratkovidnim očem. Moj Bog — samo še kratko uro je do njegovega vlaka. In on mora iti še nocoj! »Ali je že pozno?« je vprašal in zamežikal izpod trepalnic. »Ali ni preneumno, da moram zdaj vstajati!« Saj mi je tako žal zate, ubogi moj prijatelj, da moraš že stran. Ali si nevoljen? Saj te razumem! In še njej je lezla nevolja v misli, pa jo je takoj zadušila, da bi ga še bolj ne težila. »Res boš moral vstati, Lojze! Saj veš, kako je!« je dejala lahko. On pa je trpko odvrnil: »Vem!« in se dvignil. Ko mu je pospravljala stvari v aktovko, se je nenadoma spomnila. Žal, da je treba izgovoriti, le ko bi se on vsakokrat ob tem tako ne razburil. »Lojze, prosim te, ne skoči mi v lase! Teh pet sto moraš vzeti s seboj. Porabil si za vožnjo in si nisi dal povrniti. Njej pa moraš pošiljati točno in brez odtegljajev. Ne kriči! Tiho!« Stopila je k njemu in mu zaprla usta z dlanjo. Saj je molčal in vzel. Prevečkrat se je že branil in se prepiral z njo zaradi tega denarja, ki mu ga je vedno iznova dajala in ki ga je nazadnje le vzel, ko sta se že malo sporekla, preden ga je preprosila. Saj si sam ni več zapisoval, koliko mu ga je bila že dala. Kaj bi ji tudi zatrjeval, da ji bo vse pošteno vrnil! Kaj bi klel ta prekleti denar, brez katerega ni mogoče niti za silo živeti! Le žgoča bridkost je ob teh prizorih kanila vselej na njuno ljubezen in včasih se mu je zdelo, da se vračajo prve bridke ure njegovih študentovskih dni, ko je malone beračil. Prekleto trdo je bilo treba stisniti zobe! A to mora biti, če hoče doseči to, za kar se je preklal z življenjem. Noben boj ni lep in nobeno junaštvo popolnoma čisto! Preden je šel, je še vprašal: »Ali imaš še moj revolver? Prodal bi ga lahko v Tržiču. Saj ga ne potrebujem!« »Kaj ga boš prodajal! Take sile še ni! Naj le ostane tu pri meni ...« »In ko bo vsega konec, mi ga boš dala nazaj. Na dan najine civilne poroke! Ali pa hočeš morda prestopiti v kako drugo vero?<ins>«</ins> »Saj je vseeno, kajne?« »Skoroda! Ka j bi se šla teater?« »Ko sva tako {{redakcija|pašetna|poštena}}! Sicer pa, jaz nisem kriva. Vedno sem ti zabičevala, da sem prestara zate!« »Mhm...« je brundal in se muzal. »Ti si tako neumna!« In oba sta se sproščeno in veselo smejala. Ni ga spremila na postajo. Čemu bi hodila sama nazaj? Ob vratih njene sobe sta se zadnjič poljubila. Vrgla mu je roke okrog vratu in ga pritegnila k sebi, kakor bi se mu hotela obesiti okrog vratu kot težko, težko breme. In ko so se ga držale njene ustne v trpki opojnosti, je čutil, da bi to utegnila biti sreča, vroča, vrtoglava sreča ... Na postaji se ni zmenil za nikogar. Sam je hodil ob tračnicah navzgor in spet nazaj in predel nadepolne misli v bodočnost. Zato ni opazil niti Vobachovega Karlija, ki se mu je očividno nastavljal in ki je odšel potem nekoliko pobit proti mestu, ko je bil Leben vstopil v vlak, ne da bi se bil ozrl nazaj! <center><b>*</b></center> Berta Dolinarjeva pa je bila spet sama. Kaj naj bi bila drugega počela? Ulegla se je spet v posteljo, se zavila v odejo in izkušala zaspati. Zdaj se bo vozil skoraj vso noč, in zjutraj, ko pride domov, bo moral takoj v pisarno! Hladno mu mora biti v tem lahkem plašču. Takoj jutri bo kupila volne in mu pričela plesti telovnik. K Vobachovi Malči pojde, ta se razume na take reči. Ali je ne gleda Malči zadnje čase nekam postrani? Tudi ona? Morda pa vidi ona, Berta, samo strahove okrog sebe? Ko pa tako boli, tako neznansko boli ta prezir ... Utrnila je luč in odrinila knjigo, ki si jo je bila pripravila poprej. Hotela je zaspati in zaspala je, kakor zaspijo drugi ljudje — kaj bi tisto, če mislijo nekateri, da človek laže zaspi, če ima čisto vest! Samo da se zaspi! V dremavici je še z obema rokama objela blazino, potem pa je utonila v počitek. V Podgorici pa so nekateri slavili današnji dan z govori in napitnicami, drugi so bili tudi pijani, a iz jeze, nekateri so se delali norca iz vseh skupaj, in nekaj malo jih je bilo, ki se za vso stvar še zmenili niso. {{prelom strani}} <center><b>*</b></center> Zaprla je pismo, ki ga je bila napisala Lojzetu, in se spravila na korigiranje šolskih zvezkov. Otroci so bili kakor vedno tudi to pot zelo površni in prav nič izumjivi. Vse je narobe! In misli, še vse razgrete od besed, ki mu jih je bila napisala, so se upirale tej puščobi. Nekaj časa je delala mehanično, ko se naenkrat spomni, da je spregledala dve napaki, ki sta se skoraj v vsakem zvezku ponavljali. Proč z Lojzetom! Jutri mora prinesti zvezke v šolo in naloge morajo biti v redu korigirane; kajti Kambič bi utegnil revidirati, in ker si še nikdar nista bila prijatelja ... Spočetka nevoljna, se je lotila posla, ki ga je bila dolga leta vajena in ki ji je polagoma zlezel v običajni tek. Zvezki na levi so se kopičili, na desni jih je bilo vedno manj, popravki, črte in podčrtane besede, kjer se rdeča tinta v zlato preliva, bodo izzvale ogorčenje, jezo, zabavljanje na cenjeno gospodično učiteljico in bolj malo sramu in kesanja. Je že tako! Pisala je opombe, črtala in podčrtavala naprej in si napol glasno požvižgavala. Včasih je tudi pokimala z glavo ali pa se malo namrdnila. Potrkalo je. »Naprej!« Kdo bo vstopil? Kdo prihaja k njej? Ali se je njemu kaj pripetilo? Morda telegram? Bliskovito so švigala plaha vprašanja in prepletala misli, ko so se vrata odprla, in v sobo je stopila gospa Žnidarjeva, žena advokata doktorja Žnidarja. Mala in zelo obilna dama, ki je slovela po svoji pobožnosti in histeriji, se je sladkobno prismehljala, in svileni trakovi, katerih je bilo vse polno okrog njenega vratu in ramen, so zafrfotali v prepihu. Izpod koketnega klobučka, okrašenega s podjetno zavihanim, živozelenim peresom, so, zastrte s pajčolančkom, z drznim pogledom vso sobo in njeno prebivalko premerile žive, ostre oči, katerih zlovešči blesk se ni ujemal s sladkim nasmehom ustnic. Berta se je prestrašila. Domislek, da prihaja Žnidarica morda zaradi kakšne dobrodelne prireditve, se je takoj spet umaknil temni, plahi slutnji, da gre za nekaj drugega, da gre zanjo in za Lojzeta. Pogodila je. Sicer se je gospa Žnidarjeva še nekaj časa potem, ko je bila sedla na ponudeni stol, lovila z raznimi opazkami o šoli in njenih nadlogah, saj je bila včasih sama učiteljica, a nazadnje je le sprožila pogovor, zaradi katerega je bila prišla sem, v to sobo, k tej gospodični Dolinarjevi, ki jo je hvalila kot zelo inteligentno in o kateri bi si noben človek ne bil mislil, da ... »Kajne, da mi ne boste zamerili, gospodična Berta — saj vas smem tako imenovati, kajne? Vidite, kajne, da je dandanašnji svet zelo napak urejen, kajne? Ljudje se srečajo, se takole malo zaljubijo, so lahkomiselni, kajne, zgodi se malheur, in poročiti se morata, kajne? Potem, pa prideta polagoma na to, da nista prav nič drug za drugega, tista stvar se morda še ponesreči, in še večji malheur je tu, kajne?« »Kolikor je meni znano, se je gospa Lebnova svojemu možu zlagala pred poroko, češ da je nosna!« je prekinila Berta trdo val prijazne zgovornosti. »To sem vam hvaležna, da ste sami izrekli ime, človeku je tako nerodno, kajne? A da se vrnem k stvari — je že mogoče, da se je zlagala, morda pa tudi ne, saj morda sami veste, da ženska nikdar ne more z vso gotovostjo trditi, kako je! Saj veste, kajne, kako se nam lahko včasih pripeti, ko ne veste, ali ste se samo prehladili, ali pa se je kaj pripetilo!« »Jaz nič ne vem! Kaj mi sploh hodite to pravit? Meni ni treba nobenih naukov! Jaz vem, kaj smem in česa ne smem. Kajne, milostiva gospa?« Zadnje besede so bile zelo zbadljive. Milostivi gospe pa tudi ta ton ni zaprl sape. Vdano je zaprla za trenutek oči in bolestno prikimala, potem pa se je vnovič sladkobno nasmejala in dejala: »Seveda, draga gospodična, da se nimam prav nobene pravice vtikati v vaše afere, a jaz sem prišla k vam, ne zaradi sebe, ampak iz krščanskih, iz čisto krščanskih nagibov. Glejte, draga gospodična, sveti zakon je zakrament, ki je neizbrisen, kajne? To je zveza med enim možem in eno ženo za vse žive dni ... Saj si prisežeta pred oltarjem, da ne bosta drug drugega nikdar zapustila, dokler ju Bog ne loči, kajne? Saj veste, draga gospodična, kako se kriva prisega pred sodiščem strogo kaznuje in kako je sramotna za krivoprisežnika samega kakor tudi za tistega, ki ga v to navaja! In isto velja za prelom prisege, storjene pred Bogom in ljudmi!« Milostiva gospa so končali in njih oči so prežale lokavo in škodoželjno, kar ni mogel skriti niti mili smehljaj, ki naj bi bil pomilovalen in sočuten. Oči so zgovorne. To bi bilo lepo, ako bi se nas naši zakonski možje kar tako od danes na jutri lahko znebili! Svete so meje naše oblasti in gorje vsakemu, ki jih poizkuša podirati. V tem smo si takoj vse edine in ne poznamo, kadar gre za to, nobene šale. Vse za eno in ena za vse! Da, gospodična Dolinarjeva, le premislite si dobro. Berta Dolinarjeva se je samo smehljala. Čutila je vse, kar je bilo neizgovorjenega med njima, in danes jo je vse to že zabavalo. »Ali, milostiva, kaj pomaga gospe Lebnovi, ako se jaz odpovem svojim pravicam do gospoda Lojzeta Lebna? Nje ne bo vzel nikdar več k sebi, tudi ko bi mene ne bilo!« »Ali, draga gospodična, za zdaj vi niti ne mislite na to, da bi ga pustili, ali pa da bi se, kakor pravite, odpovedali svojim 'pravicam' do njega!« je pičila gospa Žnidarjeva zelo vljudno. »Pustimo besedo 'pravice' rajši na miru! Vidim, da sem se tudi vam napak izrazila. No, in ko bi pustila jaz gospoda Lebna, kaj bi to koristilo gospe Lebnovi? Saj je vse zastonj, on ne pojde nikdar več k njej, niti ne bo dovolil, da bi prišla še kdaj ona k njemu!« »Ah, draga gospodična, med zakoncema, ki sta toliko let v dobrem in slabem skupaj preživela, bi se tudi to kaj kmalu uredilo. Vse je odvisno od vas, kajti gospod Leben si zdaj že šteje v dolžnost, da se čimprej loči od svoje žene in se poroči z vami, ker vam je uničil dobro ime in sploh, ker je šel predaleč. Zdaj vas tudi ne bo pustil, ako bi mu bilo tega svojega koraka že žal!« »Mrha, tako me hočeš ponižati, take strupe si pripravila zame!« si je mislila Berta, medtem ko je malomarno gledala mimo svojega »obiska« skozi okno. Potem pa je vprašala suho, kakor je izpraševala svoje šolarje: »Ali vas je gospa Lebnova poslala k meni?« »Da, draga gospodična, gospa Francka je bila snoči pri meni in se jokala, da je omedlela in da je moral moj mož teči v apoteko po kapljice. In ko se je zavedela, je rekla, da pojde k vam in vas na kolenih poprosi, da ji ne vzamete moža ... da!« In gospa Žnidarjeva je segla v torbico, da poišče žepni robec. {{prelom strani}} Še nedolžni otročiči bi morali biti v tej komediji! Berta se je trpko nasmehnila in dejala: »Pa kako da ji je naenkrat toliko zanj? Saj je njemu samemu in drugim zatrjevala vseh osem let, da ga ima le iz usmiljenja!« »Moj Bog, gospodična, tega nikar ne verjemite! To vam pravi gospod Leben le zato, da bi se ne vznemirjali — kaj se v teku let med zakonci vse ne govori! Saj gospa Francka to sama uvidi in pravi, da bi mu po tej izkušnji bila najpokornejša, najnežnejša žena, umrla bi zanj, pravi in grozi, da bo skočila v Dravo še tisti dan, ko bo izrečena ločitvena sodba. Ona pač ne privoli v ločitev, in če jo bodo ločili šiloma, si vzame življenje. Kajne, gospodična, tega bi vi vendar ne hoteli, kajne? Saj sem jo tolažila, saj sem ji rekla: Gospodična Berta ni takšna, kaj pa vi veste, morda pa sploh ni tako! Oh, pa je rekla; 'Ko bi vi vedeli,' je rekla, 'saj sem že zadnji dve leti čutila, da nekaj ni v redu z njim. Bedel je vse noči, če pa je spal, je spal tako nemirno in mrmral in govoril v spanju.' Ah, ko bi vedeli, gospodična, kako uboga je ta žena. Jokaje mi je pravila, kakšne nesramne stvari jo izprašujejo na sodniji in kako je on, gospod Leben, osoren z njo. Prisiljeno je surov, pravi ona, saj ga poznam, saj ni bil nikdar takšen, a on se me pač mora znebiti, zdaj, ko je že enkrat pričel ...« »Hvala vam, milostiva, zdaj sem dovolj informirana!« »Kajne, gospodična, da si boste premislili in mi sporočili? Vem, da vam je to težka žrtev, a pomislite, nesrečna žena vam bo do smrti hvaležna za to!« »Ali ni vaš gospod soprog zastopnik gospe Francke Lebnove?« »Da, moj mož jo zastopa, to se pravi, on jo brani oziroma on brani zakonsko vez ali kako se temu že pravi, saj veste, kajne? A to se ve, da nimam jaz z njegovo pisarno prav nič opravka in da mu niti znano ni, da sem šla k vam. Saj me razumete, to je popolnoma privatno in neobvezno, kar mi poveste! To se pravi, kar bi mi hoteli odgovoriti!« Oči za debelimi lečami so bile utrujene. »Pisala vam bom!« »Samo eno besedo, gospodična!« je prosila njena mučiteljica. Eno besedo. Nedavno je bila slišala, kako je dejal mlad trgovski potnik čedni prodajalki v Gobčevi trgovini. »Ein Wort ist manchmal ein Luxusartikel! Da, beseda ni misel, za katero nihče ne ve, ki je ne more nihče obračati in uporabljati!« »Ne morem, še ne!« »Ah, gospodična ...« In Žnidarjeva je poskočila in jo hotela menda objeti ali kaj. Berta se je mirno okrenila in stopila k oknu. »Oprostite, milostiva, ne morem!« »Oh, oprostite, gospodična, kajne, saj mi boste pisali, kajne?« In nazadnje je po zelo lažnivih poslovilnih ceremonijah in cikanju na skorajšnje svidenje odšla. <center><b>*</b></center> Še isti večer mu je pisala. Raztrgala je prejšnje pismo in napisala drugega. Saj mu ni pisala nič novega, On je dobil najmanj že pet takih njenih poslovilnih pisem. Slovesa pa le ni bilo. Zato tudi Berta ni prav verjela svojim lastnim besedam, ki jih je morala šele zbirati, da bi bile bolj prepričevalne. Na koncu so se ji orosila stekla na naočnikih in morala jih je brisati. Ob tem je kanila solza na papir in zabrisala besedo »poljub«. Gledala je na posteljo, na kateri je sedel še pred nekaj dnevi. Njegov plašč in klobuk sta ležala poleg njega, kakor ju je po navadi vrgel, kamor je bilo. Zdaj pa je bila postelja lepo gladka in pospravljena. Ein Wort ist manchmal ein Luxusartikel! Da, kar prazno je bilo tu brez njega, in stokrat lepši in prijetnejši je nered z njim, kakor ta pospravljena, čedna udobnost brez njega. Ah, saj ne bo nič! Otresala se je strahov, ki so se spet hoteli priplaziti. Saj jih ni teh strahov, saj jih je razgnala tista ura, ko je bil tu pri njej. Takrat se je tudi za vedno razpršila mora, ki jo je bila skoraj pritisnila ob tla. Nič ni! Ko je iskala po predalu znamko, je našla pod šopom papirja njegov revolver! Aha — tu je! Vzela mu ga je bila nekdaj, ko ji je prav otročje grozil s smrtjo. O, kje je že to! Potem se mu je bila prvič uklonila. Eno samo noč je prejokala v svojem življenju, in to je bila tista noč potem! Kako se je vse izpremenilo! Človek je bojazljiv kakor mačka! Lepo je položila revolver nazaj in poiskala znamko. Še tisti večer je nesla pismo na pošto. Peti dan potem še ni bilo odgovora, ki bi bil moral priti najkesneje že dan poprej. Na preprostih, v olju natisnjenih slikah, ki jih kmetje in mali ljudje radi kupujejo, vidimo srce Jezusovo, iz katerega žari plamen, ovito s trnjevim vencem. Ko bi tiste bodice res pikale v živo, bi izzvale morda takšno bolečino, kakršno izzovejo dvomi, ki kljujejo v človekovo ljubezen. V Bertinih očeh so goreli mrzlični plamenčki, kakor da bi se vdajala kokainu. Pa je le še čakala na Lojzetov odgovor. Njej so polzele minute počasi in težko, Podgorica pa je živela kakor vedno tja v božji dan, nič prehitro, nič prepočasi. Dva arestanta, kmet Pipuš in potepuški Tinček, bi bila morala pri sodniku drva žagati. Ker pa ni bilo nobene žage pri hiši, je moral iti paznik ponjo, medtem sta pa gospoda arestanta šla za kratek čas malo tja doli v Šmonovo gostilno. Iskali so ju po vsej okolici, orožniki so se podili za njuno dozdevno sledjo do svetega Filipa, sodnik je pa rjovel nad paznikom, ki se je izgovarjal, da mu še nikdar ni nobeden ušel in da bosta že prišla nazaj. Podgorica je s tem imela svojo senzacijo, ki se je žal prekmalu končala, ker sta prišla ubežnika še tisti večer v ječarjevo kuhinjo in pijana kakor čep zahtevala, da ju paznik spet lepo zapre tja, kamor spadata. Podgoriški politiki so se spet umirili in prihajali v svoje običajne gostilne, čeprav so jih za dni volitev morali bojkotirati, osebna in načelna nasprotstva so se polagoma izravnavala, zabavljali so le še nekateri stalni zabavljači, in tudi ti le za hrbti in po ovinkih. {{prelom strani}} Polda Krančan je »gšeftal« naprej, pri Marnu so zborovali »večerničarji« kakor poprej, Schieberjeva in Bendetova sta si imeli dosti povedati, fantje in dekleta so se jezili nad vremenom, ki se je nagibalo vedno bolj na zimo, in otroci so pričeli govoriti o Miklavžu in parkeljnu. V časopisih pa so pisali o zvočnem filmu, in Podgoričani so mu prerokovali sijajen polom, kar so v svoji presenetljivi dalekovidnosti trdili že pred petdesetimi leti o železnici. <center><b>*</b></center> Šesti dan še vedno ni bilo pisma. Vsekakor je zelo nespametno začenjati s petintridesetimi leti take komedije, kajne, Berta? Kaj si boš dopovedovala take sentimentalnosti, kakršna je ta, da v tvoji rodbini ženske nimajo sreče! Mati ni bila srečna v zakonu, stara mama ni bila srečna v svojih dveh zakonih, in tudi ti ne moreš imeti sreče. Pozno si začela, to je vse! Kaj ti je pa tudi bilo treba tedaj, ko si bila že na trdnih tleh, ko si se le malo dolgočasila, sicer si se pa lahko vsem in vsakemu porogljivo smehljala v brk, podirati svoj obrambni zid in zdrkniti na »poševno ravnino«? Človek pa ni nikdar svoboden in beseda je včasih luksus! Zelo ne važno je, ali eksistira Berta Dolinarjeva ali ne! To je že res! Za druge namreč! Zase ne! In za gospo Francko Lebnovo tudi ne, še manj morda za gospoda Lojzeta Lebna, ki živi v »pregnanstvu«. Bog ve, ali je ta revolver nabit ali ne. Morda je treba samo pritisniti na ta jeziček, in vse je fuč, vsega konec! Rajši ne! Kdo bo zmagal? Ti grdo življenje ti, da se je treba kar klati na nož, na življenje in smrt. Pa Lojze ne pojde nazaj k oni! Prav gotovo ne! Morda pa le? Morda pa se je le prav otročje igral in pretvarjal, ko se je hotel počiti! Vsekakor je malo prepozno streljati se kot šestintridesetletna žena. Da — žena! Sicer je gospa Lebnova tudi žena, a ona je še nekoliko mlajša in ima še pravico do skoka v Dravo. Stala je pred ogledalom in merila v levo sence. Saj ni nabit? Kaj pa, če je? Streslo jo je po vsem telesu, mravljinci so ji zagomazeli po hrbtu, in počilo je. Res je počilo. Našli so jo pod toaletno mizico, ki jo je potegnila s seboj, ko se je zvrnila. Naočniki so razbiti ležali pod posteljo. Lice je bilo hudo spačeno. To je bilo že več ko senzacija! Ženske so jokale in dame so javkale, otroci so se prestrašeno izpraševali, moški pa so pametno razpravljali. Ali pojde duhovnik za pogrebom? Kaj pa pravi Lebnovka? Ali je on že zvedel? Ali je res, da mu je Vobachov brzojavil? Ali je res, da se je ustrelila kar v nočni strajci? Ooooooooooooo! »Kdo bo pa plačal pogreb?« je vpraševal grobar, ko so mu naročili, naj izkoplje jamo. Gospodična Pepica Šribarjeva je molila k Bogu za njeno dušo in dekan ji je obljubil, da pojde za pogrebom. Hipna duševna zmedenost! Seveda! Lebnov odgovor je bil že pred tremi dnevi prišel v Podgorico, a niso ga mogli oddati, ker so ga bili mladi poštni uslužbenci prebrali, pa so pri odpiranju pisma poškodovali ovoj. {{prelom strani}} Ko je bila že eno noč mrtva, je prišlo drugo pismo, ki so ga morali vrniti piscu. To pot ni prišlo nikomur na misel, da bi ga čital. ==IX.== Somračno je v sobi. Na tleh pred pečjo plahutajo odsevi plamena. Zunaj pa sneži. Prav na gosto se vrte snežinke mimo okna nizdol. Ponoči je že snežilo in vse jutro do poldneva. Pod večer pa je spet pričelo. Prve dni drugega tedna, v torek ali v sredo, bo že Miklavževo. Kaj mu le prinese Miklavž? Oh, ko bi bilo že pri kraju! V dveh, treh dneh se mora odločiti. Še štiri in dvajset, šestdeset ur čakanja zanj, ki ni znal nikdar čakati. Ali bi šel v bolnico? Saj je za nič! Sušec ga je že davi telo pomilovalno odslovil. On je seveda najbrže sam asistiral pri porodih svoje žene! Živci, živci! Ves svet kriči: »Moji živci, nervoza, nervozen sem!« Vsak hlapec je že nervozem, le doktor Sušec ni. Vrata v spalnico so bila priprta in svetel trak luči je tekel od vratnih podbojev do zofe tam v kotu. Ondi je bila teta Malči in nekaj pospravljala po predalih. Anamarija jo je bila naprosila, naj ostane tukaj pri njem, medtem ko bo ona v bolnici rodila svojega prvega otroka. Njej, njegovi Anamariji, še na misel ne pride, da bi se moglo kako huje izteči. Ali pa ga ni hotela mučiti s takimi strahovi. Kroajžna je, silno korajžna in vdana ta njegova žena, ki že nekaj mesecev nima druge misli kakor na dete, ki ga pričakuje. Fantek bo! Boš videl, Janko, da bo fantek! Krstili ga bomo za Miklavžka, saj ga bo Miklavž prinesel! Zdaj bo še majhen in ubog, samo vekati bo znal, a pozneje, ko bo znal govoriti, bo klical »Ma-ma-ma« in »a-ta-ta!<ins>«</ins> Boš videl, Janko, kako bo čeden in pameten moj fantek! In mamica mu bo pela, zjutraj mu bo pela, ko ga bo previjala, in potem, ko ga bo nosila okrog, ko ga bo zibala in bo fantek papcal, mu bo govorila, potem pa mu bo spet pela mamica, da bo sladko zaspančkal mali Miklavžek. Pela mu bo: »Kam greš od doma, mamica, mamica, mamica?« In tisto: »I-u-e-o-a, naše muce ni doma. Naša muca v šolo šla, v šoli je tepena b'la.« In ko bo fantek večji, ga bo mamica učila pesmice na pamet, kakor na primer tole: {{prelom strani}} <center><poem> »Naš Franček Pijanček klobuček zapil, domov it' ni hotel, še tepen je bil. Je žena regljala, hudo ga zmerjala. 'Žena, v kot! Jaz sem gospod!'« </center></poem> In fantek bo poslušal mamico in z drobnimi prstki brbal po njenem obrazu, jo vlekel za nos in ji mršil lase. In fantek bo ves mamičin, in mamica vsa sinčkova. Take samogovore je moral poslušati po cele ure. Potem je po navadi malo ugovarjal, ji nagajal, ko je šivala srajčke, čepice in robila pleničke, in jo naganjal spat. On sam je šel zvečer še v gostilno. K Marnu ali Vobachu, a vselej, kadar ga dolgo ni bilo domov, je še bdela v postelji in se naredila, kakor bi se bila prav tedaj zbudila. Samo enkrat, ko je bil zelo vinjen, je bila še zjutraj vsa objokana. A kaj naj bi sedel ves večer doma? Saj je že tako bilo dovolj dolgočasno. Vedno isto! Hvala Bogu, da se je potem najavil otrok – Anamarija se ni več pritoževala. Sedela je in šivala in bržčas mislila le na svojega otroka in prehodila z njim vsa leta do mature ali pa še dalje. Poprej, ko je bila še zaljubljena vanj, si je od svoje borne plače kupovala blago in si sama krojila obleke, da mu je ugajala. Zdaj si ni več kupovala oblek za na cesto in za veselice. Le doma je bila vedno čedna. Zjutraj, ko se je prebudil, mu je prinesla kavo na posteljo. In v tem je bila ena njenih glavnih vrlin, da je bila že umita in oblečena v čedno domačo haljo, lasje pa je {{redakcija|imale|imela}} zavite v pisano ruto, ki se ji je prav lepo podajala. Janko Povoden je iz svoje zdravniške prakse dovolj dobro spoznal zanemarjena, nepospravljena stanovanja in zatohle spalnice, da je človeka kar dušilo, če je vanje stopil. Zato je cenil njeno skrbnost. Življenje je postalo zelo tiho in mirno. Ako bi ne bilo te večne borbe s Sušcem, bi bila lahko prav zadovoljen in bi si bil sčasoma priredil še lep trebušček. Kako se bo le zdaj to izteklo? Šele nocoj ga je pričelo skrbeti ko je ni bilo več v stanovanju. Sama je bila odšla opoldne v bolnico, in on ni nič vedel, da je bila tam, dasi je imel do kosila tam opraviti. Šele ko je hotel oditi, ga je bolniška sestra ustavila ob vratih. Prvo, kar mu je potem žena rekla, je bilo to, da bo moral iti k Marnu obedovat. Potem je še govorila o novi služkinji, ki jo bo treba poiskati, in kakšna naj bo. »Kar k teti Malči stopi, Janko, saj ti ni treba prositi, ona že ve in ti bo v vsem ustregla. Pa nikar se ne jezi, da boš imel nekaj dni gostilniško hrano, saj mi je sami žal, pa saj veš, kako je. Teta Malči tudi ve, kje in kako imam spravljeno perilo, ona ti bo vse uredila.<ins>«</ins> Tako je govorila, kakor bi odpotovala za nekaj dni. Le v očeh ji je bral njeno veliko ljubezen do njega in nemir, v katerem sta se križala radost in strah pred najbližjo bodočnostjo. Rekli so, da ga obveste, in sušec ga je popoldne poslal domov, ne da bi bil rekel kako tolažilno besedo. Saj je že večkrat trdil, da včasih na uro, na pol ure natančno lahko naprej pove, kdaj bo ta ali ona ženska rodila. Seveda on – pri tej svoji praksi! Zunaj se je tem vedno bolj gostila, kako komaj razločljive sive niti so padale snežinke mimo okna. Bele strehe so se svetlikale tam zunaj, in samo okrog onegale vogala je treba stopiti, pa si pred bolnico. Ali že trpi? Ali bo vpila? Sicer je pa mogoče, da je že vse srečno prebila. Zakaj ga ne obveste? Saj so mu bili obljubili! Morda si pa misli strežnik, ki ga je bil šele včeraj nekoliko ozmerjal: »Eh, saj bo dedec dovolj zgodaj zvedel!« Sicer ni njegova navada, da bi kričal nad ljudmi, a snoči je bil že tak dan. Ah kaj, saj je Anamarija zdrava ženska! Lani proti jeseni je bila štiri dni bolna. Kaj bo to! Angina! Roditi otroka pa prav za prav še bolezen ni. Saj je ženska! Kaj bi tisto polpreteklo čvekanje, da je vsaka porodnica z eno nogo v grobu! Saj skoraj ni verjetno, da bi nastopile kakšne komplikacije, saj je zdrava, saj je nosnost tako lepo prebila. Ali bo postal oče? Zatrepetale so mu ustnice, zgrabilo ga je za goltanec in ga dušilo. Kako bi se rad zjokal! Ah, kakšno je to človeško življenje! Poklical je teto. Ali ne bo opazila, kako mu je? Ali ni bil njegov glas, ko je klical, nekoliko hripav? Ej, kaj! To so živci! No, ko bo vsega tega konec, si bo treba vzeti dopust, pa bo. »Ali ste lačni, gospod doktor?« je vprašala tetka Malči. Drobna in skromna je stala pri vratih. Ali nima objokanih oči? Čudovita je ta njena prijateljska ljubezen do Anamarije. To je skoraj tako kakor materina ljubezen do edinega otroka. »Nisem lačen in bi tudi ne mogel jesti zdaj, tetka! V bolnico mislim iti pogledat. Takoj bom nazaj. Saj ostanete tu, kajne?« Tetka je pokimala in se nasmehnila. Tako čudno se je nasmehnila, kakor bi hotela reči: »Kako si moreš sploh misliti, da bi ne ostala tu?« »In če hočete, tetka, pa nama napravite kaj za večerjo. Bom pa z vami jedel.« Ko je odšel, je šla tetka v kuhinjo, kjer je bila Anamarija, preden je odšla, za silo vse pospravila, da bi ne bilo treba nikomur pospravljati za njo. S težavo je zakurila. Tresk ni bilo in tudi nobenega drobnega polenčka. Bog ve, kje ima Anamarija sekiro! Bo treba pa kar z velikim kuhinjskim nožem razklati nekaj polen. Mehkih drv tudi ni! Morda so v drvarnici. Ali bi ne bilo najbolje, ako bi stopila tja k Vobachu po katero izmed dekel? Kaj pa, če pride Povoden medtem domov in je ne dobi doma? Svojega ključa najbrže tudi nima. Zeblo jo je v prste, ki že dolgo niso bili več vajeni takega dela, in tako neprijazne, puste kuhinje. Doli pri njej je vse tak lepo toplo in udobno, kar pripravljeno, da primeš v roke, kar potrebuješ. Seveda, ta dva sta še mlada in plača je zelo skromna. Nagajal ji je tudi štedilnik, ki je bil majhen in za nič. Dvakrat ji je ogenj ugasnil. Nazadnje je le zagorelo. Tetka si je ogledovala boleče roke. Zadrla se ji je bila treska v prst in z nožem se je bila urezala v dlan. Potem šele je začela iskati in stikati po predalih in v mali shrambi. Nekaj mesa je imela Anamarija pri hiši. Menda ga je bila še davi prinesla od mesarja. Napravila bo panirane zrezke, kompot in čaj. To je dobro, da je nekaj opravka, ji vsaj ne bo treba toliko premišljevati. {{prelom strani}} Na hodniku je stal primarij dr. Sušeč razkoračen pred vrati svoje ambulančne sobe. »Le počasi, gospod doktor! Kam pa tako naglo? Saj ne gori!« Oh, ti presneti dedec, da ga je moral prav tu dobiti! Kaj pa dela sploh ob tej uri v bolnici? Ali je morda že opravil pri Anamariji? In kako mogočno stoji! Samo da mu pokaže, kdo je on in kdo je v primeri z njim kak doktorček Povoden. »K ženi moram!« je odgovoril Janko kolikor mogoče mirno, ne da bi se bil ustavil. »Počakajte!« Nato se je morl Povoden ustaviti. Sušec pa je pogledal mimo njega na tla pod okna, poklical strežnika in zakričal nad njim, kako si drzne puščati toliko smetja v grelcih centralne kurjave. Potem je oštel še operacijsko sestro, ki je prišla slučajno mimo, in ji očital, da je pustila po dopoldanski operaciji še pol nesnage na tleh, ko je v resnici morda našel komaj neznaten kosmiček okrvavljene vate v kakšnem kotu. Sestra Prudencija je odšla vsa zardela, in še Janku je bilo, kakor vselej ob takih priložnostih, zelo nerodno. »Gospod doktor, kdaj boste pa napisali poročila za higienski zavod? Ali naj jih spišem sam, ko imam toliko časa? Tega tu notri bi tudi vi lahko zaklanfali, sestra ga bo pa prevezala!« To je bilo toliko, kakor: zdaj ostaneš tu in ne pojdeš k svoji ženi, dokler ti jaz tega ne dovolim ali pa vsaj dokler sem jaz še tukaj. Za mojim, hrbtom pa delaj kakor vedno, kar si ti zdi prav! Janko je šel v pisarno, se tam slekel in oblekel belo haljo in v mislih hodil po Suščevem licu. Ta prekleti tiran! Ta vrag bestialni! Samo da njegova obvelja, pa ti bo pohodil človeka! Kaj njemu, da hočeš biti človek, da hočeš k svoji ženi! Da hočeš za vraga vedeti, ali si oče! In nobene sestre ni blizu! Prav gotovo si ne upajo ali pa jim je kar naravnost prepovedal. Morda pa je katastrofa blizu? Morda mu neče povedati in ga neče plašiti. Ah kaj, ta človek ga samo draži in sekira, zato da mu pokaže stokrat, tisočkrat: Jaz sem nekaj, ti si pa pritlikavček! Vrata v pisarno so se odprla. Seveda — on! Saj tudi nihče ne odpira tako vrat kakor on! Kakor da so ta vrata in vse, kar on prime s svojo roko, le zapah, ki mu ga je treba izlahka odriniti, da mu je prosta pot, kamorkoli si je želi. Janko se nalašč ni okrenil. Osorno je vprašal: »Kdo je?« »Kaj, ali res ne veste, da sem, jaz? Seveda ste vedeli, kajne?« {{prelom strani}} Janko se ni obrnil in je molčal. Pa je prišel Sušec tik do njega, potegnil luč prav nad pisalno mizo, tako da je bila v sobi prijetna poltema. Povoden si ni znal več pomagati. S trepetajočimi usti in ves vroč se je uprl temu človeku, temu tiranu: »Čemu se norčujete, čemu se igračkate z menoj kakor mačka z miško, vi ...?« je bruhnil iz sebe. Sušec pa je komaj dvignil obrvi. Potem pa se je le malo nasmehnil in po širokem njegovem licu se je razlezla dobrota. »Vi ste še mladi! Zelo mladi! Nekaj ur boste še počakali, pa boste oče. Zakaj hočete videti svojo ženo, saj ste videli že toliko porodov, in ona ni nič lepša od vseh drugih. Sicer pa vi nimate niti čisto dobrih živcev! Vi mladi sploh ne znate varčevati ne s svojim zdravjem, ne s svojo pametjo! Živci, moj dragi, in pamet brez besed — sicer vas pa vaša ženka, ki je mnogo močnejša od vas, niti neče videti! Zakrpajte rajši onemu tamle kožo na glavi, pravi, da je tako neumno padel, pa se je menda le pretepal!« Šel je spet, in Janko se je okrenil in zrl za njim. Saj kar izziva ta njegov široki, trdni tilnik! Ves ta samozavestni, trdi človek je živo izzivanje! Saj mu ne moreš biti prijatelj! AIi si mu najhujši, najstrupenejši upornik ali pa njegov brezmejno vdani podložnik! Bodalo bi mu sunil v hrbet, a on bi čutil tvojo namero in te z dvema besedama vsega razdvojil, da bi mu skesan poljubil dobre roke. Ko se je vrnil Janko čez dobre pol ure spet v pisarno, je ondi stala k pisalni mizi primaknjena manjša mizica, na njej pa okusno servirana večerja in steklenica vina. Še na cigarete niso pozabili! Dvignil je pokrovke s krožnikov, in jed mu je prijetno zadišala. Bil je zelo lačen. Ko je pojedel, si je natočil še vina. Okoli pol devete ure mu je prinesla sestra Vincencija blazino in odejo in postlala na divanu. »Saj ne bom spal, sestra! Kje pa je gospod primarij?« »Domov je šel — oh, Bog obvaruj, gospod doktor, vi ne smete iti gor. Saj ni šel domov, zgoraj je. Na številki šestnajst sedi pri tistem starem diabetiku in se pogovarja. Menda čaka tudi on. Strogo nam je zapovedal, da vas ne smemo puščati gor.« »To mi boste vendar smeli povedati, ali kaj ječi?« je vzkipel Janko. »Gospa je zelo mirna in sploh ne ječi! « je rekla sestra in pospravljala posodo. »In to naj vam jaz verjamem?« »Prosim, gospod doktor ... « »Seveda! Oprostite, cenjena sestra! Saj vem, da redovnice ne smete lagati. Pa, ali mi niste malo poprej rekli, da je šel domov? Zdaj pa pravite, da ni šel. Kar izginite — pustite me pri miru!« Šla je. Menda je bila zelo užaljena. Čemu sploh vse to! Čemu te komedije! Saj bi človek znorel. Natočil si je še vina in ga izpil na dušek. Potem si je pripravil statistične liste o nalezljivih boleznih. Nekaj mora vendar početi! Bog ve, ali je resnica, kar je slišal v teh letih govoričiti po mestu o Sušcu. Saj niti ne ve več, kdo mu je pravil, da je imel zelo trpko mladost. Mati mu je bila baje postrežnica nekje v mestu ali celo natakarica. On sam seveda nezakonski otrok, in sicer ne edini. Da je bil študent, ko so pripeljali mrtvo mater, ki jo je dohitela smrt pod nekim vozom. Da se mu je ljubica baje spečala z nekim falotom in potem poginila kakor bedna žival v neki graški bolnici. Bog ve, ali je vse to res? V Podgorici imajo ljudje dosti časa in dosti veselja do takih govoric. Zvedo pa tudi vse. Saj so pred leti celo od nekod zvedeli, da je imel v Ljubljani zaročenko, ko vendar ni nikomur pripovedoval o tem. Morda je pa res tudi, kar govore o Sušcu. Loteval se ga je spanec in oči so mu lezle na drobno. Ali mu je bil primarij natresel česa v pijačo? Sicer ni bil nič opazil, pa kdo ve! Temu človeku je vse podobno. Ko se je prebudil, je stala sestra Prudencija poleg pisalne mize in se smejala. Meda ga je ona zbudila. »Hudiča, kaj pa je?« »Čestitam vam, gospod doktor, in vam želim mnogo sreče! Sina ste dobili!« »Haj, ti čenča dolga, – hvala – hvala – hvala« Stol je zropotal na tla, razmršen in kakor nor je begal po hodniku, se pognal po stopnicah in odprla vrata. »Počasi, le počasi! In tiho!« Seveda – gospod general stoje kakor straža poleg postelje. Vse so bili že pospravili, preden so ga poklicali. Le po lizofornmu še močno smrdi! Nekaj je šepetala, ali pa je le pregibala ustnice? Njegova mala Anamarija se je smehljala in vsa izmučena in potna nekaj šepetala … Sklonil se je k njej, da bi jo poljubil. Ali ga ni že držal Sušec! Pa kar za ovratnik ga je potegnil nazaj. »Pozneje, moj dragi! Tu si oglejte vašega punklja!« Seveda – rdeč novorojenček – njegov sin! Zmedenemu mu ga je vzel Sušec iz rok in dal babici, ki je važno in smehljaje se stala na drugi strani postelje. Porodnica je iztegnila roko po odeji. Prijel jo je in jo poljubil se pričel jokati v njeno dlan. Vrata so se nekoliko brezobzirno zaprla. To je bil pa on – odšel je! Janko je dvignil glavo. Babica si je dala opravka tam na drugi postelji. Menda je previjala otroka. Anamarija pa ga je gledala, tako čudovito svetlo ga je gledala in solze ni bilo v njenih očeh. Ona je gledala kot zmagalec in samo njega je gledala. Kako je morala biti srečna! Še vse drugače srečna ko on. In ona je bila njegova žena. Prav za prav je on niti poznal ni. Te sreče še nikdar ni videl v njenih očeh, na njenem licu. Ob tej sreči on ni ogel imeti svojega deleža. To je bila njena, edino njena sreča. In on se je čutil ob njej prvič zelo puhlega in neznatnega. »Pojdi!« mu je tiho rekla. <ins>»</ins>Pojdi in bodi vesel! Jaz bom zdaj spala.« »Psst!« ji je zažugal v šali, še preden je šel. »Jutri zjutraj bom tu, ko se prebudiš …« In ko se je okrenil pri vratih, da bi jo še enkrat pogledal, je ona gledala tja proti postelji, kjer je dvignila babica otroka v svoje naročje. Sušca že ni bilo nikjer več. Vse je bilo tiho in mračno. Mirno je šel v pisarno, se tam oblekel in odšel. Pod obločnico pred vhodom je pogledal na uro. Pol enajstih! Nehalo je snežiti in zrak je bil lahek in svež. On pa je bil ves nemiren in žareč. Kakor da je vročičen! Ah – čudno je to, tako zelo čudno! Kam bi šel? Najrajši bi tekel, kaj metal ali pa se kako drugače zgibal. Nekaj čudnega je tako živo veselje, ne more se reči veselje – drugače je to, kakor da bi se vlilo vanj še eno življenje, kakor da so v njem podvojene sile, ki ne vedo, kam bi. Nič misli, niti ene razločne, trdne želje, le nekaj kaotičnega, prekipevajočega čuvstva … {{prelom strani}} Na vogalu toliko da ni trčil ob moškega. Spoznal ga je šele, ko je oni šel brez besede mimo. Poklical ga je. »Majhen! Rodil se mi je sin! Zdrav, in ona tudi!« In Majhen je naglo stopil k njemu nazaj, nekaj zamrmral in mu stisnil roko. Janko se je moral nasloniti malo nanj. »Veš, Vlado, to je nekaj čudnega. Prav čudno je – pa saj boš menda še sam doživel.« Potem sta šla v Vobachu. Tam so bili še drugi, ki so mu čestitali, ga objemali in naročali kar zaporedoma. Strašno je bil pijan, ko ga je peljal Majhen pozno po polnoči domov. Pili so tudi šampanjca. Oni so se še zdaj tam kričali; kajti to je še Majhen vedel, da to ni bilo več petje, dasi je bil tudi on pijan. Saj je ves čas objemal Janka in mu pijano pridigoval: »Ta tvoj sin naj ti bo blagoslov tvojega življenja – da – blagoslov naj ti bo! Jaz sem itak izgubljen človek! Da!« In neprestano se mu je kolcalo. »Moj Bog, kaj je to?« je vzdihnila teta Malči, ko sta se priropotala po hodniku. Kaj se je zgodilo? Moj Bog – Anamarija? Do poli treh po polnoči je čakala v molitvi in strahu, da sta ji prišla dva pijana dedca povedat, da je eden od njiju že ob poli enajstih zvečer postal srečen oče in da je bil v tem veselju popolnoma pozabil nanjo. Tam na štedilniku je stala sparjena in zažgana večerja, ki se je ni bila dotaknila. Ko je šla domov, je tiho jokala, in vendar ji je bilo srce mnogo lažje. <center><b>*</b></center> Anamarija je umirala. Pred tremi dnevi je še čakala zjutraj Janka, ko ga tako dolgo ni bilo. Gotovo je pozno zaspal revež od samega veselja in zato ni mogel izpolniti obljube, da bo prvi tu. Kaj je bilo vse še pred tremi dnevi! Pred tremi dnevi se je pričelo novo življenje. Zdaj pa hoče biti vsega življenja konec. Le umreti ne – oh, le ne umreti! Zdaj pa ne – le umreti ne! Ali niso noge otekle? Ali ne postajajo prsti tako čudno modri? »Glej, Malči, poglej moje noge! Ali se ti ne zde tako čudno otekle? In glej, kako mi je vroče! Kje je Janko? Janko – Janko!« »Saj pride, Anamarija, on še spi – vso noč je bil tu pri tebi!« »Tu je bil, praviš? Saj je menda res bil! Veš, jaz ga nisem videla. Daj mi fantka!« Še včeraj zjutraj je pravila fantku, kaj vse ga bo mamica naučila. Kaj vse bo fantek imel. Zajčka in petelinčka in muco, in zdaj, dokler bo še tako majhen in revček, se bo vozil v lepem vozičku na mehki blazinici … {{prelom strani}} Nič se ni jokala, gledala je svojega sinčka in ni hotela verjeti, da sinček ne bo imel mame. Saj ga ima mamica tako rada, samo njega ima rada in atka. »Kje je Janko? Zakaj ga ni?« je zavpila. Vstopila je sestra, le sestra Vincencija je prišla. »Ni ga atka, fantek! Ni ga še – kliči atka, Miklavžek, kliči ga!« »Prosim!« je plaho rekla sestra Vincencija in hotela vzeti dete v naročje. »Pustite mi fantka, fantek je moj!« je Anamarija rezko siknila in svetle, modre oči so se jezno zasvetile. Doli v pisarni je sedel Janko na zofi in sušec je stal pred njim. »Morate, gospod kolega!« je ukazal Sušec. 'Gospod kolega', mu je rekel. Prvič mu je rekel 'gospod kolega'. Menda iz usmiljenja! »Ne morem! Ne morem!« je ječal Povoden in tiščal obraz v dlani. »Vi ste že predsnočnjim vedeli, kako je, gospod primarij! Vi ste vedeli, da ni pomoči!« »Jaz sem vedel! In kaj za to, če sem vedel? Pomoči ni! Čemu bi vam bil pokvaril še ta dva dneva?« Kakšen človek je to bil, kakšen človek! Molčal je. Znaj je molčati, ko se je on ukvarjal s smešnimi diagnozami, ko sploh ni hotel verjeti vedi, ko je verjel njej, ki mu je pravila, da ji nič ni, da jo le prsi malo bole. Le konec – le nagel konec! Saj je vseeno, vseeno … ta tu pred njim že ve. Hlipal je in spet stiskal zobe, da so pokale čeljusti. »Slišite, zdaj pa morate iti! Pojdite, vam pravim, da ne bo prepozno! Pojdite!« »Ne morem – ne morem gledati tega! Saj je moja žena!« »Pojdite k njej! Morate iti, slišite! Vaša žena je, slišite, vi človek, in vaša ljubica in mati vašega otroka in žrtev!« Oni dan ga je držal tu doli, ni ga pustil blizu, zdaj pa ga goni tja – ta človek. Kaj je mislil Sušec? Ali je mislil spet, da so to živci, ali pa ni nič mislil, kakor ni nič mogel misliti Janko Povoden. Pa je vendar šel. Naenkrat se je dvignil in je šel. »Janko! Jaanko!<ins>«</ins> je slišal njen glas, tako izpremenjen, tako čuden, kakor živalski glas. To pot ni bežal po stopnicah. Saj je vseeno, saj je vseeno. {{prelom strani}} »Janko, ali si prišel? Janko, spovedala sem se. Poljubi me, Janko!« Sklonil se je nadnjo in jo poljubil, brez misli, brez besede in brez solze. Oprijela se je njegove roke. Sedel je na posteljo in jo prijel za levico, desnico je držala pod svežnjem, v katerem je bil fantek. Fantek ni jokal. Gledal je. Teta Malči je držala Povodna, da bi za božjo voljo ne umaknil svoje roke iz one, ki se ga je oklepala v smrtnem boju. Saj ni več vedel zase ta človek, ki se je zvijal in tresel in ki je obračal svojo glavo stran, ker ni mogel prenašati trpljenja in smrti. Njene oči so izgubile pogled. Nekam velike so postale in njih luč je ledenela. Ko je zapiskala opoldanska sirena, je bilo vse pri kraju. Bolniške sestre so molile molitve za umirajoče. Povoden je planil v omaro, butnil z glavo in se neznansko trapasto zasmejal, da so se vsi stresli. Doktor Sušec je tiho odštel od vrat zunaj po hodniku. Srepo je gledal in zmajeval z glavo. On je že vedel zakaj. <center><b>*</b></center> Karli je udobno sedel ob velikem, lepem oknu ene ljubljanskih kavarn. Slastno je popil svojo jutrnjo kavo in zdaj se cigareta nanjo imenitno prilega. In mladi, naduti natakar je celo časopise prinesel, ne da bi mu bilo treba zanje reči. Zadovoljnost je kaj prijetno ugodje, in nazadnje se tudi najhujši sanjač navadi, da je z malim zadovoljen. Mehak sedež, okusna kava s sladko smetano, za petdeset par žemljico in prijazen smehljaj, povrh pa še cigareta, ki slučajno ni do polovice natlačena s smetmi – pa se je dan vendarle lepo začel. Seveda, to je že res, da je do te zadovoljnosti dolga pot, še daljša pa je pot do drznosti odkritega priznanja tega dejstva tem ljudem, tem Ljubljančanom, ki jih je razen nekaj izjem le s trideset pomnožena Podgorica. Stil je sicer malo drugačen, a bistvo ostane. Le oblika se izpreminja, snov pa je in ostane večna in neizpremenljiva. To je nepobitno dejstvo, živa resnica, in vsak, ki je kdaj prišel in ki bo kdaj prišel semkaj s kmetov, slep in nor od navdušenja in spoštovanja do te Ljubljane, bo moral in je moral doživeti ta polom v sebi. Da, da! Le on edini bo neskončno nevažen v tem važnem mestu, med temi važnimi ljudmi! Nazadnje se bo še sam sebi zdel prav nepotreben in vsiljiv in prav presneto neznaten! Kaj si je neki domišljal? Ali bi si ne mogel misliti, da je mnogo spretnejših kakor bo kdaj on, da jih je tukaj vse polno na izbiro? Doma bi bil ostal, pa bi bil zdrav – poje narodna pesem, in narodna pesem je nastala iz naroda in je namenjena narodu, Ljubljana pa je »velemesto« in nikakršen narod. Izvoljeno mesto in izvoljeno ljudstvo. Pa si menda vsi narodi tega sveta silo radi lastijo ta naslov! In vsak izkuša dokazovati, za koliko je on boljši od drugih. In pri posameznikih je ista pesem. Resnično, resnično vam povem, prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi … kdo bo pa potem na prvem mestu sedel, gospod? Kam boš del, o gospod, te vampeže, ki se hvalijo, da so rešeniki »naroda«? To so sami lažnivci! Kam boš del te blede gospode s širokokrajnimi, črnimi klobuki in zamazanimi črnimi petljami o gospod? Ti so se ščeperili s svojo žalostjo! Kam boš del pa mene, o gospod, ki sem lažniv in važen, iškarjotski in krivičen kakor tvoj levi razbojnik? Vidiš, zdaj pa sedim tu v kavarni in kadim cigareto in se veselo smejem, ker mi vsi skupaj ne morejo več do živega. Odprl je časopis. Prve strani sploh ni nikdar bral. Na drugi je pregledal naslove, po vseh drugih pa je iskal znana imena. Obrnila je zadnji list. Kaj pa je tu pod oglasi? Droben parte. »Anamarija Povoden, roj. Kolenec … s tolažili svete vere … v podgoriški bolnici … v starosti 27 let … pogreb … žalujoči soprog Dr. Janko Povoden in sinček …« Nekdaj je bila mlada deklica … Tako se pričenjajo pač pravljice! Plave lase je imela in modre oči … Da, in to zelo neumestno je jokati v ljubljanski kavarni, kjer te gledajo ljudje, ti ljudje, ko so tako neznansko radovedni. Pa ti polzijo solze preko lica in s prstom jih izkušaš brisati, da te nihče ne vidi, ker si bil nekdaj mlad, odprt človek in ker si bil nekoč ves vdan ljubemu človeškemu bitju, da te zdaj tako boli, ko je ni več, kakor ni več tega dima, ki si ga pihnil predse. 5. decembra je danes. Miklavži in parkeljni bodo hodili po podgoriških hišah. Nekateri otroci pa ne bodo nič dobili in tudi Miklavža ne bo k njim. Pa si bodo mislili: 'Kaj nisem bil vsaj tako priden kakor tisti Gobčev Slavček, ki je dobil za svojo trmo in neznanje katekizma celo železnico s tirom vred?' Ona pa bo ležala v mrzli zimski zemlji. Ali ji ne bodo pozabili deti sveče na grob? Le eno svečo naj ji dajo, da bo vsaj nekaj živega, da ne bo sama. Kaj je dejal Leben? Čemu? Čemu? Potem pa je šel, in pravijo, da je pobegnil v Rusijo. Kaj pa pravi Povoden? Žalujoči soprog in sinček! Torej na porodu! S pogreba se bodo vračali domov in pogovarjali se bodo in pomilovali njo in njega. In božič bo kmalu! Božična drevesca bodo žarela po hišah. Ljudje bodo prišli okajeni k polnočnici in se bodo jokali od pijane ganjenosti, ko se oglase zvonovi in ko pevci na koru – kolikor pač zmorejo – nežno zapojo 'Sveta noč, blažena noč …' In mir ljudem na zemlji! Mir! Kriste! Bodi ji dober! In Franc pride domov. Ali se bosta spominjala časov, ko je hodil on z Geliko, Franc pa z Ančko. Glej, kako je to pri živih ljudeh! Niti pol ure čistega spomina ne moreš dati mrtvemu! Kako naj bi potem ne letali v svesti si svoje važnosti na svojim velevažnim in pomembnim poslom ti pesniki in advokati, politiki in razni ravnatelji, profesorji in duhovniki, uredniki in stavci, trgovci s kmetov in razni uradniki, dasi nekaterim izmed njih ni treba hiteti drugam kako iz kavarne v kavarno. Teater je važen in ples, vsako delo in vsak sestanek, vse življenje je važno – vsakemu zase namreč. Smrt pa ni važna niti zate, ki si umrl, in za nikogar drugega, ker bo živel. Tudi v Podgorici bodo že pojutrišnjem pozabljene lepe besede raznih nagrobnih govorov. Ljudje imajo svoje opravke. Teden dni bodo še govorile ženske, moški pa bodo to morda že nocoj enkrat za vselej opravili. Povodnu pa ne bodo govorili, da mora skušati vse pozabiti! {{prelom strani}} No, tetka Malči mu tega ne bo dopovedovala. Ah da, teta Malči … ona nima važnih poslov. Ves njen posel je bila skrb za Anamarijo. Zdaj ga je rešena. Zanjo bo hudo! Ona ne bo mogla pozabiti! Ko je stopil na cesto, je zagledal kakor vedno najprej celo gručo mladih pohajačev, ki so stali tam na vogalu in se z bolj ali manj drznimi pogledi in opazkami obregovali v mlade deklice, ki so prihajale mimo. Tam na drugi strani so stali tudi pohajači, razcapani, mršavi delavci, ki jih je brezposelnost prignala na cesto, kjer prosijo od mimoidočih. In Karli je bil še toliko mlad, da se vprašal: »Ali imajo ti ali oni kdaj kakšno misel na smrt?« Ah, in naenkrat si spet ves jezen. Planil bi in pohodil to smešno, to predrzno, to »velevažno« mesto, ta varljivi prikaz lažnih dejstev. Pa kaj boš ti, fantek s kmetov, ki si pritlikav in neumen! <center><b>*</b></center> Policaj Edinec je preklinjal v občinski pisarni v Podgorici, kjer je moral pisati seznam umrlih in novorojenih prejšnjega tedna. Pisanje mu je šlo težko od rok, a kljub vsem njegovim prošnjam mu je tajnik vsakokrat iznova odrinil to nadležno delo. Umrli so: 1. XII. Lojza Kresnik, 67 let, dninarica, v javni bolnici 2. XII. Jožef Pogačnik, 70 let, ubožec, v javni bolnici 2. XII. Janez Slapar, 33 let, pehotni poročnik, št. 102 v Podgorici 3. XII. Anamarija Povoden, 27 let, zravnikova žena, v javni bolnici 3. XII. Franc Skobir, 2 uri, sin dekle, v javni bolnici 5. XII. Norbert Žgur, 18 let, miz. pom., v javni bolnici Dosti jih je za ta teden! Zdaj pa še novorojenčki: 1. XII. Heribert Pahernik, zak. sin lekarnarja v Podgorici št. 42 3. XII. Franc Skobir, nezak. sin dekle, umrl 3. XII. v bolnici 3. XII. Nikolaj Povoden, zak. sin zdravnika, v javni bolnici 4. XII. Rudolfina Mačič, zak. hčer uradnika v Podgorici št. 56 5. XII. Marija Zobec, zak. hči brezpos. delavca v javni bolnici. Vsi razen Franca Skobirja do danes zdravi. ::: Leopold Edinec, mestni stražnik. Hvala Bogu, da je tega pisanja konec! Ta presneta krota, ta Franc Skobir, ki ga je moral kar dvakrat pisati, bi si bil lahko prihranil tisti dve uri življenja. In Edinec si na to nevoljo ni mogel kaj, da bi ne zaklenil občinske pisarne in odšel h Krančanu. Ta stari lisjak je imel vedno kaj črnega na vesti in je Edinca znal kaj lepo sprejemati in postrežljivo vprašati, kaj bi gospod nadstražnik radi pili. Plačati pa tudi ni treba, in to je že nekaj pri teh slabih časih! Tudi novo leto je prineslo Podgorici vse polno senzacij. {{prelom strani}} V začetku februarja je nenadoma na pljučnici zbolel Bende in tudi njega je vzelo. Glej, glej, kdo bi si mislil! No, in potem se je v Podgorici marsikaj prevrglo v politiki in tudi drugače. Kakor povsod na Slovenskem, tako tudi v Podgorici, kjer so smeli nekateri ljudje živeti tako, da je bilo zanje prav, drugi pa so morali živeti tako, kakor so prvi hoteli. Bili so še taki ljudje v Podgorici, ki prvega niso zmogli, drugega pa ne hoteli, in tem se je presneto slabo godilo. ==X.== Velikonočna sobota! Praznik naših vasi, praznik naših zakotnih malih mestec in njih malih ljudi. Svinjske gnjati se kadijo in hladijo na kuhinjskih oknih, da se obIizujejo domače in sosednje mačke in psi, a preveč jih je, ki pazijo na ta zaklad, da bi se dalo priti vsaj do okna. Potice čakajo v shrambi na polici in ženske si z limono čistijo prste, ki so še vsi vijoličasti od barvila za jajčke. V mestu bodo po procesiji že jedli, na kmetih pa šele jutri po maši. Nocoj pa so prišli z vseh strani pražnje oblečeni v Podgorico k procesiji. Sicer za kake tri ure prekmalu, a kaj zato! Srečaš znanca, se z njim pogovoriš, pogledaš v izložbe in stopiš mimogrede v trgovino, ki so še do večera odprte. Pisank je treba, zlatih pomaranč in še kakega svilenega robca, če imaš kaj denarja. Sicer pa je dekle ali fant ali otrok, ki si mu boter, tudi s pomarančo zadovoljen. Kriza je! Povsod je kriza, na Francoskem in na Angleškem in na Nemškem in celo v Ameriki, kakor čitaš v časopisih. Kam je le šel denar, ki ga je bilo po prevratu toliko? Neki vragi ga morajo imeti skritega ali pa so ga oni večji, kakor se jim pravi, odnesli kam v Švico. Tam so menda trdnejše kase! Ti pa garaš in delaš, pa nimaš nič! Obresti so visoke, da jih ne zmaguješ več, kako naj bi potem odplačeval glavni dolg? Oni dan je pravil Kuharjev Luka pri svetem Lenartu, da pojdejo vse banke rakom žvižgat. Ko bi le hotele! Potlej bi se že dobil kak denar. Saj ne moreš nič prodati, kupovati pa bi moral kar naprej. Otroci so skoraj nagi, žena mora vsaj novo obutalo dobiti, hlapcu in dekli moraš vsaj nekaj odšteti za praznike. Mesarju pa si moral tele skoraj podariti, da o lesu ne govoriš. Pred dvema letoma si moral pri enem kubiku tesanega lesa podariti ali les ali pa dovoz. Zdaj bi moral kar oboje. Za davke te bodo rubili! Slabo je, presneto slabo! Pravijo, da bo še slabše, da bo še tako, kakor je bilo nekdaj v starih časih, ko so hodili vsi v raševini in v laneni domači preji. Eni se boje, da bi denar izgubil vrednost, drugi pa komaj na to čakajo! Vsega tega je pa kriva tista svetovna vojna, ki še vedno hodi strašit iz svojih grobov, dasi je minilo že skoraj dvajset let, kar je legel zadnji vojak v zemljo. {{prelom strani}} Pa kaj bi vse to! Danes je velikonočna sobota, in to je velik praznik! Gostiln pa je v Podgorici kar na izbiro. »Prosim te, Karli, ne vrti se mi tu po kuhinji! Saj vidiš, da imam delo. Pojdi ven ali pa k teti! Ne vem, kako da se zadnje čase tako doma držiš, svoj čas si bil vedno drugje, le doma ne!« Mama se je ujedala. Vsem je bil na poti. Dekle so opravile delo, hlapci so se že preoblačili gori v hlevu za praznik. Zaslišali so se koraki. Trdo je udarjala palica ob tla in stopinje so drsale rezko za vsakimi udarcem. Oče! Močno sključen je stopil veliki in močni mož na kuhinjski prag. »Kaj pa dela fant tu? Izgubi se mi, kaj ti je treba čepeti tu pri ženskah!« »Nič! Kar takole pogledat sem prišel, kako pripravljajo!« je odvrnil fant mirno in pozorno ogledoval očetov zabuhli, modrikasti obraz. »Tako, tako! Ali se nečeš peljati v Zakotje k Leonu? Grega bo zapregel, ampak do večera morata biti nazaj.« »Ne pojdem! Sicer pa — ako bi se hotel ti, sem ti rade volje na razpolago!« »Pusti to neumno čvekanje! Rade volje! Kaj boš radie volje? Saj vem, da si rajši z drugimi! Vobachi vsi skupaj niso imeli in ne bodo imeli nič smisla za familijo!« Težko se je sesedel k mizici, kjer je običajno mama zapisovala jedi, ki so jih nosile natakarice v gostilno! »Pa nič!« »Pojdi, lepo te prosim, pojdi!« je javkala mama. »Stoj, kam pa letiš? Ná, to je za nocoj!« Karli je hotel očeta poljubiti na lice, a ta se je branil. Zato je tiho vzel stotak in šel. Bilo mu je hudo. Mama se zmeraj pritožuje, da njeni otroci ne marajo za svoje starše, oče govori o nehvaležnosti otrok, če bi pa hotel biti dober z njima, te pa odrivata! Kako čudna, kako žalostna je ta vez! Pa kar stotak je dal! Jutri pa poreče, da so mu otroci samo za nadlego in stroške. Na ta veliki praznik se kaj radi rode rodbinski prepiri. Na dvorišču je bilo še vse nepospravljeno. Tu se pozna, da ni več očeta povsod. Kje neki so hlapci, da bi jih ozmerjal? »He Miha ... Grega!« Nihče se ni oglasil. Stopil je v hlev. Seveda, oba sedita na postelji in si nekaj pripovedujeta. Morala sta slišati, da ju je klical. »Zakaj se pa ne oglasita, če kličem? Kaj?« »Klicali ste naju? Nič nisva slišala.« »Kaj bi ne slišala? Ti, Miha, pojdi in pospravi dvorišče! Zakaj pa nista očetu povedala, da je voziček za pivo polomljen in zakaj ne pospravita teh starih gar?« Hlapca sta obsedela na postelji. Miha se še zganil ni. Grega pa je rekel: »To imajo vse gospod Franci čez! In kar oni rečejo, to midva narediva. Zaradi gar pa sploh ne smeva nič reči. To je vse gospodovo. In midva morava storiti samo to, kar nama gospod ukažejo.« »Ven! Marš! Oba! Takoj! Sicer vama pritisnem vsakemu eno okrog ušes! Gare stran! Dvorišče pospravita! Takoj!« Miha je vstal, Grega pa je mirno obsedel in si vlekel novo vrvco v čevelj. »Kaj pa se tako dereš, mali?« Oče! Karli je osramočen molčal in hotel mimo očeta skozi vrata. Pa ga je oče pridržal za rokav. Hlapca sta izginila kakor dva duhova, in sicer skozi zadnja vrata, ker si nista upala mimo gospodarja. Zgodilo se je že, da je gospodar katerega oplazil s palico. Temno je bilo v hlevu, ker si je bil oče zaslonil hrbet z vrati. Krave so s svojimi velikimi, vedno začudenimi očmi pogledovale nazaj, konji v boksah so topotali, da so se podkve votlo odbijale. Stari Vobach je držal svojega sina okrog ramen in s palico pokazal na dolenji konec hleva. »Ali zdaj vidiš, kam ta dva prasca spravljata gnoj, nikar da bi ga sproti odnašala iz hleva? Red mora biti! Jaz jima bom že dal vetra — še nocoj!« Karli se je okrenil za očetom, ki je lezel sključen proti svinjakom. To je žalostno, če se mora gospodar oprijemati palice in tako laziti od enega konca do drugega. Star je oče in ne bo več dolgo, ko bosta dve palici premalo. Presneto neusmiljeno je urejeno na tem svetu! »No, gospod doktor! Komandirati že znaš! Komandirati je lahko!« Franci se je režal iz garaže. »Pa bi ti, bi vsaj meni ne bilo treba!« se je odrezal Karli nevoljen. »No, no — le nikar ne bodi tako občutljiv! Saj vemo vsi, da te stari najrajši gleda, če se držiš hiše in teh smrdljivih hlevov. Reci mu no, naj kupi limuzino! Tebi na ljubo jo bo!« »Kaj pa čvekaš! Kakor da bi se jaz očetu prilizoval.« »No, no — malo priliznjenosti je zmerom dobro! Saj bi se jaz tudi, a moje dobrikanje ne zaleže pri starem prav nič. Še mama je oni dan rekla: 'Karli je očetu vse. Tako ga razvaja, da že ni več lepo.'« »To je rekla mama? No veš, potem pa res ne veste, kaj se pravi koga razvajati!« »Kar molči, no! Pavla je bila tudi oni dan tu in je očetu celi dve uri drobila — papači sem in papači tja — stari pa jo je zafrkaval, nazadnje pa ji je dal dinar — za lepe komplimente. Lahko si misliš, kako je jokala in cmevkala pri mami. 'Oh, saj vem,' je rekla,ko pride vaš nori študent, bo pa papa ves srečen. Za nas mu pa ni. Tudi za Leona ne. Pa je prineslo spet starega od nekod, menda prisluškuje zadnje čase, pa ji je rekel: 'Da, ljuba moja snaha, Karlija imam pa rad zato, ker je tako nor!' Še mami je bilo nerodno, pa se mu ni upala nič reči. No, zdaj vidiš! Reci mu za limuzino!« »Saj je ne bo kupil. Čemu me je neki hotel poslati k Pavli? Saj ve, da me draga svakinja prav nič rada ne vidi.« {{prelom strani}} »Mene tudi ne. Kaj jaz vem, zakaj ne. Zadnje čase je postal tako čuden. Menda čuti, da ni več tako, kakor je bilo. Zdaj nas pa še včasih poščegeta s svojo zlobnostjo. Veš, naš stari je zloben!« »Morda. Kam pa greš?« »V Maribor pojdem. Kaj pa naj počnem v tej puščobi?« »Še nocoj?« »Popoldne. Naj se jezijo, jaz se moram tudi dostikrat jeziti!« Karli si je šel poiskat družbe. Čemu mu bo sicer stotak? Pa so že prihajali od cerkve sem vsi njegovi dečki. Hajna, Branko, Mirko in Franc. Ho — Franc, ki je že nekaj let uradnik v Novem mestu na politični oblasti. Uradnik — to se pravi, on bo nekoč uradnik, kancelist ali tajnik — visok gospod! Vsi so lepo oblečeni — ha, nove obleke, zlikane in skrbno zapete, nove modne čevlje, gladke bele ovratnike in nove, zapeljive kravate — vse novo, kakor se spodobi za Veliko noč. »Ho, prijatelj! Kdaj si prišel? Odkod prihajaš? Kako je? Ali kaj krokaš? Kaj da te ni nič na izpregled? Ali pojdemo drevi krokat? Seveda! Ali že veš, Mirko se ženi? Res, res, za cvetno nedeljo je bil prvič oklican. Ali ni res, Mirko?« »Kaj pa hočeš? Saj se ne ženim za denar!« »Ali ga slišiš idealista? Ampak mora pa le biti!« »Oho! Tak tič si ti? Ali vzameš Lenčko?« »Kakšno Lenčko! Ali si bil na Saturnu in ne veš, da sta si tale gospod in Marnova Mila že pred dobrim letom obljubila, da se vzameta!« »In ker sta to obljubo še nekoliko podkrepila, je zdaj že tako, da jo morata tudi izpolniti!« »Molčite, gobci! Kako pa govorite?« Mirko je bil res jezen. <ins>»</ins>V zameglenosti gostilniških večerov se lahko marsikaj govori, ne pa tu na javni cesti. Saj ga imajo pri Marnu itak že dovolj!« Karli pa je gledal tega mladega fanta, ki se bo s štiriindvajsetimi leti oženil in ki bo morda kmalu po poroki že oče. Drugi pa še s tridesetimi leti ne mislijo na zakon in se ga boje kakor nalezljive bolezni. Ali bi si upal vzeti to muhasto gospodično, ko bi sam odločeval? Gotovo ne. Vse življenje z eno žensko preživeti! Bog ve, ali je pomislil kdaj na to ta mladi Mirko, Bog ve, ali pride kateremu ženinu to na misel, preden stopi pred oltar? Vse življenje! V neločljivi skupnosti! Ali jih ni strah? Ali se ne boje življenja? Kaj pomaga korajža in pogum, ko pa imaš sam prav malo odločevati! »Preljubi fantič moj ...«, to je lepa slovenska pesem, in prav zakonski možje jo tako radi prepevajo in Bog ve, ali so v resnici otožni ali pa se le tako delajo ob tej pesmici. Fantje so govorili o Flerinovem Rajku. Zdaj je pri Žnidarju. Kako se vendar vse izpremeni! Grobi Hajna pa je še vedno isti! »Ga bo že hudič vzel! Saj je vzel tudi Bendeta, tega najmogočnejšega gofljača! Bo tudi Flerina in Žnidarja in vso žlahto!« Branko je bil jedek kakor vedno. »Prej bo vzel tebe, moj dragi! Saj vidiš, kako čepimo doma in se redimo na stroške svojih staršev. Mnogo bolje bi bilo za nas, ako bi se bili uklonili, kakor na primer Franc.« {{prelom strani}} Franc je zardel. Saj je že čakal, kdaj ga bo kateri izmed bivših drugov pičil. »Nikdar se ne uklonemo!« je buknil Hajna. »Meni pa se treba ne bo!« se je oglasil Mirko. Prav je imel. On bo morda kmalu lahko gledal preko nosa tiste, ki so nekdaj njega tako gledali. Slučaj! Prav neumen bi bil, ko bi se branil. Franc se je poslovil in Karli je šel za njim. »Franc!« Saj je to bil vendar njegov tovariš najhujše zaletelosti in najsrečnejših let. »Ne ljubi se mi poslušati teh kalinov! Zelo so se izpremenili in vidim, da ne sodim več mednje. Čemu bi se vsiljeval?« »Kam pa greš?« »V bolnico. Ali ne veš, da je Ančka v bolnici?« »Ančka? Katera Ančka? A — tista! Tvoja Ančka.« »Prosim te, le počasi! To že dolgo ni več moja Ančka. Jaz imam svojo zaročenko v Novem mestu, ona pa je baje tudi zaročena z nekim lesnim trgovcem iz Dravske doline!« je odvrnil Franc precej resno. »Na, dragi Franc, tudi ti si se zelo izpremenil!« je pomislil Karli, pa ni nič rekel. Saj je čutil že poprej, da nima smisla riniti v preteklost. »Franc je bil nekdaj mlad. Zdaj pa hoče biti dostojen in upoštevan! Tudi on je zaročen. Ali se mora tudi on kmalu poročiti? Vprašal ga bom, pičil ga bom, ker je tako dostojanstven gospod!« »Kaj pa, Franc, tvoja ženka? Rad bi jo videl.« »Ne vem, ali bi ji ti ugajal? Veš, ona je zelo resna in precej malobesedna.« »Koza neumna!« si je takoj mislil Karli. Kaj da je potem vražja babnica tega tako ugnala! »Ali je ta tvoja kneginja zelo učena?« je vprašal kolikor mogoče malomarno. »Ne, učena ni, pač pa zelo inteligentna in ne ljubi takih burk, ki jih ti rad uganjaš!« »Če ne mara za humor, ni inteligentna!» je odločil Karli. Naj ga le jezijo, osla neumnega, ki misli, da mu bo imponiral s takim pustim babšetom. »Ančki ni treba praviti, da sem zaročen! Sploh pa — saj ti ni treba hoditi z menoj, če ne greš rad.« »O seveda, ti bi se me rad odkrižal in se tam lepega delal, pa ne boš!« si je mislil Karli. »Seveda grem s teboj. Meni je bila Ančka vedno zelo simpatična! Že davno bi ti jo bil prevzel, da ni bila tvoja!« »Ti si bil pač vedno velik babjek!« je dejal Franc ostro. »Bolje uspešen babjek ko omleden, brezuspešen kvasač!« Spogledala sta se in Karli je z nasmeškom vrnil Francetov ostri, vprašujoči pogled. Ančka je bila še zmeraj prav čedna deklica. Franc je bil takoj spet zaljubljen in Karli tudi. Karli je sedel Francu za hrbtom in gledal v Ančkine oči, ki so se mu poredno smejale. »O, saj te poznam, ti bi rad dvoril!« si je mislil Franc. »Ti si eden tistih! Pa čeden deček si in hotela bi te imeti za fanta, ako bi znal biti zvest!« In gledal je nekako otožno in potrto. Čutil je, da se mu ta presneti Karli le porogljivo smeje in da mu dela zgago, ki je ne odpravijo njegovi otožni pogledi. Saj si niti ni upal potrkati preteklosti na vratca. Ta nepridiprav tu poleg njega bi utegnil govoriti o njegovi zaročenki, in tako naprej. {{prelom strani}} Ančka pa se je smejala obema, temu kakor onemu. Dobro ji je delo, da se ta dva, ki sta kot prijatelja prišla k njej, zdaj pred njo postavljata in smešita drug drugega, ker bi jo vsak izmed njiju hotel imeti zase. Oh, če misli ta neumni Franc, da ona ne ve, da je zaročen, se zelo moti. A Karlija je lahko gledala mirneje. In če upa ta presneti Karli, da jo bo dobil na limanice tistih svojih prijaznih oči, kakor jih je dobil že toliko, se tudi malo moti. Ta tu pred njo, ki bi tako rad obujal stare spomine, pa jo žali s tem. Naj gre tja, odkoder je prišel! A vendar — malo mu mora pokazati, da je še vedno ona tista, ki bi ga lahko znorela, ne pa on njo. »Daj, Franc, daj, prinesi mi kozarec vode!« Franc je sicer šel nerad, a če te prosi s takim smehljajem, moraš iti. »Kaj ti pa je prav za prav, ti Ančka?« je vprašal Karli in naglo sedel na rob njene postelje, kjer je poprej tako samo ob sebi umevno sedel Franc. Saj to je ona tudi hotela. Franc naj le vidi, da ji ni nič zanj! Saj ji tudi res ni nič več zanj. Prav nič! »Oh veš, živci!« je odgovorila in bolestno skremžila obraz. »A tako? To je seveda zelo hudo!« Mislil si je pa: »Prav histerična babnica si, čeprav si presneto čedna, pa je!« »No, Ančka, ali ti je kaj zatrepetal srček, ko si ga videla spet po toliko letih?« »In če bi mi?« Vidiš jo presneto punco! Da le piči! »Meni se pa zdi Franc zelo pust in avšast! Tistega Franca, ki sem ga jaz tako rad imel, ni več v njem!« Franc se je vrnil. Ali mu ni Ančka takoj povedala, kar je bil Karli rekel o njem! Sedela sta pri njej še pol ure in vsak je čakal, kdo in kdaj bo eden izmed njiju prvi odšel. Nazadnje je bil za obiske določeni čas pri kraju in morala sta iti oba. Karli je Francu na cesti ponudil cigareto. »Ne smem toliko kaditi! Pozna se mi na prstih!« »A tako? Ta tvoja gospa soproga mora biti prav vražje sitna babnica!« In še nesramneje je pristavil: »Najbrže ti je premalo zanjo!« In zasmejal se je kolikor mogoče rezko, ker mu je bilo nerodno. »Čuj, ako misliš, da je vsak takšno prase, kakršno si ti, si pri meni na napačnega naletel! Jaz se svoje zaročenke razen pri poljubih še nisem dotaknil. Da veš!« Karli se je zresnil, pa le za Francove oči. »Koliko pa je stara tvoj a gospodična zaročenka?« je vprašal hinavsko, in Franc je res promptno odgovoril: »Šest in dvajset!« Karli se je seveda smejal. »Kaj se tako bedasto rezgečeš? Jaz vendar ne bom šel kvarit dekleta?« »Kvarit ... kvarit ...!« Karli se kar ni mogel nasmejati, in Franc je bil ves rdeč od jeze. »Ti si mi pravi patron! A to svojo nekdanjo Ančko pa bi pokvaril. Ta ima slabe živce, kajne? Bo kar bolje potlej! Vidiš, kakšne kanalje ste! O, zaročenka — Bog ne daj — pokvarila se bo! Za koga pa? Druge pač, kajne? Zlasti take, kjer ni odgovornosti! Vidiš, jaz bi vsako, ki mi ugaja — pa ne kakor ti praviš — kvaril — ampak zato, ker mi ugaja tak posel. Hudiča, saj nisem garjev, da bi umazal žensko, če spim pri njej! Ali sem ji s tem storil kaj grdega? Hudiča — vidiš, taki ste!« »No, kaj pa če se dekleta naveličaš in ga potem pustiš? Ali je to prav? Ali se ti ne smili takšno dekle? Ali se ti ne zdi, da si ji pokvaril mladost?« »Presneti moralist! Mar sem jaz kriv, mar sem jaz prislužil svojo poltenost? Sicer pa — s teboj se jaz o tem ne menim več! Bog ve, kaj bi ti vse uganjal, če bi si — upal!« »Osel!« »Šleva neumna! Žal mi je, da sem zate izgubljal besede! Ampak da veš, to Ančko si bom skušal jaz pridobiti!« »Poizkusi! Ako hočem, ti jo še vedno lahko zmešam!« »Ti? Res? No — dovolj je tega! Jaz grem k tetki! Adijo!« Vobachov Karli je bil spet enkrat zmešan, čisto zmešan. In mislil je tole: saj jé lahko vsak moški pameten za vseh sedem grških modrijanov, ena sama Dalila ga zmeša in napravi trapastega. In velepametni gospod, ki je kar odrival take človeške malenkosti, kakršne so drugi umrljivi ljudje, zaničljivo od sebe, se vede kakor prebujajoč se pubertetnik v svojem najbolj avšastem letu! Pri teti Malči je našel gospoda doktorja Povodna. Menda sta se bila s tetko prav resno sprla, in to danes na velikonočno soboto pod večer! Ko je Karli vstopil, je slišal še nekaj glasnih doktorjevih besed: »Ne dovolim ... prepovedujem si ... basta!« Povoden je bil elegantno napravljen. Karlija je hladno pozdravil, potem pa se je takoj poslovil in šel. Tetka se je jokala, ko mu je pripovedovala vso zgodbo. »Čemu pa jočeš, tetka? Je že tako! In če bi ne bila tako trapasto idealna, kakor si, bi se zaradi tega toliko ne razburjala!« »Ampak Karli! Kako je to mogoče? Saj je vendar tako žaloval za njo! Ko bi ga bil ti videl tiste dni! Saj je bil več na tleh kakor kje drugje. Iz ene omedlevice v drugo! Še k pogrebu ga niso pustili, ker je bil ves razdrapan. Jedel ni, spal ni — samo pil je. Koliko je prečepel Majhen pri njem! Cele noči! Zdaj se pa gre dret nad njim, ker je plačal za Anamarijo eno ubogo mašo zadušnico!« »Vidiš, tetka, to ni bilo prav od Majhna. Kaj njega brigajo tuje maše oziroma maše, ki naj jih plačajo tuji ljudje. To bi on lahko storil v mestu, ne pa v tej Podgorici, kjer se taka stvar takoj raznese v precej potvorjeni obliki!« »Majhen je storil to zato, ker se Janko sam ni spomnil niti njenega rojstnega dneva. Saj on sploh ne misli več nanjo. Ali je ona to zaslužila?« »Ljuba tetka, seveda ni zaslužila. A ona je mrtva. In Povoden je taka srečna narava, da se je lahko že v prvih dneh izkričal in spravil svojo bol iz sebe. Drugi ljudje, ki tega ne zmorejo, pa vlačijo takšno stvar več let za seboj!« {{prelom strani}} »Ni res, Karli, ne more biti res! Majhen jo ima še zdaj rad. Oh, da ni rajši njega vzela! On bi se že ne podil za drugimi — in to že zdaj!« »Rad, rad! Kaj ji pa to pomaga? Nič! Z onim je bila pa le srečna. Kaj mi pomaga vsa ljubezen po moji smrti, če pa jaz od tega nič nimam!« »Vidiš, taki ste! Vedno morate kaj od tega imeti. Grdo je to, podlo, da veš!« »Tega ti ne razumeš. Kako bi ti mogla to razumeti!« »Oh, že spet — po vašem sem sploh preneumna za ta svet!« »Preneumna ne, tetka, ampak — predobra!« »Nihče ne more biti predober. Predober je samo Bog, da vsega tega sveta še ni pokončal!« »In kaj potem? Nič! Kaj pa ta babnica išče pri tebi?« »Po knjige prihaja. Rada čita.« »Ta?« Vstopila je namreč gospa vahtmajsterica. Priklanjala se je in mnogo pripovedovala in izpraševala ter voščila vesele praznike. Nazadnje je na prosila še novih knjig. Do binkošti jih bo že prečitala, ker je zdaj že daljši dan. »Ampak prosim spet take lepe o grofih in baronih, malo žalostno že sme biti, in najrajši zelo zaljubljeno. Pa taki boljši ljudje naj bodo popisani, revščine imamo itak v življenju dovolj. « <center><b>*</b></center> Rajko Flerin je odprl Verderberju vrata v šefovo sobo, kjer je doktor Žnidar sprejemal le najodličnejše kliente in druge take mogočnike. Gospoda sta se pozdravila izredno vljudno z ustnicami in očmi. »Falot, si našel pot k meni!« je mislil eden. »Tudi tebe bom prav gorko zavil, lisjak stari!« je bil drugi že davno sklenil. »Bankdirektorja« ne zmaješ tako lahko, moj dragi Žnidar, četudi si od vraga spreten gospod! Predmet njunega pogovora, ki se je moral kljub prazniku vršiti še nocoj, je bila jako nedelikatna zadeva gospoda Morica Schieberja, za katerim je prav danes že tretja država izdala tiralico. »Kdo bi mislil, da je bil kanalja tak internacionalen lump! A veste, gospod Verderber, pardon — gospod direktor, da se je meni zdel ta tič že vedno sumljiv. Rekel nisem seveda nič, saj veste, kako je bilo tedaj z menoj in Bendetom! Ta bi v svoji strankarski zagrizenosti gotovo mislil, da mu zavidam klientelo. Zato sem rajši molčal.« Žnidar se je udobno zleknil in nedolžno gledal v Verderberja. Ta se je zvijal na mehkem stolu, čeprav mu je to teža telesa komaj dopuščala. »Kaj pa še? To naj ti verjamem, ti maček hinavski!« »Ah, seveda, saj vem, kako težavno je bilo ta čas vaše stališče. No, zdaj so krivice popravljene, in kajne, gospod doktor, vi ste že vse pozabili, kar je bilo?« »Jasno, gospod direktor! Zdaj bomo pričeli graditi! Kaj sem hotel reči? Ali ne ugovarja gospa Bendetova proti vaši vknjižbi?« Vidiš ga, vražjega dedca, kako dobro vse ve. {{prelom strani}} »Da, gospa Bendetova je kot glavna dedična svojega moža precej tangirana pri tej presneti lesni zadrugi. A vi boste razumeli, gospod doktor, naše stališče. Mi od te vknjižbe ne moremo in ne smemo odstopiti!« Seveda tebi gre za mesto in za službo in za provizijo, četudi izgubi žena tvojega bivšega prijatelja skoraj pol svojega premoženja! »To bo težko, gospod direktor! Zelo težavno! Vknjižba namreč ni povsem upravičena in dala bi se kaj lahko izpodbiti.« »Ampak prosim, gospod doktor ...! »Ah, pustimo to! Govorimo rajši odkrito. Koliko bi riskirala vaša banka?« »Trideset!« »Premalo — petdeset!« Le plačajte, hudiči, ki prej niste našli pota k meni! Bendetovka, ta neumna baba, pa naj si tudi zapomni, kaj se pravi hoditi po advokate in pravico drugam! Vse je bilo lepo urejeno in zelo vljudno in prijazno sta si želela gospoda vesele velikonočne praznike. Da, da, prav srečno in veselo Alelujo! Banka je bila presneto dober klient in Žnidar je bil presneto zvit advokat, drug drugemu sta potrebna, in zelo bedasto bi bilo razdvajati si moči zaradi smešnih sentimentalnosti in neumnosti drugih ljudi. Vsak ima le eno kožo, si je mislil tudi Vilko Verderber, in on, bivši najboljši Schieberjev prijatelj, si je štel v veliko zaslugo za svojo banko, da je bil prvi opazil pri predzadnji slavnostni pojedini na Schieberjevem gradu, da jedilni pribor ni več tisti iz težkega, pristnega srebra. In vsak ima le eno kožo, ki je njegova! Schieber je svojo srečno odnesel. <center><b>*</b></center> Vsaka zaljubljenost ima svoje nerodne okolnosti. Marsikaj, kar je takole, če si normalen, nepotrebno, postane nujna potreba. Po procesiji je imel Karli fante že naprošene, da so šli v temi za bolnico in on z njimi. »Vasovat pojdemo, kakor včasih!« je zavriskal Mirko. Hajna in Branko sta bila takoj zadovoljna. Le Franc, ki je edini imel lep prvi tenor, se je obotavljal. Šele ko mu je Karli rekel: »Franc, prosim te!«, je šel tudi on. Pa so zapeli: »Ljubica, vstani, pihni luč ...« In tako kakor je znal Franc, ni znal nihče drug. Kaj se boš jezil, Karli? Mogoče je, da joče tam gori za oknom tega pročelja, ki je videti v temi, kakor bi ogromna pošast razčehnila čeljust in pokazala svoje svetle zobe. Morda joče zaradi tega lepega glasu svojega nekdanjega fanta, morda zaradi njega samega, morda zato, ker mora biti na praznike v bolnici, morda zaradi svojega fanta tam v Mariboru? Morda se pa sploh ne joče? Morda celo misli nate, Karli, in se srečno smehlja ... ==XI.== « ... ob polni zavesti izražam to svojo lastnoročno napisano poslednjo voljo: Svojega najmlajšega sina Karla Jožefa Egona Vobacha postavljam za glavnega dediča svojega premoženja pod temile pogoji: 1.) da prekine svoje študije vsaj za dobo petih let. 2.) da prepusti hotel z vsemi prostori in vsem inventarjem svojima bratoma, mojima sinovoma Francu in Leonu Vobachu, v nerazdeljno skupno last. Ako bi brata Leon in Franc Vobach ne hotela prevzeti hotela, jima ima glavni dedič izplačati vsakemu po 200.000 dinarjev v gotovini, in to brezobrestno v dobi petih mesecev. 3.) da vknjiži na hiši št. 16 v Podgorici s pripadajočimi gospodarskimi poslopji vred preužitek svoje matere, moje žene Ane Vobach, rojene Štancer, in sicer dosmrtno pravico do stanovanja v dveh sobah in kuhinji v prvem nadstropju, prosto kurjavo, kolikor je porabi, in vso oskrbo s hrano vred. 4.) da vknjiži na istem poslopju in na Pipuševem posestvu v kat. občini Sv. Lenart prepoved prodaje za dobo petih let. Prav tako se obe posestvi ne smeta obremeniti razen s preužitkom Ane Vobach, moje žene, in sicer prav tako za dobo petih let. Ako moj sin Kari Vobach vse te pogoje izpolni, postane z istim dnem lastnik vseh teh mojih nepremičnin. Svoji ženi Ani Vobach, roj. Štancer zapuščam njeno zaženilo, ki se je medtem pomnožilo na 100.000 dinarjev in ki je naloženo na hranilno knjižico v Okrajni hranilnici v Podgorici, in gori omenjeni izgovorjeni preužitek. Svoji sestri Amaliji Vobach zapuščam v nepreklicno last hišo v Podgorici št. 159, v kateri je imela doslej dosmrtno pravico do stanovanja. Menda je na stara leta ne bo prodajala! Svojemu sinu Francu zapuščam oba stara avtomobila, ki naj se izločita iz ostalega inventarja, pripadajočega glavnemu dediču, in hranilno knjižico Okrajne hranilnice v Podgorici v znesku po 50.000 dinarjev in že omenjeno polovico hotela. Svojemu sinu Leonu, ki je prejel že leta 1950, ob priliki svoje poroke s Pavlo Zoričevo iz Zaplan 100.000 dinarjev, ne zapuščam razen hotela nič. Njegovemu sinu, mojemu vnuku iz tega zakona, Avgustu Vobachu pa hranilno knjižico v znesku 50.000 dinarjev. Drugim svojim sorodnikom razen sestre Ane ne zapuščam nič, kar naj mi ne zamerijo. Jaz tudi zase in za svoje otroke nisem od nikogar nič zahteval. V desnem predalu moje pisalne mize bo našel moj glavni dedič pet neizterjanih menic v skupnem znesku 70.000 dinarjev. Tudi te zapuščam njemu. Iz moje zapuščine pa naj še izplača: Gasilnemu društvu v Podgorici 5.000 dinarjev. Osnovni šoli v Podgorici tudi 5.000 dinarjev. Mestnim ubožcem v Podgorici 10.000 dinarjev, in sicer tako, da dobi vsak ubožec vsako leto na Vseh svetih dan po 100 dinarjev na roko, in to tako dolgo, dokler vsota ne bo izčrpana. {{prelom strani}} Isti ubožci naj dobe na dan mojega pogreba kosilo in večerjo s pijačo, pa še vsak po 50 dinarjev, da bodo rajši molili zame. Za maše zadušnice zame in za mojega pokojnega sina Egona določam 2.000 dinarjev in želim, da se odslužijo v podgoriški župni cerkvi. Sedmina naj se pripravi za sorodnike, za vse stalne goste moje gostilne in za vse posle v hiši. A ko bi glavni dedič ne hotel izpolniti njemu naloženih pogojev, stopi na njegov o mesto moj sin Franc, on sam pa na Francovo. Svojemu sinu Karlu naročam, naj ne bo ne prestrog, ne preveč popustljiv, ampak uvideven in pameten. Kdor mojih dedičev bi poizkušal razdreti ta moj testament, ki je moj zadnji in edinoveljavni, tega proglašam za razdedinjenega in ta naj dobi le nujni dolžnostni delež. Vsem pa naročam, naj se ne prerekajo za to dediščino in naj ne delajo drug drugemu zgage, da bom lahko mirno počival poleg svojega sina Egona. V Podgorici, na praznik svetega Jožefa leta 1931. ::::Franc Avgust Vobach, testator.« Notarjev koncipient je končal in se usedel k stranski mizici. Notar, ki je sam vodil zapuščinsko razpravo, si je česal lepo sivo brado in se odkašljeval, ker je hotel zdaj on govoriti. Leonova žena Pavla si je brisala oči. Moj Bog, saj mu nihče ne želi nič slabega onstran groba, a čemu enemu toliko, drugim pa tako natanko in skopo odmerjeno! Vsaj nekaj gotovine bi bil še lahko pridejal Leonu in malega Avgusta je le malo preskromno odpravil! In vse te prepovedi! Za svojega »ljubljenca« je stari pač dobro poskrbel! Kaj pa je temu mladiču pet let? Potem pa sme vse skupaj prodati in oditi, kamor bo hotel! Za to se že splača igrati pet let podgoriškega gospoda, potem pa hajd — odprt je svet! Nas eden pa odleti, kakor bi bil že prej za to dediščino hodil okrog starega! In čemu je treba razdajati toliko denarja šoli, cerkvi in temu nikdar sitemu gasilnemu društvu! Ubožci bi imeli tudi dovolj, ako bi jim zapustil 1000 dinarjev. Čemu jim pa bo toliko denarja? Stanovanje imajo v ubožnici, hrano dobivajo po hišah, kurjavo in luč plačuje itak občina iz svojih doklad, čemu jim je torej nasul tja toliko denarja, s katerim bi se dalo marsikaj drugega pričeti, ne da bi bili ubožci pri tem prikrajšani! In te grožnje, kdor bi skušal ugovarjati tej vsemogočni volji, bo razdedinjen! {{prelom strani}} Pa Leon, njen mož, sedi tam na desni svoje mame in gleda predse, kakor da je vse popolnoma v redu. Seveda — vsebina tega testamenta ni nikomur več nova. Saj smo jo vsi zvedeli že tisti dan po smrti starega Vobacha. A vendar — ali bi se ne dalo kako drugače ukreniti? Zakaj pa notar ne prične? Saj je itak vseeno. Saj se ne bo nihče zganil. Tudi Franci ne kaže, da mu ni vse po volji! Oh, ti Vobachi! Kakor čeki se drže drug drugega, kadar gre za njih familijo. Tako je mislila priženjena Pavla Zoričeva in se jezila. Poleg nje je slučajno sedel Karli v preprosti črni obleki in s črno kravato. Njegova mama in svakinja sta bili seveda v žalnih oblekah s klobuki in pajčolani, brata pa v salonskih suknjah in s cilindri, kakor se spodobi za sinove dobre meščanske rodbine. Tudi Karli bi bil oblekel salonsko suknjo, a da bi si moral posaditi na glavo cilinder — bogme, tako bi ga bilo sram, da bi se samemu sebi smejal! Rajši ne! Prav tedaj, ko je Karli mislil na cilinder, ga je vprašal notar: »Gospod Kari Vobach, ali sprejmete testamentarične pogoje?« »Sprejmem, gospod notar!« Preneumno, da mora biti to tako slovesno! Ali bi se lahko kako drugače ne zmenili, takole bolj domače. Saj nismo na sodniji ali pa pred oltarjem!<ins>«</ins> »S pogoji sprejmete seveda tudi dediščino?« »Seveda!« — Tega bi menda ne bil smel reči. Čemu se neki mama joče? Saj je že pol leta, kar je oče mrtev! Seveda je hudo, a kaj je treba jokati tu pred temi tujimi ljudmi! Teta Malči se pa ne joče. Predse gleda v tla, kakor brata, ki se očividno dolgočasita. Kaj če bi Francita malo sunil, da bi se mu skotalil cilinder po tleh? Karli je vsakega posameznika ostro pogledal, ko jih je notar vpraševal, ali so zadovoljni. Mama in tetka sta samo pokimali, brata sta glasno pritrdila. Kaj pa je Pavli, da stoka? Aha — nje notar nima kaj vprašati! Hvala Bogu — konec je tega dolgočasnega, nesmiselnega sedenja. Sklep se bo pismeno dostavil, gospod Kari Vobach pa naj bi prišel še v teku tega tedna v pisarno, če mu je prav, da bo on, notar, prevzel nadaljnje ukrepe. Potem so odšli skupaj domov. Ljudje, ki so jih srečavali na cesti, so jih pozdravljali, potem pa stopili skupaj, da se pomenijo o tej senzaciji. Tak frkolin — pa gospodar! Staremu se je vendar zmešalo! Celo gospa je baje sama mislila tako! Nekateri so trdili, da je bila gospa vsa zmedena, ko je po moževi smrti zvedela za testament. Prav gotovo se je staremu zmešalo. Ne — ugovarjati in predrugačiti pa ne morejo! Kdo bo pa dokazal, da se je staremu res mešalo, ko je pisal ta testament? Pravijo, da je popolnoma razločno napisan. Tako je povedala Leonova gospa. Saj od drugih se itak nič ne zve. Franci in Leon se delata, kakor da jima je edino tako prav. Da, da — ti Vobachi, ti si bodo že pomagali drug drugemu! Mladi jim utegne še katero narobe zaigrati, ta ni čisto njihov! Ali ga bo denar znorel ali ga bo pa umiril. Bomo videli! {{prelom strani}} <center><b>*</b></center> Stal je v sobi svojega očeta, ki je bila zdaj njegova. Nad starinsko pisalno mizo je visela dedova slika. To bo treba deti tja nad onole stojalo, sem pa obesiti očetov portret. To. je že stara navada, in nekaterih starih navad se je treba držati. Kaj bi zdaj? Kako da mu nihče ni sledil semkaj? Ali ga hočejo vleči s tem novim njegovim »dostojanstvom«? Osli! In bilo ga je sram, malo ga je bilo vendarle sram te nove »časti«, kakor bi ga bilo sram hoditi po Podgorici s cilindrom na glavi. Šest in dvajset let! Francu je tudi šest in dvajset let, in on bi se imenitno počutil zdaj na moji stopnji. Jaz pa ne vem, kaj naj prav za prav pričnem. Kje naj bi najprej prijel? Oh — Ančka! Zagledal je na tleh raztrgano kuverto in se spomnil nanjo, ker je sam njeno zadnje pismo, ki mu ga je bila pisala pred dobrim mesecem, takoj raztrgal in zagnal v vodo! Sicer pa — kako da ne pospravijo tega smetja? Čemu pa je toliko žensk pri hiši! Ali bi ji pisal? Usedel se je in si pripravil papir. Kdo trka? »Kaj pa je?« »Ali bi šel z nami? Gremo na papanov grob!« je slišal izpred vrat svojo svakinjo. »Pridem za vami!« je zaklical. Zakaj le ne vstopi ta babnica? Ta ga ima najbolj na piki. Ko pa je bila tako željna oblasti! Ali morda misli, da ima on kakšne skrivnosti tu notri, da ni vstopila? Ah, naj le gredo za zdaj brez njega. Saj pride za njimi. Pisal je Ančki. »Ljubljena deklica! Na Tvoje zadnje pismo Ti še nisem nič odgovoril, ker me je silno razjezilo. Ali Ti je morda Franc naročil, da mi čestitaj? Preveč bridkih besed bi Ti bil nametal, zato je bolje, da Ti nisem pisal. Pa sem vendar mnogo mislil nate. Saj Te imam res zelo rad. Glede najine ljubezni pa Ti bom izkušal prav odkrito povedati svoje mnenje, in sicer kolikor mogoče nepristransko. Glej, deklica moja, takrat, tisto jutro letos spomladi, ko sva stala ob grobu svojih staršev tam na tistem mirnem pokopališču pri svetem Florijanu, ko je ura na zvoniku odbila pol devetih, so bile najine oči, Bog ve zakaj, vse solzne. Mislim, da sva se takrat zelo ljubila. Prelepo je bilo tisto jutro in prelepa je gorska dolina, kjer je stal nekdaj Tvoj dom, in za nekaj trenutkov je bila prelepa tudi najina ljubezen. Jaz bi rad verjel, da me ljubiš in da Te ljubim jaz nad vse — da te namreč res ljubim! Pa bi se menda oba, jaz in Ti, le malo zlagala, dasi drug drugemu na ljubo. Jaz menda še nisem doživel prave ljubezni in Ti tudi ne. Veš take, kjer so vse misli, vse želje strnjene v enega na vso moč ljubljenega človeka, ki moraš biti ves njegov. Poznal sem žensko, ki je tako ljubila, seveda — ne mene! {{prelom strani}} Ti pa ne ljubiš niti Franca niti mene in tudi ne svojega zaročenca. Sicer bi se z njim pač že davno poročila. Koliko potrpljenja mora imeti ta človek s Teboj, in Ti ne veš, koliko so ženske že ob meni potrpele, pa sem jim nazadnje le ušel. Oba menda iščeva in sva si tudi drug drugemu za zdaj še premalo. Ti mi očitaš egoizem — jaz Tebi tudi! Ako nečeš, Ti ni treba odgovarjati na to moje pismo. Ti, ali bi ne bilo morda vendarle prav, ko bi se po vsem iskanju le našla? Ali sploh verjameš v takšno pravo ljubezen? Jaz bi zelo, zelo rad verjel. Lepo Te pozdravlja :::::Tvoj Karli. « Gledal je svoj podpis. Ali bo sploh mogel biti kdaj kaj drugega kakor — Karli? Potem je prišel brat Franc. Ne da bi potrkal, je vstopil. »Ti, zakaj te pa ni bilo na pokopališče? Joj, ko bi te mama videla! Seveda — zaljubljeno pismo! In zaradi tega nisi šel s familijo na grob svojega očeta, ki ti je vse zapustil. Ti nehvaležni sin! Glej, da poiščeš kak pameten izgovor!« Franc se j e široko usedel na stol in čakal, da je Karli pismo spravil v ovitek in napisal naslov, potem je spet začel: »Čuj! Jaz bom te dve stari koreti prodal. Vzeli ju bodo v račun. Nekaj bom sam priložil, nekaj boš pa ti primaknil, in imela bova limuzino. Voz — ti pravim! Saj jaz bi ti ne sitnaril. Mislil sem, da bo Leo, ko je bil prej tak navdušen avtomobilist. Pa ga ta presneta babnica tako kontrolira, da si še novega klobuka ne more kupiti brez njene vednosti. Jaz pa Pavle ne potrebujem v svojem vozu!« » Dobro! Pa kupi!« »No, nikar ne misli, mali, da te hočem izkoriščati!« »Saj ne mislim, Franc! Jaz se sploh čudim, da nisi hud!« Franc se je namrdnil. »No veš, vseeno mi ni! Pa če je stari že tako mislil, zakaj pa ne! Rad te je imel.« »Tebe in Leona vendar tudi.« »Že. A tebe — veš, zate se je bal, mislil je, da se boš vrgel po Egonu. Ali morda misliš, da te je zato postavil za glavnega dediča, ker te je slišal, kako si na Veliko noč komandiral hlapce v hlevu?« »Ah kaj!« Karli je vstal. »Zdaj pojdem pa jaz na pokopališče.« »Kakor hočeš. Ti, zakleniti že moraš. No, no, le ne jezi se! Saj boš še imeniten Vobach! No — pa nič. Piši me v uh, reva zamerljiva! Avto pa moraš pomagati kupiti, da veš!« {{prelom strani}} Ko je šel Karli preko dvorišča, ga je bilo spet sram. Hlapec ga je pozdravil tako presneto ponižno! Ni vrag, da se ni norčeval! Ampak takoj jutri bo naročil pri kolarju nove gare. Morda se bodo le nehali smejati. Na pokopališču je bilo zelo mirno, skoraj tako mirno kakor tam doli pri svetem Florijanu. Ah, lepo bi že bilo, če bi dobil žensko po svojem srcu, ki je tu prav blizu doma. Pa naj rečejo, kar hočejo, toliko bližji ti je domač človek v dobrem in slabem! Koliko jih je že tu gori! Smrt drugih je menda najresnejše časovno merilo za lastno življenje. Anamarija, Dolinarjeva, Našek, Bende, oče ... Kako daleč se vidi jeseni in solnce ima tako dolge sence! In tam gori je Pohorje, še je zelen tisti izrezek pod vrhom in od svete Helene sem lezejo drobni, beli oblački. In tem tu je to vseeno! Pa še marsikaj! In vse, kar si jim zlega storil, ne moreš nikdar več popraviti! <center><b>*</b></center> »Ali ste prišli svoje njive gledat?« ga je vprašal Hovnik, ki je nad klancem oral za ozimino. »Zakaj me pa vikaš?« »Te bom pa tikal. Lepo so ti dali oče, presneto lepo!« Kaj bi odgovoril? »Zdaj se boš pa ženil?« »Menda ne! Saj je dovolj žensk pri hiši! Kako pa ti, Jože? Si kaj zadovoljen v zakonu?« »Malo sem ga pokidal! Tiste, ki sem jo jaz rad imel, nisem smel vzeti. Saj veš, mati in ljudje in takole Sem vzel pa drugo. Lep denar je prinesla k hiši. Opomogel sem si.« »Ali je sitna?« »Drugega deda je rada imela! Saj je prišel še lani enkrat sem gor. Ravno iz mesta sem prišel, pa sem ga dobil gori na stopnicah pred kovačijo.« »Pa si za krepelce prijel?« »Jezen sem že bil. Tako bi ga bil usekal! Pa kaj boš, vraga! Pustil sem ga. Denar je pa le imela!« »Ali je čedna?« »Pojdiva v hišo gor, boš videl, čedna babnica je. Saj ne pravim, da bi bilo kaj tako hudega, no, saj je povsod kaj malega narobe.« »Ne utegnem zdaj. Pridem pa drugič. Ali nimaš otrok?« »Eno nama je umrlo. Drugega pa še ni. Kaj pa praviš ti, ki si študiran, kaj bodo napravili iz sveta?« Kaj bi odgovoril? Ta Jože ne verjame praznim besedam. Molčal je. Zato je pa Jože govoril: »Veš, zdaj na jesen je prišel k meni tisti Jože, delavec je bil včasih, čeden fant. Pri Schieberju je delal, saj ga poznaš, pri komunistih je bil, ko ste jih še vi mladi tja k Ančki hodili nekaj učit. Bos je prišel, raztrgan in suh kakor treska. Tri otroke ima in ženo. Pa fehta, kakor jih fehta dandanes cel regiment. Dela ni. Pa se je dušal in mi govoril. Smilil se mi je in marsikatere ni narobe zinil. Pa vsega mu le nisem mogel pritrditi. Vidiš, meni bi morali dati drugo srce in drugo pamet, da bi mogel živeti v tej njihovi veri!« »Kaj te je pa tako grizlo?« »Tisto, da bi bili vsi enaki, in tisto, da Boga ta je! To res ni moja krivda, če sem jaz butast prišel na svet, nekdo drug pa pameten, pa enaka si le nisva. In če sem jaz priden, ti pa len, si tudi nisva enaka. Pravijo, da je delo veselje. To ni res! Nobeno delo ni veselje. Presneto se moraš premagovati, da se spraviš k delu in da ostaneš pri delu. Tisti, ki pravi, da zmerom rad dela, se grdo laže. Delo je dolžnost, prijetno pa ni.« »Ti delaš zato, ker moraš.« »I, seveda. In zato, da imam kaj od tega. Ti pa, če boš kaj delal, si boš še več denarja navlekel, če boš pa lenaril, ti tudi ne bo sile.« »Ali bi moral po tvojem razdajati svoje imetje?« »Po mojem ne. Jaz bi dejal, da si nor, če bi slišal kaj takega o tebi. Zase boš pa že vedel.« »Kaj bi mi pa dejal, ako bi bil na Jožetovi stopnji?« »Lepo bi te ne gledal, saj veš. Pa ubil bi te ne.« »Ker veruješ v Boga.« »Zato! Če se cela ljudstva med sabo koljejo, je tega kriva tista presneta politika, ki je že tako zasukana, da se ena država mora jeziti, če si druga kaj prav pametnega namisli. Če se pa koljejo med sabo navadni ljudje, se to pravi, da nimajo Boga v sebi.« »Ti potemtakem veruješ, da je Bog pravica in resnica?« »Bog je pravica. To je menda edina pravica. Resnica pa je tole, vidiš!« Na dlani je dvignil Karliju pod oči kos odrezane črne prsti. »Kaj pa misliš ti, Jože, da bi bilo prav za ljudi?« »Jaz pač mislim, da bi bilo bolj prav, ko bi manj kričali o svojih pravicah in ko bi se na moč prizadevali za svoje dolžnosti.« »Če jim pa to prav nič ne pomaga. Če eni niti ne morejo izpolnjevati dolžnosti, ker jih nimajo. Delani! Kruha ni!« Hovnika je jezilo, da se mu račun, ki se mu je zdel tako gladek in jasen, ni obnesel. »Potem jih bo pa vse skupaj vrag vzel. Meni nič mar. Zdaj pa moram iti delat. Babnica mi že nese malico, jaz pa še do polovice nisem prišel. Srečno hodi!« Prijazno so se svetile podgoriške strehe in šiljasti zvonik je pozdravljal že od daleč. Ali je oče prav storil, da ga je vklenil v ta dom? 742c5jw2hnkm50sas4tbc48i34lwoyl 207676 207675 2022-08-19T11:11:11Z Drozinaa 3972 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | prejšnji = | naslednji = | naslov = Življenje za hrbtom | normaliziran naslov = Življenje za hrbtom | poglavje = | avtor = Ljuba Prenner | prevajalec = | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 6/1–6, 8–11; {{mp|leto|1935}}, ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 7/1–12; {{mp|leto|1936}}, ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 8/1–7, 10, 11; {{mp|leto|1937}}, | vir = dLib {{fc|dlib|REMA33ND|s=20, 21|1}}, {{fc|dlib|BZBDPL6K|s=23, 24|2}}, {{fc|dlib|O3EYGO3E|s=24, 25|3}}, {{fc|dlib|IXAE18IV|s=20, 21|4}}, {{fc|dlib|ABHQOPKL|s=20, 21|5}}, {{fc|dlib|LERKN1B3|s=24, 25|6}}, {{fc|dlib|YGF8ZSKZ|s=8, 9|8}}, {{fc|dlib|81K96XPF|s=18, 19|9}}, {{fc|dlib|ANB9YQM7|s=24, 25|10}}, {{fc|dlib|YFSI51KR|s=19, 20|11}}, {{fc|dlib|7YBMYTU5|s=22, 23|1}}, {{fc|dlib|DYZH2NTD|s=27|2}}, {{fc|dlib|S3VSMHWI|s=22, 23|3}}, {{fc|dlib|FD781L7Z|s=28, 29|4}}, {{fc|dlib|WM3H4H1H|s=22, 23|5}}, {{fc|dlib|26L1R5VB|s=22, 23|6}}, {{fc|dlib|XMTIT7HX|s=20, 21|7}} {{fc|dlib|Z4AX09RT|s=16, 17|8}}, {{fc|dlib|LCUUK7QI|s=25, 26|9}}, {{fc|dlib|JOFKO0RY|s=32, 33|10}}, {{fc|dlib|EKKGVFK2|s=23–25|11}}, {{fc|dlib|ZU25ITQ7|s=4–6|12}}, {{fc|dlib|D94R2BKQ|s=41, 42|1}}, {{fc|dlib|SD9ZYZKT|s=32, 33|2}}, {{fc|dlib|4J9BTIO3|s=38, 39|3}}, {{fc|dlib|WZMU7BBU|s=35–37|4}}, {{fc|dlib|TFN1143S|s=35–37|5}}, {{fc|dlib|Y05LORXL|s=35–37|6}}, {{fc|dlib|XG0JBCUV|s=17–19|7}}, {{fc|dlib|KWDUL6QB|s=36–37|10}}, {{fc|dlib|EKKGVFK2|s=29–32|11}} | opombe = | dovoljenje = dLib | obdelano = | wikipedija = }} {{rimska poglavja s piko|11}} <div style="text-align: right; direction: ltr; margin-left: auto;"> <poem> <i>In glej, neki učitelj postave je vstal in ga je takole skušal: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to izvršuj, in boš živel.« Ta pa se je hotel opravičevati in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Evang. Luka 10, 25—3</i></poem></div> == I. == Na podgoriški postaji so ljudje čakali na večerni vlak. Le eden je hotel odpotovati, učitelj Majhen je pričakoval prijatelja, — vsi ostali pa so čakali kar tako. Kaj hočete? Podgorica je majhno, čedno, a dolgočasno mestece, in še dolgočasnejše bi bilo, ako bi človek ne imel tega vsakdanjega čakanja pri večernem vlaku. Morda pa se le prikaže zanimiva osebnost, lepa neznanka, ali pa se morda prav nocoj ali prav jutri zvečer zgodi pri vlaku kak škandal ali celo senzacija. In kaj vse je že za Podgorico senzacija! Zadnje novosti iz družinskega, zakonskega in ljubavnega življenja, ki jih nikdar ne bo mogoče v Podgorici zagrniti tako, da bi škandalov željna publika že pol ure pozneje ne zvedela, da sta se tam sprla žena in mož, da so bili pri upraviteljevih otroci tepeni in da baje tudi tista Milica že ni več nedolžna. Odhajajoči Cvetko Megla se je ščeperil in je pripovedoval učitelju, da odpotuje v mesto le za dva dni, tam je gledališče, bar, zabava, tempo novega časa, in moral bi poginiti v tej zanikarni Podgorici, ko bi si ne mogel privoščiti po dvakrat na mesec teh izletov. In on si jih lahko privošči. Strokovnega učitelja meščanske šole je silno jezilo, da ga oni tako samovestno tika — te preklete bratovščine ob sobotnih pijančevanjih! Sploh, to prekleto malo gnezdo, kjer te skoraj vsak dojenček pozdravlja kakor starega znanca in kjer te vsak kravar obira, če mu nisi všeč, ker te že pozna in ti hoče biti enak. Pa to bo sedaj vse drugače. Sedaj pride prijatelj, ki nekaj velja v Podgorici, pravi doktor medicine, bodoči sekundarij na podgoriški bolnici. To bo družba — ne pa takle Cvetko Megla, gizdava krota kramarska. Ljudje so iztegnili vratove in vlak se je težko prhaje in škripaje ustavil s svojimi tremi vagončki. Nasmejan mlad človek v sivi obleki, s podjetno zavihanim krajcem klobuka in s kovčegi v rokah je izstopil. Prijatelja sta se pozdravila in med pogovorom o dolgi in neprijetni vožnji krenila proti mestu. Pogovor je bil splahnel. Dr. Janko Povoden je lahko gledal toneči dan te pokrajine, ki ni bila niti divje romantična niti otožna daljna ravan, ampak mehka in nekako zelo ubrana. Hribčki in holmi, nanizani ob hrbet zadnjega izrastka Karavank, na drugi strani Pohorje, med obojim široka dolina, in v spodnjem zaokrožku mesto Podgorica, osredek majhnega sveta, nevidno zaplankanega. Pa tega Povoden ni mogel vedeti, da je naravni zid gorovja obenem tudi plot, preko katerega podgoriško mišljenje in čuvstvovanje ne uhaja; gorje tistemu, ki se s to zapovedjo in postavo ne strinja. Bolniški strežnik za njima je nosil prtljago in zastonj napenjal ušesa. Onadva se nista pogovarjala o ničemer, kar bi se dalo raznašati kot novico po mestu. »Zvečer pojdeš z menoj k Marnu!« je dejal učitelj. »Tam je naše omizje, in vem, da ti bo ugajalo!« »Pojdem!« je obljubil Povoden. Sestri Repički, ki sta imeli hišo tik ob cesti s kolodvora in ki sta morali vse vedeti, videti vsakega človeka in poznati njegova pota i-n slabosti, sta bili že pri oknu. »Ali si ga videla? To je novi doktor! Mlad je še!« je zašepetala Helena, poosebljena radovednost. »Bomo videli, bomo videli!« To je bila pa Melanija, največja klepetulja, ki so ji rekli »mestne cajtenge«. »Majhen ga torej pozna. Ta je tudi pravi tič! Za šolo in otroke bi se rajši brigal kakor za te svoje neumnosti. Lumpa, ponočuje in kvarta — sedaj pa hodi s tisto — z učiteljico Kolenčevo. Saj vemo, kako je! Za naših časov — o—.« »Ali že veš, da se je za doktorjem Bendetom peljala danes žena v Maribor, ker ji je nekdo pisal, da ima njen Cirilček, ta stari nemarnjak, tam mlado ljubico. Sram ga je lahko, njej pa privoščim, da se mora tudi ona s takimi sitnostmi malo pozabavati, ker je tako naduta gos!« Majhen je čakal prijatelja pred vrati bolnice. Bolnica ni bila velika, vendar so bili prostori svetli in visoki. Smrdelo je pač po desinfekciji, amoniaku in po tistem vlažnem, težkem potu razkrajajočega se življenja, ki je laiškim živcem prvi tesnobni memento. Majhen je obstal kar pri vratih, Povoden pa je na spodnjem koncu hodnika srečal svojega bodočega šefa. Doktor Sušec je obstal. Tu je bilo dvoje temnih oči, polnih trde odločnosti, pogled nekoliko zviška in malo zaničljiv — in z vsem tem se ni zlagalo ono, ki je izdajalo, kar je skušala volja tako prepričevalno zakriti. Mož je smel in moral stati na takem podstavku, in ni ga bilo v Podgorici, ki bi si drznil odrekati mu v brk to, s čimer se je obdajal. Povodna se je takoj lotila negotovost in zadrega, ko se je predstavljal in javljal, da prihaja na službeno mesto. »Odkod ste doma, gospod doktor?« je vprašal zamolkli glas, ki bi mu ne mogel določiti niti lege niti prave barve, ker je ni bilo. Bil je privzgojena, prisiljena trdota. Povoden je odgovarjal uslužno, zelo vljudno in s tisto slednjo, prosečo prijaznostjo, ki nosi v sebi že upor nemočnega. Kratka vprašanja, kratko, hladno slovo. <center><b>*</b></center> V stranskem prizidku so bila stanovanja zdravnikov. Ozka in dolga soba je bila pripravljena za Janka. Postelja, kanape, pisalna miza, stol, umivalnik in omara. Namesto posteljne omarice stolček brez naslanjala, nobene luči ob postelji! {{prelom strani}} Ko je bil vse pospravil in uredil, je postavil fotografijo dekleta na pisalno mizo, pisma pa vteknil v predal. Sedel je na posteljo in si prižgal cigareto. Rad bi bil legel in zaspal. Sanjaril bi in se tako zazibal preko polsna v nezavest spanja. Toda moral je še ven, ker je bil obljubil Majhnu. Ljudje, ki so se ga bili oklenili ali v prijateljstvu ali v ljubezni, niso bili zadovoljni z njim, ko so ga spoznali, kolikor se more sploh, spoznati človek. In on je to občutil kot veliko krivico. Pa ni bil on tako težke vrste človek, kakor si je to sam domišljal. Bil je le kljub svoji veliki dovzetnosti in družabnosti mnogo in rad sam s seboj. Rad se je držal nekaj časa ob prijatelju ali ljubici, malo dajal, še več sprejemal, in kar naenkrat se mu ni ljubilo več niti to niti ono. Zabubil se je vase in čakal, čakal ... Morda ga bo sedaj ta mali kraj, kjer bo le malo živahno menjajočega se razvedrila, tesneje privezal k Majhnu, s katerim sta tovariševala do mature. Morda najde celo žensko ...? Tu bi si moral prav za prav reči: »Stoj!«. Tam na mizi je stala slika. Da, slika, a tudi nič več in nič manj kakor le lepo retuširana fotografija. In to je prekleto malo! Živa Slavica je daleč, morda se oblači sedaj za gledališče, morda je pomislila nanj. Kaj veš, kakšno bo svidenje? V dolini nekje je zvonilo »zdravo Marijo«. Preko onih vrhov tam zunaj, ki zapirajo to dolino, je hotel zasanjati v široki, oj tako zelo široki svet. Saj morda ni svet tam zunaj nič širši od te male kotanje in ne mnogo svobodnejši od male slovenske domovine, a človek, od rojstva in detinstva vklenjen v tesno življenje, sanja o svobodi kakor otrok o pravljičnem kraljestvu. <center><b>*</b></center> »Servus, doktore! Le bliže, tu smo!« Kakor na povelje je bilo naenkrat vse tiho in od vseh miz so se radovedne oči ozrle v neznanca, ki ga je bil učitelj nagovoril za doktorja. V Podgorici ni bilo doktorjev na vagone! Ha! Majhen je predstavljal, ponosen kakor pav, in pri drugih mizah so se sklanjale glave in iztegovali vratovi, in polglasna vprašanja, sodbe in obsodbe so frčale že od ust do ust. Tu ob peči je bila dolga miza »prvakov«. Tu so bili: advokat dr. Ciril Bende, dirigent podružnice Slovenske banke Jaka Gobezdar, veletrgovec Miha Gobec, računski svetnik v p. Karel Zeč, ravnatelj meščanske šole Rafko Kambič, ravnatelj mestne hranilnice Ivan Šribar in šef gozdarskega urada Ivo Marn, inženjer in imenovan »der schöne Schani«, gostilničarja Marna brat in ponos vse hiše. Pri ostalih mizah so se držali trgovski sotrudniki, gospodje uradniki s sodišča, davkarije in sreskega načelstva, predvsem pa gospodje uradniki banke, ki so bili takrat najelegantnejši in izdatne cehe zmožni fantje. Povodnovi novi znanci so bili: učiteljica Anamarija Kolenčeva, starejša učiteljica Berta Dolinarjeva, zelo kratkovidna in zelo netaktna, kakor je mislil Janko, ker ga je ves čas hladno in kritično ogledovala skozi ostra, zlata očala, in starejši učitelj Leben. Doslej je govoril le Majhen, in tudi ta le zato, da bi rešil mučno dolgočasje, ki se je polotilo družbe, odkar je sedel tujec med njimi. Majhen pa je pripovedoval o njunih skupnih dijaških doživljajih. Ko je končal neko prav nezanimivo zgodbo, je pripomnil še Janko: »Pusti to, Vladko! V teh dijaških spominih ni tistega, za kar jih danes imamo. Takrat, ko smo to doživljali, smo tudi vedno napeto pričakovali, kaj nam prinese bodočnost. Sedaj, ko na vsem ni prav za prav nič več ko nič, se nam zdi preteklost veliko lepša, kakor je bila v resnici.« »Tega ne podpišem, kajti takrat, ko smo še toliko upali, smo tudi laže živeli in bilo nam je zares lepo!« »Kaj še!« se je sedaj oglasil učitelj Leben. »Še predobro se spominjam svoje mladosti in dijaških let. Morda in najbrže ste jih vi doživljali drugače. Meni so bile sam pekel.« »Tovariš se je tudi sam vzdrževal!« je dodala Anamarija zelo obzirno. A Leben je kljub temu vzkipel. »Tudi drugi so kleli, tudi taki, ki se jim ni bilo treba poditi za instrukcijami in milostjo raznih dobrodelnih ustanov. Oni so imeli opraviti le s seboj, s šolo in profesorji. Jaz pa sem se prekljal z vsem svetom, s svojimi tako imenovanimi 'dobrotniki', s starši mojih bedastih učencev, vedno sem si bil v laseh s profesorji in s seboj sem vlačil še vsa bremena svoje nature, tako da sem od sedemnajstih do dvajsetih let večkrat mislil na vrv in revolver kakor na svoj bodoči poklic. Torej je bilo le nekaj vsebine v moji mladosti, kajne, gospod doktor? Takšne, o kateri govoriš ti, Vlado, seveda nič ali prav, prav malo.« »Oprosti, prosim,« je odvrnil Majhen, »saj to sem tudi jaz mislil. Kaj menite, da jaz nisem bil melanholičen. Oj, pa še kako! Ustreliti sem se tudi jaz mislil in ves svet mi je bil na poti. Včasih sem bil silo potrt in obupan nad življenjem. Da!« Majhen je še pokimal in zelo resno pogledal predse v kozarec. Tudi Kolenčeva je gledala predse, Janka je silil smeh, Leben pa si je prižigal cigareto in se delal, kakor da ga pogovor več ne zanima. Berta Dolinarjeva pa je vprašala kolikor mogoče otročje: »Kaj pa vi, gospod doktor? Kolikokrat ste se pa vi nameravali ustreliti ali obesiti ?« »Seveda neštetokrat!« je odgovoril Janko v istem tonu. »Pa vas je to kmalu minilo?« »Seveda! Kako bi bil sicer danes še tu?« » Torej priznate?« »Kako menite?« »Vidite. Brala sem nedavno neke pesmi. Bile so tako presneto žalostne, tako nasičene neke iluzorične tragike, da sem si mislila, ali bi ne bilo morda dobro, da vprašam dotičnega gospoda, čemu se vendar ne obesi, če je vse na svetu tako zanič, tako podlo in žalostno. Čemu ni vsaj on dosleden?« »Ali ni to v splošnem puberteten pojav?« je vprašala Kolenčeva skrajno plaho. »Je!« je odvrnil Janko resno. »Ni!« je rezko zaklical Leben. »Pubertetni pojav je le tisto igračkanje s smrtjo, kakor sta ga doživljala tale dva. Drugim je od vsega začetka življenje težje, takim pa, ki se jim vse lepo ponuja na krožniku, postane le dolgočasno, zato si najdejo pač neko 'svetobolje', da se zde samim sebi zanimivejši in globlji.« »Oprosti«, je zagrmel Majhen. »Meni se zdi, da imaš ti vse ljudi, ki jim ni bilo treba kdaj stradati in prositi, za šleve in lutke.« »Ali mislite, da ne more mlad človek, prost gmotnih skrbi, ničesar težkega doživljati ?« je vprašala Anamarija. »Tega Leben niti ne trdi. Čemu zavijata?« Sedaj je bila Dolinarjeva naenkrat vsa resna. »A ker je prav on sam izkusil, kako strašno in bridko je, če je človek lačen in slabo oblečen, če stanuje v kakšnem zanemarjenem brlogu brez zraka in luči, se mu na videz zde druge težave mladosti manj važne, ako se jim ni še pridružila gmotna beda.« {{prelom strani}} Leben se je začudeno ozrl v Dolinarjevo. Saj mu je ta ženska doslej še vedno, odkar se poznata, ugovarjala in pobijala njegove trditve s posmehljivo gotovostjo. Vrgel je ogorek cigarete v pepelnik in mnogo mileje nadaljeval, obrnjen proti Kolenčevi: »Gospodična! Ali ste vi že kdaj kot osemnajstletna mlada ženska tavali v jesenskem deževju po večjem mestu s prijetno zavestjo, da vas, če krenete domov, čaka tam zatohla, nezakurjena luknja? Lačni ste, komaj malenkost ste pojedli snoči, denarja nimate, za instrukcije dobite šele pojutrišnjem, denar, nimate človeka, ki bi vam kaj posodil, tam, kjer ste pred pol ure poučevali, so se ravno spravljali k popoldanski kavi, vas niso povabili, ker taki ljudje pač ne mislijo, da utegnete biti lačni. Ljudje vas nimajo radi, ker imate to lepo navado, da se ne marate nikomur klanjati, ker ne znate v nobeni sili življenja biti diplomat, ampak vselej bleknete tisto, kar si mislite. Svet se vam je že zagnusil, spoznali ste že vso hinavščino, laž in samoljubje med svojimi tovariši, pri svojih neusmiljenih 'dobrotnikih', ljubeznivi ste bili, pa so vas prezirali, bili ste uslužni, pa so vas omalovaževali, delali ste, pa so vas ogoljufali za plačilo, veste, da ste bistrejše glave od marsikoga, pa vam odrekajo še tisti konček vaše pameti, mladi ste — ne vem sicer, ali so tudi mlade ženske take — ljubezni željni in vas izpodrine s peklensko doslednostjo vedno srečnejši tekmec, ki se ne prereka toliko z življenjem kakor vi, ki se zna klanjati, ki zna vse in zmore vse, česar vi ne zmorete, sami ste, nikogar nimate, ki bi vam hotel pomagati in bi za to pomoč ne terjal od vas pesjeponižne hvaležnosti, glejte, gospodična, vse to je hudo, a najhujši izmed vsega je — glad. In zavoljo tega gladu boste morali ali prodati samega sebe, zaradi njega boste morali, če ne bo drugače, postati tudi pasjeponižna šlevica, da vas bodo drugi še bolj prezirali in poniževali. Morda, če ste močnejše nature človek, se tega vsega lahko otresete in si priskrbite močan podstavek z napisom: 'Piši me v uh, kdor me hoče!' — sicer vas pa taki doživljaji lahko čisto podrejo, ako vas ne, vas pa zamajejo toliko, da se nanje rajši ne spominjate.« Leben si je oddehnil in si poiskal iz doze novo, mehko cigareto. Razburil se je bil in roke so se mu nalahno tresle. »Vi pa ste se gotovo hoteli streljati zaradi kakšne nesrečne ljubezni, kaj? « je vprašala Dolinarjeva v mučni molk, ki je nastal po dolgem Lebnovem govoru. »Tudi to!« je pritrdil Janko in se smejal Dolinarjevi v vprašujoče oči. Še vedno mu je bil neprijeten njen prodirajoči pogled. Rad bi se ga bil iznebil, kakor bi se bil iznebil kakšne druge predrznosti, a zavedal se je, da bi se le sam blamiral, ako bi jo morda skušal tako zavrniti. »Prav zaradi tega pravim in trdim, da je mladost lepa. Ali ni morda lepa dijaška zaljubljenost — tista nežna čuvstva ...« »No, no, no, Vlado — le ne te zarjavele sentimentalnosti! Kar je gospod učitelj povedal, to vsekakor priznavam, in dasi sam kaj takega nisem doživel, bi mogel razumeti, da bi tak človek zgrabil za kakršno si bodi orožje in ubijal svoje 'ljube' bližnje ... a te naše zaljubljenosti in sentimentalne laži pa kar pustimo. Prav, če so se nam zdele takrat lepe in zanimive, če jih pa gledamo v luči sedanjosti, so gotovo malo smešne in avšaste.« »Nič. Čuvstva so čuvstva ...« je začel Majhen iznova. »MoIči, Majhen! Gospoda doktorja ženirajo ta tvoja čuvstva, povej rajši kaj o sedanji svoji čuvstvenosti ...« je zavila Dolinarjeva zelo porogljivo. Sedaj se je zagovarjal Janko. A njegov zagovor ni bil niti toliko tehten, da bi bil postarni in kratkovidni Berti Dolinarjevi splahnel porogljivi nasmešek na ustnih in v očeh. Tudi pri drugih mizah je bilo živahno. Mladi so se pogovarjali o bodočih plesnih vajah, o politiki in o dekletih. Pri mizi prvakov pa so se, preden je Janko prišel, živahno prepirali o silo zanimivem predmetu, in sicer o tem, kako se nosijo gumbi na hlačah. Doktor Ciril Bende je trdil, da jih sme nositi dobro oblečen gospod le na notranji strani, ker je grdo in nemoderno, če zapenjamo naramnice na gumbe, ki so prišiti zunaj pasu. Vilko Verderber, ki bi bil ugovarjal že zaradi ugovarjanja samega, pa je skušal navzočne prepričati, da zahteva moderni kroj gumbe na zunanji strani pasu. Doslej sta govorila še sama. Drugi so ju le modro poslušali. Ko sta se že precej ogrela, sta preskočila od gumbov na kroj oblek in odtod na krojače. Potem sta se pričela prerekati, katera vrsta sukna je boljša, in odtod ni bilo več daleč do trgovcev, ki so, sluteči bližajočo se nevarnost, bili takoj pripravljeni, da povedo svoje misli. Debeli Gobec in visoki Gobezdar, ki si je nabral v Podgorici lepo premoženje, avto in še kopico dobro naloženega denarja, sta se oba razhudila in vnel se je živahen prepirček, ki je obetal, da ga ne bo še tako hitro konec. Prisluhnili so tudi trgovski sotrudniki od drugih miz in preko njih so se z opazkami vmešavali tudi »bančni fantje«. Medtem je vstopil Janko. Namah je bilo prerekanja konec. Glave, ki so se bile v začetku sklonile za toliko naprej, da je vsak slišal, da je mladi tujec novi doktor v bolnišnici, so se spet razmeknile vsaka na svoj običajni prostor, in oči so ocenjujoče ošvignile Janka, ki se je bil usedel k učiteljski mizi. Vilko Verderber, tisti, ki je bil malo prej na hitro dejal: »Domišljava roba!«, je takoj izpremenil svojo sodbo, kajti od doktorja Bendeta je bil ujel, da je mladi doktor »Triglavan«, Bende se ga je spominjal z nekega plesa. »Triglav«, to je slovensko akademsko društvo, »»Triglav« pa je bil za Verderberja pojem, ki je zanj prijel, kadar je mogel. Koliko sta se zaradi tega že prerekala z Bendetom, ki je bil tudi starešina iste organizacije. Bil je še v Gradcu, ko so »TrigIavani« tudi druge slovenske dijake, ki so se šolali na višjih strokovnih šolah, katerim sicer ne gre stopnja univerze, sprejemali kot goste z znižano članarino in s pravico, da smejo nositi društveni trak. Eden teh je bil Verderber, ki se je za doktorja Bendeta okus in jezo veliko preveč ponašal z naslovom triglavanskega starešine. »Glej ga, brata Triglavana! S tem se moram takoj seznaniti!« je dejal Verderber in si mel roke. {{prelom strani}} »Glej ga no! Kolikokrat ti bom še moral reči, da se nimaš pravice šteti med starešine našega društva. Nimaš pravice in je ne dobiš! Priposestvuješ je tudi ne, in če se sto let delaš, kakor da jo imaš, razumeš! Saj vam je znana vsa ta reč, kajne, gospoda?« Verderber je planil, kakor bi ga bil udaril. Z vsem svojim kratkim, a precej obilnim životom se je nagnil preko mize in pričel rohneti v Bendeta. Ta mu seveda ni ostal nobenega odgovora dolžan, in tisti, ki so ju poslušali, bi se bili lahko imenitno zabavali, ako bi obeh previsoko ne cenili. Tako pa se je zabaval le inženjer Marn, računski svetnik Zeč pa ju sploh ni poslušal, ker je ogledoval še vedno prišleca. Medtem ko se je Janko zagovarjal in branil proti Dolinarjevi, sta se Bende in Verderber pogovarjala že daleč zunaj mej lepega vedenja, in bogve, kakšen bi bil konec, ako bi ju ne bil zdramil Majhnov klic: »Ančka — liter ljutomeržana!« Oba sta se obrnila proti učiteljski mizi, in ker so se pogledi srečali, se je Majhen malo poklonil in rekel, kakor bi se hotel opravičiti: »... da proslavimo prihod našega dičnega doktorja!« »Na veselo dobrodošlico!« je nazdravil takoj Verderber, in Janko se je zahvalil s poklonom. »Na dober pričetek gospodu kolegi s sosedne fakultete!« je nazdravil tudi Bende, in trgovca si nista mogla kaj, da bi se tudi ne pridružila z »Živio!« in pokloni. Marn in Zeč sta se priljudno smehljala, le ravnatelj Kambič ni dvignil kozarca, ampak je Janka le zviška ošinil z ostrim pogledom. Majhen pa je bil že preveč navdušen. Videl je razpoloženje gospodov »prvakov« in jih je povabil: »Ko bi smel ...« » Seveda, Vlado, kar bliže, mize skupaj, kaj bi se gledali! Moje ime je Vilko Verderber — tudi jaz sem bil Triglavan ...« Kar naenkrat se je znašel Janko v veliki družbi smehljajočih se ljudi. Prejšnja družba se je pomešala z novo, le Dolinarjeva je v zmedi rokovanja in predstavljanja ušla. Janko je ni pogrešil, saj tudi ni utegnil. Kraj njega je sedaj sedel Vilko Verderber, in ta je imel mnogo vprašati, še več pa sam, pripovedovati. Kolenčeva je sedela na kraju mize poleg Lebna, Majhen pa je svojemu ravnatelju nekaj važno pripovedoval. Janko si je med Verderberjevim pripovedovanjem ogledoval svojo soseščino. Videl je debelega, navidez zelo dobrodušnega trgovca Gobca, poleg njega gospoda veletrgovca Gobezdarja, precej samozavestnega malomestnega mogočnjaka, ki je ljubezniv le proti tisočakom, ponižen proti večjim mogotcem kakor je on sam, vljuden proti manjšim strankam, sicer pa nedostopen in visok. Najbrže prav dober trgovec za svojo korist. Kmetje iz podgoriške okolice pa so radi kupovali, a namesto z denarjem, so ponajveč kupovali s svojimi pridelki in z lesom. Kaj lep dobiček so nesle lesne pravde tudi advokatu Bendetu. Sicer se je pa tudi Verderber lahko šopiril po Podgorici. Kmetje so si radi izposojali denar, in stari Šribar, vodja mestne hranilnice, je bil čudak. Ako je hotel kdo deset tisoč, je vprašal: »Čemu jih potrebuješ?« In ko je po dolgem pričkanju zvedel, zakaj in kako, jih je dal kvečjemu šest, se jezil in strašil, češ, na kant prideš, če boš po nepotrebnem denar zafrčkaval, namesto nove strehe si rajši staro popravi in plačuj v redu zavarovalnino, nikar da si kupuješ preko mešetarja in od neznanega prevejanca novega konja. Tak je bil stari Šribar, ki je vse svoje življenje prebil v Podgorici in poznal vsako kmetijo v okraju, vedel za vsakega bajtarja, za število njegovih dolgov in za vsak kos travnika ali gozda, ki se je držal bajte. Verderber pa je rad posojal na menico z dobrimi poroki, še rajši pa na prvo mesto v zemljiški knjigi, Bende in njegov tovariš Žnidar pa se nista branila poslov, ki so iz takih posojil po navadi že leto ali dve pozneje sledili. Tega seveda Janko ni vedel, on je že obkrožil vso družbo z očmi in skušal postaviti duševne diagnoze. Verderber je bil menda opazil, da ga njegov sosed ne posluša dovolj pazljivo, zato ga je prijel za reverje na suknji in mu trobil prav v obraz, kar mu je hotel povedati, in Janko se je moral vdati. Potem so začeli romati litri na mizo, sosedne mize so se izpraznile, nekateri so prisedli k veliki družbi. Pričelo se je petje, debatiranje, kričanje in lumpanje, kakor je bilo v Podgorici običajno, in je trajalo dolgo preko polnoči. Močno okajeni so se poslavljali pred vrati gostilne. Bila je jasna, hladna jesenska noč. Anamarija Kolenčeva se je zagledala v zvezde, ki so visoko gori sijale iz teme. Njenega lakta se je oklepal Vlado Majhen, majavo je stopal poleg nje in mrmral nerazumljive besede predse. Bil je pijan. Že spet! Vedela je, kako težko se bo rešila njegove roke in da jo bo prav gotovo spet hotel poljubljati, dasi mu je bila že davno rekla, da ne mara njegovih poljubov, če tako zelo diše po vinu. »Čakaj, da odklenem!« mu je velela, ko sta prišla pred nizko hišico v podgoriški ulici, kjer je Anamarija stanovala pri starejši gospodični. Odklenila je in, še preden jo je mogel Majhen prijeti za ramo, izginila za vrati in jih od znotraj zaklenila. »Lahko noč, Vlado — le dobro se naspi!« je še rekla, da se je komaj slišalo skozi vrata, potem pa je čul Majhen le še, kako so se zaprla v hiši vrata njene sobe. Tako se ga ni bila še nikoli iznebila. Majhen je jezen stopil k oknu, a tudi to je bilo zagrnjeno od znotraj z debelo, neprosojno zaveso in trdo zaprto. To je pa že preneumno! Saj je vendar njegovo dekle, pa tako dela z njim! Kaj naj to pomeni? Se ga mar hoče za vedno iznebiti? Tudi prav! Poklical je: »Anamarija!« Nič odgovora. Tudi prav! Pa grem! In šel je. A med potjo mu je postalo težko in smilil se je samemu sebi. Tako zapuščenega se je čutil in premišljal in koval je že ganljive besede, s katerimi bo jutri ljubici očital njeno brezsrčno početje. Potem pa je šel domov, se tam slekel in legel v postelj. Zaspal pa ni takoj, ker se mu je zdelo, da se postelj vrti in dviga med vrtenjem do stropa in spet nazaj, in moral je, opotekaje se, še enkrat vstati. Šele potem je zaspal. Anamarija Kolenčeva je slišala njegove oddaljujoče se korake. Tedaj šele je prižgala luč. Soba je bila majhna, zelo majhna, a zelo domača. Vse čedno pospravljeno, udobno in prijazno. Anamarija je legla. Pripravljeno knjigo je odrinila in ugasila luč. Zatisnila je oči, da bi zaspala. Vedno iznova se ji je zagabila Vladkova pijanost. Tega mu ni hotela očitno pokazati, ker ga je imela zelo rada. <poem> Zbogom neharna dušo, zbogom oj tisočkrat, sada je došla ura, treba se razstati. Na levoj strani kraj srca — leži mi težka ranica ……</poem> Slišala je to pesem lani v Dalmaciji, zvenela je tako zelo slovensko. Vlado se je nikdar ne bo naučil. Sicer pa je on pevec le za gostilno. Imel je sicer posluh, saj je lepo igral na gosli, a s svojim sirovim glasom je vselej pokvaril sladkost melodije, zadušil vse tisto, kar daje glasu milino in izdaja najtajnejše tresljaje srca in kar se ne da dopovedati z besedami. {{prelom strani}} Bila je hčerka skromnega uradnika, vzgojena v samostanu. Z rajnkim očetom sta bila prijatelja, dobra tovariša. Mati je bila prenežna, pregostobesedna in kljub vsej dobroti po dubu in srcu preoddaljena od svoje hčerke, ki bi ji mogla biti odkritosrčna. Kaj bi dejal oče, ko bi vedel, ko bi natančno mogel doživljati z njo to njeno ljubimkanje z Majhnom? Prijetna, da silno prijetna je zavest, da jo ljubi. Anamarija je pozabila, da je bil Majhen pravkar pijan, da je dišal po vinu in da se mu je zapletal jezik. Videla ga je visokega, čednega moža z moškim licem in svetlimi, trdimi očmi, in zdel se ji je močan in vse ljubezni vreden. In on jo je ljubil. Hrepenel je po njej, želel si njenih ustnic in njene tople, prisrčne naklonjenosti. Bil je ves njen, ta veliki, odrasli človek, le v mislih jo je morda objemal in ji razodeval vse to, o čemer je neprijetno govoriti. Kako nerodno bi ji bilo in njemu najbrže tudi in kako smešno, ako bi ji dejal nekoč: »Ljubim te!« Že beseda sama, tolikokrat zlorabljena, je osladna in zoprna, kakor hitro je izgovorjena — a v tihem, tako zelo tihem občutju zase — kako lepo je: »Ljubim te!« Zaspala je, ne da bi se zavedela, kako in kdaj. Leben je spremljal Povodna domov. Morda je upal tudi on, razočaran in zagrenjen, da bo ta človek vsaj za pogovor, če ne za toplo, moško prijateljstvo. Vpraševal ga je, ali mu ni slabo. Janko je junaško zanikal in si želel postelje. Kaj briga njega vse skupaj — le spati, spati. Ko je že ležal v postelji, se je iz zmede pojav in pogovorov, ki se mu je sukala po omeglenih možganih, jasno izluščila pojava bodočega šefa, doktorja Sušca. Dražilo in jezilo ga je vse to, kar je slišal nocoj o tem samodržcu. S togoto se je spominjal današnjega prvega srečanja, ko je stal pred njim kakor šolarček pred gospodom nadučiteljem. »Ne boš me!« se je rotil osramočen. »Nisem pes, da bi me kujoniral. Ne dam se!« V njegovo zavest je padlo težko, skoraj sovražno breme in misli so se razvijale okrog njega kakor vzvalovani krogi na vodi, v katero je priletel kamen. ==II.== V hišici za vodo je stanovala teta Malči. Bila je bolehna, najstarejša sestra hotelirja Vobacha. Teta Malči je bila večji del svojega življenja bolehna. Njena mati, trda ženica iz Slovenskih goric, ji je branila in ubranila tudi ženitev. »Glej, Malči,« ji je pridigovala, »ti še lahko doživiš visoko starost, če se boš negovala in pazila. Ako boš pa poročena, se ne boš mogla vlačiti iz kota v kot kakor kakšna garjeva mačka. Morda pride tudi še otrok, in le pomisli, kaj bi bilo, ako bi bili tvoji otroci bolehne grinte, ki jih vsaka sapa kar zaduši. Ali misliš, da bi lahko prenašala takšno življenje? Seveda ti govori dedec sedaj, kako te ima rad in da te bo nosil po rokah. A v zakonu se tako pestovanje kaj kmalu neha. Zakon je končno le jarem, in ako ga hočeš dobro in brez velikega mrmranja prenašati, moraš biti zdrava kakor mlada žival pod vprego. Če pa tega ni, je kaj kmalu v hiši sitnoba, nadloga in nevolja, in iz vse prejšnje ljubezni in drugih takih ceremonij nastane en sam velik kup nesreče. Oče pa ti bo prezidal in uredil babičino hišico za vodo, in tam boš lahko zase in v miru živela, kakor ti bo po volji.« S tridesetimi leti še ni hotela biti postarna ženica, mnogo je prejokala, bolehala in kinkala in premišljevala, ali je storila prav, ko je ubogala rajnko mater. Potem pa so prišli bratovi otroci, ki jih je bilo treba zibati in ki so se pozneje podili po njenem vrtičku, prišle so njene poročene prijateljice in druge, in končno se je že navadila tega, da so prihajale k njej mlade neporočene učiteljice, ki jim je bilo kaj do knjige in pomenka. Zato teta Malči že dolgo ni več premišljevala, ali je imela njena rajnka mama prav ali ne. Teta Malči je bila drobna, vse na njej je bilo drobno, lice, postava, udje. Borni lasje so bili osiveli, prijazne oči so gledale tudi bolj na drobno v svet, ki je bil zunaj njene hišice precej robatejši in nič kaj pripraven za njene drobne, nalahno drsajoče korake. Hišica, sobe, pohištvo in okno, vse je bilo majhno in lično. Ob oknu je stala mizica in udoben stol. Odtod je bilo prijetno gledati skozi okno, kjer je onkraj ograje držala bela pot v majhen smrekov gaj. Tam se je po navadi shajalo vise, kar je bilo v Podgorici zaljubljenega sveta. In teta Malči ni imela lastnosti Repičeve Melanije. Malo radovedna je pač bila — moj Bog, ki bi ji vsaj tega ne privoščil? Mlada Anamarija, ki jo je bila k njej pripeljala njena najstarejša prijateljica in nekdanja sošolka Pepica Šribarjeva, si je izmislila zanjo in njen krog nekaj povsem novega: Čitalni krožek. Danes je bil deževen petek, in krožek se je imel zbrati v tetkini sobi. Na starinski komodi je bilo vise pripravljeno za čaj, in tetka je že sedela pri oknu in čakala. Zunaj je škropil dež po svežih, zelenih rastlinah in grmovju ob vrtni ograji. Travnik in gozd sta se le medlo zarisavala pod enakomerno padajočim dežjem. Danes so poslušale Dolinarjevo, ki jim je brala iz lirike Rabindranatha Tagoreja. Medtem ko je Dolinarjeva počasi in z nekoliko šolskim poudarjanjem pripovedovala, »kako je sestrica še neumna ...«, je vstopil Karli Vobach. On ni bil član krožka, a zato tetkin nečak, šestnajstleten, trmast, neugnan in neolikan, plavih las in svetlih oči. Tiho je obstal ob vratih, pokimal tetki in se priklonil Dolenčevi. Drugih skoroda niti pozdravil ni. Usedel se je na rob zofe in poslušal. Vse je poslušalo. Teta Malči je nagubančila čelo in se trudila, da bi razumela, Kolenčeva si je podprla glavo z roko in zasledovala kapljajoče besede, gospa Mara Pahernikova je našobila ustne, češ, kaj pa je to tako pretresljivega in silnega, gospodična Pepica je resignirano poslušala in se ni trudila, da bi kaj razumela. Čitateljica sama se je trudila s tem branjem in si oddahnila, ko je končala. A vendar ne bi za vse nič priznala, da ni zanjo Rabindranath silo zanimiv. »Prrrava figa!« se je drznil namrdniti smrkavec Karli in zaničljivo zategniti ustne. »Tiho, Karli!« je zažugala tetka, »ako česa ne razumeš, se ti ni treba koj obregovati. Morda so tu drugi, ki jim prav to zelo ugaja.« {{prelom strani}} »Taka godlja čenčasta!« je mrmral naprej. »Kaj bi ti neki bolj ugajalo?« je vprašala Kolenčeva in se obrnila napol k njemu. Karli se je trudil, da bi ne zardel, in je mahnil neodločno z roko po zraku. »Ne vem — kaj lepšega vsekakor — proza ali stare pesmi ...« Zatem je pričela citati Dolinarjeva Mencingerjevega Abadona. »Sam tak dolgočasen klumb je bevsnil Karli predse in potem oškilil od strani ostri profil Anamarije Kolenčeve, ki je prav tedaj obrnila glavo. Njune oči so se srečale, in iz njenih je šinil razumevajoč hudomušen smehljaj. Potem pa se je vsa resna spet zatopila v svoje ročno delo in navidez napeto poslušala. Karli se je zagledal skozi okno, kjer se je zeleni travnik pod gozdom vedno jasneje luščil iz ponehavajočega dežja. Seveda je bil zaljubljen v Anamarijo. Pa to ni bila ena njegovih naglo se menjavajočih malih ljubezni, ki jih je bil preživel že skoraj toliko, kolikorkrat je bil doma tepen. Anamarija! Vsa plaha je bila njegova korajžna deška duša pred njo. Vedno je moral misliti na njene velike, vprašujoče poglede in siliti tja, kjer je bila tudi ona. Na učitelja Majhna je bil na vso moč ljubosumen, in ta ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo in sovraštvo do človeka, ki mu ni storil nič zalega, razen da je s svojo široko in visoko postavo stopil pred Anamarijo in jo zakril pred trmastimi Karlovimi očmi s svojim samozavestno se smehljajočim licem. S kakšno naslado bi ga udaril v lice, ga pohodil in razbil, izbrisal, da bi ga ne bilo več nikjer, da bi ga vsaj gledati ne bilo treba in se vedno vnovič vreči v sovražnost. Bolela ga je ta onemogla, velika ljubezen, bolelo ga je sovraštvo, in vendar — vendar je moral vedno iznova riti v tej boli. Karlija je bil oče vzel iz srednje šole zaradi slabih ocen, ki jih je nosil domov, in zaradi večnih pritožb, ki so sledile Karliju že iz ljudske šole povsod, kamor se je obrnil. Trmast, neugnan, neolikan, drzen in sploh — nepoboljšljiv in ničvreden! Zdaj je bil že poldrugo leto doma, požiral knjige, kjer in kakršne je dobil, se potepal in ogibal delu, kjer je le mogel. Domači in vse mesto ga je imelo za izvržek in bodočega zločinca. Vedel je, da ga prezirajo, in to ga je bolelo, čeprav si je vedno trdil, da mu je za mnenje teh podgoriških »kretenov« — prrrava figa! Toda ako ga je kdo prijazno ogovoril, vendar ni mogel biti grob. A pozneje je spet zvedel, da ga je ta prav nesramno in zaničljivo obsojal — in srd je moral spet vzkipeti. Tudi mlada žival, mlad pes na primer, pride k človeku, prijazno in zaupljivo mahaje z repkom, se kobaca in nagaja in se hoče ščeperiti, da bi vzbudil pozornost, kakor ga k temu pač navaja njegova natura. Tako je prihajal k ljudem tudi on, ne da bi se tega zavedal. A resnemu človeku je takšno početje zoprno. Pripravljen je bič, ki naj nauči psička lepo na komando skakati, prositi s povzdignjenimi tačkami in mu služiti po njegovi, človekovi, gospodarjevi mili volji in nezmotljivi pameti. Ako je psiček pameten, se vda in se nauči izlepa koristnih reči in ponižnih pogledov. Ako pa je samosvoj in trmast, zaverovan v svojo lastno nagonsko modrost ali celo v to, da ima pravico živeti po svoje — ga tepe nadloga. To je bič, spleten iz tuje volje njemu v korist in vsem, ki ga ukročenega lahko uporabljajo. Ako pa to ne zaleže, oj, gorje uporniku — modri svet mu prerokuje žalostni konec za plotom in kdo si upa trditi, da ni tako? Pa Karli ni bil le kakor psiček, v njem je bilo celo nekaj koštrunskih lastnosti. Zaletel se je sem, potem tja — izprva prijazno, drugič, nasilno in bolj terjajoče. Srbelo ga je v prstih, vse v njem se je premetavalo, suvalo, kričalo, roke in noge so bile kakor na vrvci, moral je mahedrati, cepetati — ven je moralo vse, kar je trenutno čutil in mislil — hura! Bumf! — in odtrgalo se je kakor ploha, zagrmelo kakor lavina — in potem ...? No, potem je pač vedno čutil, da je tepen obležal na tleh — vse, vse le vroča pena, ki se je razblinila ob trdem, hladnem zidu tisočletij. Spet enkrat je bilo vse, kar je bilo njegovo, narobe, in svet, ki ga je obdajal, v katerem je živel in v katerem se v tej svoji borbi ni mogel znajti, ima svoj navidezni prav. In ker je bil ta »prav« le navidezen, se je vedno iznova spet dvignil, se počohal po skelečem hrbtu, zavihnil svoj predrzni nos ali pa tudi potresel malo dobrohotne laži na svoje spokorniško srce in se s prijaznim, zaupljivim smehljajem ljudem in vsemu svetu odpravil na pot, ki pa je bila le nadaljevanje stare. Tako je iskal sebe in svet, ne da bi se tega zavedal, pač v trdnem prepričanju, da mora človek in svet biti nekoč tak, kakršnega bi se sedaj rad kazal. In bogme, da kljub vsej prožnosti ni bilo lahko vedno iznova spoznavati svojih lastnih hib, se boriti z njimi in se, dozdevno popolnoma očiščen in poln novih žarov in upov, zagnati z glavo naprej, ne da bi pomislil, da utegne spet zadeti ob zid in odnesti nove bunke. Medtem ko je bila tu podana njegova prirodopisna slika, se je bil že pošteno nazehal ob Abadonu. On ni ljubil premišljevanj, zlasti tako dolgih ne — vse to mu je bilo pretuje in zanj neživljenjsko. Njemu se je hotelo življenja, živega vrveža. Vzdihnil je, vstal, polglasno pozdravil in šel. Ob vratih se ni pozabil ozreti z napol zastrtim, žarkim pogledom, ki naj bi ga storil zanimivega, na Anamarijo, trenutno regentko njegovih ljubezenskih sanjarenj. Na mostu je srečal Franca z Ančko; Franc je bil njegov prijatelj, Ančka pa Francetovo dekle. S Francem, ki je bil sin revnega krojača, očeta številne družine, sta tovariševala že v osnovni šoli. »Servus!« je dejal France in potegnil za suknjo, ki je bila premajhna, preozka in celo tako nerodno krojena, da je zlezla vedno nazaj in odkrila lastnikov dolgi vrat s slabo zavozlano, staro, ogoljeno pentljo, ves ovratnik in ovratniški gumb v tilniku. Ančka je bila nežno, malo bolehno dekle, osirotela pozna potomka bogatega kmečkega rodu. Franc in Ančka sta se zelo ljubila. France je bil lepo dovršil meščansko šolo, sedaj je bil pisar in nekoč je hotel biti oficial. Pel je lepo, imel je lepo pisavo in svoji deklici je pisal lepa, globoko občutena, redkobesedna pisma, ki jih pa ni odnikoder prepisoval. Igral je tudi na kitaro. Karli je bil danes jezen na Franca. Tudi Francu in Ani se je videlo, da sta se nekaj prerekala. Molče so šli vsi trije proti mestu. Na vogalu bi se bila morala Ančka ločiti od njiju, da bi nihče ne opazil, da se je izprehajala s fanti. Gospodinja bi jo zatožila svaku, in ta bi jo utegnil vzeti iz meščanske šole domov gori v Vilunjski graben k svetemu Florijanu. Franc je branil Ančki iti domov in oba sta jo hotela spremljati, dasi je Karli dobro vedel, da bi se ga Franc rad iznebil. Maščevati se je hotel nad Francem. Kakor vsakokrat, si je bil tudi danes takoj po kosilu del popolnoma čist trd ovratnik z lepo črno-belo pentljo in hitel proti meščanski šoli Gelike čakat. {{prelom strani}} Tam je bil tudi že Franc, sam, s prav takim ovratnikom in pentljo (po sestanku sta jih hitela oba spet domov odlagat), in mu prihajal naproti. »Imam ti nekaj povedati!« je dejal mrko. Karli je zazijal. »Bil sem snoči v kinu!« »Nu?« »Tudi Gelika je bila v kinu!« »Ali sta sedela skupaj? Ali je spet čez mene zabavljala?« »Ne!« Kako trdo je to zvenelo! »Ampak jaz sem ti storil veliko lumparijo, tebi in Ančki!« »Kaj?« »Da!« Franc je povesil glavo. »Gelika se je vedno primikala k meni ... in no ... poljubljala sva se.« »O — ti — ti — mrcini grdi ...!« To je bilo torej prijateljstvo, in taka je bila tudi ta frklja! »Pa to mi kar tako mirno poveš?« je naposled vprašal zelo ogorčen. »Ah kaj, tebi — to še ni nič — a Ančki, moji Ančki!« Tedaj si je mislil Karli prvič v svojem življenju povsem hladno tole: čemu pa je treba take reči sploh izčenčati? Ali bi ne bilo bolje, ako bi nihče nič ne izvedel! Kar je, to je, je dejal tisti, ki se je v hlače podelal! Ko pa se je potem prizibala Gelika mimo njega in nič hudega sluteča Ančka z njo pod roko, ga je prijela jeza, da bi bil najrajši strgal raz sebe ovratnik s pentljo vred in planil vanjo. Sedaj sta imela pač Franc in Ančka svoj obračun. In Karli se iz prve zlobe ni hotel umakniti, ker ni privoščil Francu sprave. Medtem je bila nastala pred njimi gneča in komedija. Stepla sta se bila dva berača. Mali Pumpergodlja, mestni občinski revež, ki je beračil vsak petek ter imel svoje stalne stranke, in zavaljeni Tereja, kmečki bebec, ki se je bil pritepel bogve odkod in beračil vselej in povsod, in sicer na ta način, da je prepeval svojo najlepšo in edino popevko: »Te — re — ja — te — re — ja«, in ljudje so se smejali spaku. Dobival je zato novce, kruha in še kakšno polovičko cigarete. Tepež je bil nastal zaradi Terejeve nelojalne konkurence. Ljudje pa so se smejali in ščuvali. »Hee ...«, se je zarezal Tereja, ko je pognal Pumpergodljo po tleh. Ves solzan se je pobral Pumpergodlja, zarjovel »ho!« in vrgel Tereji debel kamen v hrbet. Ta pa se ni mogel več braniti in »ha!« je zakričal Karli od radosti, ko je prisopel mestni policaj Edinec ter prijel Terejo za vrat, da ga odtira proti »kajhi«. »Kakšna surovost!« Ančkine oči so gledale prezirljivo in užaljeno. Franc, ki mu je trepetal smeh ob ustnicah, je dostojanstveno kimal. Karli je pokropan odšel. Ej — piš me v uh! Čemu bi se ne smel glasno smejati? Surovost? Kaj še! Tako se mora človek stepsti za svoje pravice! Mnogo lepše ko tisto zahrbtno spletkarjenje in lažnivo zavijanje, ako se sprimejo v brk. To je vsaj »bratski« tepež! Da — »bratski«, ker se ta beseda že toliko uporablja in zlorablja. Dovolj mu je tega »bratstva«. »Brat« doktor, »brat« ravnatelj in taki dični člani skupne »bratovščine« pač tebe, ti nekoristni, malovplivni, ušivi »bratec«, ne marajo poznati — nekoč, ako boš morda imel državljansko volilno pravico, boš deležen tega »bratstva« štirinajst dni pred volitvami, in potem spet — prosim respekt za nadaljnja tri leta. Zdaj pa po Geliko! [[File:Žvižg.png|left|Žvižg iz povesti Življenje za hrbtom Ljube Prenner]] je domenjeni žvižg. Potem pa pol ure čakanja v nanovo vzkipeli jezi. Gelika, okrogla, zdrava, živahna in hudomušna, priteče po stopnicah. »Kaj je?« vpraša jezavo. »Kje si bila snoči?« »Nikjer!« »Nisi bila v kinu?« »Da, v kinu sem bila!« »S kom?« »Sama.« »To je preveč! Ti se me upaš tako nesramno nalagati?« »Sama sem bila! Vprašaj Franca! On me je videl!« »Ti! Ti — da, Franc! Ali si se morda s kom drugim poljubovala?« »To ni res! Laž! Same laži! On me je nadlegoval, rinil vame in me vlekel k sebi! Jaz vendar nisem mogla vpiti: »Na pomoč!« ali pa: »Karli! Karli!« — obe učiteljici sta bili tam!« »Nadlegoval te je! Tako?« »Da — in jaz sem mu rekla, le počaj, Karli ti jih jutri že naloži, sladkih in kislih! Ali ga boš?« »Bom! Prmejduš!« Seveda je šel potem srečen domov. Na stopnicah je dobil še poljub. Vzeti si je hotel še drugega, pa je rekla, da ne, ga odločno odrinila in stekla. Naj ji bo! Ah, ko bi mogel sedaj to komu zaupati. Tako težko je nositi srečo! In on je sedajle srečen — kljub Anamariji. Napisati se to ne da — moral bi s kom (govoriti! S Francem? Ne! Škoda, da ne, ampak z njim pa sedaj res ni mogoče. Komu neki je pripovedovala teta Malči: Ali ni imela res nikogar? In Gelika? In Anamarija? A napisati tega spet ne moreš tako, kakor bi hotel, kakor govoriš s Francem ali s Hajnetom ali z Brankom. To je treba lepo zaokrožiti — misel položiti v lepe, zveneče, bralcu prijetne in imponirajoče besede in jih strniti v stavek. O teti bi na primer dejal: Naša teta Malči je uboga reva, ker ni imela fanta, niti poljubov in tako naprej, vsega tistega, kar se zdi meni tako presneto lepo. Pisati pa bi moral takole: Tiho je polzelo njeno življenje v počasnem, enakomernem toku. Nekdanja hrepenenja, nekdanje želje so bile utonile v solzah. Te solze so izprale srce in na njega dno se je pogreznilo vse, kar je bilo nekoč življenja vrednega, da tam počiva kakor zaklad v jezeru. O Anamarija! Ljubim te! Ti nisi lepa, a zame si najlepša, nisi dama zviška, a zame si najvišja, ti si le učiteljica meščanske šole, a meni si kraljica. Vem, da nisi angel, niti demonska čarovnica, a jaz sem ti vdan iz vsega srca in ne vem, kako se je to zgodilo. Poleg tebe ni nobene, tudi tiste male, neumne Gelike ne. Vedno bom mislil nate, vedno te bom moral ljubiti, in dasi je skoraj nemogoče, bom vendar v varljivem upanju pričakoval trenotka, ko se dogodi skoraj neverjetni čudež, da pade iskra moje ljubezni tudi v tvoje srce. In potem bi ne bilo več niti Majhna niti Gelike in nikogar več med nama. O ... in odtod dalje pa sploh misliti ne morem. Kaj šele, da bi o tem pisunil. Še pisma bi ti ne mogel napisati. Ne našel bi besed, zakaj vse bi bile progrde, preokorne in neokusne. Same napisane puhle čenče, ki bi ugajale kvečjemu kakšni Geliki. {{prelom strani}} O Geliki bi morda pisal: Ali jo ljubim? Mislim, da to še ni ljubezen, kar me draži in mika na tem zornem dekletu! Saj mi tudi vest prav nič ne očita, da hodim z njo, da ji pravim, da jo imam rad in da je le ona moje dekle, četudi ljubim le eno, edino Anamarijo. A tega in celo obojega vendar ne morem zaupati nikomur na tem svetu. Rekli bi mi hinavec in me zaničevali. Tako bi napisal. Geliko pa bo izkušal jutri na vsak način zvabiti na sestanek. Zadrhtel je. Privil jo bo k sebi, jo božal, poljubljal. Ah, saj bi tako rad, tako neznansko rad doživljal ljubezen, takšno, pravo — ne le samo misli in želje — tako živo, mlado, žareče dekle bi hotel imeti. Ljubico! A misliti bi hotel le na Anamarijo. In Gelika? Ah — z Geliko najbrž ne bo nič! Ko bi le ne bila tako presneto »zorna«! Hudir namalani! <center><b>*</b></center> Na trgu pred cerkvijo so se razšle. Gospodična Pepica Šribarjeva je stopila v hladno, v gotskem slogu obokano cerkev. Bila je visoka, ne presloka ženska v srednjih letih s presenetljivo pravilno oblikovanim obrazom silo mirnih potez. Vse, kar je slišala danes in tudi drugekrati v »čitalnem krožku« pri teti Malči, je zdrknilo preko njenega mišljenja kakor dež preko dobro zavarovane strehe. Niti najmanjši drobec dvoma ni prodrl kdaj do njenega srca. Cvetlične lončke na oltarju majniške kraljice je bilo treba še malo premakniti, prt zravnati in pogledati, ali imajo šmarnice v visokih vazah dovolj vode. Potem pa poklekniti in moliti. »Oče naš, vsemogočni Bog nebes in zemlje, Ti vladar vsega živega, posvečeno bodi tvoje sveto ime med nami nebogljenimi ljudmi — pridi k nam Tvoje kraljestvo, pridi k nam v teh razrvanih, težkih časih, polnih bede, grehov, solza in krivih prerokov, pridi k nam in napravi mir in red. Zgodi se Tvoja volja, o Bog, ker Ti že veš, kako je z nami, in boš tudi vse uredil tako, da bo prav — v nebesih in na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh, daj jesti vsem ljudem na svetu, o Bog, da bo mir med nami in zadovoljnost. In odpusti nam naše dolge, odpusti razbojnikom, tatovom, goljufom, grešnicam in zapeljivcem in daj jim moči, da najdejo pot do Tebe, in odpusti nam vsem, kar smo zagrešili, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, kakor jim vsaj hočemo odpuščati, kolikor je dano človeški naturi. Daj trdim srcem milost, da spoznajo svojo zakrknjenost in da odpuste tistim, ki so jih žalili. Daj, ljubi Bog, vsem ljudem spoznanje, da je vsako sovraštvo vnebovpijoč greh in da nobena stvar, nobeno še tako ognjevito navdušenje, iz sovraštva porojeno, ne more nositi Tvojega blagoslova. Ne uvedi nas v izkušnjavo, ne vrzi med nas zlata in oblasti, usmili se nas, ki se tako radi polakomnimo denarja, časti in moči, in reši nas vsega hudega, gladu in obupa, vojske in napuha, ker le Ti si moč in oblast, si ljubezen in večnost. Amen. « »Zdrava Marija, kraljica moja, milosti polna ...« Ko je stopila iz cerkve, je pogledala na stolpno uro. Še pol ure je časa do Šmarnic. Ravno dovolj za obisk v ubožnici. Pročelje ubožnice je bilo lepo belo poslikano, streha nova, na oknih cvetlična lončki. A notranjost je bila hladna in odbijajoča, smrdeča po trohnobi in plesnobi — mrtvašnica za žive ljudi. Na kamenitih stopnicah je sedel berač Pumpergodlja in pripovedoval počasi in hrope svoj doživljaj s Terejo. Poslušale so ga kratka Tona, ki je držala v naročju svojo kuro, košata Lena, ki je pri molitvi tako šušljala, da jo je vsa cerkev slišala, škiljava Mica, ki je baje sedela v »kajhi« sedem let, ker je bila zastrupila svojega moža z mišnico, in pobožna Anika, ki je nosila očala in bila nekoč farovška kuharica. Ko je končal svojo povest z zlobnim smehljajem, češ, sredi hrbta ga je zadel kamen in sedaj je dedec v »kajhi«, ga je gospodična Pepica posvarila: »To pa ni lepo, Pumpergodlja, da ste tako nevoščljivi. Pa tudi tepsti se ne smete — tega Bog pač ne vidi rad!« Pumpergodlja je izpod hriba zazijal v Pepico. Zmajal je z glavo. Tako dobra je sicer ta ženska, vsakomur pomaga, a pri pravi pameti ne more biti, ko ne razume, da se sme in mora vsak za svoje pravice zavzemati tudi s pestjo. Na svetu je pač vse na to napeljano ... <center><b>*</b></center> Gospa Pahernikova je stopila v Vobachovo gostilno, kjer je, kakor vsak dan, pri pivu sedel njen mož lekarnar v običajni družbi poštarja, postajenačelnika, advokata Žnidarja, notarja in sodnega adjunkta. »No, milostiva, jutri zvečer se pač vidimo v »Društvenem domu«? je vprašal notar. »Kaj pa bo spet?« se je začuden oglasil postajenačelnik. »Ali še tega ne veste? Literarni večer! Moj koncipient bo glavni recitator! Vse v stilu! Učitelj Majhen vodi vso stvar in si silo prizadeva. Tudi Kolenčeva je poleg, in celo novi doktor bo baje nastopil.« »Take traparije nam je prav treba!« Postajenačelnik je bil predstavnik principov in sovražnik poezije. »Kdo jih bo poslušal? Slabo mi postaja, ako bi moral čitati take izlive, kaj šele, da bi jih hodil poslušat in plačeval vstopnino. Burke naj spravijo na oder, take, da se jim bomo smejali, ne pa vedno te solzave drame. Jaz že ne bom gledal nobene več. Za naše občinstvo so burke in ljudske igre. Sedaj pa celo tak literarni večer! To je za Ljubljano, tam se še dobe ljudje, ki hodijo kaj takega poslušat, ne pa pri nas …« »Ali prosim vas, gospod, kultura …« »V uh me naj pišejo s svojo kulturo, če naj ob njej poginem od dolgega časa ... brr!« »Jaz žal tudi ne pojdem ...« je pristavila lekarnarjeva. »Prav imate, gospa!« »Zakaj pa ne, srček? Saj veš, da bi bili naši mladi prireditelji silo užaljeni? Čemu torej spet zamero? Ako ti bo pa kaki dve uri dolgčas, bomo pač potem imeli veselo družbo — saj pridejo gospoda tudi, kajne?« »Jaz že ne, rajši berem doma še enkrat 'Švejka'!« »O — saj ne rečem, da ne pojdem zaradi predavanj. Jaz se celo živahno zanimam za sodobno literaturo. Ali čemu bi morala tam igrati »Pepelko«. Mina mi je pravila, da sta si gospa Gobčeva in Bendetova nabavili obleke v stilu prireditve. Takih razstav se žal ne morem udeleževati!« {{prelom strani}} »Ej, milostiva, to pa vendar ne sme odIočati,« je pomirjeval sodnik. »Moja žena bo imela svojo staro svileno haljo od lanskega leta.« »Verjamem, ampak samo povejte mi ali je to prav, da se te dame tako šopirijo? Gospa Gobezdarjeva si je celo naročila za ves dan šiviljo iz Maribora. Sicer pa —saj vemo, kako je, ako se začnejo parveniji razkazovati! Kaj pa so bile prej? Prodajalke in kontoristke! Še na misel mi ne pride, da bi se družila s takimi! Jaz že ne!« »Odtod njih okus!« Poštar je hotel biti vljuden, in gospa Pahernikova mu je bila zato res hvaležna. Razpravljali so o okusu, in končno je gospod soprog obljubil, da dobi še ta mesec novo obleko in klobuk. Ko se je sodnik poslovil, so si vsi razen postajenačelnika obljubili veselje svidenja za jutrišnji večer v »Društvenem domu«. Poštar in postajenačelnik sta imela isto pot. Poštar je molčal, oni pa se je razjaril. »Hvala Bogu, da ne pojdem. Moja stara nima niti ene svilene kikle! Mi imamo otroke in skrbi! Ta presneta frakarija pa, ali jih vidiš, kako se imajo radi med seboj! Misliš, da pojdejo ti tja dol zaradi tistih recitacij! Svojo baharijo bodo nesli dol, sedeli bodo tam in poslušali kakor farizeji in pismouki v templju, razumeli pa toliko ko naša mačka. In nazadnje se bodo spravili skupaj, dedci bodo politizirali, babnice pa se druga drugo prav hinavsko občudovale in na tihem škripale od jeze in zavisti. Vrag naj vzame vso zalego! Pa lahko noč!« Poštar je prijazno odzdravil in šel svojo pot. Bil je previden človek. <center><b>*</b></center> Pri Vobachu v gostilniški sobi ob peči, ki je grela tudi tako imenovano »boljšo« sobo, so sedeli težaki in čakali na večerjo. Nekaj časa že so prisluškovali pogovoru lekarnarjeve družbe. »AIi jo slišiš, Tonč?« je zašepetal dolgi Jože. »Baba pravi, da nima kaj obleči. Ali ima tvoja Mirna take gvante, a?« »Kaj, gvant!« se je zasmejal dobrodušni Tonč. »Ampak klobuki, ti ga pihnejo. Takšna je, kakor bi imela ponevco na glavi. Takšna, kakor je ta Gobčinja, bi bila še moja Mima tudi, četudi ima z menoj vred štirideset k rižev na rami. Saj pravim, če baba znori, je hujša ko vrag. Noče videti, da se stara — rajši se spre z vsem svetom. Mlada punca, če je fletna. si lahko povezne pisker na glavo, pa bo še zmerom čedna za oko. Star kres pa, čimbolj se šemi, grši je. Saj bi se nemara še naše tudi, pa je komaj za sol in za kruh ...« »Prmejduš!« je vzkliknil mladi Hanza izzivalno, »čeprav imajo denar, obrazov si pa le ne morejo novih kupiti! To pa je moja Ančka stokrat lepša brez tiste maže po licu, čeprav je le uboga šivilja ...« »Le da ti je kak frakar ne zapelje …«, ga je dražil stari Tonč. »Ubijem ga!« je dejal Hanza trdo. »Vse so enake«, se je zarezal Tonč. »Denar in lepa obleka ugajata vsaki. Ženska pa je vendarle ženska in radi jih imamo vendarle.« »Pustita te prazne čenče!« je za mrmral Jože. Jože je bil mizar, še mlad, vnet socialist in priden bralec. »Ali slišita, kako zabavljajo čez one? To bi bilo treba malo podkuriti. Nekaj anonimnih pisem, pa so si v laseh.« Obrnil se je vstran in dejal glasno: »To ni nič čudnega, če reveži kolnejo bogataše, in bi bilo tudi presneto čudno in pasje, ko bi jih ne. Ampak pripraviti te hudiče do tega, da se zravsajo med seboj, to bi bil užitek. To bi bila prava zasluga ...« »... za narodov blagor!« je končal Karli, ki je bil prej vstopil. »Hajd na delo, kdo ima kuj korajže …?« <center><b>*</b></center> Dolinarjeva je bila pozabila iti na pošto vprašat, ali so došle naročene knjige. Zdaj je bilo že prepozno. Ogledovala se je po sobi. Nikjer ničesar, za kar bi mogla prijeti. Zvezki so korigirani, vse je pospravljeno, vse je v redu. In zunaj je pomladanski večer. In ona ima pet in trideset let. Ali naj bi šla k Šmarnicam? Kaj bi tam? Moliti ne more, Šmarnice poslušati še manj, obraze ljudi pa je videla že tolikokrat. Ali bi šla na izprehod? S kom? Spet sama? Vsak večer sama? Vedno je sama. Kako da za vraga ni pomislila prej na to, da bi šla na pošto po knjige! Zagledala se je v ogledalo. Izprva nehote, ker ga je hotela položiti na mesto. Pozorno je ogledovala svoj obraz, oči, mežikajoče in nejasne za ostrimi lečami, poteze okrog ust globoko zarezane. Kakor stara sova, ki hoče biti poosebljena učenost! Nikdar ni bila mikavna. Zato je pobegnila pred seboj v to masko. Da bi se ne silila kam, kjer bi bila drugim v zasmeh in napotje. »Rožice cveto, ptičice pojo —« hu, sram te bodi, stara škatla! Še tega je treba! FrühIingserwachen im Altweibersommer! K večerji pa nocoj ne pojde. Se ji ne da. Poiskala si je napol zdrobljeno cigareto — zadnjo za danes. Pet jih sme na dan pokaditi, in treba se je držati reda! Zleknila se je na zofo. Ogorek je žarel v mraku. Učenke četrtega razreda se menda že izprehajajo po večerji z dvomljivimi kavalirji. Treba jih bo ostro prijeti, te frklje neumne ... Pač pa je hitela k Marnu na večerjo Anamarija Kolenčeva. Tam bo Majhen in tam bo tudi doktor Janko Povoden. ==III.== Pod Uršičevim kozolcem je bila čitalniška veselica. In kaj bi ljudje delali popoldne na taki veselici, ako bi ne bilo igre? Presneto dolgočasno bi jim bilo! A v tem kozolcu je bil postavljen tudi zasilni oder. Tramovje ob strani je bilo pokrito s plahtami, prav tako tudi iz desak zbiti strop, da bi ne zdrkali seneni šopi na glave igralcev in gledalcev. Kaditi ni bilo prepovedano. »V mesto pojdemo na igro,« so dejali okoličani, in popoldne so zdrdrali koleslji in lojtrnice po hrapavi, izvoženi cesti od Svetega Lenarta, iz Šmartna, Zaplane in Št. Andreja proti Podgorici. »Pojdemo na igro!« so dejali tudi Jožeti in Anze svojim ljubicam in tovarišem. {{prelom strani}} Prišli so in napolnili prostore — boljši kmetje v drugem, vsi ostali pa v tretjem redu, kjer se ni sedelo na stolih, ampak na svežih smrekovih deskah, položenih na prazne sodčke od piva. Igrali so »Legijonarje«. Občinstvo na stolih prvega reda (za prvo vrsto si jih je bil odbor izposodil iz sejne dvorane Okrajne hranilnice) je bila podgoriška »elita«. Priljudno se smehljajoče so sedele tu dame in le nekaj gospodov. Večino sedežev pa so imeli že bolj odrasli otroci imenitnih Podgoričanov, ki so tako zastopali svoje očete. Ti so se v ozadju v šatorih za vino ali pivo zabavali s politiziranjem, opravljanjem in s točajkami. Za elitne kroge (razen mlajših članov) je bila udeležba takih predstav le nerodna narodna dolžnost. Za drugi in tretji red in za zastonjkarje zadaj na plankah pa je bila užitek. »Hov!« je vzdihnila mehkočutna kuharica v velikem klobuku in debele solze so ji kapale na rdeča lica, ko je umirala na odru Basajeva ljubica, in Hanza je krepkeje stisnil svojo Ančko k sebi. Le Jože je izjavil, da so vsi skupaj osli, da gredo prostovoljno na vojsko, in da bi že davno ne bilo nobenih vojska več, ako bi se vedno spet ne našli taki otročji gizdalini, ki bi nasedali nekaterim hujskačem in svoji častihlepnosti. Žarel je od jeze in sledil dogodkom na odru z vsem srcem, dasi sovražnim, in si dajal duška z vzkliki, kakor: »Vidiš, vidiš svinjarijo!« in drugimi Zaničljivimi opombami. Debelemu Zoriču iz Zaplan je bil najbolj po volji krojač Jež in zasmejal se je, kakor bi iz puške ustrelil, in se potem še razjezil nad opominom svoje, v samostanu vzgojene hčerke, ki ji je bilo očetovo prostaško vedenje nerodno vpričo gospode tu spredaj. Kaj bi se ne smel smejati, saj je plačal vstopnino. »Če pa komu ni po volji, pa denar nazaj in pojdem!« Ta hvaležna dovzetnost srednjih in zadnjih vrst je vezala igralce nase, da so lahko živeli v svojih besedah in prizorih, sicer bi bili pač otrpnili pred hladno ravnodušnostjo tu spredaj, ki jo je zdaj pa zdaj premotil s prisrčnimi izbruhi ostalega občinstva vezan, navdušen otroški smeh. <center><b>*</b></center> Odmor. Vse je hitelo k »srečolovu«, temu neogibnemu rekvizitu narodnih veselic. V šupi, priključeni k odru, je bila garderoba igralcev. Legijonarji, kmetje, sodniki in njih dame so se prerivali po ozkem prostoru, ta je brskal med kuponi oblek, oni si je nekaj popravljal, tretji je klical režiserja, četrti suflerko, oni je hotel imeti brivca, da mu popravi umetno brado, neka gospodična je vsakega prosila za ogledalo, druga je izpraševala, ali ni videl kdo njene pahljače. Kaj bo rekla »omama«, ki ima to pahljačo še od svojega prvega plesa, če je več ne dobi nazaj. Nikdar več kaj takega! Brivec, ki je imel na povezujem kadi svoje priprave za maskiranje, se je krepčal z vrčkom piva. Ves zmeden je tekal režiser Majhen z odra v garderobo in iz garderobe na oder, kričal, mahal in dajal povelja, kako se imajo postaviti kulise za naslednje dejanje. Na ostankih starega voza so sedeli Franc, Karli ter dijaka Hajne in Branko v družbi učitelja Lebna, ki jim je natakal vina. Vsi so bili legijonarji Kritizirali so doktorja Povodna, slonečega ob vratih šupe, in se pogovarjali s Kolenčevo, ki je danes podajala vlogo Lavre, in z Dolinarjevo, ki je suflirala. »Kar je on danes, bova midva v nekaj letih tudi«, je samozavestno trdil Branko Flerin. »Zaradi tega se mu ni treba tako držati!« »Pa tudi ko bi ne bila,« je odvrnil Leben trdno, »kaj potem? Noben človek na svetu si nima pravice domišljati, da je bogvekaj več od drugega.« »Tako je!« je pritrdil Franc veselo, Branko in Hanjč sta le kimala, Karli pa je od strani opazoval Povodna, s katerim bi se bil silo rad bliže seznanil. »Ženske«, je nadaljeval Leben kolikor mogoče hladno, »so druge vrste ljudje. Njim že samo po sebi strašno imponira čedna figura, pa če je v njej kaj pameti in srca ali ne, a tak lep naslovček povrhu — hu — to je pa že davno dovolj, da se vanj zaljubi.« Karli je vstal in odšel, kakor bi moral še kaj poiskati. Oni so govorili dalje. Drag mu je bil Leben. Njegov dolgi, koščeni obraz z ostrimi očmi, njegova govorica, kratka in kmečko robata, ves človek v svojem mišljenju in nehanju — upornik. Zanj je bil Lojze Leben lik krepostnega človeka, živo nasprotje podgoriških »elitnikov« Bendeta, Verderberja in Gobezdarja, ki se jih je bilo prijelo ime »frakarji« in ki jih je Karli sovražil. To pot ni mogel z njim. Prisiljeno se je z njim. posmehoval Povodnu, in še to je bila laž. Kolebal je v svojem občutju med njim in Povodnom. Lebna je imel rad in Povodna bi tudi imel rad, morda še rajši ko Lebna. Privlačila ga je njegova negovana zunanjost, njegov ozki, vedno nekoliko nasmejani obraz in tisti val prikupjivosti, ki ga je oni izžareval. Vidiš človeka, ne veš, kaj je — morda zveš pozneje —a kljub temu se ne iznebiš občutka, ki si ga imel ob prvem srečanju z njim. Ko se je zbudilo tvoje zanimanje in si ga gledal, še nisi izpregovoril z njim besede, pa se ti je zdelo, da te nagiba k njemu — ali v drugem primeru odbija od njega — nekaj, kar nevidno obdaja in izpolnjuje vso njegovo pojavo, neka zmes strnjene osebne nestrpnosti, ki je tebi na človeku draga ali zoprna. Ali ga zasovražiš, ne da bi mogel natanko reči, zakaj, in ne moreš ostati ravnodušen; tako rad bi mu zabrusil v obraz vse, kar mu gre, dasi prav za prav ne veš, kaj bi mu očital. Jeziš se nanj. »Nič mi ni storil,« porečeš sebi v opravičilo drugim, »a jaz ga ne moreni videti!« Ali pa stojiš pred njim, neroden in zmeden, rad bi govoril z njim, rad bi mu bil bliže od drugih, rad bi mu pokazal, da bi bil vreden njegovega prijateljstva. Stokrat je imel zamišljen pravi pogovor in si izbral zase prikupjive, pametne besede, in Povoden jih je prijazno sprejemal in tovariško ljubeznivo odgovarjal. Ko pa gre zares, stojiš pred človekom, ki je zavit v tuje, visoko dostojanstvo. Ti pa se jeziš nase in ne moreš izdaviti pametne besede iz sebe. Karli je poškilil nazaj k Lebnu. Oglašala se mu je vest tudi zaradi njega. Ali ne izdaja s tem korakom v Povodnovo bližino Lebna, ki onega očividno »ne more«. Prav tedaj sta odšli Dolinarjeva in Kolenčeva, sprijeti pod roko, proti vhodu na oder in pustili Povodna samega. Ta je imel cigareto v rahlo nasmejanih ustih in tipal po žepih za vžigalicami. Karli je naglo pograbil vžigalice brivcu izpred nosa, poskočil k onemu in mu ponudil ognja. »Hvala!« je dejal Povoden. Še pogledal ga ni prav. {{prelom strani}} »Ali še mislite kaj na svoja gimnazijska leta, gospod doktor?« se je nerodno oprijel Karli. Ta pred njim je bil vendar akademik, bivši študent, bivši gimnazijec in on — Karli — je tudi bivši gimnazijec — tu je tista zveza med njima. In toliko da mu ni pričel deklamirati: »Gallia omnis divisa est in partes tres, quarum unam ...« ali pa »Aurea prima sata est aetas, qui vindice nullo, sponte sua, sine lege fidem rectumque colebat ...« »Kako, prosim?« je raztreseno vprašal Povoden. Zamislil se je bil v Anamarijo. Kako da se mu je naenkrat zdelo škoda tega dekleta za Vladka Majlina. Ali je bilo vse zanimanje zanjo le plod podgoriškega dolgočasja? Poldrugo leto ga je že imela Podgorica. Na deklico, ki se je hotel nekoč z njo poročiti, so ga vezale le še rahle, rahle niti — vsiljiva dolžnost zavesti — dane besede — in rahel, hvaležen spomin. Nič več! Podgorica s svojim primarijem doktorjem Sušcem, družba pri Marnu in Vobachu, čitalnica, nekaj knjig in nekaj ponočnih pustolovščin, nekaj poklicne tragike, malomestne senzacije in afere in solnce, vedro, ljubeznivo solnce podgoriške globeli — to je sedanje njegovo življenje. Sedaj pa še Anamarija! Včasih si je tako zelo želel ven iz vsega tega, ven v mesto, v široko, razgibano življenje, sedaj pa — ne še ... ne še proč odtod ... »Menim, da so gimnazijska leta tako lepa v svoji borbi za spoznanjem!« je zaupljivo in s svetlimi očmi pričel Karli vnovič. Povoden ga je osuplo premeril. Aha — da, da — Vobachov Karli -— barabica — falirano študentče — in tako naprej ... Kaj pa hoče? A — tako! — — O jej! »Jaz pa menim,« je ironično poudaril, »da postaja to sčasoma zelo nevažno in nezanimivo!« »Tako? Vam se zdi tako?« Karlija je bilo zelo sram. »Seveda! Taka nezrela študentarija je po navadi zaljubljena, navdušena in od sile cmerava. Hoče, hoče — pa ne ve, kaj! Solzi se in javka — pa ne ve prav, čemu! Pa to ni nič tako pretresljivega! Pozneje — moj dragi — pozneje morda ...« Na odru je zazvonilo. »Oprostite, prosim ...« se je nasmehnil deček prisiljeno. Povoden je pokimal in odšel v šupo. Karli pa se je nalašč naslonil ob vrata — s hrbtom proti vhodu. Sedaj bi ne hotel srečati Lebnovih oči. O, sram te bodi, Karli! je pikala jeza v njem. In užaljenost! Ne važen si in nezanimiv, a se tak siliš ljudem pred nos. Vse tvoje dosedanje življenje, vse tvoje tako imenovane borbe, solze in zmage — niso vredne besede. Kaj bi torej govoril, to se pravi, čvekal! Molči lepo, »špegljaj« se v svoji pritlikavosti, odvadi se zažarevati kakor kmečka devica in počakaj, da postaneš važnejši. Takrat boš morda smel imeti tudi kakšno mnenje. Do tedaj pa poslušaj, kar govore pametni ljudje, in — čakaj! Vrag te vzemi, ti prekleti — »čakaj«! <center><b>*</b></center> Vrata vrtne ograje so zaškrtala. Drobni pesek na poti je škripal pod naglimi koraki. Strgalo za obutev je ostalo neopaženo, zamolklo so udarile hišne duri ob podboj. V sobi je bilo že mračno. Ob oknu je sedela teta Malči. Naočnike si je bila pomaknila na čelo in začudeno gledala svojo prepadlo mlado prijateljico. »Kaj ti je, Anamarija?« Bleda se je dekle sesedla na divan, nekaj časa strmela predse in potem zajokala, krčevito in bolestno. Teta Malči je počakala in celo odšla iz sobe. Lepo počasi je prišla potem nazaj s pecivom in likerjem, Anamarija pa si je prav tedaj otirala objokane oči. Morala se je nasmehniti tetki. Keksi in liker! »Hvala Bogu, da si prišla! Jezila sem se že na vas vse skupaj, ki veseljačite, ko sedim jaz kar naprej sama doma. Ne bi te bila pričakovala. Ako mi Karlija ne užalijo ali brcnejo v nos, bom spet sama, sem si mislila. Prav vesela sem, da si tu!« »In danes me tudi nihče ne spravi več nikamor. Tu pri tebi ostanem. Malči!« »Ali je igre že konec? Kako je bilo?« Anamariji se res ni dalo odgovarjati. »Kaj ti je, dete? Kaj so ti storili?« — O, teta Malči je bila vajena užaljenih src! Taki so kaj radi prihajali, pa če so se sicer tudi redkokdaj prikazali. Za tolažnico si najbolj pripravna, Malči! Vsaj nekaj! »Kaj se res ne misliš vrniti na veselico? Kaj pa je bilo? Kdo te je užalil? Majhen?« »Seveda, on! Ali je še kje na svetu tak surov in neumen človek?« »Aj, a j! To sta se najbrže spet z doktorjem prelepo gledala? Preveč sta se vživela v svoji vlogi!« »Prosim te, Malči — ali misli ta norec, da mora biti ženska res sužnja? Saj sem skoraj vsak dan v njegovi družbi, zaradi ljubega miru si nikogar več ne upam pogledati — ali se res z njegovim najboljšim prijateljem ne smem več pogovarjati in malo nasmejati?« »No, no. malo si se zagledala v doktorja, saj to res ni nič tako slabega in hudega ...« »Nisem se, prosim! A Majhna pustim takoj! Nikdar ne bom več govorila s tem človekom. Nihče na svetu me nima pravice suvati in zmerjati, zmerjati tako prostaško ...!« Zajokala je. »O, ta je pa grobijan! Sedaj mu je prav gotovo že silo žal ...« »Da! In jutri me bo prosil odpuščanja, kleče in joka je. Grozil bo, da se ustreli! Fuj! Ne maram ga več! Ne! Fuj!« »Ali misliš, da je doktor kaj boljši?« »Čemu me vedno dražiš z doktorjem? Boljši? Moški je pač! Pametnejši vsekakor! Tako surov ni in taka šlapa jezava tudi ne!« »Zelo zaljubljen vase in neodkrit. Kako da še ni povedal nikomur, da je zaročen?« »Zaročen? Kaj ti vsega ne zveš! To so si prav gotovo le podgoriške čenče izmislile. Repičke morda?« »Ah, Anamarija ...« Nekaj časa sta obe molčali. »Kar odpusti Vladku, bo najbolje ...« »Ne! Saj vem, da ni vse tako na svetu ... Pa če že mora biti tako, hočem vsaj trdnega človeka, vsaj sled značaja. Vladko pa — oh! — vihrav, omahljiv, vedno bolj omejen in posurovel v tej pijandurski družbi — ne morem ga več imeti rada — ne morem ...« {{prelom strani}} »Verjemi, otrok, da je še dovolj dober človek! Življenje pač ni lepo! Prav gotovo ne! — Vzemi no kekse — in Karli je oni dan pozabil par cigaret tu pri meni. Bog ve kako fine gotovo niso — prav toliko, da se malo pomiriš. Zunaj v salonu jih ima …« Anamariji je ostal drobec peciva nepregriznjen med zobmi. Zaročen? Zastrmela je v steno. Oči so se ji zasolzile ... <center><b>*</b></center> Dvajset dreves za vodo, nekaj grmovja, pet klopi in slabo izpeljana, edina pot kakih štiri sto korakov, temu se pravi v Podgorici — mestni park. V tem parku je bila trda tema. Skoraj ob vsakem koraku je zadel ob korenino. Kje neki ga je čakala? Ob prvi klopi je hotel posvetiti z vžigalico, pa mu jo je nekdo upihnil in siknil: »Izgini!« Prišel je do druge, obstal, nekaj opazil in šel mimo. Sami parčki — povsod parčki! Previdno je stisnil izza zob: »Karli!« se je odzval napol tih odgovor. »Kod hodiš tako dolgo?« Bila je tik poleg njega. »Marija, kako me je bilo strah. Ves čas nekaj šušlja in hodi tod okrog! Marija, če me kdo vidi!« Da, nocoj se je treba posloviti. Gelika odide. Morda je nikdar več ne bo videl. Luna sicer ne sveti in ljubica tudi ne spi — nič zato. Slovo je le romantično in bridko. »Karli! Hitro, hitro — meni se mudi! Kaj poreko naši?« »Ah, Gelika! Sedaj, v uri slovesa, ti hodijo vaši ljudje po glavi! Žal ti je najbrže, da si prišla, Gelika, in jaz — jaz naj ostanem zdaj sam? Poglej mi vendar še enkrat v oči.« »Saj gledam, ko pa je taka tema!« Se je nasmehnila deklica in mu položila roko na ramo. »Ali boš kaj mislil name, Karli?« Poljub. Še dva. Še — — nič več. »Sedaj pa moram res iti! Karli! Zbogom! Dobro se imej! In piši mi — čuješ — mnogo in lepo! No, ne bodi žalosten — ne, ne, ne spremljaj me, če te kdo vidi — adijo, Karli! Marija, če me naši že iščejo dijo!« Sedaj pa gre in leti proč! Kaj je bilo to? Ali je prišel sploh do besede? Ali je imel kaj od tega? Ali je še ostalo kaj v njem od teh poljubov? Pisati, pisati — zmerom le pisati! Ali je bilo to sploh slovo? To naj bi bila ljubezen? — To naj bo tista blažena mladost? — Marija, če me {{razprto|naši}} vidijo! — Prava figa bi ji moralo biti — naj jo pa vidijo! Uf! In Anamarija? Ah, tej sedaj doktor ugaja. Ta naduti, neumni, stokrat prekleti dohtar! O Anamarija — — O Gelika, ti »zorna« deklica! Vedno bliže je prihajal h kozolcu. Godba je zavijala zaljubljene valčke, razsvetljava je imenitno funkcionirala, narodnjaki so se naslajali ob lastnih besedah in drugih dobrotah in vse je bilo veselo. Plesali so, da se je kar kadilo, pili in prepevali — na raznih koncih — vsaka družba po svoje. Tako je tudi prav — čemu pa imamo narodne veselice! Ob vinu je našel tudi Franca. Ta mu je pričel že po drugem pol litru praviti, ne — deklamirati o svojem slovesu z Ančko. O, kako čuvstveno je bilo to slovo! Kaj takega je bilo težko poslušati! Ko je šel po tretji polič, je ostal kar pri šatoru, sedel na planke in se pričel dobrikati gospe Bendetovi, češ da je jasno pomladansko nebo v primeri z njenimi očmi le klavrna sejmarska »plahta«. Drugi dan ni znal natanko povedati, kako je bil prišel domov. Franc, Hanjč in Branko so bili menda tudi poleg. <center><b>*</b></center> Na mizi igralcev je stala »katra« (petlitrska steklenica). Rajko Flerin je bil povedal zdravičko, roke so se iztegovale, da bi trčile s kozarci. »Cenk!« sta trčila kozarca. Roki, ki sta se bili skoraj dotaknili z robom dlani, sta se spet oddalili druga od druge. Majhnova roka je bila velika, koščena in kruta, Povodnova skrbno negovana in bela, a le navidezno mehka. Oči so se zadele — ostro kakor cvenk kozarcev. Oboje so vpraševale. »Varuj se! Ako mi hočeš prevzeti dekleta — je konec prijateljstva. Ubijem te, lopov, če se ne varam. Varuj se!« »Ali že slutiš? No — in? Kaj mi pa hočeš? Ali misliš, da si močnejši? Ali misliš, da se ne bom znal braniti, kali?« »Na zdravje, Vladko!« so izpregovorila usta. »Na zdravje, Janko!« Drugi odhajajo na plesišče. Vprašanje je blizu. »Ali ne boš plesal, Janko?« »Se mi ne dab Odkritosrčen odgovor, a zato nič manj sumljiv. »Meni tudi ne! Z jezil sem se!« Nič odgovora. Bog obvaruj kaj o Anamariji — niti besede! Molk je zgovornejši od besede. Besede te je sram. Ali nekaj moraš vendar povedati! Toliko, da ve! Toliko, da ga malo pičiš. Morda se izda. Saj tudi ne moreš — molčati. Če je še prijatelj, če je poštenjak — o, potem bo še vse dobro! Tudi zameril ne bo! Jasno hočem videti, Janko, prijatelj ... Nasmehnil se je. To ne gre kar tako, hej, ti, Janko ... Povoden si je dal opravka s cigareto. Sedaj pride, kar mora priti — le mirno kri! Samo ne odnehati! Mirno ... »Nagajali ste mi pri igri!« se je nasmehnil. »Veš, nikdar več ne prevzamem režije! Povsod se morajo igralci pokoravati režiserju. Pri nas pa za vsako besedo velika užaljenost. Vlogo mi vrže nazaj in — gre. Gospodična gredo stran! Njej ni treba igrati, če noče! Sredi predstave bi mi ušla. Naj le ima sramoto režiser — surovina!« »Morda pa res preveč hruliš?« »Kdo hruli? Jaz — da hrulim? Koga sem še jaz kdaj nahrulil? Napake bom vendar smel popravljati. Vi pa seveda takoj vsi okrog vsake užaljene princese — oh revica — potolaži se! Prosimo te lepo, ostani — ne hodi stran! Žrtvuj se, sirota uboga — nam na ljubo ne delaj škandala in nas obvaruj blamaže — saj vsi vemo, kakšen človek je ta Vlado — da — seveda — vsaka žaba se vtika v moje privatne zadeve. A meni je dovolj tega. Vsega mi je dovolj! Pojdite k vragu — vsi skupaj!« Zadnje besede je besno zakričal Povodnu v obraz. »Meni pa je dovolj tvojih komedij!« je odvrnil Povoden hladno in vstal izza mize. Občutek poraza v tem slepomišenju okrog jedra je razjaril Majhna še bolj. To in zavest, da je upravičenost njegovega ljubosumja dognana stvar. »Le pojdi!« je zakričal za njim. »Zdaj se poznava! Le pojdi ... k njej!« je še naglo pogoltnil. {{prelom strani}} Povoden ni šel daleč. Dobro je čutil Majhna, ki je šel za njim, njegove poglede v svojem hrbtu, njegove grožnje in namene. Klicali so ga k vinskemu šatoru. Ing. Šani Marn ga je vabil, živahno mahajoč z rokami. Čemu bi ne stopil tja, kjer so bili pri vsem svojem neumnem dostojanstvu in debelosti danes tako razgibani in veseli. Da, da — to je štajersko vince! <center><b>*</b></center> Berta Dolinarjeva je hotela neopaženo izginiti. Najbolje bo tako. Izginiti! Končati, preden bo prepozno. Lebnova žena je baje silno ljubosumna ženska. Sedaj pleše — in on tudi. Doktor Povoden se je drl za njo. Bil je že okajen — ta kozel. Temu je bilo tudi treba uganjati take neumnosti in mešati Anamariji glavo! Odrasel človek bi moral biti vendar že nekoliko resnejši, saj ni več študent! Da — da, čut odgovornosti — tega je treba imeti! Kaj neki Lebnu prihaja na misel? Bala se je njegove žene in se je ogibala. Čutila se je kriva. Že pred letom dni je opažala njegovo prav izredno pozornost proti sebi. Izprva se je čudila, odkod naenkrat to — potem se je nekaj časa jezila, češ, ali se norčuje iz nje, stare, zarjavele in sitne device? Bila je osorna z njim. In sedaj je spet pričel. Petkrat je plesala nocoj z njim. Sedaj pa le naglo domov — pri prihodnjem plesu bodo volile dame! Zašla je v temni »park«. Iskala je pot. Kako nerodno — ta njena grozna kratkovidnost! Za drevesi se je svetlikala luč nad mostom. Nekdo jo je prijel lahno pod roko. Leben! »Tako je prav! Bežati je treba pred nevarnostjo!« »Takoj se vrnite v kozolec. Lojze!« Sopla je naglo. »V kakšen renome me spravljate? Izginite takoj! Takoj!« »Zadeli ste pravi ton, Berta! Mene je res najlaže odpoditi z osornostjo! Sovražim ta vaš glas, če je tako grob, tako neznansko hladno surov! Hvala zanj!« Izginil je v temi! Spotikala se je nad koreninami. Toliko da ni padla. Tiho je zajokala. Moj Bog, kaj hoče ta človek od nje? Kaj pa hoče? Ali se mu blede? Ali se mu ne smilim? To je tista njegova neusmiljena trma — in jaz sem njegova — fiksna ideja — nič drugega — Lojze Leben, oženjen, pameten, v najboljših letih, in jaz — stara učiteljica! Aha — tu je most! <center><b>*</b></center> Nad mostom je svetila obločnica. Svetila je ljudem, ki so hodili tod mimo od veselice domov. Svetila je vsem pijancem, starim in mladim, velecenjenim in necenjenim, revnim in bogatim, tistim, ki so se napili iz jeze ali ljubosumnosti, in tudi tistim, ki so pili zaradi veselja. Svetila je vsem zaljubljencem, srečnim in nesrečnim, zvestim in nezvestim, dobrim in muhastim, združenim in osamljenim. Svetila je vsej častiti gospodi in njih damam, pa tudi običajnim dedcem in babam. Nihče se ni zmenil zanjo, še tisti zadnji ne, ki jim je svetila potrpežljivo do jutrnjega mraka. Potem pa je ugasnila v prvem solnčneni žarku. ==IV.== Mnogo se je že šušljalo po mestu ... A šele predvčerajšnjim se je na društveni deski pred občinsko pisarno pojavil plakat, da bo drevi izredni občni zbor čitalnice. Spored: Likvidacija. Likvidacija čitalnice! V čigavem interesu? Čemu prav za prav? Čitalnica je imela svoj lokal v Uršičevi gostilni. Prostora ni bilo mnogo, nekaj miz s stoli, nekaj časnikov na klinih in dve omari ob steni, v katerih je bila vsa čitalnična knjižnica. V nasprotju z običajno »podgoriško točnostjo« je bila soba že pred napovedano uro polna ljudi. Tudi Karli je stal v svojem kotu ob peči in oprezoval. Zdaj je bil v svojem devetnajstem letu, in kaj je bil? Vobachov Karli. Boljša baraba in pohajač. Vsekakor zelo malo! Odkod toliko ljudi, ki jih še nikdar ni bilo videti na čitalničnih občnih zborih? Vsi Gobezdarjevi in Gobčevi pomočniki in starejši vajenci, vsa Schieberjeva nakupovalna pisarna in celo nekaj njegovih delavcev, vsi podgoriški pisarji in razni sluge, častite dame v polnem številu. Kaj naj to pomeni? Tam sedi upokojeni profesor Našek. zagrenjen in osoren mož, poleg njega stari Šribar, šolski nadzornik Flerin, sodni svetnik Malič, gospod dekan Gomzej, doktor Žnidar, vodja podgoriške in okoliške SLS, in njegova običajna ožja družba. Pri drugi mizi so stikali glave dr. Bende, Verderber, sodni adjunkt dr. Sušeč, Schieber, Kambič, Marn, izkratka: vsa tako imenovana »frakarija«, ki je predstavljala tudi glavo JDS in odbor Sokola. Poleg teh sta bila tudi Majhen in njegov tovariš Megla. Leben je stal s Francem onostran omar. Mnogo članov je manjkalo. »O, ti prekleta nemarnosti je mrmral Leben. »Kako da jih ni?« »Užaljeni so, ker niso bili vabljeni. Kakor jaz ne!« je odvrnil Franc. Tam med Bendetom in Verderberjein se je vrtil debelkast gospod, starejši Žid, nizkega života in živahnih gest. To je bil gospod Moric Schieber, lesni veletrgovec. Govoril je osješko štokavščino. »Ja bum bacnil svakoga vun, ko ne dod je danas ovamo, da glasuje. Nema kod nas takvih popovaca. Popovce bi naši obesili na drveta za hozentregere — odma!« Take in enake je pravil gospod Schieber, ki je imel krasen grad na Kamnu. Pred dobrim letom so ga morali prodati bivši lastniki, zadolženi bratje in sestre pokojnega barona Rottenbacha. {{prelom strani}} In gospodje Gobec, Bende, Verderber, Gobezdar in drugi poslušajo in se uslužno smehljajo — kakor izvolite, milosti ji vi gospod Schieber — le glej jih, Lojze Leben, in se uči pameti! Zdaj prihajajo še Kambič, Sušeč in Šani Marn. »Pričnimo!« pravi gospod Verderber. Razni govorniki so razkladali slavno slovensko čitalniško preteklost raz svojih ramen in nakazovali nova pota. Večina, zlasti mladci, ki so bili danes prvič tu, je hrupno odobravala govoranco sokolskega staroste Bendeta. Da, da! Čitalnice so nepotrebne, postale so nesmiselne in odveč. Torej energičen prelom s preteklostjo in malo zdrave, pametne primesi sentimentalnosti slovesa. »Nova doba zahteva novih ljudi in novih načinov ljudskega prosvetljenja.« »Bravo! Živio!« »Kaj pa kriče ti mladiči?« se je razburjal Leben. »Od kdaj pa so ti člani čitalnice?« »Ali ste vsi za to, da se čitalnica likvidira?« »Seveda! Jasno! Živio! Ne! Kaj? Predrznost! Nesramnost! Mir! {{razprto|Mir}}! Pssst!« Hrupa ni hotelo biti konec. Tako ni šlo. »Kdo je proti? Tako bo bolje.« Dvignjenih rok je bilo precej, toda sešteli so jih le dvanajst. Kako to? »Prosim — niste več člani! Niste plačali članarine!« »Za vraga, saj ni bilo nikogar s polo k nam, da bi jo pobral!« »Je že tako, vsak naj se sam pobriga, kdaj ima plačati članarino.« Leben je bil rdeč kakor kuhan rak. Franc je klel, Vobachov Karli pa se je bridko smehljal. Vrag jih vzemi vse skupaj! Leben je govoril. Očital je odboru zahrbtnost, ugotovil nerodnosti pri sprejemanju novih članov, ki jih je imenoval »glasovalna živina«. To je vzbudilo ogorčen protest, Leben je še huje kričal in zahteval, da se skliče za prihodnji dan nov izredni občni zbor, h kateremu naj se povabijo vsi bivši in sedanji člani. Izglasovano — »ne«! Čitalnica se likvidira, premoženje dobi sokolsko društvo v Podgorici! »Živio Sokol!« »Živi o Orel!« so se drli drugi. A bili so sami olikani in boljši ljudje skupaj, zato se niso stepli in vsa borba se je omejila le na bolj ali manj glasne kritične opazke. Vstal je gospod profesor Našek, čudak in čemeren črnogled. Vsi so bili že kar naprej jezni. »Ali ta stara mora vseh odborovih sej, občnih zborov in javnih predavanj ni mogla ostati doma? Saj ni bil vabljen — pa je prišel in zdaj bo spet po svoji stari navadi prav peklensko drezal, drezal in pikal na vse strani.« Bolan je. Raka ima v grlu. Zato govori tako hreščeče in hripavo. »Doma bi ostal — zgaga!« Našek je še bolj ukrivil svoj sključeni hrbet, tako da je bilo videti redke sive lase na ploščatem temenu. Ko se je izkašljal, je dvignil svoj stari, razorani obraz. Oči so bile motne, brezbrižne. Visoko telo je razjedala bolezen, okrutna, neozdravljiva. Izpregovoril je. Hreščeče in hripavo. »Dragi čitalničarji! Da, čitalničarji po vaši volji le še nekaj minut. Prosim, naj vsak vsaj za teh nekaj minut izkuša opustiti svojo strankarsko zagrizenost in svojo osebno jezo name in naj izkuša — saj pravim, le izkuša — misliti za ped preko običajnega kroga. Saj vas res ne mislim nadlegovati s spomini na preteklost podgoriške čitalnice, ki sem jo pred dvajsetimi leti že rukal in pehal, da ni mogla dremati po mili volji. Poudarjam le eno. Bila je ustanovljena za {{razprto|vse}} Slovence. To dejstvo naj vam daje misliti zdaj, ko jo razdirate! Z njo razdirate rahle vezi, ki so nas družile — liberalce in klerikalce. Čitalnica bi padla — vam vsaj se zdi, da mora pasti, ker baje ni le odveč, ampak ker baje celo ovira napredek naroda. Pa to je vse skupaj le za teh nekaj glav tam, ki same še ne morejo misliti. Čitalnica mora pasti — po vašem — zato, da postane razdor oficielen! Danes se ne moremo videti več, danes se črtimo — se moramo črtiti, če smo zvesti in značajni Sokoli ali Orli — bratski objem in hejslovanska ljubezen prevratne dobe so le mučni spomini! Oblast, gospoda, kajne, to je novo geslo? Ali boj za sokolsko državo ali na drugi strani boj za klerikalno Slovenijo, Bog obvaruj kaj drugega! Le kadar gre za skupni profit kakega velikega podjetja — o, takrat pač kompromis! A čitalnica, kjer bi se lahko sestajali vsi Slovenci, si podali roke in še katero zapeli, ta mora proč! Živel razdor! Živel boj, živele nesramne osebne praske in živela korita, ki jih bo prav gotovo več, čim več bo cepitev! Gospoda, da! Boj za sporazum, kadar gre služiti domovini, je težak! Živio-kričanje je premalo, zmerjanje odpade — treba je presneto trdne, dobre volje, marljivosti in iznajdljivosti. Govoriti je premalo, še misliti je premalo, dobrikanje in hvalisanje tudi odpade — beseda 'delati' je zelo lepa, a v resnici je trda, zelo trda, — še trša pa je beseda 'služiti'. In to so še vedno le — besede, kaj šele njih uresničeni pomen! In čitalnica je bila pač najskromnejši poizkus, ki bi ga smela terjati domovina. Poizkusite, gospoda, poizkusite še enkrat, saj ste ob prevratu vedno nosili na ustih Gregorčičevo geslo: 'Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!'. Bog vas živi vse skupaj — oh da, oprostite gospodje od Sokola, ta pozdrav je za vaša ušesa morda celo žalitev! In jaz ne mislim nikogar žaliti in Gregorčič tega najbrže tudi ni mislil, ampak vas je prav lepo in ljubeznivo pozdravil s skromno prošnjo med vrsticami, ki je dandanes nihče več razumeti noče ali ne more. Poizkusite, kajti sicer ... Saj poznate tisti pregovor o tretjem, ki se smeje, če se prepirata dva. Posvaril sem vas — zdaj pa kakor vam je ljubo.« Našek je sedel. Zapičil je svoj pogled nekam v strop, kakor da noče videti učinka svojih besed. A ta učinek ni mogel biti bog veka j; kajti med prezirljivim smehljanjem, zmigavanjem ramen, kričanjem in krepkimi, visoko donečimi besedami je bila čitalnica pol ure pozneje črtana iz zaznamka podgoriških javnih društev. »Requiescat in pace!« je dejal stari Našek, vzel klobuk in šel. Ukrivljena je bila njegova hrbtenica in koraki so drseli po tlaku. Bilo je temno in Našek se je spotaknil. Saj res — palico je bil pozabil v čitalnici. Ne bo se vrnil tja — jutri bo poslal deklo ponjo. Ne bo se vrnil tja — nikdar več. {{prelom strani}} Tam notri so se prepirali in toliko da se niso stepli. Potem so šele odhajali, drug za drugim, nekateri v skupinah. Bende je bil ogorčen, dr. Žnidar je bil še bolj ogorčen, Leben je bil divji in gospod Schieber je bil še bolj divji, ker je bil na koncu vseh koncev prištorkljal v sobo pijani delavec Jože in se tam izkričal, češ: »Gospod Schieber me bo jutri vrgel iz službe, ker nocoj nisem prišel glasovat. Jaz pa imam že drugo službo, in gospod Schieber me lahko ...« Spravili so ga iz sobe in zunaj so se baje celo tepli. Potem ga je odvlekel policaj Edinec. Vse je bilo ogorčeno. Vsak je bil »sveto« jezenl Vsi so odšli in zadnji so celo pozabili utrniti luč. Soba je bila vsa zadimljena, na tleh so ležali stoli družno z ogorki vžigalic in čiki. Na mizah so stali prazni litri in ob njih kozarci z ostanki. Tam v kotu pa je slonela pozabljena Naškova palica. In to je bilo žalostno. »Ha!« je dejal Žnidar svojim pristašem. »Tile sokoski smrkavci, zdaj so se polakomnili čitalničnega premoženja. Naj ga imajo! Mi pa ostanemo, kakor smo bili, in videli bomo, kdo bo imel zadnjo besedo!« »Zmagali smo! « je dejal Bende pri Marnu. »Zdaj pa v boj! Zdaj bo videla ta klerikalna golazen, kaj se pravi biti 'Sokol'!« <center><b>*</b></center> Isto noč je Karli čepel na podstrešju. Ob svitu stare hlevske laterne je brskal po knjigah in papirjih. Našel jih je bil v stari skrinji, iz katere si je hotel vzeti svoj kovčeg. Nikdar jih ni iskal. Saj tudi ni vedel zanje, in oni dan, ko je skril kovčeg v skrinjo, se mu je preveč mudilo, da bi se mogel zmeniti zanje. To so bile šolske knjige njegovega brata Egona, ki se je bil med vojno ustrelil v Leobnu. Njemu je bilo tedaj dvanajst let. Brat Egon je bil pesnik in se je ustrelil baje zaradi neke ljubezni. Ustrelil — samo pomislite — ustrelil se je bil. Sam si je bil vzel življenje — tako — od danes na jutri. Ob tri četrt na šest je še živel, se gibal, gledal, ob šestih je bil — mrtev. Zaradi ljubezni! Tu se odpira Karliju nekaj velikega, nerazumljivega, nepojmljivega, kar je viselo nad njim prva leta po bratovi smrti kakor črn strah. Sedaj je le še iskal, krčevita iskal sled, po kateri bi našel pravo pot do bratovega zadnjega izdihljaja. Tetka ni hotela nič povedati. Ona je že vedela. Po nekih listih so bile natisnjene njegove pesmi. Toda Karli, ki jih je nekdaj čital, ni mogel verjeti tistim besedam. Tu so samo šolske knjige, počečkane in cunjaste, saj sta jih imela tudi Franči in Leo, bodoča gospodarja Vobachove baharije. Naj jima bo! Karliju je dovolj vsega. Njega ne bodo videli več. »Brat Egon — daj mi vsaj eno znamenje, kako je bilo s teboj! Gotovo so tudi tebe tako sekirali. Brat Egon, saj me nisi imel rad, pravo figo si se zmenil zame, smrkavec je bila tebi edina beseda zame. Šel si mimo mene, preko mene — nič toplega ni bilo med nama. Niti med nama, niti med menoj in onima dvema, niti med onima dvema in teboj. Mi nismo bratje. Mi se nimamo radi, in jaz tudi tebe nisem imel rad, ker me nisi maral, ker se nisi zmenil zame in ker si mi bil tuj. Žalil si me kakor vsi naši. A danes pojdem iz očetove hiše, brez slovesa in brez dobre misli. Za vedno pojdem, Egon, poslovil sem se samo od tebe. Še od tetke ne, od ljube tete ...« V očeh se mu je zasvetila mokrota. Jokal je nad veliko krivico, ki se mu godi. Doma, eh, tu doma so sploh sami okrutni — osli. Vedno mu očitajo, da ni za nič. Očitajo — očitajo! Mama se jezi in tarna, oče ga sploh sovraži, brata ga ne pogledata in nikdar ne vzameta s seboj na zabave. In drugi? Zabavljal je jav-no na Sokola in zaradi »bratstva« — oni dan pa so ga odpodili ... Vsi mislijo le slabo o njem. Ali ga ni tudi Anamarija, njegova najbolj stalna »ljubezen«, nekako tuje pogledala, da je zardel. Da — ona je zavedna Sokolica. Zaveden! Zaveden! Pa bodi, če moreš! Če so pa drugi taki! On gotovo ni kriv! On prav gotovo ne! Oh, kako rad bi bil on zaveden Sokol, odločen in delaven, in Orjunaš s kapo, navdušen in zanesljiv, ako bi ravnali z njim vsaj tako, kakor z onim gospodom Ničeso, ki je bil prišel nedavno iz Ljubljane semkaj in se sedaj tu ščeperi. Saj govore o vsaki priložnosti toliko o lepih idejah. Ideje so že lepe, a kako se njih podgoriški zastopniki po njih ravnajo? »Gospod Ničesa se sme ščeperiti vpričo njih, jaz pa naj bi bil pasje ponižen kuže. Podrepnik! Brez svoje besede. Jaz pa hočem imeti pravico do svoje besede. Hočem! Saj me je bilo res malo sram, da sem šel s Francem na klerikalno veselico in tam zabavljal na njihovo 'bratstvo'. Takoj so me zapekle lastne besede, brž ko so bile izgovorjene. A pekle so me tudi poprej, tako dolgo, dokler jih nisem izbleknil. Morda naj bi bil sam zase zadovoljen s Francevim prijateljstvom in naj bi nič ne sili med one. Silil, sili! — saj ne morem živeti kar tako v božji dan, miren in sam zase, jaz moram siliti, prav siliti med mnoge različne ljudi. Franci in Leo imata denar, povsod se podita okrog. In celo tisti, ki ju ne morejo videti, ju pozdravljajo in upoštevajo. Jaz pa nimam nič — ne denarja, ne človeka. Prijatelj Franc, to je še premalo, in dekleta? Do tistih, ki bi njega hotele imeti za fanta, mu ni, take, kakršno bi si on želel, pa ni, take, da bi ob njej ne mogel pomisliti na nobeno drugo. Anamarija — zbogom! Kar vzemi svojega doktorja! Bodi srečna! Jaz pa grem med vragove! Egon se je ustrelil! Jaz pa naj bi se obesil, da bi naši lahko jokali in žalovali kakor za njim in da bi bilo tistim, ki me sedaj prezirajo, nerodno in žal. Jaz pa bi bil mrtev. Čisto mrtev! Zanimalo bi me, kdo bi se jokal ob mojem pogrebu.« Za zdaj je jokal sam, ker je bilo vse tako bridko in ker ni bilo nikjer niti razumevanja niti usmiljenja. Na moč se je smilil sebi, pa se tega ni prav zavedal. {{prelom strani}} Še pred peto jutrnjo uro je bil na državni cesti s težkim kovčegom v roki na potu proti malo bolj oddaljeni železniški postaji. Tudi jokal je, potem preklinjal, delal načrte in grozil v ponosnih, maščevalnih sanjah o svoji vrnitvi. Takrat bo tudi vrnil očetu ukradeni tisočak! Sicer kradeta Franci in Leo kar na debelo! A on — on mu ga vrže na mizo, tedaj, ko se vrne kot gospod doktor! Na cilju je bilo še pol ure časa do vlaka. Časa dovolj za vse uporne, maščevalne, hudobne, cmerave, spokorne, otožne in solnčne misli. Vlak je zapiskal. »Zbogom, Egon brat! Zbogom, Anamarija! Zbogom, Franc, in tudi ti. Lojze Leben! Vi vsi, ki ostanete tam pod hribom! Zbogom tudi vi, grdi starši! Jaz grem v Beograd! V Beograd! Na pot! Na veliko, dolgo pot! Podgorica piši me v uh!« Šele ko se je na ovinku še enkrat ozrl, se je spomnil nanjo. »Tetka Malči, dobra, ljuba — odpusti!« <center><b>*</b></center> Odzvonilo je odmoru ob desetih. V razredih je bil šunder splahnel v brnenje. Učitelji so odhajali iz konferenčne sobe, in kmalu nato je zavladala na hladnem hodniku tišina, ki jo je motila le rahla enakomerna molitev. V četrtem razredu so imeli verouk. Srečala sta se na hodniku, ona je prihajala iz mesta, on pa je šel s svojim katalogom pod pazduho v prvo nadstropje. Po stari navadi se je izkušal delati popolnoma ravnodušnega in je pozdravljal kolikor mogoče malomarno. Pa je le opazil, da mu je prav živahno odkimala. Od strani je videl široko obrobljene, ostre leče njenih naočnikov. Dve leti! O ne — dve leti in pol že traja ta — fiksna ideja, kakor mu je tako lepo tolažilno odpisala nekdaj. »Danes pa imam novico za vas, Lojze!« Prestrašil se je. Veselo prestrašil. Kaj? Kako? Novico? »Novico imate? Zame, gospodična Dolinarjeva?« je vprašal. Stopala sta trdo drug tik drugega po stopnicah navzgor. Nenadoma se je spomnil. Ah — morda so me že premestili. Zvedela je pri nadzorniku in zato je tako vesela. Mora pač biti dobra z menoj še teh nekaj dni! Kajne? Saj je tako? No, bo pa vsaj mir, saj je vseeno. »Ali niste nič radovedni?« Skomignil je z rameni »Vobachov Karli je ušel. Dva dni ga že pogrešajo.« »Karli?« se je zasmejal. Ah, ti ljuba moja duša, kaj ti je danes? Ali se ti morda zdi, da se ti odmikam? Ali pa se ti zdi, da je moje ljubezni konec in da je zdaj že čas za tvoje obljubljeno prijateljstvo? Ali pa? Kaj? Ah, da Karli je pobegnil! Mračno je dejal: »Fant ima prav! Tudi jaz bi pobegnil! Zadnje ostanke svoje korajže bi zbral in pobegnil! Kam pa je ušel?« »Saj ne vedo! Pravijo, da se bo vrnil. In jaz mislim isto. Karli se mi ne zdi taka skala v morju. Kaj? Ali hočeš res pred menoj pobegniti, dragi dečko? Ljubiš me! Kako čudno je to. Tako čudno, da jaz tega dve leti nisem mogla niti hotela verjeti, dragi dečko!« »Fels im Meere?« je mrmral Lojze Leben. »Ali hoče mar spet mene zbadati? Tu je že ta neumni razred. Fizika — akustika! Morda se bo Karli vrnil — jaz bi se najbrže ne!« Prav trdo je treba govoriti, morda vsaj sčasoma zaleže! Ali pa tudi ne — saj je že vse preizkusil na tej ženi, na tej železni ženi. »Vi Karli ja ne marate? Jaz pa ga imam zelo rad! Klanjam se!« »Rajši kakor mene?« je dahnila polglasno. Ustne so se smejale, oči pa, zastrte z debelim steklom, so vpraševale, vpraševale za nebeško blagovest svojega srca. Zgrabil jo je za zapestje. Kaj? Kako? Igrati se ne smeš z menoj, draga moja! Tega pa ne smeš začenjati! Tega ne! »Odpusti!« Ne glej me tako divje! Saj jaz ti nič nečem! Saj te nečem vzeti tvoji ženi. Hvala ti za vso tvojo ljubezen — tako dobro mi je ob njej. Izpustil je njeno roko, se obrnil in odprl vrata. Slišal je še, ko je rekla, stopivši v ravnateljevo pisarno: »Dober dan, gospod ...« »Odpusti! …« Še »dragi« bi bila morala reči! Bi bila morala ... Na tleh so vsi možati sklepi, ti so bili res — možati! In žena? Francka? Ali bo vendarle pogodila? Oh, ona sluti — pri vsej svoji omejenosti ni tako slepa. To je menda vsem ženam skupna last, da zaslutijo nevarnost, da prav natanko začutijo, ako se zatekajo njegove misli, ki že davno niso več njegove, k drugi. Ali ni Francka brhkejša in mnogo zalša od Berte? Berta sploh ni zala! Berta je le ljubljena, edino od njega ljubljena žena … Ko je šla domov, je premišljala, ali naj mu spet piše. Kaj naj mu piše? To, kar mu je že tisočkrat napisala? Da je najbolje, da se ločita za vedno. Saj je vendar že prosil za premeščenje. Ali naj prosi še ona? Saj mora vendar vedeti, da ne more biti nič iz tega, da je to vendar blazno. Tudi to mu je že vse pisala. Saj ji je sam že trdno obetal. Ah, obeti in {{razprto|trdni}} sklepi! Kaj pa pričakuje? Saj ni gorkote v njej! Ni je! To je še vse premalo. Premalo? <center><b>*</b></center> Leopold Krančan je imel vinsko pivnico v Rauberski ulici. Ta pivnica je bila precej umazana, a prav živahna beznica, kjer so se ob vinu in smrdljivem žganju shajali razni ljudje. Mešetarji, ki so prežali na poslovne dobičke, prekupci bukovih drv in drobnice, barantači z napol crknjenimi konji, prodajalci in kupci, večinoma kmetje, bolj ali manj zapiti, ki so rajši hodili semkaj kakor v gostilno, ker je bilo vino cenejše in Polda Krančan vljudnejši in bolj domač od običajnih natakaric, ki znajo biti domače le z boljšimi gosti. Polda Krančan je bil, mimogrede povedano, tudi velik falot in zakotni pisar. Svojo tretjo ženo je spravil srečno v grob, zdaj se je že bahal, da mu gledajo spet tisočaki skozi okno v bajto, to se pravi, da se mu ponuja petična nevesta. Mladi Jože Hovnik je stal ob vratih in se jezil. On se že ne dotakne pijače v tem umazanem brlogu, iz teh nemarnih kozarcev, v družbi teh barab in klatežev. A tam ob točilnici je slonel njegov oča, pijan kakor mavra. Dva dni ga že ni bilo domov in nocoj ga je prišel Jože sem iskat in res ga je tu dobil pri barantiji. Bog ve, kod je prenočeval. Doma pa kovačnica, njive in gospodarstvo. Mati se križa in joče, Jože pa podkava konje, vozove in kolesa pa še v hlevu in na njivi mora pomagati. Stari pa — hej, le da je kakšen dinar za žganje! Denar za davke je treba skrivaj izprositi od strank. Kako nerodno je Jožetu, kar sram ga je, kamor se prikaže. {{prelom strani}} »Banka vam posodi, Hovnik! Posodi, kolikor boste hoteli! Kaj bi ta stari Šribar v hranilnici! Ta ni za kupčijo! A banka je prav zaradi kupčije tu, ta vam posodi na menico ali pa na posestvo. Sicer bi pa vi kaj lahko dobili poroke!« Tako je prigovarjal »Šmirkorl«, znan mešetar zelo zavaljene in špehaste zunanjosti. »Vrag naj vam posodi!« je vzrojil Jože in obenem naglo odskočil od vrat, skozi katera je pravkar vstopal krivogledi Franc od sv. Lenarta. »Kaj pa je, možje? Kaj pa se mladi kovaček tako dere in cepi?« je vprašal krivogled. »Molči! Tebi to nič mar!« je bevsnil Jože. »Jožek. Jožek, le tiho bodi! Ti se še nimaš vtikati v besede, dokler imajo še oče svojo glavo pri hiši!« je modro poučeval krčmar Polda Krančan. »Tako je, tiho bodi, smrkavec! Kajpak!« se je oglasil stari Hovnik. Jaz sem še gospodar! Kajpak!« »Pojdite domov, oče!« je prosil sin trdo. Ali ne pojdeš domov, zgaga ti očetovska! Ti si gospodar za svoje poželjivo grlo, gospodar svojih zapravljenih dni in naše majave revščine. Kuratorja ti je treba, sicer bomo berači. Misel, tolikokrat ukročena, se je razrasla v gorkem gnevu in Jože se je že videl na sodniji pred gospodom svetnikom, ki bo poslušal njegove prošnje za ohranitev doma. Nehote je spet posluhnil. Polda je govoril: ... seveda! Pipuš te bo vesel! Kajne, Pipuš? Prodano bo itak. In bolje je, če kupi domač človek, ki ga ne bo gonil od hiše. Za najemnika ostane tam in dobro vam bo obdelal zemljo, saj jo pozna. Vam bo pa tudi prav, da ne bo treba oddajati tujcu, ko sami ne zmorete obojega s svojim opraviti. Od rok vam pa tudi ni tako, da bi ne mogli pogledat tja, kadar bi se vam zahotelo! Vam pa banka prav gotovo zaupa!« Kmet Pipuš, tisti, ki mu je grozil polom, je stal ravnodušen poleg »Šmirkorla« in kimal, a tako, kakor da gre za nekaj povsem tujega. Krivogledi Franc je butal svojega soseda, mešetarja Naca, češ: »Prigovarjaj!« Drugi so srkali žganje Hovniku na zdravje in pritrjevali Poldi. Kaj naj bi tudi govorili drugače? Živeti moramo vsi, in oni žive pač od mešetarskega posla. Pipuš bo sicer ob posestvo, a tudi on in njegova družina bo že kako živela. Tudi Hovnik si bo nakopal pravega vraga na glavo, ki se ga bo le težko rešil ali pa sploh ne. Nekam se bo že obrnilo, kam — to prav gotovo ni njihova skrb. Živeti moramo vsi! Kako, to je vsakega poedinca lastna briga. Vsak glej zase! Zdaj je »Šmirkorl« zastavil vplivno moč svoje besede: »Če vam je pa nerodno, da bi od Pipuša kupili na lastno ime, bo pa Polda na svoje ime vzel, namreč le denar iz banke, in kupil za vas. Vi boste samo podpisali za poroka, grunt bo vaš in se tudi kar od Poldovega na vaše ime prepiše.« »Ha — a, kako zdaj misliš? Na, na, jaz se ne dam opetnajstiti, jaz že ne! Na — na! Na — na!« se je branil stari Hovnik. Toliko različnega govorjenja mu je bilo koj sumljivo in vse skrbno Krančanovo prigovarjanje je splahnelo in še s Korlovimi besedami stopnjevalo zmedo njegovih omeglenih možganov. Ker zdaj ni mogel več razumeti, kaj hočejo prav za prav od njega, je sklepal, da nameravajo njega, ki se je zdel sam sebi vsaj desetkrat modrejši od vseh skupaj, oplahtati. »He, ne boste me, o, ne!« »Oče, pojdiva domov!« se je oglasil Jože. Bil je vesel, da ni poprej planil na k orla. Menda jim stari ne bo izlepa več nasedel ... Ko ga je vlekel po klancu navzgor proti domu, se ni mogel iznebiti pregrešnega premišljanja, ali bi mu dobri Bog zelo zameril misel, da bi bilo bolje, ako bi očeta ne bilo več med živimi ... Bog, če je takšno mišljenje greh, vzemi mene — če pa ni, Te prosim, ukreni tako, da bo bolje zame, za nas in zanj — saj mu ne želim smrti, o Bog nas varuj in nam v greh ne jemlji — saj nas vidiš in veš za nas, ukreni torej tako, da bo prav — o usmili se nas, Oče! »Kaj se vtikaš v moje reči, teslo zarobljeno!« Tako in še lepše je zmerjal Polda »Šmirkorla«. Sprla sta se. »Šmirkorl« je šel in zabil vrata za seboj, ker ni imel tu mnogo besede. Krančan mu je bil tudi upnik. Ostali so gledali za njim, rekli niso nič — kaj bi govorili! Govoriti je treba zase, in sedaj je čas za to. »Ali daš za frakelj?« je vprašal Pipuš navidezno malomarno. »Ne morem!« se je branil Polda in z velikim zamahom prekrižal roke na prsih. Pipuš je nekaj časa gledal po drugih, potem je še nekaj zamrmral in šel. Morda domov — morda drugam. Drugi so ostali. Nove kupčije se obetajo. Krančan je sicer falot, a dandanes je treba pač paziti. Poštenih ljudi in poštenih kupčij ni na izbiro. Poštenje se je že davno obesilo. Kdo mu je spletel vrv? Mi že ne! Mi hočemo le živeti! <center><b>*</b></center> Doktor Bende je za trenotek posluhnil ob vratih svoje pisarne. Potem je pritisnil na kljuko in vstopil. »Ali so šli?« je vprašal strogo. Solicitator Babšek je pokimal. Napravil je bil pogodbo po naročilu gospoda šefa, ki se je potem kar na lepem izmuznil. Mudilo se mu je na sodnijo. Na sodnijo! Lep izgovor, najlepši izgovor! Seveda — stari Hovnik je bil pijan in Pipuševa žena se je jokala in rotila, sploh pa — vsa stvar ni čisto tako ... Takih klientov kakor Krančana, Karla Skoka, debelega Jovana Glušiča in mešetarja Ignaca Pokršniku se je treba bolj bati ko veseliti ... Da, ko bi prav take zadeve ne prinašale najzanesljivejših »metuljčkov« in »jurjev«! Ivan Babšek je bil že utrujen odvetniški pisar. Mladi pomožni pisarček Mirko je še plaho lovil njegov pogled s svojimi velikimi, temnimi očmi, kadar je bilo treba lagati. Vsemu se bo sčasoma privadil. Skrivaj se bo morda hotel repenčiti, češ: »Jaz sem sicer reven, a pošteno si hočem služiti svoj kruh!« Pijan bo morda zbadal in zabavljal, a drugo jutro bo plaho in ponižno krivil svoj mladi hrbet, molčal ali pa celo hvalil, kakor se spodobi vsem, ki jedo — gospodarjev kruh. {{prelom strani}} »Gospod šef, komu pa naj zaračunim stroške?« je vprašal Babšek uradno. Odvetnik se je zdrznil. Zagledal se je bil na cesto, kjer je stala gruča ljudi pred Vobachovo gostilno. »Šmirkorl«, Jovan, škilavi Franc in Nac. Tudi Krančan, pražnje opravljen, je menda ošteval Pipuša, žena ju je vsa objokana poslušala, in stari pijani Hovnik se je prezibaval sem in tja. »Hovniku seveda!« Obrnil se je. »Krančan? Saj veste, kako je s tem patronom! Ampak oni bo še najbolj zanesljiv. Saj je tudi podpisal, kajne?« »Seveda, gospod šef!« Odvetnik je spet stopil k oknu. V gostilno gredo. Danes pa kar k Vobachu! Pipuš se še nekaj obotavlja, žena vpije vanj. Zdaj se dedec obrne in gre za drugimi k Vobachu. Žena je ostala sama na cesti. Sloka, grda in objokana— kakor kakšna stara pozabljena marela! Menda bo sama odšla domov. Domov? Vzdihnil je, skomignil z ramenom in se obrnil od okna. Kaj more navsezadnje on za to! Poiskal si jo cigareto iz doze in se med prižiganjem za trenotek zagledal v solicitatorjevo plešasto teme, iz katerega je štrlelo nekaj bornih kocin, potem se je usedel in potegnil k sebi izvirni sestavek podpisane kupne pogodbe Pipuš-Krančan. Dobro jo je napravil Babšek. Vse v najlepšem redu! Treba se bo pogovoriti še z Vilkom. Tudi ta je lahko vesel. »Mirko, stopite dol v banko in izročite gospodu ravnatelju moj pozdrav pa mu recite, da bi mi bilo zelo prijetno, ko bi mogel on sam priti še danes k meni na kratek, a važen pogovor.« Mladi Mirko se je priklonil, stresel bujno grivo in šel. Bil je še zelo mlad. Bančni ravnatelj je popoldne prišel, to se pravi, da je prisopihal mogočen in važen, celo nekako razburjen. Nad tolstim licem, ki je še bolj poudarjalo obilnost telesa, so se zvijali od čela preko temena do tilnika drobni lični kodri. Govoril je hitro in imel vedno mnogo povedati; kajti poleg poslovnih skrbi se je zanimal za vsako, tudi najmanjšo podgoriško dogodivščino. Vilko Verderber ali »der Herr Bankdirektor« je bil ustanovitelj podgoriške »elite«, ki so jo nekateri zavistneži klicali za »frakarijo«. Danes sta bila oba zadovoljna. Zadeva Pipuš je krenila na boljše. »Ej, bo že, bo že ... Poslovanje narašča, denarja sicer ni več toliko, kakor v prvih poprevratnih dneh, Gobezdar, baje tudi že Gobec, se vknjižujeta na kmečka posestva za lepe vsote, obrestna mera iztoženih dolgov niha med 24% do 28 % — no, pa bo že, bo že ...« »Kaj pa je sicer se novega?« »Oh, novega dovolj. Smrkavci so kljuke namazali, kljuke vseh hišnih vrat. pri tebi niso, doktore? O, pri meni pač in povsod drugje, s kolomazom, pomisli! Storili so to baje 'frakariji' — to smo mi — na jezo in kljubovanje. Ne — Vobachovega pa ni bilo med njimi, ta je baje že prejšnji teden pobegnil. Politika! Da, moje mnenje je to, da naš Pribac nikdar ne dela premalo, farji so na umiku, to je enkrat ena! Toda čemu nam Pivko ne nosi boljših vesti iz Beograda? Radiča pa naj vrag pocitra, tega komedijantarja hrovaškega ... Naši socialisti ne bodo hudiču izdrli repa, nič se ne bojte, komunisti pa še manj! Pri zadnjih državnozborskih volitvah, saj se še spominjaš, doktore, so imeli eno samo kroglico v svoji skrinji! Le to je preneumno, da ga je naša Orjuna tako pokidala — to so se nam smejali klerikalci, te mrhe črne! A Podgorica je napredna, strogo napredna, kaj bo Žnidar s tisto svojo peščico? ... Mi smo gospodarij položaja!« Pol ure pred peto popoldne je prišla še gospa Bendetova. Šla je naravnost v moževo konferenčno sobico — to je znak, da je prišla spet po denar. »Čemu?« »Oh, Gobezdarjeva ima že davno kožuhovinasto jopo — seal — Gobčeva jo tudi dobi, celo Pahernikova, apotekarjeva, in tista skopuška Žnidarjeva, ki je grda in stara, imata nov plašč, ves iz astrahana, iz pravega astrahana, prosim, da o Schieberjevi sploh ne govorim. Kaj pa imam jaz? Same imitacije — sehabige Imitationen, bitt schon ... ja!« »Koliko?« »Najmanj pet tisoč dinarjev moram imeti!« »Za božjo voljo! Pet 'jurjev' je težko zaslužiti!« »Ah kaj,! Vedno je polno ljudi v pisarni, in ti sam tožiš, koliko dela imaš. Drugi pa pravijo, da imaš najboljšo klientelo. Pa niti avta nimamo!« Doktor Bende je grdo pogledal krog ogla. Vrata so sicer zaprta, a kaj ko bi Mirko slišal! Pridušeno je siknil: »Za zdaj imamo vilo, krasno urejeno, in troje otrok v šolah. Popravila, gostije, otroci — to stane, draga moja. Prosim te, uvidi vsaj to!« Gospa je ujela soprogov srepi pogled. Strupeno je odvrnila: »Kaj? Tudi Gobezdar ima vilo, povrhu pa še lepo hišo, sina na Dunaju in hčer v Ljubljani, a kljub temu dobe še nov avto, krasen Chevrolet, ker se gospa Mila kratkomalo neče več kazati v starem Renaultu, pravi, da je stara koreta za na gnoj, a mi...? Ha!« Kaj bi odgovarjal na taka očitanja? Čemu bi se spet prepiral? Saj nobena beseda ne zaleže! Presnete babnice! Odprl je predal in vzel čekovno knjižico. In medtem ko je pisal, mu je gospa Rozi gostobesedno pravila, da imajo Schieberjevi krasen nov Wanderer! »Limuzino, pomisli, stari Fiat pa bodo podarili Verderberju. Mar ti Vilko še ni nič povedal?« »Ne! Meni ni nič pravil!« je odvrnil trdo in vprašal, ne da bi ji pogledal v oči: »Ali naj pošljem Mirka po denar? Ali pojdeš sama?« »O ne, ne, hvala lepa, pojdem sama.« Potem še običajne prazne nežnosti v zahvalo, in šla je. Denar, denar, denar! V petih dneh je spet prvi v mesecu! Fej! In ta prekleta Lesna zadruga d. d. — vrag naj jo vzame! Doslej še ni izkazala besede vrednega profita. Vilko pa še prigovarja, da bi pristopil k Schieberju — Moric Schieber i brača, lesna nakupovalnica v Podgorici. Lesna trgovina — najboljša trgovina, a človek mora biti previden. Denar služiti je težko! Pa naj mu še kdo očita umazano klientelo — Krančane, »Šmirkorle« in take. »Žnidar jih takoj prevzame, sprejme jih z bratskim objemom, ker so dobri klienti. Faloti? Morda. A v moji pisarni se ne gode falotarije ...« Živeti pa moramo vsi ... Denar, avto, vila, žena, otroci — Lesna zadruga d. d., pisarna, in zdaj še Moric Schieber i brača. Kaj pa on sam, on, človek? »Oderuh!« je siknil mladi Mirko v uporni misli. »Sedaj sem mu natipkal tri strani šablone, običajen rubežni predlog. Dedec zasluži ob tem 1000 dinarjev — jaz pa imam za ves mesec 600 dinarjev plače.« {{prelom strani}} Naglo se je potuhnil, toda solicitatorjcv grdi pogled ni veljal njemu, ampak uri na steni, ki je kljub njegovemu obupno praznemu želodcu kazala šele deset minut pred peto. Uradne ure pa se vlečejo vsak dan do šestih. <center><b>*</b></center> Hajna, Branko, Franc in Mirko so stali tisti večer na mestnem trgu. Franc bo namreč moral te dni odriniti k vojakom. Karli je bil tudi odrinil — brez slovesa. »Da ta vrag nikomur ni zinil besede!« se je jezil Franc. »Vsaj meni bi bil lahko zaupal ...« Franc je bil razočaran. Klepetavi Karli, ki je nosil vse svoje životarjenje na dlani pred vsem svetom, se je mogel toliko brzdati, se tako zapreti vase celo pred svojimi najboljšim prijateljem? Ali je bil ta Karli še njegov? Franc si je hotel dopovedati, da ju ne veže prav nič več s tem človekom. Z ogorčenim zamahom ga je odrival od sebe, ker ga je bil ranil, ker ga je bil prevaril. Tak butec, tak bedak, taka baraba grda. Ali ga je res popolnoma pozabil, ta Karli? Hajna in Branko sta rezonirala nkaj o zapostavljeni mladini, Mirko se je dušal in govoril v Franca. »Boj frakariji! To bodi naše geslo!« A Rajko Flerin se {{redakcija|j|je}} spet izprehajal v mestnem parku z Gobezdarjevo Slavko. Imel je »šimi«-čevlje in glace-rokavice, in to je vzbujalo v njegovih bivših tovariših jezo, ki si je nadevala obliko hladnega prezira. <center><b>*</b></center> Počasi je prilezla luna izza Pohorja in osvetila šilasti cerkveni zvonik nad podgoriškimi strehami. Teta Malči ni mogla zaspati. Pod odejo je sključila betežno telo in pritiskala lice na hladno platno blazine. Sedaj se ni utegnila baviti z Anamarijo Kolenčevo in njeno izpremembo. Vso brigo ji je zajela misel na nečaka Karlija. Nesrečni Vobachi! V krvi jim je nesrečna sla, obup in beg pred samim seboj. Egon, najstarejši, in Karli, najmlajši. Egon mrtev, Karli kot potepuh in capin Bog ve kod. Že trikrat se je bila teta Malči oblekla in spet slekla v tem tednu. Kaj bi hodila gori k Vobachu! Kaj bi dejal on, njen brat, in kaj bi poslušala njo, svakinjo, ki svojih lastnih otrok ne moreta ljubiti. Morda se jočeta in kesata, kakor sta se za Egonom, a kaj je to, če si ne moreta pomagati. Leo in Franci sta zanju — a Egon in Karli, kako sta se mogla ta dva sploh zaroditi v tej familiji. Rod Vobachov je rod poštenih, trdnih meščanov — odkod ti uporniki? Ali pa? ... Kateri so potem pravi Vobachi. Ti ali oni? In jaz? <center><b>*</b></center> »No, no — hopsa ...« Vsa Korenova gostilniška soba se je zazibala okrog njega v strmih, pokončnih vijugah, nikakor se ni mogel oprijeti ob steno, roke so mu zdrknile kakor ohlapne cunje, in gospod Vlado Majhen je lopnil po tleh. »Vraga, ali ne prene-ne-sem več uši-ši-vih pet poličev? Jadrno se je pobiral, pekla ga je bolečina na temenu, s katerim je bil padajoč zadel ob steno. Koren ga je vzdigoval in ni razumel, kaj mrmra vinjeni gospod učitelj. Morda bi se še razjezil. »K vragu ti, Koren, in tvoje vino, tvoje noro vino, Bog zna, kaj si mi dal piti... Ah, pojdite k vragu vsi skupaj... In vi, gospod Koren, ki me še pobrati ne morete, ste velik osel, da veste. Jaz pa — o jaz pa imam svojo šolo in kup dolgov. Moj ljubi, dragi Janko, ti moj prijatelj, pa 'svatuješ' moje nekdanje dekle. Meni si kradel, mrha! Jaz pa sem pijan, in to je res grdo, da pijeml kakor krava in se valjam po tleh. Pa druge reči so še grše, stokrat grše — fuj! Pa le pojdite k vragu! On vas že čaka ... moj ljubi Jaka!« je izkušal še popevati. Težko ga je spravil mladi Koren po klancu navzdol. V mali domači sobici je javsnilo dekle in sklenilo roke, kakor bi hotelo moliti k Bogu: »Ajme — ah, ne, ne, Janko, to je greh — greh ...« Moški pa je odgovoril zelo obzirno in zelo, zelo ljubeznivo: »To ni greh, ljubica, to je ljubezen.« In roke, sklenjene poprej k molitvi, so se razklenile v objem. <center><b>*</b></center> Spali so ... Otroci so spali in služkinje in starci in vsi, ki so sami s seboj. Zadnji ponočjaki, kvartopirci in lumpi so bili že davno doma. Drugi morda niso še vsi spali, morda so premišljali, se vdajali in jemali, mora ljubili, morda sovražili, se morda borili in morda je nekdo nekje umiral ... Morda je Pipuševa žena krčila k Bogu svoje žuIjave roke v vroči, obupni prošnjim... Kaj je delal zdaj Lojze Leben? Najbrže je bil že davno odložil Marxov manifest in legel v zakonsko postelj. In Berta Dolinarjeva? Ali je bila vrgla knjigo o Foersterjevih vzgojnih naukih po tleh in s solzami jeze in sramu v očeh hrepenela za Lojzetom? Visoko nad Pohorjem je luna polzela preko neba in šiljasti podgoriški zvonik je vladajoče držal svojo dolgo senco na mestnih strehah. {{prelom strani}} ==V.== Starega Hovnika je zadela kap. Zjutraj so ga našli mrtvega na peči v izbi. Mati je težko zajokala, sin ni izpregovoril. Mrliča so počedili, oblekli in položili na mrtvaški oder. V kamro. Drugi dan je prišel od svetega Martina Miha Bolker, ki je bil od gosposke določen in zaprisežen za mrliškega oglednika v podgoriški okolici. In ta dedec je trdil, da stari še ni mrtev, češ da je še gorak in mehak. Zato je bilo treba zdravniškega pregleda, in še tisti popoldan je prišel gori uradni zdravnik dr. Janko Povoden. Stari Hovnik ni bil več niti gorak niti mehak, a v kamri je bilo vroče od velike krušne peči, ki so jo kurili v izbi. Čutil se je pač mrliški duh, najboljši dokaz smrti. »Ali boste pili mošt? V izbo bi stopili, jih prosim, gospod dohtar!« ga je poprosil Jože ob vratih. Pa pristavil: »Pa bi mi še hoteli povedati, koliko smo jim dolžni za mu j o in pot!« Mladi je bil videti umit in skrben človek. Janko je vstopil. V izbi je dišalo po svežem pšeničnem kruhu. Pet velikih kolače v se je hladilo na klopeh okrog peči. Za sedmino! Pri mizi sta sedela dva soseda, ki sta se umaknila v kot, ko sta zagledala prišleca. Janko si je prav zaželel požirek pijače. Kozarec, ki mu ga je bil prinesel Jože, je bil čist in okus sicer tako trpkega hruševca zelo rezen in svež. Tudi kos novopečenega kruha mu je slastno teknil. Dedca v kotu se nista zganila, dasi ju Jože ni pridrževal. Radovedno sta čakala, kaj bo. Janko je takoj opazil na polici knjige, Mohorjeve in še neke druge, »Umnega sadjarja« in »Čebelarja«, nad mizo pa »božji kot« s svetimi Duhom v golobji podobi iz papirja in pratiko zvezdogledov, pritrjeno z vrvco na steno. Jože ga je menda poznal. Prijazno sta se pomenila o vsem, kar je bilo treba, in Jože je še odšel iz sobe po denar. Menda ni bilo preveč pet kovačev, hiša je bila videti imovita. V sobi je bilo po Jožetovem odhodu vse tiho. Janko je popil še kozarec mošta, potem pa se je obrnil k onima dvema. Menda bi ga le rada ogovorila, pa se nista upala ali pa nista vedela začeti. A on je hotel biti prijazen. »Dober je ta mošt!« je dejal. »Hm,« je pritegnil sosed Matajec, »hm, dober je že. Rajnki ga je še pripravil, rad ga je pil.« »Preveč rad!« je potrdil drugi. »Jože bo imel težko življenje.« »Tako?« Janka sicer ni zanimalo, a hotel je biti vljuden s kmeti, z narodom. »Ali je zadolžen?« »Hm,« je zategnil Matajec, a sosed ga je dregnil pod mizo. Janko pa se je resno zagnal: »Ni čuda! Za kmeta je seveda danes ta dan težko. Prodajati mora poceni, kupovati drago. Davki, bremena, vse ga tišči, tu bi se morala zganiti država in pomagati!« Besede so kapljale v prazno. Janko je sami čutil, da ne najde njegovo prazno govorjenje odmeva, in bilo mu je nerodno. Kmeta sta molčala. Kaj bi jima pravil tak gospod! Sicer pa je bil rajnki Hovnik velik pijanček ... a kako je danes ta dan s kmeti, tega gospod le ne more vedeti. Jože je spremil doktorja čez travnik in doktor je hotel biti sočuten. »Ali vam je hudo za dobrimi očetom?« ga je vprašal. Ogorčenost se je zaiskrila v Jožetovem pogledu, a preden je še izpregovoril, je od strani poškilil na onega. A ta je bil resen župnik pri spovedi. Uporno je stisnil iz sebe: »Ne!« Doktor ga je začuden premeril, potem pa je mahnil neodločno predse. On že ve, zakaj. In Jože je zaupal. Kakor bi se hotel opravičevati. »Glejte, vse bi nam zapravil! Vem, da nam je naprtil neko vražjo sitnobo, a do sedaj še nisem mogel dognati, kaj. Večno je hodil okrog advokatov, se družil z ničvredneži in zapravljal in pil in čvekal. Najrajši je čvekal! Delal pa nič! Mati je že vsa bolna, mora toliko delati na stara leta, sam sem bil vedno v kovačiji, in Bog mi tega v greh ne štej, da nisem žalosten. Jaz pač ne morem biti žalosten, da je umrl, Bog mu daj nebesa, a mi smo se ga rešili. Čemu naj bi zdaj zavijal oči in se delal žalostnega. Jočejo naj se mati za njim — Bog ve, čemu!« Potem; sta se ob križu nad klancem poslovila. Doktor Povoden je šel po klancu navzdol in mislil na Jožeta. Jože je globoko veren človek, in ta, ki se ga je iznebil za vedno, je bil vendar njegov oče. Rešil se ga je. Saj njemu ni bil na poti. Saj mu zapoveduje božja zapoved, da mora spoštovati svojega roditelja. Dom je bil v nevarnosti. Oče ni spoštoval svetosti doma, z lahkim srcem ga je zabarantaval in spravil bi ga bil na kant, zato je bolje, da je odšel sam. Tako nekako je pač mislil Jože. Človek je minljiv, prej ali slej mora itak umreti — zemlja pa je večna in sveta za vse, ki jo zvesto ljubijo. Ali bi se hotel tudi on koga na tak lep način iznebiti? Sušca morda? Ta človek mu greni življenje, stoječ pred njim kakor gora, ki je ni mogoče omajati. Človek, ki mu ne prideš do živega, ki te v svoji oholi samozavesti lahko prezira. Kako rad bi se mu bil približal s svojimi priznanjem, morda celo s spoštovanjem, a on te kratkomalo odrine s prezirom, češ; Kaj je meni treba spoštovanja takih, kakršen si ti! In ti vendar čutiš, da ni vse tako, da se skriva pod tem težkim oklepom: človek, samo človek, reven in omahljiv kakor ti. A ti si onemogel, ne zmoreš sam take maskerade, še manj pa, da bi razkrinkal onega vsaj za minuto. Da! Njega bi se rad iznebil, ker bi se z njimi vred iznebil morda tudi sramotnega občutka lastne nedoraslosti. Morda pa si kdo želi isto za njegovo, Povodnovo osebo. Morda Vladko Majhen! Ta še ni prebolel svojega poraza, in njegove oči, če zastrme v Povodna, so sovražne in polne vročih groženj. {{prelom strani}} In Anamarija? Menda mu je pisala, onemu za slovo, a šele takrat, ko ni bilo več poti nazaj. Priznala sicer ni in skoraj bi se bila resno sporekla. Kako je trdna, ta mala, tako vdana Anamarija, ki že komaj čaka na poroko, da bo njegova in da bo — gospa doktorjeva. Menda je res zelo srečna. In on sam? Srečen? O, da! Zakaj pa ne! Kaj pa mu je sicer življenje še obetalo? Poprej je vedno mislil, da je zakon grob vsakega resnega poleta, sedaj pa misli drugače. Kot moški se bo umiril. Ženo bo imel in otroka, udoben domek in svoj poklic, ki se mu bo šele tedaj lahko ves izročil. Na vsak način bo gledal, da pride drugam, kjer mu ne bo zaviral Sušec volje do dela, kjer je bo lahko sam močno zasidral in rasel v mojstra, ne pa da bi moral kakor ponižen učenček in kimovec stati ob strani. Ljubezen? Ljubezen je velika uganka, ki je doslej še nihče ni rešil, dekle pa, ki te ni le razvnelo, ampak ki ti je kot ljubica žrtvovala svoje ponosno deklištvo in z njim več kakor pol svojega bitja in življenja, ti bo dom in zavetje. In on? Saj je tudi on zaradi nje pozabil vse druge, zaradi nje bo izgubil svojo samsko prostost. Take misli je predel Janko, in zdele so se mu popolnoma v redu. Saj si vendar ni imel ni očitati. Kaj bi tisto, da je imel on poprej svojo Slavico, ona pa Majhna. Slavica in Majhen sta bila pa preslaba, da bi mogla držati, kar je bilo navidezno njuno. Postala sta ovira, in ovire se nazadnje bolj ali manj težko odpravijo. Prišel je na cesto in pogledal na uro. Pet minut je še do štirih. Počakal bo Anamarijo pred meščansko šolo. To ga bo vesela! In sami je bil vesel, kakor darovalec, ki daruje zato, da se bo obdarovanec daru veselil in da mu bo znal biti za to hvaležen. Izprehajal se je na belemi pesku in gledal, kako se taja sneg na Pohorskih rebrih. <center><b>*</b></center> Čez nekaj dni je bila v Vobachovi veliki dvorani elitna maškerada. Dvorana je bila okrašena po Verderberjevem okusu, tla so bila lepo odrgnjena s stearinom. Pisani trakovi so zastirali luči, in za godbo, to je za podgoriški salonski orkester, je bil postavljen oder. Kapelnik Majhen bo dirigiral poskočne foxe, podrsavajoče, mehke valčke in zdihujoče poltene tange, ki bedo nekaterim silo po godu, marsikomu vzrok za jezo in zbadanja, nekomu pa morda celo v pohujšanje. Ura je poldeveta zvečer, dvorana se prične polniti in godba zaigra pozdravno koračnico. Zunaj na dvorišču pa je ob steno postavljena bolj široka ko visoka lestva, in na tej se prerivajo prežarji. Tu je vdova po orožniškem »vahtmajstru«, ki ima glavno besedo, napol dorasla dekleta revnih ljudi, ki hodijo po hišah streč, služkinje in še kakšno postarno babše, ki prezeba in prosjači, naj puste še njej, da malo poškili skozi nezastrto odprtino vrh visokega okna na našemljene ljudi tam notri, ki se tako veselo vrtijo in zabavajo. »V svojih mladih letih sem tudi jaz hodila na plese. Celo na maškeradi sem bila, in moj stari, s katerim sva si bila takrat še komaj mesec dni dobra, me je takoj spoznal. Rekel mi je, da na vsem plesu ni bilo niti ene, ki bi imela tako drobne noge kakor jaz, in zato me je takoj spoznal. Ha — pa jaz sem imela še vse drugačne kavalirje ... « »Celo šampanjca pijejo!« se je oglasila neka mlada šepava služkinja. »Ali ste že pili kdaj šampanjca, gospa Veverlova?« »Oh — kolikokrat že, saj to ni ni posebnega.« »Pustite me, da bom tudi jaz malo pogledala, jaz prav ni ne vidim!« je prosila starka. »Kaj pa ste tako radovedni!« jo je zavrnila revna šivilja. »Jaz pa moram videti, kako pristojajo obleke, ki smo jih napravili pri nas v ateljeju.« »Eh, vi pa vaš atelje, ki je navadna luknja!« se je razhudila Mica, ki je služila pri Repičkah. Pustite teto, naj tudi ona malo vidi. Teta, ali vidite?« »Vidim, vidim. Oh, Mica, kako lepo je, le glej, vaše gospe so tu notri. Tam ob steni sedijo in gledajo skozi nekakšne špegle na ketni. Pa židane obleke imajo ... « »No, teta, potem pa kar namesto mene glejte, jaz bom že jutri na vse zgodaj zvedela, kako je bilo! Naše ne izpustijo nobenega!« »Zdaj sem pa spet jaz na vrsti!« je strogo ukazala vdova vahtmajsterica. »Glejte, glejte, to je pa gotovo gospodična Kolenčeva, ki hodi z mladim doktorjem iz bolnice. Imenitno se je napravila!« »Jej,« je kriknila šivilja, »to se mora gospod Majhen jeziti. Ako bi bila jaz na njegovi stopnji, jaz jim zmešam vso muziko, potem pa naj plešejo, če morejo.« »Kaj pa misliš, Tončka, tega on ne sme napraviti. On dobi gotovo nekaj za to, da igra, in sploh, ko bi tudi ni ne dobil, ali misliš, da bi ta gospoda tu notri kaj takega mirno gledala? Kaj pa je on? Ubog učitelj, tam pa so še drugi, le glej, doktor Bende, Verderber in Gobezdarjeva gospa. Jaz jo poznam, katera je, ker si je dala pri nas napravii to obleko. Indijska »Rani« — to je že nekaj finega! Jaz sem jo pomerila. Izvrstno mi pristoji!« »Jej, jej, kaj pa je to spet? Cela gruča jih je prišla, aha to so pa kar cel cesarski dvor!« »Ah, kaj pa še! To so vendar 'šahovske figure'. Vi pa tudi ni ne veste! To so bile najlepše in najdražje obleke v celem 'Mode-žernalu'.« »Glejte, glejte, kakšni pajaceljni pa so to?« {{prelom strani}} »Vi, to pa jaz poznam, to so že v naših časih tudi imeli!« se je slovesno oglasila vdova po vahtmajstru s svojim trobentaškim glasom. »To je še zmeraj moderno! Ah, pri nas so bili to kavalirji, ki so nosili to nošo, 'pirote' se jim pravi. Ti tu doli so pa gotovo le kakšni Gobezdarjevi 'Iadelšupferji'.« »Ne, gospa, to ni res. To so gospodje bančni uradniki!« »Tako? Na, vi že veste. Slišite, poglejte, poglejte, kako teka gospod Verderber za onole Turkinjo.« »Ta bankdirektor se pa ščeperi. On in oni dolgi Ničesa imata tudi nekakšne židane kape, kaj pa se to rajta?« »To so indijske kape. In ta dva sta menda nocoj glavni osebi.« »Kaj pa je to? Postavljajo se v red.« »Pustite, da jaz pogledam! Vi, tetka, zdaj le počakajte doli, tega ne razumete! Aha! To je pa za kadriljo! Veste, to je tako po štiri in štiri skupaj. Mi smo rekli temu kontertanc.« »Aha, godba že igra. Prosim malo prostora!« »Jaz hočem tudi kaj videti!« »Pa bi šli v dvorano!« »Ho, ali mislite, da bi ne spadala tja, kaj?« »Mir, mir, ne bodite tako nesramni. Ne potiskajte!« »Lestva bo padla! Beži dol, kaj se pa tako rinete vi, teta!« Teta je ostala na tleh, vse drugo pa je tiščalo nosove ob šipo in vzklikalo in javkalo. Teta je bila pa že starejša, in nikogar ni bilo, da bi se je zdaj, ko bi tako rada videla, kaj se tam notri godi, malo usmilil. Godba je utihnila in po dvorani je završalo. Promenada. »Ah, to je že preneumno,« se je pritoževala dama v črni svileni halji, na katero so bile našite rudeče rožice, svojemu spremljevalcu. »Vsak osel me izprašuje, kaj predstavljam.« »To sem vas tudi jaz pravkar hotel vprašati?« je predrzno zarezgetal sodni adjunkt. »Ali gospod adjunkt, jaz sem vendar kraljica noči!« »Ti si najbrže kaka Gobčeva Rezka,« je zašepetal adjunkt in silil vanjo. To bo izvrstna zabava! »Parles-vous français, madame?« »O, saj vas poznam, vi ste gospod Cvetko Megla. Saj ne znate ni francosko, kaj se boste šemili!« To je bilo pa res nesramno! Cvetko Megla je vzkipel. Pa tako lepo se je bil oblekel v španskega granda. Izposojnina sama ga stane 200 dinarjev. Osorno je odgovoril: »Jaz pa vas, gospodična Ančka, ki ste za šiviljo pri Pratnekerici!« »Cepec neumni!« — »Avšica načičkana!« »Izginite, prosim, takšno vedenje tudi maskam ne pristoji.« »Prava reč!« Megla je odšel. Ah, to je morda gospa Gobčeva, ta nekoliko zalita Turkinja. Pri tej se bo dalo malo lepega napraviti! To je pa res Gobezdarjeva Slavica, je mislil Bende in povabil vitko Kolumbino, ki ni hotela izpregovoriti, k šatoru, kjer sta pila šampanjca. Potem ji je še nanosil pol naročja nageljnov ter kupoval slaščice in druge drobnarije. Plesala sta tudi kadriljo, in Bende ji je prav na skrivaj parkrat poljubil roko. »Ah, srček moj, čemu pa tako sopihaš?« je vprašal mladi Mirko debelo odalisko, ki jo je imel za Vobachovo prvo kuharico. Toaleta je bila sicer draga, a Rezka si to pa lahko privošči in ona je sploh zelo vneta za take pustolovščine. »Kraljica mojega srca,« je prisegal črni hajduk, »svoje srce ti darujem takoj zdaj, če hočeš!« »Mi pa smo morali v jedilnici peč podreti,« je kvasil maskirani fantek svoji lepi partnerici. »Tako se je kadila, zdaj bom moral pa kar v mrzli sobi spati. Ali bi me ne hotela greti ti, lepa maska.« »Bimbo neumni!« je bil oholi odgovor. Demaskiranje! Občinstvo na lestvi zunaj ob steni se je burno zagnalo. »Zdaj bomo videli, kdo je imel prav? Ali vidite, seveda — joj, kdo bi si bil mislil!« — »Jaz sem vedela za vse!« — »Glejte, glejte! Gospa Francka Lebnova, kako ji čestitajo!« ... Klepetanja, vzklikov in opravljanja ni hotelo biti ne kraja ne konca. Pa je prišel Vobachov prvi hlapec Grega in povabil najprej izlepa: »Zdaj ste se menda dovolj nazijale, pojdite domov, da spravim lestvo!« A ženkice so se delale, kakor da ga ne slišijo, in stara teta je celo iznova silila na lestvo. Grega ni mogel ostati vljuden. »Gengans abe, sie Frau Vahtmajster, und sie a, sunstan ber i die Later umstossen ...« To je šele zaleglo. Frau Vahtmajster, ki je bila tam na lestvi najmogočnejša, je lezla v svojo borno posteljo. Udje so premrli, oči ščeme od tolike svetlobe, v njeni kamri, ki je kuhinja in spalnica in obednica in salon obenem, pa je mraz in tesnoba. Tam pri Vobachu plešejo in se ljubijo, mladi so in brhki, kakor je bila mlada in brhka ona v svojih mladih letih. Zdaj pa je postala borna stara kaleštra, pravijo ji klepetulja in »mestne cajtenge«, in to je nesramno. Ko je bila še mlada, ah, tedaj so se trgali dedci zanjo ... tedaj! Kaj ji je neki bilo treba laziti tja gori in prezebati na tej neumni lestvi! One Repičke pa, ki niso ni mlajše in ni lepše od nje, pa se košatijo po dvorani okrog — te »mestne cajtenge«. Prmejdun! V nedeljo bo napravil Polda, ki ima gostilno tam v Rauberski ulici, »Hausball«, in tja pojde tudi ona. A ne za prežarja! Mico vzame s seboj in dala bo tudi za kakšen poliček. Zakaj bi ne bila tudi ona enkrat vesela! Ko bi je tako ne zeblo, bi zdaj vstala in si na to veselo nado pogrela požirek kave, a mrzlo je, mrzlo, in drva so draga ... Zavila se je še tesneje v odejo. In preden jo je zaneslo v temno meglovje spanja, je še priplaval od dale spomin, kako je bilo nekdaj, ko je plesala v široko nabranem krilu, z lasmi, zvitimi v velik lep klob sredi glave, in s svileno rožo v laseh s svojim rajnim vahtmajstrom ... to so bili časi, boljši, kakor so zdaj, in me se tudi nismo tako grdo nasmihale ko te dandanašnje napudrane frklje ... {{prelom strani}} Stara, redka kri se je segrevala in prišle so sanje, in če sanjaš lepo, leži utopljen nekje globoko pod zavestjo grdi včeraj, čemerni danes in negotovi, mračni jutri ... »Janko, pomisli, kakšne blamaže! Megla je dejal gospe Bendetovi 'avšica načičkana', sam Ničesa, nedosežni kavalir, je vlekel gospo Schieberjevo — zdaj se tam opravičuje, ali ga vidiš? In gospe Gobčevi je strašno nerodno, da je rekla sodnikovi Mari, ki je kot fantek maskirana, 'bimbo' pa se ne zaveda, da je sama žrtev potegavščine. Ali ni to zabavno, Janko?« Tako je bila zgovorna, tako razgibana in vesela ta njegova mala Anamarija, ki si je sama ukrojila in sešila svojo lepo obleko pri teti Malči. Tako srečna je bila! Vse te običajne bedarije mu je pripovedovala s takšno vnemo, s takšno važnostjo, kakor bi bili to njeni lastni najsolnčnejši doživljaji. Tako je bila dobra, in tudi on je hotel biti dober. »Kako je lepa ta tvoja obleka — pravo markizo iz dobe rokokoja imam za ljubico,« ji je dejal že zato, da jo razveseli. In res! Obrnila se je k njemu brez pomisleka, ali jo ljudje vidijo ali ne, ga objela vsega s svojimi modrimi, nekoliko kratkovidnimi očmi in vprašala, žareča od globoke radosti: »Ali res?« Niti najmanj ni dvomila v resničnost njegovih besed, le tega ni mogla verjeti, da bi bila ona res tako lepa, ko je toliko lepših v tej dvorani. In da ugaja njemu, ki mu je edinemu ugajati hotela, ki bi mu dala vse, vse, kar bi mogla dati iz sebe. Ves svet lahko vidi njeno ljubezen, njeno brezmejno vdanost njemu, ki je zanjo najlepši, najmodrejši in najpoštenejši, ki bo edini njen — mož. Smehljaje se je sklonil k njej, malo dobrohotno in hvaležno ljubeče, saj je bila tako dobra, in on jo je imel zelo, zelo rad. »Ali Janko, ne tako blizu! To pa le ne gre. Ljudje bi se nama smejali!« se je zavedela in mu stisnila roko. Ah, ta njen zlati, zlati Janko, in da bi ga zabavala, je čebljala o Gobezdarju, ki se je čutil silno užaljen, ker mu je na njegovo neprikrito neumno laskanje rekla nekaj gorkih, in o doktorju Bendetu, ki se zdaj na moč ogiblje Gobčeve prodajalke, kateri je prej tako dvoril in stopal pri kadrilji na noge. »In ali ga vidiš Rajka Flerinovega. kako hodi nališpan kakor pav s tisto Schieberčino sestro Darinko. Mrha grda, tako se dela gentlemanskega, pa je smrkavec po vsem mestu kazal Pavličina pisma, da so se ji smrkavci in drugi taki kalini smejali in brili norce, ker mu je pisala 'Solnčece moje'.« Poslušal jo je le napol. Ujel je pogled svojega bivšega prijatelja Majhna, ki je bil odšel iz dvorane. Ali bi mu j o prepustil, ako bi ...? Ne! Za nič na svetu! Oni še vedno žaluje za njo. Menda tudi popiva! Hudo je, to je že res, a kdo mu more pomagati, če se je prepozno zavedel, kaj je imel v rekah, s čim se je igračkal. Igračkanje z živimi ljudmi je nevarna igra. In ni vsaka igračka tako šibka, da bi se zlomila, saj je živa, saj lahko uide, in mnogo, mnogo naročij je odprtih ...! Trdno je stisnil njeno roko pod pazduho in jo vodil iz dvorane. Ni več hotel misliti, da se ne more več tako svobodno sukati tudi okrog drugih, kakor se je nekdaj, in da sam ni več tako priljubljen kavalir, odkar se ga je bila oklenila Anamarija. Ah, kaj! K vragu s takimi mislimi! Tudi on se oklepa nje, bolj kakor kogarkoli poprej. Tam: pri mizi so Lebnovi, Pahernikovi, mladi sodni adjunkt in drugi taki. Krenila sta k njimi. Lojzetu je bilo vseeno. Janko in njegova žena in še drugi so se bili pobratili, tam pri drugi mizi so se tudi nekaj poljubovali, zunaj v točilnici se jo nekdo razburjal, pelo, kričalo in kvantalo se je vsevprek. Ali se velja jeziti? Lebnu je bilo najljubše, če ga puste ljudje v miru. Berte seveda ni bilo tu. Kaj bi tudi ona tukaj! Ob njem bi lahko sedela. Seveda! Tam ob dolgi, najlepše okrašeni mizi so se šopirili — die oberen Zehntausend! Reve prismojene! Vsi drugi pa naokrog, kakor jim je drago. I, kaj pa mislite, da bo morda sodrga iz točilnice sedela za to mizo! Ali naj se družimo z vsakomur? Svoji k svojim! Saj imate prav, gospoda, elita mora biti, in hvala Bogu, da ste to vi, jaz Lojze Leben, vam to iz srca privoščim. Saj je bil le začetek nekoliko napet, ko ste bili še zelo visoki in dostojanstveni, zdaj pa, ko ste se že malo napili in naplesali, bo že bolje. Le nagnite ga še malo, da se boste laže pozabavali, poljubovali in tako naprej, saj se bomo mi tudi, in oni zunaj v gostilniški sobi menda še najbolj. Samo da se bomo dobro imeli, pa vam ne zamerimo vaše elitnosti, ki je ne moremo in ne mislimo nikdar doseči. To je res velika škoda za vse človeštvo, da se ne more oprijeti življenja po smernicah osmerih svetih blagrov iz evangelija, koliko lažje bi nam bilo življenje. Sicer pa — saj vam nočem ničesar očitati. Kdo pa sem tudi jaz, da bi bil kaj besede vreden? Jaz nisem niti godec, kakor Majhen, niti bodoči elitnik kakor Povoden, ki se danes sicer še ogorčeno brani vaše druščine, niti nisem plesalec in dober podrepnik kakor tisti gospod Ničesa, niti tak modrijan kakor ta vaš gospod Schieber, ki vas zdaj že kmalu lahko šteje z zaničljivim nasmehom — ve muhe na njegovih limanicah! Kaj sem torej jaz? Moja žena Francka je vsaj kanalja in uboga reva obenem, moja draga Berta pa je uboga reva in pametna ženska obenem. A jaz? Jaz pa sem le nor klicaj, ki ga je postavil neslan burkež za vprašalni stavek tega življenja. {{prelom strani}} Od zapuščinske razprave sta morala v Bendetovo pisarno. Jože je še vedno nekaj mrmral predse. »Lepo te prosim, Jože, ne preklinjaj! Zmeraj se mi zdi, da preklinjaš očeta v grobu. Jože! « Materin glas je bil jokav in očitajoč in je dražil sina. »Ah, kaj!« se je obregnil sin in vzkipel. »Čudno se mi zdi, mati, zakaj imate vedno le mene za takega galjota. Kaj bi klel očeta, Bog mu daj večni mir! Očeta našega ni bilo dosti prida, a klel ga nisei še nikoli in ga tudi ne bom. Te mešetarje in falote, te advokate in pisarje pa, ki so njemu, pijanemu bedaku, zadrgnili zanko okrog vratu, nam jo pa zdaj zadrgujejo, tem mrham pa bom menda še smel privoščiti pekel in hudiča?« Debelo je pljunil po mokrem tlaku in si potisnil okrogli klobuček v tilnik. Pomlad ni več daleč, solnce že greje. »Lepo tudi to ni, le potrpi, Jože!« »No, boste videli, mati, kaj bova lepega tukaj slišala. Mati, mati, te vaše ponižnosti svet pač ni vreden!« Solicitator Babšek jima je ponudil sedež in velel Mirku, naj pokliče doktorja. »Ne boš me! « je sklenil Jože in trdno vrnil raztreseni advokatov pogled. Oba z materjo sta vstala. Mati ob njem je tonila v prijazno proseči krotkosti. Sram ga je zanjo. »Ali boste plačali, Hovnik? Saj veste, za kaj gre. Vaš rajnki oče si je na menico, ki je že davno zapadla v plačilo, pri tukajšnji podružnici Slavjanske banke izposodil sto dvajset tisoč dinarjev. Zdaj pa, kakor hočete. Ali priznate dolg in se obvežete zanj, ali pa bomo morali tožiti zapuščino.« »Nič ne bom plačal. Gospod svetnik na sodniji so mi tudi rekli, da to vse skupaj ni tako, kakor bi moralo po pravici biti!« »Kaj se pa svetnik v te zadeve vtika? On vendar nič ne ve in tudi ne more za zdaj o ničemer odločati,« je zarjovel Bende. Še tega je treba, da se sodniki iz nevoščljivosti zaradi odvetniških zaslužkov spravljajo na hujskanje strank. Ta svetnik! In to ni prvič! Treba bo odločno nastopiti in malo zagroziti! Zdaj stoji ta cepec pred njim in se lokavo smehlja, češ: Aha, in ti po volji, da senu bil pri svetniku, in svetnik je več ko ti, je uradna oseba, ti si pa le tak advokat! Ne, to pa res ne pojde tako naprej! Še danes pojde nad svetnika, s tem puntarjem bo pa že sam opravil. Osorno ga je nahrulil: »Če ne mislite plačati, bomo menice iztožili. Bomo videli, ali dobimo svoj denar ali ne! Adijo!« »Svoj denar?« je vzkipel Jože in bruhnil iz sebe dolgo zadrževani gnev. Zanj ni bila več ta gosposka pisarna svetišče, kamor mora stopiti kmet s sklonjenim tilnikom; in ponižno prošnjo; in ta gospod pred njim, ali je on mar njegov najnižji hlapec? Zaman ga izkušajo ta gospod omajati s svojim mrzlim ukazujočim pogledom in terjanjem. Jože stoji na trdnih tleh svoje pravice in on bo izpodmikal druge, ne drugi njega. Zato je zavpil: »Svoj denar? Komu pa ste dali ta 'svoj' denar? Staremu Hovniku, mojemu očetu, temu revežu, ki od samega žganja še samega sebe ni poznal? In sto dvajset jurjev stari še zapiti ni mogel! Kje so torej, kaj? To boste menda najbolje vedeli vi, ki ste delali pisma in pogodbe in jih dajali podpisovat mojemu očetu, revežu zmešanemu, ki je že davno spadal pod kuratelo. Kam je šel ta denar, mene prav nič ne skrbi in tudi ne briga. Jaz, nisem videl niti pare. Vi boste že videli, kje vam ga je iskati. Mene le pustite lepo na miru, mene ne dobite na limanice. Če boste tožili, vas bom pa jaz zatožil pri štatsanboltu, da veste!« »Kaj? Ven, zalega nesramna. Ven!« je zazijal advokat in zardel preko lica do pleše. »Še glavo mu bo razneslo«, je pomislil Mirko in se potuhnil. Stara Hovnica pa se mu je približala in ga potegnila za rokav. Vsa solzna je prosila: »Oh, prosim jih, častivredni gospod, naj nam ne zamerijo, naj pozabijo, kar jim je rekel. Jože, sram te bodi, kako pa govoriš z gospodom, ali smo te tako učili doma in v šoli? Oh, prosim jih, častivredni, naj še malo počakajo, potem pa bomo že vse plačali, kar je oče zakrivil. Naj ne zamerijo, gospod, fant je še mlad, pri vojakih so nam ga tako grdo izkazili!« Jože je planil in odrinil mater. »Mati, nehajte! Ali govorite z Bogom? Navaden kmet sem, pa bi me bilo sram take druščine kakor je Polda Krančan in njegova španovija. Ta je pa njih glavni svetovalec! Kar pojdiva, mati, saj naju je že vrgel na cesto, a iz naše hiše nas ne bo, se bomo še prej nekje drugje pozdravili!« Vleči je moral starko preko praga. Odvetnik je stopal nervozno po sobi gor in dol. Tak tepec, tak kmečki teleban si upa kaj takega zabrusiti njemu, doktorju Bendetu, ki je že svojih dvanajst let odvetnik v Podgorici. Redkokdaj, le redkokdaj se je zgodilo, da so v pisarni kričali, a da bi metal stranke iz pisarne, tega mu doslej res še ni bilo treba. »Prekleti cepec, le počakaj, ti bomo že navili natezalnico, da boš škripal, da boš prosil!« To je že revolucija! Kaj takega se ne sme več zgoditi, se ne sme! Kaj si bodo mislili drugi! Ali je Mirko zijal? Ne, Mirko se je delal zelo ogorčenega. Ali se pretvarja, baraba? Menda je res jezen! Saj je tudi lahko! Pisarna mora biti dobremu uradniku vse, pisarna in šef! Ah — Babšek, njegov pridni, vzorni Babšek! »No, Babšek, kaj pravite?« »Ali naj sestavim- zasebno obtožbo zaradi žaljenja časti?« je vprašal solicitator suho. »Vse inkriminirane besede sem si zapisal!« {{prelom strani}} »Pozneje! Jaz pojdem zdaj v banko!« je dejal odvetnik nekako užaljeno, vzel klobuk in odšel. Babšek je sedel k pisalnemu stroju in delal opominske tožbe za tvrdko Gobezdar proti raznim dolžnikom. Naenkrat je prenehal, naslonil lice v dlan in se hudomušno nasmehnil: »Ti presneti stric, kakšne mu je natrobil!« Zunaj pa je sijalo prvo gorko solnce. Jože je le napol poslušal materino tarnanje. Ali je storil prav? Vraga je izpustil iz luknje. Sedaj šele bo planil po njem! Ampak on se ne vda! Pravica je njegova, pravica po božji in človeški pameti. »Če bo vreme vleklo tako naprej, bomo lahko še ta teden zvozili gnoj na zelnik in za krompir.« <center><b>*</b></center> V ozki »kancelariji« je bilo neznansko zatohlo. Strop je bil nizek in sajast, sploh je bilo vse nekako umazano in sivo, kakor da se je usula čezenj tenka, a neodstranljiva plast prahu, ki se zdaj zajeda v reči na mizah, v roke ljudi, v obraze in obleko. Zunaj na dvorišču so bile delavnice. Tam so zbijali ves dan, varili in žgali. Zunaj na vratih pa je bilo napisano v cirilskih črkah: »Vokasovič i Strecker, prva beogradska čelična radnica za instalaciju i gradnje.« Gori, doma v Sloveniji, bi se temu reklo »kleparska in instalacijska delavnica z razširjenim obratovanjem«, no, tukaj pa mora itak biti vse bolj na veliko ... Saj mu je prokurist Burger koj v začetku precej pokroviteljsko povedal, da si tukaj lahko ustvari bodočnost! Seveda! Ta prokurist Burger, po rodu iz Celja, si lahko dovoljuje v tej peklenski vročini kaj takšnega: pošilja učence po kislo vodo, to pa deva še na led in jo slastno uživa. Vrag naj ga vzame, saj še z njim ne izpregovori slovenske besede. In vedno ima imenitna pota. Kar na ministrstva! Pa z ministrstvi Karliju ne imponira več, tudi s svojo »bodočnostjo« ne. Danes je spet odšel, hvala Bogu. Da bi le vrag tistega zoprnega Štrekerja ne prinesel! Kari je odprl vrata in zavpil med zbijanje, bobnanje in sikanje strojev: »Maks! M-a-a-ks!« In Maks je prišel, Šorš pa za njim. »Bist alan?« — »Jo!« To sta bila zdaj njegova tovariša, njegova prijatelja in edina njegova druščina. Oba Dunajčana, sloka mestna človeka slabe polti in z zlatimi zobmi v ustih. Oba sta bila dobro plačana delavca, »švajserja«, specialista v svoji stroki, bolj spretna ko marljiva. Govorila sta rada, in tudi Karli je od sile rad klepetal. Tako sta mu pravila o Dunaju in o svojih doživljajih. Ah — doživljaji, pustolovščine! Za tem bi se Karli pehal, se ves zavzel in se gibčno razvijal v velikega »lebemana« — le kje bi moral začeti, za kaj bi bilo treba prijeti, da bi se mu odprla pet. Doživljati, doživljati — saj imata ta dva tujca, navadna delavca, ki sta komaj pred dobrim letom prišla sem, že lepo število komedij za seboj. In on? Ali je on mar slabši, bornejši, nerodnejši od onih dveh? Ali je res le okoren kmetavs? Zato je silil v onadva, naj mu pripovedujeta, kako in kaj. Najbolj so ga seveda zanimale dogodivščine z ženskami. In na koncu pripovedovanja, ko sta onadva že videla, da se bosta vendarle morala vrniti k delu, so še skupno navalili na svoje delodajalce. »Vukasovič — ta je še za silo. A ta nima mnogo besede, kljub temu, da je on denarni steber!« »Aber dieser Strecker, dieser Pifke preussische, der Teufel soll ihn holen!« »Holt ja! « je pritegnil Šorš, »ta običajni pilher si bo tu denarce spravil na kup, gori na Pruskem bi itak zmrznil.« Karli pa je najbolj sovražil Burgerja in onadva sta mu že iz kolegialnosti sekundirala — z gobci. »Ja, dem möcht i ane patzen, dass ehm der Huat nemar passt!« Taki in slični pogovori v pristni dunajski nemščini, kateri se je izkušal privaditi tudi Karli, so mu krajšali dolgočasne popoldneve, ki so se sicer vlekli v neskončnost. »Ali bi pisal domov? — Domov že ne. Pa vsaj tetki? Kolikokrat je bil že trdo ob tem, da ji piše, a vedno je še odložil. Saj ji še nima nič pozitivnega poročati. Pisal bo, ko bo imel privatne gimnazijske izkušnje za seboj. Kaj neki se godi gori v Podgorici? Ali se še kdo zmisli tudi nanj? Anamarija? Oče in mama? Kako da mu oče še ni poslal policije na vrat? Ali res ne vedo, kje je? Tetki je bil pisal eno edino karto, da je živ in zdrav in da naj ne pozvedujejo za njim. In to karto je oddal v Zemunu. Kaj delajo doma? Kaj govore o njem? Ali bi ne pisal? Enega samega pisma teti. Kaj bi počel? Saj je tako dolgočasno tukaj v tej neumni pisarni. Da, ko bi smel iti po mestu okrog bi mu še na misel ne prišlo, da bi pisaril domov. Tetka prav gotovo ne bo tiho, in doma — doma naj jih le še skrbi, kaj je z njim. Pa je vendar pisal, in ko se je gospod Burger vrnil, je bilo pismo že zalepljeno in frankirano. Znamko je bil kajpada ukradel, kakor je včasih izmaknil Burgerju tudi kozarec hladne slatine, ker je bil žejen in ker se mu to ni zdelo grešno. »Draga tetka! Prosim Te, ne jezi se, ako Ti že naprej povem, da Te v tem pismu ne čaka niti {{redakcija|prošnča|prošnja}} za denar niti kakšno drugo tužno javkanje. Pišem Ti le, da veš, kje sem, in ker sem radoveden, kako je doma. Ušel sem zato, ker nisem mogel niti hotel še nadalje prenašati življenja faliranega študenta, in to v Podgorici. Prezirali so me doma in po vsem mestu. Jaz pa jim bom dokazal, da zaradi par mladostnih neumnosti še nisem tudi faliran človek. In ko to dosežem, se vrnem, Do takrat se oče menda toliko izpametuje, da me ne bo hotel spet siliti, naj se grem učiti za mesarja ali natakarja. Jaz ga nisem prosil za denar, vzel sem mu ga, koliko sem pač potreboval za prvo silo. Hvala Bogu, da sem kmalu našel službo korespondenta in pisarniškega 'pucpinsla', ob katerega se obregne vsak, kadar je nasajen in nima drugega posla. Pa to ni nič tako strašnega. {{prelom strani}} Prav gotovo pa pride dan, ko bo vsega tega konec in ko bom jaz tisti, ki si jih bo izposojal za svoje muhe, in moja najprisrčnejša želja je, da bi mi kdaj v življenju prišel v kremplje kakšen odličen Podgoričan, ki je mene, ubogo paro, nekdaj žalil s svojim neusmiljenim, nesramnim prezirom. Kaj je z Anamarijo? Ali se bo poročila s Povodnom? Ta bo menda tudi kmalu pričel 'frakariti' po mili Podgorici? In Ti? Ali si zdrava? Prosim Te, piši mi mnogo in natančno o podgoriških novicah in dogodivščinah in ne pozabi vprašati, kaj je s Francem in Hajnorn. Rajka Flerina ni treba pozdravljati, pač pa Te prosim, da pozdraviš našo mamo in malo tudi očeta in brate, zlasti pa Anamarijo in moje bivše tovariše! Drugi me naj pa kar pišejo ... Prisrčno Te pozdravlja in Ti poljublja dobre roke ::::::::Tvoj nečak Karli.« Ko je vrgel pismo v nabiralnik, so že zagorele luči v trgovinah in na cesti in doli na Terazijah je zaigrala godba. Hitel je v svoj brlog, da se preobleče. V Podgorici je zdaj tudi maj. Mnogo lepši, mnogo prisrčnejši ko tu. Tam; na Pohorju se sveti med gozdovjem zelena krpa, če zašije zjutraj solnce nanjo. In zdaj, zvečer, žubori voda ob parku, kjer je temno in prijetno. In tisti neumni park s svojimi petimi klopmi, dvajsetimi drevesi in neobrezanimi grmovjem je stotisočkrat prijaznejši kakor razkošni nasadi na Kalemegdanu in tu naokrog. In vsa osovražena, tolikokrat prekleta Podgorica je raj v primeri s tem velikim, a tako tujim mestom. Domov? {{razprto|Doomoov}}? Kaj pa še! Naglo se je treba obleči v edino pošteno obleko, potem pa k »Ruski kruni«. Tam ga čakata Maks in Šorš, tam ga čaka morda prav nocoj silo zanimiv in razburljiv doživljaj In doživljaj je res počakal tam prav nocoj. Okrog polnoči se je usulo v prenapolnjeni lokal še nekaj družb, ki so prihajale očividno iz bližnjega gledališča. In slučaj je privedel k mizi, kjer je sedel Karli s svojima dvema tovarišema, oba njuna šefa, Vukasoviča, Streckerja in njegovo lepo ženo, ki baje ni bila njegova zakonska oziroma zakonita zakonska žena. Tako je pravil Burger, ko iz samega dolgočasja ni vedel kaj drugega klepetati. Mimo prvih nerodnosti pozdravljanja in prisedanja je bil to zabaven večer. Šefa sta naročala in plavolasi, rdečelični in debelušni Strecker si je dovoljeval na rovaš svojih uslužbencev neslane in neokusne šale. Karli se mu je kljub temu priljudno smehljal. Smel je sedeti poleg gospe Adele, in ta je bila lepa, zrela žena. Po tem večeru je minil teden dni. Takrat so ga poslali h gospe Adeli z nekim denarjem, ker je bila baje sama izrazila željo: »Der Bub soli es bringen.« In »Bub« je šel. Ko se je vračal, se je zatekel v majhno slaščičarno v bližini »Slavije«. Srkal je svoj sladoled in gledal na roko, ki je nosila žličko k ustom. Tresla se je. Kaj pa je bilo? Nič. Malo predrzen je bil, to je bilo vse. Rekla mu je ob slovesu, da se bosta najbrže še večkrat videla, in jo je, kakor bi ji hotel poljubit roko, uščenil z zobmi v mehko dlan. Kaj bo pa zdaj? Poprej ga je bila še vprašala, koliko je star — dvajset let, zwanzig Jahre, bitte! Potem pa se je smejala. Ali je opazila, kako mu je? Zmedla ga je. Odkod je le bil zbral v sebi toliko poguma, da jo je uščenil v mehko dlan? Kaj bo pa zdaj? Strecker, ta debelušni, plavolasi, rdečelični, bedasti Prusak — ali ga bo vlekel? Ne, tega ne. Rajši se takoj izmaže. Strecker ni dejal nič, niti drugi dan, niti kdaj pozneje. V Karliju pa je greblo in kljuvalo in poganjalo kri. Žena, žena, žena ... Ona ni ni povedala, ni izdala. Ona. Kje je tista beseda, da bi zlil vanjo to svojo človeško revnost? Hrepenenje? Ne, to je osladno. Strast? Kakšna strast? »Sehnsucht« — to se vleče tako lepo polno in se prilega vsej pojavi gospe Adele ... A kje je tista oblika, v katero bi vklenil ta svoj nesrečni razpaljeni jaz in bil človek — ne le tak — »Bub«. Dvajset let mi je, prosim, lepo prosim ... ==VI.== V neki kleti pod neznatno majhno hišo v Zorini ulici je visel na zakrivljenem kavlju, ki je bil zabit v strop, usnjen kovčeg srednje velikosti. Na tleh naokrog so bila razmetana drva, premog in razne smeti, na polici so se hladile tikvice in ob steni so stali odprti zaboji s praznimi steklenicami od piva. Kovčeg na kavlju pa je bil Karlijeva omara. Sem se je hodil preoblačit, prinašal čisto perilo in odnašal umazano v »vešeraj« tam preko ceste. Obleko je imel lepo zloženo v kovčegu, tudi nekaj žepnih robcev in par raztrganih copat. Stanovanja ni imel nobenega. Kje da je spal? Ah, spati se je dalo marsikje! Pri Maksu ali pri Šoršu, najbolje pa, ako je bilo varno, pri gospe Adeli, pri pjevačici Dari ali pa kjer si bodi. Kakor se pa da kaj ujeti ... Iz odpora in gnusa do gospe Adele se je zatekel k Dari. Moral je imeti nekaj, kar ga je opravičevalo pred samim seboj, nekaj — za srce, »ja, fürs Herz, und das verstehen Sie nicht, gnädige Frau Adelka, Sie verdorbenes Weibsbild«. Kako more biti ženska tako neokusna in toliko zaljubljena v lastno osebo in tako lena, tako neznansko lena, in — ti njeni neokusni črni lasje, kakor žima so, zoprna žima, fej, če bi mi pal tak las v juho, bi juhe nikdar ve ne jedel. Zoprna je. In vendar te nažene k njej lastna sila, kakor z bičem te zapodi tja ... da ti je potem še bolj zoprna, da se sami sebi gabiš. {{prelom strani}} Uf! Le učiti se, učiti — povsod, kjer le moreš, največ pa v pisarni, kadar si sam. Vse to moraš znali, kar zahteva »nastavni program za više klase realnih gimnazija«. A maturo poj dem vendar delat domov, gor v Slovenijo, pa naj me vržejo, če je tako — tretji bom že izdelal. In ko se bom vozil domov, od Brežic navzgor bom vriskal in jokal — ah, kaj bi se cmeril, drl se bom na vse grlo — doma, doma, doma Ali slišite? Imejte vi vaše palače, ulice in kafane, čevabčiče in filane tikvice. Le imejte tudi vaše pesmi, ki so lepe, a naše niso. »Crven fesić maaamo, crven fesić, mamice ...« »Aj, kako si mi tužna, ženo ... « in »... Imam jednu želju ... « Vso pot jih bom pel, takrat, ko se bom vozil ... takole za slovo. A ko pridem preko Brežic, bom zaukal prav po slovensko in zapel, česar niti vi, gospa Adelheid, niti vi drugi tu doli razumeti ne morete: <poem> »Je dečva pridna, jaz pa len, zatorej jo za ženko čem, da me gor zbudila bo, ko bo zasvitalo. Ko sva pšeničko zlagala, se lepo pogovarjala, če bo pšenička lepa kaj, bo veselilo naj'.« </poem> Jaz ne bom takšen, kakršni so naši fantje, ki nočejo več govoriti in prepevati po domače, ko pridejo od vojakov domov, ampak se šopirijo z neokusnimi kletvicami in klatijo takšno govorico , da se poštenemu človeku kar sveta jeza vname. Ali pa naše kuharice Slovenke, ki so bile pol leta v Zagrebu ali še niže. »Kaj bumu danas jeli, gospa?« Nič ne {{razprto|bumu}}, pri nas {{razprto|bomo}} govorili, kakor nas je mati učila. Vi imate tu krstne slave, svoj Badnjak in Uskrs in Bogojavljenje in imate moderne ulice in promenade, gledališče in kabarete, in vse to vam je sveto in ponosni ste, da imate vse to. Jaz pa imam tam gori le majhno, smešno mestece s svojo važno frakarijo, s svojimi malimi ljudmi in svojim kmečkim ljudstvom naokrog, s fanti in dekleti, ki so hodili z menoj vred v šolo k staremu učitelju Našku, ki nas je učil pisati in brati in nas vodil, nagajive smrkoline, v cerkev svete Radegunde, da smo peli pri šolarski maši, mi mali, prazni kričavi otroški glasovi. Zato pa le učiti se, učiti, vse, kar zahteva nastavni program, vsega se je treba napiliti, da ti ni ne bodo mogli, čeprav ne boš plačal takse za izkušnjo, ker nimaš denarja. In človek boš vendar, kljub temu, da imaš take komedije s plesačico Daro, kljub vsej pokvarjenosti gospe Adele, kljub temu, da si tako reko le malo boljši od običajnega capina,kljub temu, da visi tvoj kovčeg v neki kleti na zakrivljenem kavlju pod stropom in da je v tem kovčegu vse tvoje posvetno blago. In ko se je po petih mesecih res vozil domov, je bilo že tako, da ni mogel na vlaku pred tujimi ljudmi prepevati in vriskati. A vesel je bil, neznansko vesel, da se je tako imenitno izmuznil. <center><b>*</b></center> Vsa razpaljena je ždela pod neusmiljenim solncem nedogledna sremska ravan. Kakor vojaki stražniki so stale četverooglate kolibe na polju, razpostavljene v odmerjenih presledkih, vedno manjše, vedno manjše gori do obzorja. Drugega ni bilo videti nič. Nikogar ni bilo na njivi, nikogar na trati, ki je rumena in požgana, žalostna medlela pod žgočimi žarki. Ko se je vozil tod mimo pozimi, so se tu pasle svinje, čreda črnikastih pujsov, ki jih je imel na hitri pogled za ovce. Tu pa tam je vodila preko proge široka cesta, ki je bila pozimi zelo blatna, ob njej pa so se v ravni vrsti nizale bele, čedne pritlične hiše z dvorišči in vodnjaki, dale tja v pokrajino, vse enake, vse v zelo istih presledkih na obeh straneh ceste. V tesnem vagonu je bilo od sile soparno. Vsi so se potili, nekateri so vlekli iz svojih bisag in kovčegov steklenice z okrepčilom, drugi so prežali na limonadarja, ki je sicer rad prodajal po vlaku svojo omledno pijačo, dasi se je bal sprevodnika in žandarjev, ki jih je vedno polno na teh vlakih. Mlada dekleta ob oknu, ki so od Beograda naprej veselo žlabudrala, so utrujena topo strmela nekam v prazno. Beseda se ni hotela več razvezati. Hvala Bogu — Vinkovci! In obenem — noč! Svež piš je potegnil skozi odprta okna in dekleta so kar sama od sebe zapela. Star dedec poleg njega ga je ogovoril in modroval o sremski bogatiji. Pogovarjali so se tudi vsi drugi, in gospa, ki je imela dva otroka pri sebi, jima je nemško pripovedovala o »zvezdnih tolarjih«. Potem šele je prišel spanec in legel na obraze, izmučene od vožnje in vročine. Gospe je zastala beseda na ustih, otroka sta že dremala. Deklice so se bile naslonile druga na drugo in težko dihale v polsnu. Dedec poleg njega je hrlil z odprtimi usti in edini zob pod zgornjo ustnico je sovražno, kakor bi hotel kljuniti, štrlel iz praznih ust. Koliko je še do doma? Izračunil je na prste. Še devetnajst ur! V Zagrebu bo treba čakati, na Zidanem mostu, morda tudi v Celju. Ah kaj, pa naj bi bilo še dvakrat devetnajst ur, glavno je, da jo je srečno odkuril. Osem šol ima, osem gimnazijskih razredov, in to je že nekaj. Podgorica, pozor! Nikomur ni pisal, še tetki ne! A razen veznega listka in dveh dinarjev nima niti pare več. V Vinkovcih si je bil kupil zadnjo južino. In kovčeg nad njim je skoraj prazen. Par raztrganih spodnjih hlač, še bolj žepni robčki, nekaj ovratnikov in polomljen dežnik. Dežni plašč, stare hlače, suknja in dva telovnika, vse to je ostalo pri starinarju v Beogradu, srajce pa je kar v Donavo zagnal, tako so bile raztreskane. A vse to odtehta njegovih osem šol, in mama se zaradi praznega kovčega in raztrganega perila gotovo ne bo več tako razburjala kakor včasih. {{prelom strani}} Ali bi tudi on ne povesil svojega nosu in malo zadremal? Saj ukrasti mu itak nimajo kaj. Ah ne, spal bo doma, v svoji mehki posteljici in v svoji čedni sobici. In hvala Bogu, sam! Kako mu je bilo že zoprno to spanje v dveh! Pri Šoršu in Maksu je še bilo za silo, a ob teh puhtečih, razgretih ženskih telesih — brr! Kako je nervozno iskal hladnega kotička na blazini, kjer bi mogel zaspati, le zaspati. Kaj bodo jutri dejali v pisarni, ko ga še vedno ne bo od nikoder, pojutrišnjem šele bosta povedala Šorš in Maks, in kaj bo dejala gospa Adela, ta zoprna koklja, s katero sta se zadnje dni shajala menda le zato, da je mogel izliti nanjo svoj žolč in gnus. Zakaj pa je bil tako jezen nanjo, da ga je ujezilo že, če ga je le prijela za roko? Bog ve, da se je prezgodnja strast razkrojila v gnilobo, a nikdar ve je ne bo videl in zato se tudi ne bo mogel ve jeziti nanjo, in tako je prav. Samo nikdar ve opravka s takimi ženskami! In ta sklep se je zdel njegovemu zdaj tako ponosnemu srcu silo moški in moralen. Ah, in gospod prokurist Burger? Kaj pa poreče on? To se mu predvčerajšnjim pa ni sanjalo, ko mi je izročil zadnjo plačo in mi dajal modre nauke, češ, denarja se ne sme zapraviti že prve dni po »Ruskih krunah« in »Treh šeširih«. Butelj! Pa še dopust mu je hotel odračuniti. Dopust, ki ga je bil porabil za to, da je opravil svoje izkušnje. Teh mu je bil nevoščljiv gospod prokurist, ki jih sam ni imel. Ah, to bom vse odslužil z nadurami. No, če ga bodo tožili, bo moral pa oče ... ah, kaj ga bodo tožili, saj niti ne vedo njegovega naslova! Vsem se je zlagal, niti Maksu in Šoršu ni povedal pravega domovanja. Toliko je bil še previden. Jej, jej, to ga še lahko primejo zaradi potvorjene policijske zglasilnice. Pa vse to se bo doma kaj lahko izgladilo. Doma! Poldrugo leto je bil od doma. Poldrugo leto — še ve — skoraj dvajset mesecev v Beogradu. Pozimi ni snega, le vlaga in blato, slabe peči, čemernost, potrtost, krstne slave, h katerim se vštuliš po svojih slučajnih znancih, zakajeni gostilniški lokali, čevabčiči, ražnjiči, v nedeljo dopoldne opraviš obiske pri svojih »slučajnih znancih«, črna kava in »sladko«, ki si ga smeš vzeti le eno žličko, gospodine Slovenac, ali pa še lepše, »Kranjac«, kar tebe, zagrizenega Štajerca takoj piči, da pričneš na široko razkladati v svoji šepavi »jugoslovanščini«, češ da je razen Kranjske še najlepši del kraljevine zelena Spodnja Štajerska, kjer je vince doma, pa ne takšno, ki ima okus po zemlji, ampak takšno, ki rase po strmih rebrih v trticah, ki jih je treba pognojiti z lastnim znojem v pomladanskem, žarkem solncu in prositi Boga, da jih obvaruje mraza in toče, da zazore grozdi v opojni sladkosti. Tisto rdeče iz Konjic, malokdo ga pozna, se sveti v kozarcu ko rubin, diši po svežem sadju in ga lahko izpiješ mnogo, mnogo ve ko tistega Ijutomeržana, ki te tako znori, da bi se kakor Elija zapeljal v nebesa na krilatih zlatih oblakih svoje dozdevne moči in lepote, ki si ju srknil prav iz dna polnih kozarcev, prav iz srca štajerske zemlje. Hu — in razboriti ljudje so doma pri nas na Štajerskem! Ali jih ne poznate? Vidite, te bi morali vi vse poznati — saj bi vendar ne smeli mi biti taki, kakor stranke v veliki elitni hiši, ki druga za drugo ne mara vedeti in kjer se kvečemu na stopnicah hladno pozdravljajo, kakor se to spodobi med vljudnimi ljudmi. Potem je skoraj bolje, da smo kakor stranke v veliki predmestni baraki, kjer se le otroci igrajo skupaj na smetnem dvorišču, babnice pa opravljajo druga drugo ali pa se zmerjajo iz petega nadstropja v pritličje, a poznajo se, dobro se poznajo, in ker se poznajo, se kljub marsikateri grobosti tudi druga drugo upoštevajo, in ker se poznajo- babnice, se poznajo tudi dedci in tudi deca, ki se danes le še igračka, se že razlikujejo med seboj. Poletje v Beogradu! Razgreti asfalt, prah, nogometne tekme, dolge borne ulice, dolga pota po razpaljeni, robati kaldrmi, limonadar, za katerim se dere paglavec: »Ledena — vruča«, Terazije, skrbno poškropljene, prijeten hlad v »Moskvi«, ki pa ni zate. V pisarni vzduh, jekleni prah, zbijanje, sikanje strojev in ropot motorjev, gospod Burger, za nekaj trenutkov hladni gospod Vukasovi in ves dopoldan poteči se, rdečelični, zadirčni prusak, čigar »neprava« žena te je prva zapeljala. Zapeljala, ker si prosil z vsako kapljo svoje krvi, z vsakim živcem, z vsem, svojim bitjem. Torej bi ji moral biti vendar hvaležen! Ali boš znal zdaj že sam biti zapeljivec? No, pri Dari je bilo srečanje na polovici pota, in tudi tu je bilo slovo lahko. Snočnje slovo! Zabavne so beograjske noči! Vabeče se svetijo žarnice nad mizami v gostilniških vrtovih, povsod so pjevačice, povsod je čevabčičar in pivo je dobro. Podnevi boža, ponoči pivo. Z Maksom in Šoršem so bili za slovo še enkrat v »Ruski kruni«, a prevroče je bilo v zaprtem lokalu. Šli so v gostilno v stranski ulici, tja, kjer je bila Dara za pjevačico. In tu so se ga prav pošteno nabrali. Rakija in pivo, pivo in rakija, in Karli je plačal vse. Ob drugi mizi so razgrajali častniki. Ah, naj le razgrajajo, če imajo čas in denar! Karli je plačeval. Saj je vseeno, če še nocoj zapravi vse. Vozno karto ima že kupljeno in plačano, vse drugo pa lahko gre k vragu; kajti jutri, to bo eden najlepših njegovih »jutri«, bo izhajal tudi z zadnjim desetakom. Dara je prišla večkrat k mizi. Bila je vedno bolj jezna. Jezilo jo je Karlijevo nesmiselno zapravljanje, jezilo jo je to neumno njegovo pijančevanje, jezila jo je družba, s katero je bil prišel. Nocoj ga ne bo pustila s seboj! Oh, ko bi ona vedela, bi se morda ujedala še bolj. A njej ni treba vedeti, čemu? Saj bo morala itak večer za večerom sedeti tu gori in prepevati s svojim ostrim, popolnoma amelodičnim sopranom: »Ja sam sirotaaa ... nemam nikogaaa ...« Našminkana usta mora odpirati, živordeč je kolobar okrog odprtih ust, kakor krogle so tudi njene oči, ves obraz je nekako odprt, obupno prazen ... našminkana usta odpirati in peti, s kratkimi, rdečimi prsti ubirati strune na bisernici in brenkati. Brenkati in peti večer za večerom in čakati, čakati, da pride moški. Njega pa ne bo več! Nekaj večerov ga bo še čakala, potem pa bo čakala na drugega. {{prelom strani}} Toliko da se ni razlezel od ganjenosti. A prav tedaj je ujel zapovedujoči pogled debelega kapelnika, pod katerim se je Dara rahlo nasmejala. No, to pa res ni lepo, Dara! Bil je užaljen in čutil se je prevaranega. No, zdaj mu bo slovo zares lahko! Le pijmo. Maks, in ti, Šorš, le pij! Vse babnice vsega sveta pa naj vrag vzame! Torej je bilo le res s tem kapelnikom! Saj je že davno sumil, a Dara je tajila ... Že davno se je bilo zdanilo, ko so se jeli odpravljati. Tudi zbor pjevačic je odhajal. Zavile so se v plašče in stisnile pod pazduho svoje instrumente. Kako revna, kako smešna so bila rdeče našminkana usta v jutrnji svetlobi, kako žalostne potvorjene obrvi in bledi, izmučeni obrazi, s katerih se je bil osul puder. »Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko!« je pel Karli in lovil Darino roko. »Samo čekaj ti mene sutra, mangupe!« se je obregnila užaljena. »Sutra čemo govoriti!« »... pa name nikar ne pozabi, čeravno drug fantič tvoj bo! No, adijo, deklica, daj mi še enkrat roko, v slovo mi daj roko!« je skoraj prosil in se dobrodušno smejal. »Pa šta je tebi danas? Ajdi spavat! Danas ne ideš kod mene,« je tiše pristavila. Obrnila se je in stekla za drugimi, ki so izginjale kakor plahe sence za hišnim vogalom. Potem šele je povedal Maksu in Šoršu, da pojde, ta dva pa sta mu obljubila, da ga ne izdasta. Ko je stopil v vlak, ga je bilo še strah. A ko je odšel vlak iz postaje in ko so kolesa udarjala preko mostu, je bil konec strahu in konec vsega. Oh, adijo — adijo ... Ko se je prebudil, je žarelo solnce v krvavem soju nad prostranim poljem in v daljavi se je nekaj lesketalo. To je bil Zagreb. <center><b>*</b></center> Na Zidanem mostu je postopal po peronu. To je bilo zelo dolgočasno. Le par ljudi, reveži kakor on, se je potikalo okoli restavracijskih miz in zijalo v hladilo notranjost, kjer je nekaj potnikov obedovalo. Ostali so se pretegovali po klopeh. Karli je hodil gor in dol in štel, koliko korakov je od enega konca do drugega. V restavraciji je bilo le malo ljudi. Blizu okna, in sicer s hrbtom obrnjen proti njemu, je sedel gospod, ki si je rezal pečeno meso na krožniku pred seboj. Karli ni hotel gledati tja. Saj ni imel nobenega dinarja več, in v Vinkovcih, snoči ob osmih zvečer, je zadnjikrat jedel. Predsnočnjim je bil le preveč zapil. Malo manj piva in malo manj rakije in malo manj za godbo, pa bi lahko zdaj jedel guljaž. Ali pa juho. Hm — juha — hm — guljaž! Zdi se ti, da že okušaš dobroto mehkega grižljaja kruha, v guljaževi omaki dobro okopanega, ali pa vsaj polno žlico juhe, ki ti toplo polzi skozi goltanec. Duh po jedi ti draži želodec, da se krči in boči, da pričneš zevati, kakor bi zevala iz tebe vsa praznota gladu. A še nocoj se bo najedel doma. Koliko ur je še dotlej? Še sedem in pol! Doma mu bodo dali sveže, mlade solate, ki je že ni jedel, odkar je bil odšel v Beograd, in nocoj si jo bo takoj naročil, poleg tega pa še eno veliko »pravu bečku šniclu«, to bo naročil kar v kuhinji, medtem ko bo oče gledal njegova izpričevala — ah jej, saj res, za izpričevala bo treba dobiti tolmača, saj oče ne zna cirilice. Naprosil bo Anamarijo, da bo prišla s tetko Malči, saj je učiteljica za srbohrvaščino — no, če prideta tedve, mu bodo dovolili, da povabi tudi druge na majhno slavje, to si je menda zaslužil. Sicer pa, kako bi bilo najlepše, da jim trešči v hišo? Ali bi se usedel V gostilniško sobo kot tujec in počakal, da mu pride gizdava Rezka, če jo še imajo pri hiši, postreč? Tako prav neumno in otročje bi se hotel poigrati s svojim domom in bilo bi mu neznansko lahko, kakor da je prišel kot princ iz devete dežele, in vse se bo moralo vrteti le okrog njega. Ko bi le hotel že privoziti vlak. V vlaku ne čutiš lakote tako žgoče. Vlak vozi, vozi ... kolesa udarjajo ob tir in ti pripevajo na veselo pot proti domu. Dremal boš in ko boš pogledal skozi okno, ti zajeme oko znane kmečke bajte na gričkih, znane vasi, znane kopaste in šiljaste zvonike domačih, cerkva. In vse, kar je sicer pusto in dolgočasno, bo lepo in razveseljivo kakor ljub pozdrav. Tu pa se kazalci ne premaknejo na tej pusti kolodvorski uri in skoraj celo uro je še treba postopati, čakati, gladovati. Od strani je pogledal v restavracijo. Na belo pogrnjenih mizah so krožniki s servietami, vilice, noži, žlice in šolnik. Vse je pripravljeno, da sedeš, naročiš in ješ. Koliko neki stane mali guljaž? S kruhom vred največ šest dinarjev. In to je celo zelo drago, v navadni gostilni bi dobil ceneje. Šest dinarjev, šest dinarjev. Nima jih! Le tri cigarete še ima, in s temi je treba varčevati, kaditi polovičke, in še te celo le vsako uro po eno. Karli je še vedno stal na istem mestu in zijal v restavracijo. Ta gospod, s hrbtom obrnjen proti oknu, ali ni to Leben? Lojze Leben. Brado ima, a to je vendar Lojze Leben, saj je to njegov hrbet, njegov ostri profil od strani, ki ga še poudarja brada, taka brada, kakršne nosijo srbski popi in ruski sovjeti. Kaj pa če ni on? Ali bi se neumno blamiral! Kaj naj bi Leben iskal po svetu? Ali ga morda ni ve v Podgorici? Kaj pa ko bi le bil? Karli je predrzno vstopil in gospod je ravno odrinil karto, ki jo je spisal. Bil je res Lojze Leben. »In ti?« »Kaj ti si tu?« Oba sta bila vesela. Pogovarjala sta se, izpraševala drug drugega in se smejala. {{prelom strani}} Karli je sedel poleg Lebna na stolu, klobuk je držal na kolenu, kakor bi hotel takoj spet oditi, in natakarja je kar odslovil. »Kje pa imaš prtljago?« je vprašal Leben. — »Kar zunaj? Saj ti jo lahko ukradejo!« — »Da nimajo kaj ukrasti, praviš, no le prinesi jo sem, saj imaš še skoraj štirideset minut časa.« In potem se je Leben celo tega spomnil in vprašal: »Kaj nisi nič lačen?« »Sem! « je priznal Karli moško in se delal, kakor bi to ne bilo prav nič važnega. »Naroči si kosilo, ti norec, alo natakar ... « in pristavil je še: »Za teh par dinarjev me še ne bo konec.« Ko se je bil Karli najedel, je Leben plačal račun in stisnil svojemu mlademu prijatelju še dva kovača v pest. Za cigarete in za malico! Šele zvečer bo doma! Trčila sta in izpila na zdravje in Karli si je prižgal cigareto. »Ti,« je pričel Leben in gledal v mizo. »Jaz ti bom zdaj nekaj povedal!« Dvignil je pogled in zastrmel v Karlijeve mehke, svetle in zelo gibljive oči. Ali bo znal molčati? Kaj je v teh mladih očeh? Razboritost — pač! In mnogo radovednosti za človeška pota. Celo sledovi razumevajoče človečnosti. A molčeče trdnosti prav nič! In vendar se mnogo iskrenega prijateljstva navdušeno ponuja na tem odprtem obrazu, pa tudi v nezanesljivih, a ne lokavih očeh. Leben se je spet zagledal v vzorec namiznega prta pred seboj. Medtem je bil Karli od strani prebral podpis na karti, ki jo je bil Leben poprej napisal. »Jov Tomas« je stalo tam zapisano v lepo zaokroženih, razločnih in trdnih črkah. Kaj pa je to? Aha, »samo Tvoj« — to je pa res zelo spretno zaobrni eno. Še naslov! Berta ... »To, kar ti bom zdaj povedal, fant, moraš znati ohraniti zase. Pravijo sicer, da si čenčav, a jaz sem te vedno imel za fanta od fare. Ti boš edini Podgoričan, ki to zveš iz mojih ust. Kami da grem, si me vprašal poprej. Jaz si grem ogledat nov kruhek. Od svoje dosedanje žene se bom dejansko in sodno ločil od mize in postelje in se v drugič poročil. Za taka predrzna podjetja pa je učiteljska suknja nekoliko pretesna in tudi preberaška. Ne mogel bi plačevati svoji bivši ženi, ker bo krivda ločitve seveda na moji strani. Pa mi je priskrbel neki znanec službo pri lesni tvrdki na Gorenjskem. Bomo videli! Plača in tudi drugi pogoji so dobri, kraj je na samoti, torej naju ljudje ne bodo imeli prilike dražiti z neljubimi spomini, mene in mojo — no, recimo, izvoljenko.« Karli ni vedel, kaj bi dejal. Vsekakor mu je laskalo zaupanje in rad bi bil prijazen. Pa je bleknil nerodno, ker bolje ni znal: »Ali jo poznam?« »Seveda jo poznaš, vsi Podgoričani jo poznate, pa boste vendar vsi tako presenečeni, kakor bi se najmanj Marnova gostilna podrla. Saj ne uganeš, poizkusi, da bom videl, ali me boš mogel razumeti ... « »To bom pa res težko uganil,« se je lagal Vobachov Karli in se delal, kakor bi vneto ugibal. »Ali je tudi ona poročena?« Lebnu se je sicer le malo upiralo svetlikanje v Karlijevih nemirnih očeh, a bil ga je vendar vesel, tega vprašanja. »Ni poročena in skoraj mojih let je.« »Berta Dolinarjeva.« Leben se je takoj ozrl na karto, potem pa v fanta, ki se je vedro smejal. Leben ni več dvomil, bil ga je vesel, tega fanta, tega falota. Falot pa se je veselil svoje lažnivosti in prav nič mu ni očitalo, da ne ravna prav. Leben pa je potem še mnogo govoril. Govoril je o tožbi na ločitev svojega zakona ... govoril tudi o Berti Dolinarjevi. »Saj jo poznaš, kajne? Pa je ne poznaš ne ti, ne vsa podgoriška sodrga, ki jo menda imajo takole za zarjavelo devico in staro sovo. To bodo vpili, ko zvedo, in klicali mamko božjo moji pameti na pomoč, češ, tako čedno žensko bo zapustil zaradi take ... A jaz pa vem ...« O tem pa, kar on ve, le ni mogel govoriti. Zataknila se mu je beseda ob prividu Bertine ljubezni, če je pomislil hkrati na njeno pojavo. Tega ne razume nihče razen njega samega in ni da bi pravil temu, ki se ga še vedno opleta puberteta, da jo ljubi prav takšno, kakršna je. Pač pa je govoril nekaj o svoji bodočnosti, o zadnjem svojem zaletu in o poizkusu, da zaživi novo, čistejše življenje. Karli ga je poslušal, prikimaval in rad bi bil kaj vmes povedal, pa ni mogel najti prave besede. Ogledoval si je tudi Lebnovo kravato, katere vzorec mu je bil na vso moč všeč. Takšno bi hotel imeti tudi on. »Torej, Karli, vlak bo vsak čas tu. Čez nekaj dni bom tudi jaz spet v Podgorici. A da veš, nikomur niti besedice o tem, kar sem bil povedal. Saj boš mož beseda, kajne? Ni mi treba dajati častne besede, jaz ti že tako verjamem, da si fant, in ne šleva. Saj vsa stvar ni niti zločin, niti tako važna in pretresljiva afera, da bi jo bilo treba skrivati pred svojimi sočlovekom; toda ljudje, vklenjeni v ozko življenje, ne prenesejo takih skokov iz običajnosti, ki jih sami ne smejo in se jih tudi ne predrznejo storiti, ampak jih vsakemu hudo zamerijo. Berto moram čuvati pred njimi, kakor dolgo bom mogel; zakaj njo bodo najhuje napadali, češ, kaj se vriva med zakonce. Ha, smešno! Malo jih bo, ki bodo z nama!« Karli mu je pomolil roko čez mizo. »Lojze! « »Hvala! Za zdaj pa molči!« Potem sta se morala posloviti, ker je že privozil Lebnov vlak. Tudi Karli se je vozil proti domu. Ves čas je moral misliti na Lebna in njegovo skrivnost. Dosti poguma ima ta Lojze! In o njegovi pikrosti in nekdanji zagrenjenosti tudi ni bilo več sledu. Seveda ni v primeri z večnostjo ločitev zakona niti besede vredna malenkost, a človeku, ki mora pregnesti v sebi nezaželeno usodo vsake minute s svojo, po tuji volji mu podarjeno naturo v lastno življenje, ni kar tako lahko zapustiti ženo, s katero je živel v neki skupnosti skoraj deset let. Ona se bo gotovo uprla razdoru doma, dasi nimata otrok, ki bi ju vezali tudi proti njuni volji. In kaj poreko ljudje, ljubi bližnjiki podgoriški? To bo senzacija, kaj senzacija, vojska bo to, ker bo imela gospa Francka Lebnova največ pristašev, dasi bodo morda njeni glasni zavezniki na tihem njeni protivniki. A da bi si drznil zakonski mož — Podgoričan odobravati Lebnovo početje, dasi bi se najrajši sam pridružil, na to še misliti ni bilo. In gospodična Berta Dolinarjeva? Ali bo mogla ostati trdna? Ali je ne bo strlo preganjanje? Ali se zaveda, kaj jo čaka? Kdo bi si bil mislil! {{prelom strani}} Življenje ima svoje muhe, svoje okrutne, neizprosne muhe. Karli je bil zadovoljen s seboj. Za malico si je bil kupil klobaso in velik kos kruha. To je bilo slastno! Še nekaj postaj, in konec bo poti. Nič več ne bo visel kovčeg v kleti na kavlju in nič več se ne bo treba valjati po tuijih posteljah, saj že diši vsa pokrajina po domu, še zadnji tunel, in v pol uri bo na mali postaji, na kateri je stopil v vlak, ko je bil pobegnil od doma. Izgubljeni sin se vrača. Ne skesan, ne izgubljen. Pač pa brez denarja in tud nekoliko obrcan in zlasan. A vendar, vendar ... vsaj sram ga ni treba biti svoje vrnitve domov. Še zadnji ovinek, in odprla se mu) bo Vilunjska dolina, in tam doli, prav na koncu, v zadnjem zaokrožku se zasveti v večerni zarji vrhi šiljastega podgoriškega zvonika. <center><b>*</b></center> Pri teti Malči je slavil »Čitalni krožek« predvečer Anamarijine poroke. Tudi Karli, izredni član, je smel priti. In rad je prišel. Na starinski komodi so bila razpostavljena poročna darila. Gospa Pahernikova je bila dala običajni jedilni servis, gospodična Pepica Šribarjeva šest rjuh in šest paradnih brisač, teta Malči lepo stensko uro in pisano vezen namizni prt, Karli pa nekaj knjig. Berta Dolinarjeva je prinesla šop rož in nekaj denarja v beli kuverti, ki jo je Anamariji stisnila v roko na skrivaj in vsa v zadregi. Zunaj v kuhinji je igral Vobachov hlapec Grega na harmoniko. Ubiral je same žalostne in zategli glasovi so se tako mimogrede rahlo dotikali onih v tetkini sobi kakor že davno pozabljena bol. Nevesta se je v drugi sobi oblačila v svatovsko obleko in Pepica Šribarjeva je pripovedovala družbi o Škrlepovem Božu, ki se odpravlja za misijonarja v Ameriko. Njene besede so bile kakor vedno mirne in enolične. Kakor enakomerne kaplje so padale v Gregovo otožno godenje, ki se je vleklo brez naraščanja in brez pojemanja kakor brezkončna žalostna lajna. Tudi liter vina so imeli na mizi, a pili ga niso. Karli je gledal v kozarec, godba iz kuhinje in Pepičine besede, vse je šlo le mimo njegovih ušes, a vendar je bil žalosten. Mislil je na svojo ljubezen do Anamarije, ki je ugasnila kakor misel, nekdaj lepa in vseobvladajoča, v prostornosti časa. Ostala je le rahla, prisrčna vez, ki se je nocoj malo razbolela. Teta Malči je poslušala godbo in Pepičine besede in mislila na Anamarijo, ki se jutri poroči s svojim ženinom tam v Ljubljani. Nobenega domačega ne bo. Mati ji je že lani umrla, brat pa je daleč nekje v južni Srbiji. Njegovi ljudje jima bodo pripravili poročno večerjo in šli z njima v cerkev in potem morda še do kolodvora. Sama bo z njim na svetu, vsa mu izročena, vse zanj in vsa njegova. Gospe Pahernikovi je bilo nocoj silno dolgočasno. Želela bi, da bi bil prišel vsaj Povoden in da bi se tale mali Karli nekoliko bolj razvnel, saj to je pogrebščina, ne pa veselo slovo od dekliškega stanu. Ali bi ji Malči zamerila, ko bi jo prosila, naj odslovi tega muzikanta v kuhinji? In ta misijonarska zgodba njene svakinje je tudi prav nič ne zanima. Berta Dolinarjeva pa je trpko gledala vse to početje. Kako je to vse častno in slavnostno. Bridko je to življenje, in nevoščljivost ne more biti greh! Mala, srečna Anamarija, jutri boš spoštovana gospa doktorjeva ... Nevesta se je prišla pokazat v svoji, za jutri namenjeni beli svileni obleki. Bila je lepa, ker so ji žarele oči v radosti in ponosu in ker se je bil razcvetel nelepi obraz v en sam izraz blaženosti ob toliki sreči. Bila je morda celo slična tistimi mučeniškim žrtvam v starodavnih časih, ki so šle za svojo ljubezni polno vero z žarkim smehljajem na licu v smrt. On je bil njena vera, on vsa njena ljubezen in ona sama le srečna, presrečna njegova last. Teta Malči je odslovila Grego. Nevesta in Karli sta si prepevala in gospa Pahernikova je pomagala. Same zaljubljene so peli, slovenske in še tiste stare nemške »šmahtfecne«, ki so bili moderni ob zatonu devetnajstega stoletja. Tudi liter na mizi se je izpraznil in prišel je še drugi in tretji. Bilo je že precej pozno, ko je vstopil Povoden. Prinesel je kovčeg s seboj, da bi Anamarija še nocoj spravila vanj vse, kar bo treba vzeti jutri s seboj v Ljubljano. Razbil je družbo, ker ga ni bilo volja sedeti v tej sobici pri tetki Malči, se prisiljeno šaliti in odgovarjati na razna vprašanja kakor pri kakšni izkušnji. Nevesta mu je razkazovala prejeta darila, ki ga je moral vsakega posebej glasno občudovati in hvaliti, že njej na ljubo, ki je ob vsakem predmetu vzkliknila: »Glej, glej, <ins>«</ins> in mu ga tiščala prav pod nos. Potem šele se je šla preobleč in spravljat obleko v kovčeg. Pepica, Berta in gospa Pahernikova so se poslovile. Potem so šli tudi drugi. Povoden in Karli sta čakala pred hišnimi vrati, da se konča poslavljanje med tetko Malči in Anamarijo, ki je nazadnje vsa solzna prišla iz hiše. {{prelom strani}} Karli je stopal poleg njiju z njenim kovčegom v roki. Rad bi nekaj govoril, zlasti z njim bi rad prišel do jasnega, prijateljskega odnošaja, ta mali Karli, ki se še ni in se najbrže tudi nikdar ne bo odvadil zaletavanju v svet in ljudi. »Pomisli, Janko! Berta mi je dala denar — tri stotake! In rože, same rdeče, jako lepe rože.« Anamariji je ganjenost trepetala v grlu in je še krepkeje stisnila Povodnov komolec, za katerega se je bila oprijela. »Popolnoma nepotrebno,« je zamrmral Povoden, ki ni maral Berte Dolinarjeve, ker se mu je zdelo, da se mu še vedno posmehuje. Sicer pa ni razumel ganjenosti svoje neveste. Zato je prav osorno vprašal: »Ali je kaj resnice na tem, kar se klepeta po Podgorici, da sta si namreč Leben in ona precej po »knofih« in da se je Leben zaradi nje ločil od svoje žene.« »Jaz nič ne vem,« je užaljeno odvrnila ona in stisnila ustne. Bolelo jo je takšno govorjenje. Janko je vendar tako dober in spodoben človek, zato bi ne smel ponavljati takih čenč. »Jaz pa nekaj vem, a prosim, da ostane med nami. Leben mi je sam povedal, da se bo ločil in potem z Dolinarjevo poročil. Saj mu tudi ni zameriti ...« Tako, sedaj je izčvekal, kar naj bi ohranil v sebi kot »sveto tajnost«. In ker sta onadva molčala in ker je bilo njega samega tega greha takoj sram in ker se ga je takoj tudi pokesal, je pričel na moč opravičevati in hvaliti Lebna in Dolinarjevo. Prepozno! Prepozno! Preneumno, da se je moral izblebetati! Tako dolgo ga je mikalo in peklo, da je izpregovoril, in zdaj se je zdel sam sebi umazan in nepošten. In vse to Povodnu na ljubo! Ko je bila Anamarija že v postelji, je še vedno mislila na Karlijevo novico. Berta je njej dala denar. Svoj denar, ki ga bo sama nujno potrebna. Denar, ki so ga morda močile solze. Berta Dolinarjeva, utelešena ironija, se hoče boriti za srečo in daje denar njej, nevesti, ko bo vendar sama revna, zaničevana nevesta. Zato je bila zadnje čase še tišja, še jedkejša kakor kdaj poprej. Za srečo ... za ljubezen ... Karli pa je povabil Povodna s seboj v domačo gostilno. Tam je bila v posebni sobi velika družba boljše gospode. Verderber, Schieber, Bende, sicer brez svojih žena, a sicer z vsemi častnim spremstvom podgoriškega podrepništva. Namizni prt je bil že ves polit in ponesnažen s tobakom. Pod stropom pa se je valil gost tobačni dim. Gospoda je bila že nekoliko okajena in glasna. Karli si je hotel posaditi Povodna k mali mizici in tako dobiti priložnost za razgovor, pa so ju, komaj da sta vstopila, že klicali k sebi. Povodna so vzeli v sredo med Bendeta in Schieberja, Karli pa je imel poleg Ničese na koncu mize sedež primaknjen. Njemu nasproti se je smehljal Rajko Flerin, lepo oblečen, lepo počesan in nakodran, Karliju v jezo in spotiko. Medtem ko so Povodna pitali z neslanimi dovtipi o poročnih nočeh in sličnim ter ga zalivali z vinom, se je Karli obregal ob Flerina in Ničeso. Nazadnje je opazil Verderber prepiranje na koncu mize in zaklical Karliju prav posmehljivo: »Na, vi boste tudi težko umirali, vi, mladenič idealnih nazorov!« Vsi so se smejali, tudi Povoden. Najbolj pa Ničesa in Flerin. Karli je iskal besedo, ki bi jo zabrusil gospodu »Bankdirektorju«, a kaj ko je ni mogel najti in ko je bilo smeha že konec, ko je hotel izpregovoriti: »Vi pa menda še težje, malomeščanski general!« Sicer pa bi ga brata, ki sta bila oba tudi pri mizi, za te besede najbrže nagnala spat. Šel je rajši sam. V gostilniški sobi je hotel popiti nekaj kozarcev vina, da bi se upijanil. Nikogar ni bilo več v tej sobi, le Majhen sam je sedel v kotu pred polnim bokalom in mrmral nekaj predse. Natakarica je bila odšla spat. Kaj ko bi šel za njo? Tedaj ga je Majhen opazil. »Aha, ti si! No, pridi malo k meni, če te ni sram, no pridi!« Bil je zelo pijan. Oči je imel izbuljene in pogled zameglen. Tudi klobuk je imel glavi. Karli se je usedel k njemu. Ni se mu dalo piti. Vino se mu je že upiralo. Majhnova sapa mu je bila pokvarila tek do pijače, tako zoprno smrdljiva je bila. Majhen pa ga je prijel za roko in mu govoril prav v lice, se majal sicer sem in tja, a odmaknil se ni. Tudi Karli se ni odmaknil, ker se je bal, da bi mu oni zameril. »Malo še ostani tu pri meni, sicer pa — saj vem, da me ne moreš videti, no, pa le potrpi, malo še potrpi z menoj, ti smrkolin, ki se lahko smeješ, saj nisi tako pijan ko jaz, saj te ni treba biti sram samega sebe, kakor je mene. Vidiš, ti si zadel terno, čeprav si veliko prebedast, da bi razumel, kaj je to terna — razumeš? Moja terna pa je šla po zlu ... da, da, šla je, šla. No, pa saj pijem za svoj denar in moji dolgovi so moji dolgovi in vas nič ne brigajo. Le povej, ali te to kaj briga? No, saj vem, da te to prav nič ne zanima in da bi se me rad rešil, kar pojdi tja noter in jim reci, da so maliki ... no, pojdi! Ah, veš kaj, pojdi z menoj, meni je slabo, pojdi z menoj domov ...« Klatil je z rokami, se bil po čelu, potem pa je prosil in njegove izbuljene oči so gledale v Karlija votlo, pijano, skoraj mrtvo. Karli je šel z njim. Pomagal mu je, da se je sezul in slekel. Potem je hotel iti. A Majhen je opazil njegovo kretnjo in se zagnal v postelji, kakor bi hotel poskočiti. {{prelom strani}} »Ostani tu, Karli, ostani pri meni, samo malo še ostani. Glej, tam na omari je slivovka ... kaj je ni? No, če je ni, jo je Johana ukradla — pa vendarle ostani, Karli, ne hodi stran ...« »Saj ostanem,« je obljubil Karli in se nevoljen usedel na rob postelje. »Ali mi hočeš kaj povedati?« »Ne, ne, samo da ne bom tako prekleto sam, veš ...« Pokril se je preko glave in nekaj časa molčal. Karli je čakal. Nenadoma pa je planil Majhen pokonci, potegnil predal iz nočne omarice in vrgel nekaj podolgovatega, bleščečega po tleh. »Daj sem!« je zavpil, ko je Karli pobral okvir z Anamarijino sliko. Šipa se je bila razbila in kosci stekla so še štrleli iz okvira. Majhen je izdrl sliko in jo raztrgal na drobne kosce. Potem je treščil okvir drugič po tleh, in Karli ga ni več hitel pobirati. Majhen pa je raztrgano fotografijo, ta poslikani papir, kosec za koscem pojedel, kosec za koscem prežvečil in pogoltnil. V očeh se mu je bojeval srd s solzama, pijanost z norostjo. Potem pa je legel in zaprl oči, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Roko je imel na odeji in mezinec je bil okrvavljen. Vrezal se je bil ob steklo, ko je izdiral in trgal fotografijo. Nekajkrat je globoko zasopel, potem zagrgral že v spanju in pričel z na pol odprtimi usti na pol glasno hrliti. Karli je utrnil luč in odšel. Neumnost! Notri so peli, kričali, rjoveli, in Verderberjev glas, masten in nadušljiv bariton, je prekričal vse. Karli si je v kuhinji nalil polno skodelico ruma, ga zmešal s sladkorjem in izpil. Fej! Žgalo ga je po grlu in padlo kakor kamen težko v želodec. Ah kaj, upijaniti se je treba, pozabiti, da si podlež ... Nekaj dni pozneje je Podgodca že imela svojo senzacijo. <center><b>*</b></center> Majhen in Dolinarjeva sta sedela pri večerji v Marnovi gostilni. Vsa ostala družba se je bila raztepla, Leben pa sploh ni več zahajal k Marnu, odkar se je Anamarija poročila. Okrog dolge mize so zborovali »večerničarji«. Doktor Bende jim je le še na videz predsedoval. V resnici pa je vodil besede in pogovor gospod Schieber, ki je v vsej Podgorici priznaval za sebi nadrejenega edinole prirmarija doktorja Sušca, toda ta je žal že od nekdaj odklanjal »večerničarsko« družbo. Gospod Schieber pa je postal velik gospod, ki ga je Bende zaupno nagovarjal »Mavrica«, kar naj bi bil ljubezniv slovenski prevod Schieberjevega imena »Moritz«. Z Gobcem in Gobezdarjem je občeval »Mavrica« zelo zviška, Kainbiča in Bendeta si je hotel obdržati za prijatelja, Verderberja pa je cenil in upošteval kot dragocenega poslovnega zaveznika in spretnega prevejanca, vse drugo na dolenjem koncu mize razen inženjerja Marna pa je živelo od milosti in na račun njegovega velikopoteznega pokroviteljstva. Samo lepi Šani, on, ki bi ga imel v resnici rad za prijatelja, se mu je gladko in hladno izmuznil vsakokrat, kadar je »Mavrica« mislil, da je že njegov. Gospod Ničesa, Schieberjev pisar, ki so ga v Podgorici klicali za ravnatelja, je bil predsednik dolenjega konca. Tudi on je znal pokazati svoje novo dostojanstvo, s Verderberjem se je celo tikal. Berta Dolinarjeva je bila že pred nekaj tedni zamenjala svoj stari prostor za prostor, ki je bil včasih Lojzetov, tako da je zdaj kazala večerničarski družbi hrbet, kakor je to delal svojčas nalašč Lojze Leben. Tudi ona je to storila nalašč, a ne iz istega vzroka kakor on, ampak zato, ker ni mogla več mirno in počasi jesti in se med jedjo prav ironično in vprašujoče ozirati po onih obrazih, pa je zato postala nemirna in nesigurna. Majhen te izpremembe še skoraj opazil ni, ker ga taka neznatna reč ni mogla več niti za trenutek dvigniti iz njegove običajne ravnodušnosti. Zanj je bila ta miza vsa izpremenjena že od tedaj, ko sta se bila Povoden in z njim Anamarija preselila na drugi konec sobe k bančnim uradnikom. A Berta jih čuti v hrbtu in na tilniku te njih poglede, ki jo otipavajo, njih misli, ugibajoče in umazane, ki ji trgajo obleko raz slokega, vse dotlej neopaženega in varno očuvanega telesa. In vsaka beseda, ki jo tam zamrmrajo, zašepetajo ali na pol glasno vržejo medse, se ji zapiči kakor trn v živo, dasi je ni bila razločno ujela. Kakšne druge skrivnosti bi sicer ti ljudje v tej gostilni tako zaupno obravnavali? Njo imajo v mislih, njo opravljajo in o njej se menijo, kadar jo zagledajo. Saj niso le nesramni in radovedni, neusmiljeni, kruti farizeji so! Kolikokrat se je je te mesece že lotevala malodušnost, ki je prej ni poznala. A kloniti ni hotela, ni smela. Njen poraz bi bil tudi njegov poraz in zmaga njih, njenih sovražnikov. Morala pa sta zmagati Lojze in ona, Berta, potem šele bosta smela biti za svoje soljudi, za svoje ljubeznive »bližnje« tudi onadva — človeka. Takšno je pristno človeško mišljenje! Boj je krut in v svoji krutosti še krivičen! Njemu ne zamerijo toliko, njega hočejo izpreobrniti izlepa, kot rešenega konvertita ga hočejo privesti nazaj v varno zavetje! Njo pa, ki se je njega in njegove bridkosladke ljubezni branila, kolikor se je kot ženska mogla braniti, njo preklinjajo in psujejo kot zlega duha, kot zapeljivko. Ona, pa — zapeljivka ... Vsi so že izvedeli, vse mesto je že polno te novice. Nekateri, zlasti moški, si jo radovedno ogledujejo, češ, ti si takšna, kdo bi si bil mislil, lej jo tičko ... Drugi, zlasti ženske, jo merijo od pet do klobuka, češ, tudi take nam ogražajo domove ter kvarijo in kradejo može ... Ali je to že vse, ali ne bo morda še huje? Lojze jo prosi, tolaži, roti za ceno svojega življenja, naj vztraja pri njem! Pravi, da so vsi skupaj le ljudje, izpremenljivi, umrljivi ljudje, nobeni polbogovi, da bi se ne dali premagati. Pa mu je že rekla ono o bojevanju proti neumnosti, a on veruje v človeka ter v svoje in njene sile, s katerimi si hoče ustvariti trdno življenje, ki ga ne bodo omajale človeške hudobije. Nasprotno, on celo upa, da bodo ljudje prej ali slej uvideli in da bo že kmalu; vse pozabljeno, odpuščeno ... {{prelom strani}} Kako naj bi jo čuval ta njen tovariš Majhen, ki samega sebe ni znal varovati, niti tega, kar je bilo že na videz njegovo. Berta je pojedla, se naglo oblekla in, ne da bi kam pogledala, odšla skozi vrata. Majhnov pozdrav je še slišala in tudi mladi uradniki so ji pokimali v pozdrav tam ob vratih. Majhen je bil že vstal od mize, da bi odšel, ko ga je Kambič poklical k sebi. Vprašal ga je, kdo izposoja učencem knjige iz učiteljske knjižnice, morda Dolinarjeva? Da ne? Govorila sta tiše, a vendar so ob imenu Dolinarjeve vsi posluhnili, dasi sta bila Bende in Schieber na najboljši poti k običajnemu družabnemu prepirčku. Verderber se je koj oglasil: »Ti, Majhen« — on je namreč vsakega tikal, a vsak ni smel njega — »sedi no, boš kaj povedal ... Kambič, bodi tako prijazen in mu daj malo prostora.« Majhen je bil vesel, da dobi kozarec vina. Kje je že njegova plača, dolgov pa vedno več! Prijazno se mu je razlezel obraz, ko je sedel med gospodo, s praznim žepom je človek težko prezirljiv. Beseda se je vrtila okrog Dolinarjeve, previdno so cikale besede na Lebna, kakor mače, ki poskuša s tačko, če ni jed v skledčki morda še prevroča. Končno pa se je le razgalilo odprto vprašanje: ali je res, kar govore ljudje, in vsi so gledali v Majhna. Ta je vprašujoče zrl v svojega ravnatelja, ki je skomignil z ramo, češ, povejte, ako vam je znano kaj natančnega. In Majhen je povedal gospodom, da je res, kar govore po Podgorici, da je namreč Dolinarjeva kriva ločitve Lebnovih zakoncev. Da, neverjetno, neumljivo, čudno in strašno! In kdo bi si kaj takega mislil o tej starikavi gospodični. Pobožna seveda ni, a grda je in stara! Neverjetno, in vendar je res, sveta resnica. Sama Anamarija, zdaj gospa doktor Povodnova, mu je to povedala, ko se je poslovila za vedno od šole. »Kaj vidva sta se poslovila?« »Vidva da spet govorita?« »Kaj? Kako? Res? Prav je tako! Kako pa je bilo?« In Kambič je moral seveda še pripomniti: »Tudi to je skoraj neverjetno!« »Da. Govorila sva oni dan v konferenčni sobi, ko se je prišla že kot gospa Povodnova poslovit od šolarjev in se zahvalit za poročne čestitke in darila. Bil sem sam, ko je prišla in vprašala po vas, gospod ravnatelj. No, pa sem stopil k njej in ji želel srečo. Potem pa sva se razgovarjala. Rekla je, da ji je žal za šolo in da bi rada še nadalje učila, a ji Janko ni dovolil, češ da čaka dovolj brezposelnih na službe in da to ni ne pravično in ne lepo, da jim jih odjedajo dobro situirane poročene žene. Potem sva govorila o Dolinarjevi, in Anamarija pravi, da je to, kar govore, vse resnica.« Majhen je govoril kolikor mogoče milo in nevažno, a to je pa zamolčal, da ga je Anamarija prosila, naj tega nikar ne pripoveduje okoli. Čutil je, da ga vsi nekako čudno gledajo, najbolj pa njegov ravnatelj Kambič. Najbrže si misli: »Revež nerodni in neumni!« Majhen pa mu v mislih ogorčeno odgovarja: »Kaj me boš zijal, osel, ki misliš, da vse najbolje veš in da si bogvekako moški, saj si vendar tudi ti enkrat odletel pri Anamariji, a jaz te tedaj nisem klical na odgovor, le smejal sem se ti in tisti klofuti, ti poročeni gospod ravnatelj.« No, pa Majhen je zinil le: »Menda tudi Leben odide s šole!« Kambič pa je prav osorno odgovoril: »To bi bil velik osel, ko bi zdaj pustil službo, zakaj, da ne bo premeščen, za to sem že jaz poskrbel.« »Ali vam je tudi to povedala gospa Povodnova?« »Ne. Leben sam je pravil Vobachovemu Karliju, da pojde.« <center><b>*</b></center> Kakor vedno, kar je pomnil kateri izmed Vobachovih otrok, so kosili tudi danes v mali sobici poleg kuhinje. In kakor vedno, mame ni bilo pri mizi. Kosila je v kuhinji pri štedilniku kar tako mimogrede. Kakor vedno, je bilo treba pri juhi molčati. Oče jo je srebal, žlico za žlico, kakor bi opravljal kaj važnega, Franci in Leo sta goltala naglo in malomarno, Karli pa je, kar je bil prišel iz Beograda, jedel počasi in s slastjo. Okus po paradižniku mu je najbolj prijal. Šele ko si je oče s servieto, ki jo je imel zataknjeno za ovratnik, jel brisati usta, sta pričela govoriti, najprej Franci, takoj za njim pa Leo, o nekem avtomobilu in o avtomobilskih vožnjah in dirkah. Oče je prezirljivo molčal in prebiral jed, ki mu jo je bila prinesla kuhinjska dekla na pladnju. Potem pa je pričel spet jesti. Zelo se je bil postaral, ta njegov veliki in obilni oče. Pri jedi je mlaskal in grdo cmokal, kar pred dvema letoma še ni bila njegova navada. Njegovi brki in brada, kako da jih tako zanemarja? Koža na licu je rdeča in polna drobnih gubic, pod vekami in nad njimi pa se mu v ohlapni zgrbljeni vreči nabira polno drobnih, modrikastih žilic. Oče je bil odrinil svoj krožnik. »Kaj pa še, osem cilindrov je dovolj. To je že voz, da se lahko postavljaš z njimi tudi po Dunaju in Berlinu …« je trdil Leo. »Ah, dovolj mi je teh vajinih čenč! Spravita se no že! Ti, Franci, glej, da mi priskrbiš še kripo ledu, vzemi ga, kjer ga hočeš, zvečer ga hočem imeti v ledenici!« ukaže oče osorno. Lepi Franci se namrdne in vstane, Leo pa prav počasi zgiba servieto. Zdaj pa zdaj bo nekaj važnega izpregovoril. Tudi Karli jo misli odkuriti in pokaditi svojo cigareto zunaj na vrtu. A oče ukaže Leonu: »Pojdi v hišo h gostom, pri večerji me boš moril s svojo razpravo. Ti, mali, pa ostani tu!« {{prelom strani}} Proti očetu ni bilo ugovora, in onadva sta odšla brez besed. Karli je presenečen obsedel in si ni prav upal nažgati cigarete, da bi ga oče ne nahrulil. »Ali ne boš kadil, mali?« ga je vprašal oče in mu pomolil svojo dozo s cigaretami, ki jih je imel za goste, ker je sam kadil le smotke. Karli si je vzel cigareto. Kaj pa je imel stari danes? To ni njegov glas, s katerim robanti po hiši, to celo ni gospodarjev glas, kadar ukazuje svojim hlapcem, deklam, sinovom in ženi, to je glas, s kakršnim se gospod Vobach pogovarja s tujimi ljudmi o važnih zadevah. Oče položi na mizo šop papirjev in pravi: »Tu so tvoja izpričevala! Gospod apotekar Pahernik mi jih je razložil, da mi jih ni bilo treba dajati k notarju, ker tega, kar si mi ti včasih pravil, nisem mogel prav verjeti ... Kaj hočeš zdaj od mene?« Oče je gledal sina in sin očeta in oba sta vedela, kakšen bo sinov odgovor. Seveda denar! Potem je pričel Karli naglo in hlastno govoriti, kakor bi se bal, da mu bo oče presekal besedo. Rekel je, da bi rad študiral dalje, napravil v Celju ali v Mariboru maturo, ali pa kjer si bodi, le v Beogradu ne več, potem bi šel na univerzo. Za poklic se še ni odločil, najrajši bi medicino ali pa pravo. »Čuj, fant, kaj ti bom pa jaz predlagal. Bende mi ponuja kmečko posestvo, precej veliko, a zelo zanemarjeno, ki bi ga lahko poceni kupil za tebe. Blizu mesta je in na lepem kraju z gostilniško koncesijo. Gozd je sicer velik, a precej izsekan in okleščen. Pa nič ne de. Dal bi ti še nekaj denarja pa bi poizkusil gospodariti. Knjige in takšne reči pa si lahko dobiš na dom. Če imaš poln hlev živine, svinjake bi ti še prizidal in konja bi ti dal iz domačega hleva, pa bi videl, da je bolje biti kmet, ko doktor ali advokat. Čez nekaj let se boš lahko oženil in ne bo ti treba gledati na denar. Pusti fant tista mesta! {{redakcija|Zda|Zdaj}} si dokazal, da nisi butec in da se znaš tudi sam obrniti na pravi kraj. Mirno boš živel kot kmet, v mestu pa ti bodo hodile po glavi razne španponade in te pokvarile. Mesto mi je pokvarilo že tvojega rajnkega brata, da se je šel, mladi fant, streljat v lastno glavo. Ubil se je, ker si ni več upal živeti, ker so mu uničili in ubili življenje tam v mestih. Zakaj pa Leo in Franci nimata razdejanih živcev, kakor jih je baje imel on?« Karli je že hotel odvrniti, da sta Leo in Franci v primeri z Egonom buteljna, pa je oče sam nadaljeval: »Seveda, Leo in Franci nimata toliko v glavi, kolikor je imel Egon v petah, a verjemi mi, da je bil tudi Egon zdrav in vesel fant, ko je bil še doma. Potem pa se je kar nenadoma izprevrgel. Učil se ni, delal ni, spal ni, popival je in sedel kje v kakšnem kotu in premišljal. Že moja mati je rekla, da se takim, ki toliko berejo in premišljajo, rado zmeša — in zmešalo se mu je. Ti si morda danes misliš: stari je nor in ni ne ve o svetu, a le verjemi mi, jaz sem že dolgo na svetu in vidim, da se svet prav ni ne izpreminja. Vedno je isti. Zato pa ti hočem dobro, ker sem zadovoljen, da se mi le nisi izkazil. No, kaj praviš?« Očetov glas je postajal vedno tišji in zadnje besede so bile skoraj le šepetane. »No, norček?« je vprašal stari in se rahlo, prav rahlo nasmehnil. Karli se je le za trenotek obotavljal. Da, da, hiša, gostilna, konj, krave, voli, svinje in kure in on kot gospodar. Zunaj pa svet, široki, vedno se izpreminjajoči svet in vesela, lepa leta na vseučilišču! Ali bi jih ne bilo škoda? »Maturiral bi še rad! Dobil bi si profesorja za inštruktorja, pa bi šlo še to leto,« je odvrnil in gledal v očeta, ki ni bil niti nasmejan niti prijazen. Oče mu je suho odgovoril: »Dobro, pojdi k Leonu in izračunita oba, koliko bi potreboval. Naj mi Leon predloži vso stvar po večerji!« In stari se je s težavo dvignil in šel. Šel je tudi Karli, a ne za očetom v prvo nadstropje, ampak na cesto pogledat, kaj dela Podgorica. Ali bi šel mimo Pahernikovih oken? Morda ga bo videla gospa Mara in prišla za njim na cesto k svetemu Lenartu. Ona se zanima zdaj za literaturo, in ker se je bil Čitalni krožek kar sam od sebe razšel, ji ga izkuša nadomeščati on, Karli Vobach. Podgoriške klepetulje so imele dosti opraviti. Pri gospe Schieberjevi v salonu se je zbral njih elitni oddelek in se krepko pohujševal nad Lebnom in Berto, njih srednji sloji, to so bile gospa oficialova, gospa davkarjeva, gospa postajenačelnikova in druge take gospe, pa so se zgražale nad Berto pri mesarju in peku in na cesti, kjer so se pa srečale, s pomilovalnim javkanjem nad »to ubogo ženo«, kar naj bi bila Lebnova, ki jo je zadela taka nesreča ... hov! »Denkans ihnen, jec beta ihra lossen!« je pravila gospa vahtmajsterica Mercovim šiviljam, in vse so bile ogorčene nad takšno hudobijo. O Berti Dolinarjevi pa se te dni ni govorilo drugače kakor: »Ta kanalja, ta stara lajdra, ta mrha, diese Beštie, diese Mirchen, so a schleche Babn ...« Stari Vobach je kadil cigaro in brskal po predalih svoje pisalne mize. Kam je bil le založil? Takrat, ko se je tako nesrečno napravilo, so dolžili ljubi Podgoričani njega in njo, ženo njegovo, da sta vsega onadva kriva, češ, grdo sta ravnala s fantom. Seveda — starši! Tega pa nihče ne ve, koliko je on zaman govoril, seveda izgrda, kaj pa zaleže lepa beseda pri takem zaletelu? Aha tu je! To so mu dali takrat v Leobnu. <center><poem>Nagrobni napis. Preveč ste mučili me, bratje vi, ljudje, pretežka bila zame so bremena moja, in stopajo s sveta, kjer je mrazilo me, želim edinole miru si in pokoja. Ob grobu mojem, bratje, vam ljubeče nad mano se solziti in moliti treba ni, mirno upihnite mrliške, blede sveče, do tega hladnega srca nobene ni poti. </center></poem> In ta je bil tudi njegov sin, njegov najstarejši sin! Samomorilec in ubežnik! Otroci so breme, saj človek nikdar ne ve, kdaj ravna prav z njimi! Hudo je to, hudo. Otroci so križ, in svoje lastno srce bi morala oče in mati pribijati nanj ... {{prelom strani}} ==VII.== Na vsakem vogalu kričeči lepaki raznih barv, polni puhle hvale in prav tako puhlih napadov idejnih nasprotnikov, po hišah in bajtah prepir in zamera, po vseh hišah kričava in tajna agitacija resnično iskrenih in tudi najetih agitatorjev, politiziranje in besedni boji. Na sodniji nekaj tožb in ovadb zaradi razžaljenja časti, krivičnih očitanj, klevete, kraje dobrega imena in razširjanja neresničnih vesti. Obljube in grožnje, zavednost in izdajstvo, strahopetnost, korajža in strah, vse to se je gnetlo k trem »skrivnostnim skrinjicam« na mizi občinske pisarne. Neslišno padajoča gumasta kroglica je bila danes dragocena enota; najsi je padla iz še tako umazanih rok, bo dobrodošla tudi med tistimi, ki so se skotalile v skrinjico iz gladkih, mehkih prstov, na katerih se blešče pravi ali ponarejeni svetli kamni in čijih nohti so brezhibno snažni in pristriženi. Podgoriške občinske volitve! Bile so tri liste in trije županski kandidati. Prvi kandidat, in sicer na listi SLS, je bil doktor Žnidar, drugi kandidat je bil doktor Ciril Bende, naprednjak, tretji, kandidat tako imenovane »rdeče liste«, je bil Alojzij Petek, slikar in pleskar iz Ravbarske ulice, ki mu je večina podgoriških vedežev prerokovala neslaven polom. V gostilni »Pri Ančki« je bilo tisto nedeljo dopoldne zelo nerodno. »Dohtarja pa nikoli! Nak, advokata pa že ne!« je dejal mladi kovač Jože Hovnik in udaril po mizi, da so odskočile skodelice, v katerih so danes, ker je bilo prepovedano točiti alkoholne pijače, postregli po gostilnah svojim gostom z mrzlim čajem. »Saj je tvoje fronte vojvoda tudi dohtar, čeravno je farški, in ti ga boš volil, črnuzelj neumni!« se je drl nad njim delavec Jože. »Mar Žnidar ni advokat? Advokati pa so sami lumpi in frakarji, pa naj se piše Peter ali Pavel.« »Saj ni treba dohtarja voliti in tako kričati vam tudi ni treba!« je miril stari Tonč, ki je delal na železniški progi. »Dohtar ni in ne more biti za nas delovne ljudi, saj se ne razume na nič drugega ko na odiranje.« »Tako je!« je potrdil Jože Hovnik in lopnil drugič po mizi. Močno ga je jezilo, da ima tudi SLS dohtarja na čelu svoje vrste. Saj je tudi on Orel in pristaš Slovenske ljudske stranke, a to ne more biti prav, da bi si kmet izvolil advokata za zaščitnika. To bi bilo skoraj tako, kakor bi velel lisici, naj pase kure. Jože je bil namreč strašno jezen na advokate, ker bi mu bili skoraj pogoltnili dom in kovačijo in vse, kar sta imela z materjo prigaranega. Pa se jih je bil ubranil, a pozabiti jim tega ne bo mogel nikdar. Mar bi bil rajši doma ostal, čemu je hodil semkaj. »Tega poslušajte! Ta gospod vam bo povedal, kako se mora govoriti je zarohnel delavec Jože in porinil k mizi drobnega možička, ki je tiščal pod pazduho neke časnike. Ne da bi snel kapo, se je ozrl po navzočnih, se odkašljal in pričel govoriti kakor na shodu: »Pametno in zdravo je, da ljudje končno že uvidevajo lažno demokracijo tako imenovane napredne stranke in da uvidevajo tudi puhlo in spletkarsko politiko črne fronte, ki jim je križ pokrivalo in zaslon, s katerim zameglujejo množicam jasni pogled. Uvidevnost je prvi korak k pravemu napredku! Za nas, ki smo delavci, je pač vseeno, ali delamo na svojem ali na tujem, na tistem tujemu sem mislil povedati, ki je v vsej svoji celoti itak naše, da. Saj si moramo itak v potu svojega obraza zaslužiti svoj kruh in nihče, ne Bog, ne vrag, nam ne more pomagati. Pomagamo si lahko sami, če ne odnehamo v borbi za svoje svete pravice, in za nas kot take velja le eno geslo, le ena parola: proletarci vsega sveta, združite se!« »Oho, kaj pa to? To je prepovedano! To je komunizem! Kje je policaj?« je zavpil notarjev pisar, ki je bil prišel tudi agitirat, a za Bendeta. Delavec Jože je edini zavpil »Živio!«, stari Tonč si je ogledoval časnik, ki mu ga je bil potisnil mož s kapo v roke. Jože Hovnik pa je najprej vprašal, kdo je ta človek, ki je govoril. Zvedel je, da je to neki pisar, Petkov prijatelj, ki ga je bil ta za nocoj povabil semkaj iz Maribora. A tudi to govorjenje ni bilo Jožetu po volji. In medtem ko je mož s kapo ošteval notarjevega pisarja in mu očital hlapčevstvo, pljuvanje v lastno skledo, je izpregovoril Jože Hovnik zelo glasno: »Vi, gospod iz Maribora, ali ni to vaše govorjenje nekakšno zavijanje oči k onim gori v Rusiji, ki so duhovnike zapodili in ljudi še v cerkev ne pustijo. To ni za nas, ki na Boga tudi še nekaj damo! Pa to tudi ni vseeno, če delam na svojem ali na tujem! Kar je tuje, ni moje, in ko bi meni hoteli vzeti bajto, se bom branil s cepcem. Zažgem jo rajši, kakor da bi jo drugemu pustil. Na, za nas to ni!« »Vidiš, Jožek, zdaj si dobro pogodil! Pojdi z menoj, ti bom še kaj več povedal. Pri naših prav nič ne taje Boga in tudi o tem ti ne bo nihče govoril, da je treba odpraviti lastnino. Pojdi z menoj, gospod Flerin ti bo še kaj drugega povedal, zaradi davkov in ...« »Jože, to je notarjev pisar in za Bendeta te hoče dobiti!« je preko drugih glav zavpil stari Tonč. »O ti presneta krota podrepniška, frakarska! Za Bendeta! Za tega, ki me je hotel ob bajto spraviti? Vi ste še hujši ko tisti tam v Rusiji, tam samo jemljejo, vi pa kradete in delate s kmetom kakor tolovaji. Marš ven! Ančka, tega dedca ne smem več videti v tej oštariji, ali pa mene ne bo več! Ven z njim!« {{prelom strani}} »Ven! Marš! Ho! He!« Med ropotom in kričanjem je moral notarjev pisar preko praga. Zdaj se je oglasil tudi mož s kapo, a ne več tako slavnostno. »No, ali ne vidite, kakšna je ta gospoda? Saj vas pozna le o volitvah, sicer vas pa neusmiljeno odira ...« Pritegnil je še delavec Jože: »In ko si že tako božji, da veš, tudi tisto, kar je oni tu pravil o Bogu, to tudi ni res. Ravno v nedeljo, ko zvoni k maši, ti ženejo otročad ven v gmajno, da se tam spakuje in izteguje, kakor bi se doma ne moglo.« »To je telovadba, Jože, saj jo imamo tudi mi pri Orlih, a v nedeljo med mašo jim tega res ni treba. To je samo zato, da delajo zgago!« »Saj jo delajo farji tudi. Kaj se jim je pa treba v politiko mešati! Jože, pametni bodite! Glejte, obrtnik ste in kmet, to se pravi, da ste delavec! Kam spada torej vaš glas? K nam, in nikamor drugam!« Tako mu je izlepa prigovarjal tisti gospod s kapo. Jožetu pa le ni bilo po volji, čeprav mu ni bil odvraten. »Veste, to že ni lepo, da duhovnike v nič devate. Kdo je pa spravil nas Slovence v to državo, ki ji pravimo, da je res naša? Duhovnik! Za koga drugega jaz ne vem, ker sem pač kmet in se ne vtikam v politiko!« »Pustite ga, saj vidite, kako je farovški!« je dejal delavec Jože in vlekel gospoda s kapo k sebi. »Boš že videl, kam boš še prišel, Jože, ker si tak zabit terc! Jaz pa nisem več tako neumen, da bi ne vedel, da imam jezik zato, da ga o pravem času iztegnem. Ali misliš, da smejo le eni žreti, drugi pa delati, če pa dela ni, bi bilo pa najbolje, da kar poginejo, a? Seveda, ti, ki imaš svoj lastni sekret, si že misliš, da si več ko navaden delavec.« »Hudiča, ali sem ti kaj rekel? Kaj se cepiš nad mano?« se je ujedal Jože Hovnikov, a gospod s kapo se je vrinil in tudi drugi, med njimi tudi Tonč, so ju obstopili. Gospod s kapo ga je prijel za reverje na suknji in ga hotel poučevati: »Vi ste slabo informirani o našem pokretu, Jože, in zato trdovratno in slepo odklanjate to, kar bi morali pozdravljati za svojo odrešitev. In slepi boste tudi ostali, če ne boste hoteli izpregledati. Izpregledali pa ne boste, če se boste oklepali teh vaših malikov in se ne boste hoteli seznaniti z našimi ideali, z našimi idejami svobode in enakosti! Slišite, poglejte si ta list, preden {{redakcija|oditete|odidete}} na volišče, in če še potem ne boste vedeli, kaj vam je storiti, niste vredni, da sem izpregovoril z vami le eno besedo ...« Gospod s kapo ga je pogledal v oči žarko in skoraj nekoliko zaničljivo in Jože je mirno vzel propagandni letak in ga hotel vtakniti v žep, ko se je vmešal spet delavec Jože ter jezen in zaničljivo se režeč spačil svoj čedni obraz. Še ta teden se bo poročil delavec Jože, a ostal si bo zvest. Tako vsaj prisega sebi in drugim ter iskreno veruje, da bo s to svojo borbo za pravico in s svojo zvestobo, za dobro stvar pomagal sebi in svoji bodoči rodbini, da jim bo končno vsem skupaj nekdaj bolje, kakor je bilo njemu in njegovim prednikom. Zato ga neznansko jezi ta zarobljeni kovač Hovnik, ki se hoče zaradi svoje bajte in kovačije in zaradi tistih par njiv in zaradi farja ustavljati edino pravični besedi na svetu. Ali je sploh vredno, da se gospod Jež iz Maribora trudi s takim butljem? »Pustite ga, gospod, kmet ostane kmet, neumen in zarobljen farški hlapec! Le čaj, ko pride naša ura, ko bomo mi delavci dobili besedo in pravico, se boš moral tudi ti naučiti drugih molitvic! Le pojdi in voli, kakor si pri pridigi slišal!« »Kaj?« je vzkipel Jože. »Ti boš mene gonil iz oštarije, vsranetelj? Ne, ne gospod, mene kar pustite pri miru s tem svojim govorjenjem, jaz sem res zarobljen kmet, ker ne morem enemu delu ljudi na ljubo vreči na gnoj vsega tega, kar sem se kot kratkosrajčnik učil spoštovati. Svoje bajte pa tudi ne dam in ti je tudi ne boš, ko boš svojo imel, da veš. Če pa češ, pa pridi z menoj za štalo, ni mi za to, da bi se na tešče po gostilnah metal s teboj!« Gospod s kapo ni hotel odnehati, a tedajci so se odprla vrata in mežnar Avšič je pridrevil v gostilno. »Ježeš, ježeš, Jože, kaj pa ti je treba poslušati take čenče! Ali ne veš, kaj je tvoja dolžnost? Le hitro z menoj. Nekaterim se že čudno zdi, zakaj te tako dolgo ni! Ježeš, ježeš, kaj pa hodiš med take!« Drobni možic se je prestopal z noge na nogo, nezaupno švigal z očmi po navzočnih in vlekel Jožeta Hovnika za rokav. Sladkobni nasmešek mu nikdar ni zdrknil z usten. »Ven!« je zarohnel delavec Jože in še drugi so se približali z grozečimi obrazi. Poprej so mirno poslušali in čakali, kako se bo izteklo, potem šele bi bil dejal ta ali oni katero vmes. To ga pa nima, da bi hodil mežnar semkaj vohunit in vlačit ljudi na stran, kakor bi bil sedež samega luciferja! »Ven z njim!« so se oglasili tudi drugi in stopili bliže. Gostilničar se je previdno umaknil za kuhinjska vrata. Kaj njemu mar! Mežnarja naj le vržejo ven! Mrho prihuljeno! »Ven, oba ven. Hovnik in mežnar, ven z njima!« je netil delavec Jože, in to je Hovnika najbolj razkačilo. Odrinil je mežnarja in stopil Jožetu prav tik pred obraz. »Dejal sem ti, da me ne boš metal iz oštarij, berač!« »Ti si pa butelj, cepec ... ti si buršuj!« je vpil Jože. To je žgalo! To je bila psovka, gotovo ena najgrših psovk. »Kaj si dejal? Kaj si dejal, da sem, ti baraba potepena!« je rohnel Jože Hovnik, in na mah sta bila sprijeta z rokami in nogami. A policaj Edinec in za njim dva žandarja, ki jih je bil poslal semkaj notarjev pisar, so prišli vsaj enkrat v življenju v ugodnem trenotku, da preprečijo pretep. Na potu proti volišču je še vprašal mežnarja, ki je klental za njim: »Ali ste slišali, kaj mi je dejal? Buršuj, mi je dejal, ali veste, kaj to pomeni?« »Kako naj bi jaz to vedel, saj veš, da ne berem drugih časnikov, samo naše. To mora biti ena tistih taljanskih psovk, ki jih je vse polno zdaj po vojni. Ali ni morda srbska?« »Ni!« je zagodrnjal Jože, in on je to vedel, saj je bil odslužil vojake. Volil je doktorja Žnidarja in njegovo skrinjico. Potem, pa je odšel domov in se ni nikjer več ustavil. {{prelom strani}} Na moč je bil jezen in kar na vse skupaj, z vsem svetom bi se sporekel. Preklete volitve! Samo za jezo in zamero so in da z njimi hujskajo in razdvajajo ljudi. A da bi sploh ne šel blizu, to bi se reklo, da se ne upa poslužiti svoje državljanske pravice. A mrhe so le, vsi skupaj. Če jih poslušaš, če bereš, kako te snubijo, kaj ti obetajo in kako te hvalijo, sebe seveda tudi, a zlasti tebe, svojega volilca, bi mislil, da je zdaj res prišel nov čas in novi ljudje, ki bodo res obrnili svet na boljšo plat. Kaj še! Visi ti, ki tebe hvalijo, mislijo le nase in zase. Presneto mora biti dobra kupčija, skrbeti za »narod«, kakor pravijo ti gospodje v svojih lepih govorih. Tisti tam »Pri Ančki«, tisti s kapo, bi mu še bil ugajal, ko ne bi ... Jože Hovnik ni bil slab učenec v šoli, to mu pa le neče v glavo. A tisti časnik bo drevi le prebral, čeprav mu ga je mežnar hotel vzeti. On ni več otrok! Oženil bi se tudi rad, pa je prav taka nerodnost. Mati so še pri hiši, in Bog nas varuj, da bi ne bili. A prav bi že bilo, da bi dobil ženo. Strela! Za vasovanje mu res ni več, a kar tako biti, je tudi sitno! In — Lenčke je škoda, da bi jo vlačili po zobeh in da bi se ji smrkavci posmehovali ... Mati bodo pa seveda kar mislili, da jih hoče odriniti na zapeček! Ti presneto življenje, kujavo! <center><b>*</b></center> Sredi mestnega trga pred občinsko hišo, ki je bila hkrati tudi volilni lokal, je bilo vse polno ljudi. A to ni bila složna množica, ampak v žive, večje ali manjše gruče razdeljena ljudska sovražnost, lokavost in podpihovanje. Pristaši idej, pristaši strank, pristaši korit v borbi za smešno krpo oblasti, za vlado podgoriškega parlamenta. Lepa so imena, prikladni in zlasti zelo vljudni so priimki in naslovi, ki jih vrže na površje vrtinec sovraštva, zavisti, neumnosti, pravičnosti in laži, ker mora danes vse to še zavreti v enem in istem kotlu, nocoj pa bomo šele videli, kaj se bo skuhalo iz tega! Hajna, Branko in Karli so stali tik ob veznih vratih, da bi ugibali o mimo gredočih volilcih in jih primerno ošvrkali z na pol glasnimi opazkami ter da bi kot prvi ujeli, kako je kdo volil. Zdaj so prihajali preko trga trije čudni možici. Prvi je bil gospod Rajko Flerin, za njim pa sta šla Pumpergodlja in Tereja, menda prvič pod tako odličnim vodstvom. Flerin je bil odšel ponju v ubožnico, kar mu ni bilo bogvekako prijetno, in po višjem nalogu jima je moral tudi zapretiti, da bosta zaprta, če ne bosta volila liste in skrinjice doktorja Bendeta. V {{razprto|drugo}} skrinjico je treba vreči kroglico! V drugo! Bog vaju ne bo imel rad, če vržeta kam drugam, in nove škornje, ki sta jih zato dobila, bosta morala takoj vrniti! Ali sta razumela? Da! Razumela! Seveda! To bi bilo tudi grdo, ako bi ne znala biti hvaležna za lepe škornje! So še dobri ljudje na svetu, ki na reveža ne pozabijo! To je planil mežnar, ko jih je zagledal. A prepozno je, dragi mežnar! Novi škornji zaležejo več ko vse grožnje s peklenskim pogubljenjem, in glej, kako ti privoščijo levičarji in ti mladi »rdečkasti« kljuni ta poraz. Medtem ko je bil odpeljal Flerin svoja dva »gospoda« na volišče, je nastal zunaj nov prepir. Hajna ni mogel molčati. »Sramota je to!« je dejal glasno, da so lahko slišali skoraj vsi tam okoli. »Sramota, da morajo ti reveži voliti frakarja!« »Tako je!« — »Sramota!« — »Fej frakarija!« »Tiho!« — »Kaj je? Za koga je sramota?« — »Jezik za zobe!« Naenkrat so bili obkoljeni. Hajna je že vzdignil pest, Branko in Karli pa sta se smejala. Hej, če bi se stepli! To bi bilo nekaj! Notarjev pisar se je zadrl: »Policija!« O, ti beštija, zdaj pa le narazen! In Branko je krepko sunil na levo, da bi jo lahko odkuril. A kaj je to? Z gromkim grohotom pridere nekaj prežarjev z volišča, za njimi pa, bebasto se smehljajoč, berač Tereja. Ni ga v imeniku! Zastonj so mu kupili škornje! Še tega ne vedo! Škodoželjno in samozavestno se je režal Pumpergodlja! Ha! Zdaj bodo pa Tereji škornje vzeli! Ha! Njemu pa ne! On pa je smel voliti, naravnost v drugo skrinjico je nesel svojo kroglico, in le malo so se mu smejali, gospodje pa so mu še prav prijazno prikimavali! On je pravi podgoriški mestni ubožec, kaj bo tak pritepeni cepec kmečki, tak Tereja! He, kako šajtra zdaj jadrno proti domu! Saj ga bodo vrgli iz mestne ubožnice, le počaj, in Pumpergodlja se je prav važno razkoračil pred vežnimi vrati mestne občinske hiše in se samohvalno smehljal naokrog. Morda se še ujame kak božjak! Ničesa je prihajal s Flerinom skozi vrata. Flerin je mahal z rokami in se menda opravičeval, dolgi Ničesa pa ga je ošteval. Morala sta skozi ljudi in tik za njima je nekdo rezko zažvižgal na prste! Ničesa se je obrnil, Flerin pa je šel kar naprej, kakor da ni slišal. In ko se je Ničesa obrnil, se je oglasil nekdo tik za njegovim hrbtom: »Koliko pa stane par škornjev?« Sami posmehljivi, škodoželjni obrazi! Hudiča, kje so pa naši ljudje? »Škandal! Lov na bedake in berače!« Aha, to je pa bil Bercetov Hajna! In Branko in Karli! Tem smrkavcem je treba pošteno zamašiti gobce! Le kje je policaj? In ko je došel Flerina, ga je pričel iznova oštevati. Očital mu je nezmožnost, ker ni znal pridobiti svojih bivših tovarišev za Bendetov tabor, in vse njegove ugovore je pobijal z zaničljivimi besedami: »Ali imate le vi respekt pred denarjem? Znati, znati je treba pridobivati ljudi! Ha! Jaz ...!« Flerin se ni več pričkal. Tiho je šel poleg čvekavega Ničese tja, kamor so ga bili oni poslali po nezanesljive »voliče«. Temu Ničesi bi privoščil, da bi ga ponoči v temi in kje na samem dobili oni trije falotje, Hajna, Branko in Karli! To bi ga pestili ti čarugovci, ki se hodijo z najmočnejšimi kmečkimi štori ravsat za dekline ven k svetemu Lenartu in v Zakotje! Pa bi videl ta oholi dolgin, kako je treba pridobivati ljudi za stranko! Onim trem ultrakomunistom in ljudskim tribunom pa se bo še smejal on tedaj, ko bodo iskali službe, ko bodo morali skrivati svoje sedanje petelinje norenje in prav ponižno, uslužno in pokorno izpolnjevati pogoje, ki jim bodo potem odprli kakšna skrita, stranska vratca v trdnjavo oblasti, kjer bo on, Rajko Flerin, že davno in trdno sedel na mehki blazini. {{prelom strani}} Je že tako! Hajna, Branko in Karli pa so prežali še nadalje pred mestno hišo. Tja so prišli tudi gospodje od SLS s svojim kandidatom in kaj lepo je bilo videti, kako so se vljudno odkrivali, ko jih je dostojanstveno pozdravil Polda Krančan iz Ravberske ulice, ki je šel tudi volit, a to pot ne kakor drugekrati Bendeta, ampak Žnidarja in njegovo skupino, ker se je bil z Bendetom spri zaradi neke pravde, za katero bi moral on plačati stroške. Tega pa že ne! On prinese odvetnikom same dobre tožbe, in oni naj gledajo, da jih izpeljejo tako, da trpi stroške nasprotnik; zakaj Polda Krančan ne plačuje stroškov. Kam bi pa prišel? To bi bil kaj lahek posel za advokate! Končno pa še groziti s kriminalom! Hoho, gospod doktor Bende, če moram v kriminal jaz, boste zlezli vanj tudi vi, saj sam bi si jaz ne znal tako spretno zvijati teh procesov! Haha! Prišla sta tudi Karlijeva brata Franci in Leo. Lepo sta pozdravila in oni, ki so tu stali za Bendeta, so se jima še odkrili za nameček tudi v drugič, ko sta šla z volišča domov. Stari pa ni šel volit! Pravi, da mu ni za tak teater! Tam pa prihaja Leben! Kdaj se je bil neki pripeljal z Gorenjskega? Karli mu je skoraj tekel naproti in mu veselo mahal z rokami. Oni pa se mu še nasmehnil ni, in ko sta se sešla, mu niti roke ni podal. Kaj pa je to? Hudiča ... Karliju je zatrepetalo v očeh. Ustrašil se je in zardel. Ali je Lojze zvedel? Val krvi se je zapodil iz glave k srcu in s prisiljenim, lažnivim smehom je hotel zagrniti svojo plaho bolest, svoj strah pred izgubo tega lepega, ljubega prijateljstva. »Kako živiš? Kako se ti godi? Videti je, kakor da ti ni sile!« Smejal se je in v očeh, lesketajočih se od smeha, je preža] a bojazen. »Bolje ko tu, kjer ste menda same zverine! In norci!« je hladno odgovoril Leben. Ne zaničljivo, ne jezno, le tako neznansko tuje. A Karli še ni popustil. »No, ali mi ne boš čestital? Maturiral sem, zrel sem tako rekoč! Ha!« In Leben je odgovoril z istim glasom brez najmanjše primesi zaničljivosti ali jeze. »Ti — zrel? Menda si le še zelo nezrelo fante!« In to je izgovoril tako, kakor bi bil dejal: Včeraj je deževalo. Karliju je zledenel nasmeh in trdo ga je stisnilo za grlo. A vendar je še počakal, da se vrne Lojze Leben z volišča. Slonel je ob zidu in gledal v tla. Mimo njega so hodili ljudje z blatnim obuvalom in oškropljenimi hlačami, ker je še vedno, zdaj že tretji dan, čemerno in dolgočasno curljalo iz megle, ki se ni hotela umakniti iznad Vilunjske globeli. Fej! Obrnil naj bi se zdaj in odšel domov ali kamorsibodi! Čemu še čakati, ko je že itak vse zaigrano. Zaigrano? Ali je prijateljstvo, nesebična, srčna, na nikakršnih bioloških pogojih sloneča ljubezen dveh ljudi že zaigrana s par neumnimi, prenagljenimi besedami? Ali je to že nezvestoba, ki zanjo ni odpuščanja? V teh trenotkih si je hotel, si je moral spet priboriti Lojzeta Lebna. Oklenil se ga bo z vsem svojim, srcem, z vsem žarom svoje prijateljske ljubezni, ki je tako čiste še ni prejelo žensko bitje. In v tej sekundi bi bil dal Karli za Lebna tudi svoje življenje, a najbrže le v tej edini sekundi, ki je že ni več in ki je nikdar več ne bo. Za Lebnom je prišel iz občinske hiše tudi gospod veletrgovec Gobec in se mu obesil za komolec. Ko sta prišla mimo ljudi, mu je pričel nekaj šepetati. A Leben se je otresel skoraj neprijazno Gobčeve roke in izpregovoril tako glasno, da so lahko slišali vsi, ki so gledali za njima. »Hvala vam, gospod Gobec, nisem volil Bendeta in tudi ne potrebujem njegovega denarja!« To je za Podgorico nova senzacija! »Krasno, prekrasno!« ga hvali Karli, stopajoč poleg njega po mokrem, grudastem podgoriškem tlaku. Leben ne odgovori, niti se ne ozre nanj, ampak stopa in gleda predse, kakor bi hodil sam. Karli se vzravna, kljub temu, da čuti onemoglost svojega napora in svojo nedoraslost temu Lebnovemu preziru, iz katerega ne bo nikdar več prijateljstva. A Karli se vzravna in kot zadnji pomoček zavije svoje dobrikanje in prosjačenje v bridko užaljenost. »Kako da sem ti naenkrat premalo, Leben?« ga vpraša s tresočim se glasom. A Leben se ne ogreje niti v dobrem, niti v slabem. Mirno, kakor bi govoril o vsakdanjem svojem opravilu, odgovori: »Ker si čvekač, te ne maram več. Ljudje bi morali že vendar zvedeti, kako je z menoj in z Berto. A da si bil prav ti tisti, ki naju je izdal tej neumni, zlobni bandi, mi je bil dober pouk.« »Saj nisem iz zlobe!« je vzkipel Karli. »In tudi ne takim ljudem, ki bi vama to zamerili, nasprotno ...« »... ki so to naprej izčenčali. No, dobro, da ne tajiš! Pričakoval sem tudi laž. No, pa saj to ste ljudje, ki niti ne znate biti pošteno zlobni. Mevžice ... A tako, ti si zdaj seveda užaljen. No, nič ne de, srečno hodi!« Še zasmejal se ni, ko je Karli izza vogala gledal za njim in videl, kako vzravnan in brezbrižen s svojimi dolgimi, nekoliko zibajočimi se koraki zavija proti Hannemanovi hiši, kjer je stanovala Berta Dolinarjeva. Tudi Karli je šel naprej, in sicer v zakotno Ravbersko ulico. Zdaj šele je začutil, kako mu drgeta živec na licu, in ko je dvignil roko, da bi poiskal v priprsnem žepu cigareto, je opazil, da so se mu tresli prsti. Zakaj mu ni povedal nekaj, kar bi onega osupnilo. Ne da bi se sam opravičeval, o ne, — onemu bi moral dokazati, kako je nesramen in krivičen v svoji obsodbi, ker je tudi on le neznaten, majhen in pogrešljiv človek kakor vsi drugi in prav nič upravičen deliti kakor kakšen Bog svoje znance v ovce in kozle. {{prelom strani}} Ampak zaupanje, saj res, zaupanje, to je številka, s katero se noče ujemati ta sicer tako enostavni račun. Aj ti hudir namalani! <center><b>*</b></center> Doktor Ciril Bende je sedel doma v svoji po najmodernejšem vzorcu urejeni sobi in listal po aktih. To je delal le zato, da je imel nekaj pod rokami. Bil je zelo nemiren. Vsakokrat, kadar so se zaprla vezna vrata, se je zdrznil. Zakaj mu ne pridejo povedat? Saj mu lahko povedo tudi, če propade! Kaj pa je navsezadnje to? Saj so tudi že drugi kandidati, ki so imeli že visoke naslove, odnesli blamažo namesto mandata domov. A da bi Petek prodrl, to je skoraj nemogoče. Edini nevarni konkurent je Žnidar. Žnidar, ta kanalja, ta črna in zahrbtna duša! Ne, ta pa ne sme prodreti! Ta pa ne! Vstal je in sunil stol od sebe. Ali ni nikogar v hiši? Ali so vsi znoreli? Pritiskal je na električni gumb, a nobene služkinje ni bilo od nikoder. Kje pa so vsi trije individui? Čemu jih plača? Sakrament! Stopil je k omarici, ki je bila vzidana v steno, odrinil likerje in si natočil večji kozarček slivovke. Delovala pa je ravno nasprotno in mu pognala val krvi v senci. Ali se mu je bilo treba sploh mešati v to umazano kašo? Mar bi se bil tudi to pot, kakor sicer vedno, skril v zaledje in trdno držal vajeti v rokah! Politika je vlačuga, pravijo, in prav imajo, pa še prav umazana in muhasta povrhu! Bogve, ali se ta preklemana svojat, ki jo je pital teden dni ne le z besedami, ampak tudi z mastnimi južinami in presneto dragimi uslugami, v zadnjem trenutku ne da premotiti od onih! Ha, Žnidar, ta gotovo ne bo slabše delal ko on, in boljše pomagače ima. Njegov najboljši je še ta notarjev pisar, Ničesa in Flerin nista priljubljena, vse drugo pa je zelo nezanesljivo! Morda bo pa le šlo! Saj je končno smešno, zelo smešno, potegovati se za brezplačno čast podgoriškega župana, — a zdaj je že, kar je. Vdal se je bil prigovarjanju, in zdaj Bog nas varuj blamaže! Saj ga vse skupaj itak dovolj stane, in dandanes ni več toliko denarja na cesti, kakor ga je bilo v polpreteklosti. Ves položaj se nekam poostruje in vse kaže, da bo še slabše. Banke so se prenaglile s svojim širokogrudnim kreditiranjem in kupna moč kmeta ni več vredna besede. Izvoz je omejen, politiki pa ga lomijo, da je strah! Kaj je bilo treba teh komedij v parlamentu? Saj nam noben človek nič več ne verjame. Zdaj pa še te nesrečne volitve! Sicer pa — naj gre k vragu vse skupaj! »Lesna zadruga d. d.« je na mrtvem tiru, s Schieberjem pa zadnje dni sploh ni govoriti. Menda vendar ne bo — — — ah, kaj še, saj je sam vse prekontroliral in Vilko Verderber tudi! A najbolj varna so še ta tri posestva, ki jih je bil kupil zadnja leta — sicer pa Bog nas varuj, da bi šlo po zlu, kar je v »Lesni d. d.« in pri Schieberju. Saj ni toliko, a življenje je drago in otrokom bo tudi treba nekaj pustiti in za vsak primer ... Pa te zmerja ta golazen s »frakarjem« in oderuhom. Aha! Tu na mizi je že pripravljen govor za drevi! Dobro ga je sestavil Kambič! To je nekaj za narod! Sicer same čenče, a kaj se hoče, tako je pač treba govoriti z narodom! In on, doktor Bende, pozna svoj narod in njegove potrebe! Ni hudiča, da bi imeli klerikalci vedno največjo besedo! Oh, vraga, kajpa da jo imajo! Imajo jo, ker ta presneti narod ni nič drugega ko tolpa zabitih, suženjskih kmetavzev, slepo vdanih prižnici in njenim zaveznikom. Naša tako imenovana inteligenca, zlasti podeželsko učiteljstvo, pa ni za nič, ker si ne zna pridobiti kmeta. {{prelom strani}} Jezen je bil spet in si nalil drugi kozarček. Tega pa ni pomislil, da je tudi njemu prav malo do kmeta, ki ni njegov klient, in da ga vsi, ki so mu bili kdaj uradni nasprotniki, strupeno sovražijo. Kaj bi pomislil, saj je bil uverjen, da bo v nekaj letih kljub vsemu vsa Slovenija z redkimi izjemami korakala za gesli njegove politične stranke. Hvala Bogu! Nekdo prihaja. Aha! Njegov pisarček Mirko! »No, kako je?« vpraša vedro, kakor bi nič ne bilo. Če je šef tako dobre volje, je vesel tudi njegov uslužbenec. Kaj bi ne bil! Šefi so le redkokdaj dobre volje, in če so, vendar ti ne boš tako neumen, da bi jim kazal čemeren obraz. Hvala Bogu, da je dedec vesel! »Dobro, dobro, gospod šef! Zmaga bo naša!« je odgovoril Mirko, priljudno se režeč. »Koliko glasov je naših?« je vprašal Bende še vedno prijazno, a že nekoliko stvarneje. »Gotovega se še nič ne ve, a večino bomo imeli,« je odvrnil Mirko važno. »Kaj za vraga se to pravi? Večino bomo imeli! Seveda jo bomo imeli, če ... Če pa ne, je pa ne bomo imeli! Kaj mi, hudiča, hodite s takimi vestmi pred oči!« »Poslal me je gospod Ničesa, da bi se po nepotrebnem ne razburjali, gospod šef!« je pojasnjeval Mirko pohlevno. »Recite Ničesi, da ga lepo prosim, naj me pusti s takimi oslarijami pri miru. Če ima poročati kaj konkretnega, mu bom hvaležen, pa najsi je to vest, da smo očividno propadli. Nikar mi pa ne hodite s takimi čenčami pred oči. Konkretnost, konkretnost, jasnost!« je zakričal Bende in udaril po mizi. Iz sosednje sobe je prišla gospa Bendetova, oblečena in napravljena, da pojde med ljudi. Jezno je premerila svojega moža in tudi Mirka ter dejala pikro: »Kaj naj pomeni to divje rogoviljenje?« »Kakšno rogoviljenje?« je vzkipel Bende, a takoj umolknil pod ženinim ostrim pogledom. »Hvala, Mirko, zdaj že lahko greste! Ono pa ukrenite, kakor sva se zmenila!« je dejal Mirku kolikor mogoče uradno. Ta se je poklonil najprej gospe, nato še gospodu šefu in se odhajajoč škodoželjno muzal. Prav mu je dedcu, da ga žena šikanira. Mar bi še nocoj propadel, oh, rajši ne, sicer bo jutri in še nekaj tednov ves vražji. Naj zmaga! On, Mirko, še nima volilne pravice, sicer bi mu prav gotovo eno zagodel: da bi volil socialiste. »Kaj pa je treba tako kričati! Ah, saj pravim, vsem vam slovenskim inteligentom se pač ne posreči zakriti kmeta. Ob vsaki priliki se vam olušči skorja kulture in rohneči kmet pokaže, kar zna!« je menila gospa indignirano. »Ali si mi prišla to pripovedovat! Ne pozabi, da je vse, kar imaš, moral 'rohneči kmet' zaslužiti ...« »Molči, molči! Zdaj mi hočeš menda spet očitati očetovo zgrešeno špekulacijo in vojna posojila! Molči! Jaz si prepovedujem takšno ravnanje! Da veeeeš!« Histerično je zavrisnila in se sesedla v udobni, usnjeni naslanjač, kakor da se je onesvestila. Tega se je Bende najbolj prestrašil, ne zato, da bi umrla, ampak zato, ker je predobro poznal temu sledeče spravne prizorčke. Naglo je poskočil, vzel klobuk in hotel k vratom. »Kam pa greš?« ga je vprašala medleče. »Poklical bom kuharico in Mino, potem pa moram pogledat še v pisarno, kako so uredili!« je menil ravnodušno in prijel za kljuko. »Ah, Rilko, ti si grobijan! Ostani vendar, kam pa letiš? Kaj misliš, ali boš zmagal?« Dvignila se je napol in ga gledala pol očitajoče, pol radovedno. A gledanje že dolgo ne zaleže več, tudi besede ne, ah, zakon je dolgčas in nadloga! No, pa sta se potem le prijazno pomenila o nocojšnji večerji, ki je pripravljena v pisarni za štirideset ljudi in ki jo je treba pojesti, naj bo potem zmaga ali poraz. Če bo poraz, bo pač zmagala korupcija, klečeplastvo in nezrelost »naroda«, o tem sta si bila oba edina. Gospa Roži je gledala skozi okno za njim, ki je šel preko trga. Moj Bog, kako čeden človek je bil Rilko nekdaj. Zdaj pa bo kmalu že ves zavaljen, plešast in zabuhel. Kako se je včasih poprej trudil zanjo in za njeno naklonjenost. Pa saj so na to stran vsi moški enaki; nobeno ponižanje ni tako veliko, da bi ga ne prenesli za ceno ženske vdaje, ki jo hočejo izsiliti. Solze, grožnje, najponižnejše prošnje in seveda zlati obeti, vse to je v danem trenotku njih orožje, potem pa, ko so že davno dosegli, kar so hoteli imeti, no, potem se radi vsega naveličajo in postajajo malomarni, brezobzirni in celo grobi, če jim hodi katera druga po glavi. O prejšnji nežnosti, ljubeznivosti in strasti nobenega sledu. Zlasti pa v zakonu ... Bogve, če ne bo propadel nocoj? Za božjo voljo, le tega ne! Taka blamaža! To bi se delale Schieberica in Gobezdarka in Gobčeva, kakor da jo pomilujejo, a na tihem bi se ji režale in ji iz vsega srca privoščile blamiranega dedca. Ako bi pa ... podgoriška županja sicer ni bogve kakšna šarža, a nekaj je le! Ko pa človek itak nima nič od življenja. <center><b>*</b></center> Karli je šel k teti. To pa ni bilo prav, da sta Anamarija in Povoden raznašala okoli, kar jima je bil o Lebnu in Berti zaupal. Karli jima je to zelo zameril! A pri teti je bila tudi že Anamarija. Sedela je pri oknu in nekaj vezla. Teta pa je imela kvarte razložene na mizi in iz njih po svoji navadi Anamariji vedeževala. Odkrila je četrti kupček. »Za tistega, na katerega misliš! Also das ist für ihn! Vdovec, ljubosumnost in ljubezen. Also er wird auf einen Witwer sehr eifersüchtig sein wegen einer Liebe!« je dejala teta Malči in se hehetala. »Ali pa bo kot vdovec zelo ljubosumen zaradi neke svoje ljubezni!« se je nasmehnila Anamarija. <ins>»</ins>Te neumne kvarte!« je pikal Karli. »Kako se {{redakcija|morerejo|morejo}} omikani ljudje sploh ukvarjati s takimi vražami!« Anamarija ni rekla nič, tetka Malči pa je mirno razkladala dalje, da bo prišlo v hišo denarno pismo in da bo tudi nekaj jeze wegen einem Geistlichen. Potem je morala Anamarija še trikrat privzdigniti, to pot je bilo nekaj o bolezni in zameri, nato pa je bilo vedeževanja za danes konec. »In to delajo vsako soboto in nedeljo«, je pomislil Karli zasmehljivo. Pogovarjali sta se dalje, obe z ročnimi deli zaposleni, obe zatopljeni v svoje misli in v svoj pogovor. Zanj se ni menila nobena. Zunaj je žalostni in sivi jesenski popoldan gineval dolgočasno pod večer. Za umiranje so taki nedeljski popoldnevi najbolj pripravni, ko bi hotel človek umirati tako, kakor umira ta dan. A Karli bi hotel umreti prav tragično, na primer vpričo velike množice, ko rešuje koga iz vode ali ognja, takole na plemenit način — ali pa kot samomorilec, kjer bi bilo najzabavneje in najlepše, ako bi še v svoji smrti lahko videl in slišal, kaj govore in kako žalujejo ljudje za njim. Tetka je utrnila luč. Anamarija je pripovedovala nekaj prav vsakdanjega. »Moj mož« in spet »moj mož« — te dve besedi sta Karlija bodli in končno ni več poslušal pripovedovanja, ampak je le še prežal in štel, kolikokrat bo še rekla »moj mož«. Prej je vendar zmerom rekla »Janko«, ali bi ne mogla reči še zdaj tako? Kaj pa je to takega če je Povoden njen mož! Sploh je to čudno, kako se mlade ženske izpremene, kadar postanejo zakonske ženice! In to ni res, da bi jim zakonska postelj podelila to smešno dostojanstven ost nastopa! Saj so skoraj pri vseh že spali fantje pred slovesno poroko, a takrat je deklica bila nekam zelo ponižno in, kako bi rekel, da bi pogodil pravi izraz, nekam pomilovanja vredno, od življenja zaznamenovano bitje. Ne vse, a vsaj take, kakor Anamarija, ki nosijo svojo občutljivo dušico v očeh in na licu. Zakon in vse, kar se tega tiče, je sploh zelo čudaško urejeno. Kar je prej prepovedano — pri nekaterih velja celo za sramoto — je po poroki dolžnost! Odtod morda ta spoštijivost, ta dostojanstvenost in ta važnost mladih žen. {{prelom strani}} Karli je bil še vedno zelo mlad in predrzen v vsem svojem mišljenju in hudo zaverovan v lastno osebo. Pozneje je prišel tudi Povoden. Ali se ne pozna tudi temu, da ni več svoboden, samski fant, ampak mož. Ein gesetzter Ehemann! To je prava beseda zanj v tej Podgorici, kjer je treba za vsako slovensko besedo še nemško podkrepitev. Ta Povoden misli zdaj najbrže o vsakem samcu tako, kakor je mislil svojčas o lastnih in tujih študentovskih letih. Kako je zlikan, ostrižen in obrit. Las mu je tudi že zmanjkalo, in zdaj si jih češe na prečo po sredi glave prav do tilnika. Ein sogenannter Poposcheitel! Take so nosili za časa stare Avstrije gospodje diplomati! Pozdravlja, kakor bi moral v resnici občevati z odlično gospodo. Svojo ženko pa je treba malo pobožati, poljubiti ne, pač pa takale njeno roko stisniti k svojemu licu. Ona je seveda vsa srečna. »Kod si pa hodil, lučka? Ali si bil v kavarni?« V Podgorici so namreč imeli že poldrugi mesec kavarno. Bila je prva in edina podgoriška kavarna, štiri lože je imela in nekaj mehkih stolov in je bilo silno imenitno sedeti v kavarni in čitati liste, katerih je bilo tam troje po številu, in neke nemške revije, ki so imele datum prejšnjega leta. Lučka je sedel k svoji ženki in si nažgal cigareto. Karli ju seveda ni ponudil, pač pa ga je nagovoril: »Kako bo, Karli, z volitvami? Ali bo zmagal Bende?« »Vrag ga nosi!« je odvrnil Karli. »Najbrž bo zmagal!« »Oho! Morda so oni socialist?« »On še ne ve, kako bi, kajne Karli?« se je zvijala Anamarija in trepljala svojega »možička« po nadlehti. »Ko bi vsi tako dobro vedeli, bi bilo zanje in za marsikaj bolje! Pri nas pa je že tako! Če si količkaj boljši človek, moraš biti z Bendetom. Vsak sicer ve, da je le puhel čvekač, da je njegova stranka sama na sebi najobupnejša past, ki jo je Cankar menda zaman tako jasno osvetlil od vseh strani. A vendar ni toliko korajže med našo inteligenco, zlasti med mlajšimi, ki bi se morali in smeli zganiti, da bi podrli tega črvivega malika, ne pa da mu še vedno iznova podpirajo hrbet! To mislim jaz in zato mi ugajajo tisti, ki se jim postavljajo po robu!« »Klerikalci?« je vprašal doktor ironično. »Ne! Čeprav so stokrat boljši od onih. Že samo to, da niso frakarški, je mnogo. Največ pa je to, da so vedno Slovenci in ne izkušajo tega dejstva spravljati v drugim prikladne prevleke, kakor to delajo oni. Sicer sem pa za svojo osebo res, kakor ste me poprej izvolili zafrkniti, socialist!« In Karli je bil na moč ponosen na svojo zgovornost, zlasti pa še na svojo možatost, ki jo je s temi besedami smatral za dokazano. Povoden pa mu je odgovarjal z resnostjo ljudi, ki mislijo, da jim ne more biti nič več novega v življenju in ki zaključujejo to svojo izkušnjo z dognanjem: ljubim svojega bližnjega, a moram ga dobiti pod zobe, ker bi me sicer utegnil on požreti! Na glas se seveda kaj takega ne govori. Govori se takole: »Moj dragi deček, vi ste še zelo mladi! Življenje pa je staro, prastaro, ki teče vedno po istem tiru naokrog, tako da se vse neštetokrat ponavlja. Tudi takih Karlijev, kakršen ste vi, je bilo že nešteto in jih še bo. Zaradi njih pa je svet še vedno takšen, kakršen je bil. Za zdaj pa ste vi tu, in ko boste mrtvi, bo za vas vseeno, ali ste kaj pomenili ali ne. Živemu pa vam prav gotovo ni vseeno, ali živite za silo udobno in prijetno, ali ne? Čemu hoditi v breg, če pridete po ravni, gladki cesti do istega cilja? Preveč krvi imate, moj dragi, in drugi vam jo bodo pridno puščali, le pazite, da pri tem ne izkrvavite! Nove ne dobite nikdar več!« Tako je menil Povoden, in tudi on je bil sveto prepričan, da je njegova prava. {{prelom strani}} Karli je skril svojo jezo za skeptičen smehljaj in molčal. »Tako misli seveda le kruhoborec, zavedajoč se svojih dolžnosti kot zakonski mož in bodoči družinski oče«, je predel Karli v sebi dalje in na tihem spet enkrat preklinjal ta »egoistični« svet. In ko sta zakonca Povoden odšla, se jima ni pridružil. Povedal je teti, kako je z njim in Lebnom, in s krutimi, jezavimi besedami dolžil Anamarijo izdajstva in čenčavosti. Da, žal mu je Lebna, tako žal, da ga srce kar fizično boli. Kako veren prijatelj mu je bil, in to v tistih letih, ko ga nobeden teh podgoriških »kretenov« ni hotel poznati. Ko so ga vsi odrivali, zaničevali in smešili, mu je bil Lojze Leben, ne da bi se tega zavedal, opora in vsa tolažba. Tedaj, ko so ga gospodje od moškega zbora kratkomalo odslovili, češ, ne potrebujemo vas več, in tedaj, ko so ga izključili oni »bratje« tam doli. Lojze Leben je za vse to vedel, pa se ni niti tega, niti česa drugega, kar so mu še obešali, dotaknil niti z besedo, ampak ga je vlačil s seboj po gostilnah, mu plačeval še za cigarete in mu bil dober! Sedaj pa to! Teta Malči je vso to samoobtožbo mirno poslušala. Šele ko se je pričel vnovič zaletavati v Anamarijo in Povodna, ga je prav tako mirno kakor odločno ustavila. »Dovolj mi je tega! Molči!« In njene oči so bile hladne in prezirljive. To ni bila več teta Malči, tista dobra pojava, ki jih nahajaš skoraj le še v otroških bajkah. Teta Malči — die gute Maltschitant — je bila ranjena. Ljubila je Anamarijo in neznansko spoštovala njeno ljubezen do Povodna, živela je vsa v senci prijateljičine usode, ki bi bila lahko pred dvajsetimi leti njena lastna življenjska pot, ako bi je tedaj na križišču trda roka ne bila vodila na to zapuščeno tiho stezico, po kateri je treba lesti počasi dalje do konca. Anamarija je sicer vsa Povodnova, a teti Malči je ostala zvesta prijateljica, ker se ne skriva pred njo, ker ne odmika svojega življenja od nje, ki ji je toliko zaupanja in navezanosti prijateljstva dovolj. Kaj bi se tak rogovilež, ki je šele komaj s svojo glavo misliti pričel in se mu že vse meša, ki ga prežene in odnese dolgčas, ki je še sam ves skoleban in čenčav, obregoval ob tuje življenje, ki je težko in resno, samo zato, ker si je slučajno samemu sebi v napotje in ker ga je tega sram. »Če si sam trobil naokrog, česar bi ne bil smel, čemu zameriš to drugim?« Takšno očitanje boli. »Ali sem trobil? Zaupal sem, oni so pa počenčali!« »Kdo je počenčal prvi? Ti! Tvojih besed Povoden ni mogel sprejeti za suho zlato, ko ti pa vsa Podgorica ne verjame, in kar si vedel ti, so po njegovem smeli vedeti tudi drugi! Kaj imaš sploh z njim? Nevoščljiv si mu! On je le nekdo. Kaj si pa ti? Še nič!« »Nič? Dobro! A on je prav takšna ničla. Kaj potem, če je doktor!« »Dela, zasluži, koristi! To je že nekaj, moj dragi! Ti si šele učenec, ki se še prav grdo otepa svojega posla!« »Pa sem le sam svoj in vsakemu povem, kar mu gre! On pa se mora lepo potuhniti, kadar zarenči gospod oberkomandant doktor Sušec nad njim, in vsakemu slabemu dovtipu, ki ga izvolijo gospod primarij izreči, se mora vljudno grohotati!« »Saj ni nor, da bi z glavo ob zid butal! Sicer ga pa Sušec zelo ceni.« »Ceni? Pokroviteljsko se včasih ponorčuje iz njega, kakor iz vsakega svojih bolj ali manj važnih vazalov. Ali bi mu dal jaz vetra temu Sušcu, temu malomestnemu bogu podgoriškemu, temu nadutemu maliku, ki si drzne misliti, da smo visi le tolpa lakajev!« »Lepo te prosim, Karli, pusti Sušca pri miru! Prvič te oče oklofuta, ko bi kaj zvedel, drugič pa, kaj se boš ti reva pritlikava zaganjal v Sušca, ki te pohodi kakor žabo!« »Kaj? Mene že ne!« »Napravi, kar hočeš, mene tako neumno govorjenje kar razjezi. Kakšna je mladina danes ta dan! Kje bi se svoj čas kdo izmed nas drznil postavljati po robu takemu gospodu! Pa smo bili tudi mladi in lepše smo se imeli, kakor vi, čeprav ni bilo toliko svobode.« »Saj bi vi tudi ne bili znali kaj početi s prostostjo!« »O, vi pa znate, vi! Rušiti in zbadati, sami pa tudi vi ne spravite ničesar naprej!« »Ti misliš seveda spet na Povodna in na tisto svojo Anamarijo. Saj vem, da jih imaš veliko rajši ko nas vse skupaj!« »Kako naj te imam rada, če mi prideš le sitnarit sem!« »Dobro! Pa me ne bo več. Le imej jih. boš že videla, kaj boš imela od tega! Zbogom!« {{prelom strani}} In Karli je šel. Teta naj le premišljuje, kar koče! Morda se bo kdaj vendarle kesala te svoje trdote! Pa takrat bo prepozno! O, Karli je bil hudo užaljen! Ko je prišel na trg, je bilo vse razsvetljeno in pod obločnicami so stali ljudje, peli, kričali in žvižgali. Nekateri so tudi preklinjali! Bende je zmagal! Župan bo! ==VIII.== »Kar je danes še pogrešek, bo jutri vrlina! Ah, Berta, samo pol leta še, pa bova rešena najhujšega! Zdaj se je treba trdno upreti in se niti za pol stopinje premakniti, pa naj se vse trga in guga okrog tebe!« Kolikokrat je že to slišala v istih ali malo drugače zasukanih besedah, napisano in izgovorjeno! Kaj bi njej besede! Saj jih on sam, sedeč na njeni postelji, že z jezo izgovarja! Ona pa sedi tu na tem stolu, trdem in pustem, in zre mimo njega skozi okno. Mimo nje gredo njegove besede, mimo njega gredo njene misli v temo, ki se grozeča in obupna odpira pred njo. Zavalila se bo nadnjo, ta črna gora, ta neizprosni konec njene usode! Premalo, premalo je v njej, da bi mogla kljubovati prvemu mračnemu dnevu, premalo že za prvo senco. In on? Zdaj je tu! V tej pusti, slabo pospravljeni sobi, med mizo, na kateri so še ostanki skupne malice, nekaj keksov, prazni krožniki, prazne skodelice in napol prazna steklenica od ruma, in staro omaro sedi on na njeni postelji, njegov plašč in klobuk ležita poleg njega. Vse je tako neredno, še knjige v stojalu so zmetane na kup in papirji bodo zdaj zdaj zdrknili preko zvezkov na tla. In njej se ne da vstati in pospravljati. Ne da se ji tudi, da bi stopila k njemu, ga pobožala po laseh, mu objela glavo in jo privila k sebi. Tudi on čuti, da je ona otrpnila, a on govori, da bi jo oživil, bori se zoper to njeno mrtvilo in bori se zase in zanjo in se hoče še vedno, še vedno dalje boriti. A njej je, kakor da se bo vsak čas v njej prelomilo in da jo bo zajela tema. Tako je vsa vklenjena v to pričakovanje kakor majhna živalca, ki jo kača že gleda in ki se spričo te groze ne zgane več, ne more več zganiti, da bi se rešila. »Hudičevo življenje!« zamrmra Leben in umolkne. Zdaj šele se ozre ona po njem. Ali mu niso osiveli lasje ob sencih? Ali mu ni lice še bolj vdrto, še bolj razorano kakor kdaj poprej? Ali ni ugasnilo v tistih ljubih očeh srečno začudenje, ki je prvič zasijalo vanjo pred dolgim, dolgim časom tu v tej sobi, tam na tej njeni postelji? Ali niso te oči zelo trudne? Ne tako bistre kakor včasih poprej, a zelo utrujene? Da, to prekleto življenje! Nekaj je vendar treba govoriti! »Čuj, ali je res, da je prišla ona za teboj v Tržič?« Skremžil je lice. Kakšna muka so bila ta vprašanja! »Res! Ne pusti me v miru! A kaj, za to se tebi ni treba vznemirjati! Jaz se je bom prav gotovo znebil!« Hotela je vprašati, kako in kdaj, a je vprašala prav ponižno: »Ali si jo izgrda odpodil?« In uprla je svoje oči v njegove, ki se ji pa niso umaknile, ampak jo gledale v ne voljnem očitku: »Da, odpodil sem jo, kakor se to stori z nadležneži!« je trdo odgovoril. »Ali je kaj jokala?« je tiho vprašala. Njegove oči se niso premaknile, le nevolja v njih se je še poglobila in se začrtala okrog ust v stari, še ostrejši brazdi. »Ako bi me bil mogel njen jok ganiti, bi bil pač že davno spet pri njej!« Ali ni izgovoril tega zelo bridko? In Berta je pokimala in dejala predse: »Kajne, to je hudo, če hodi kdo za teboj na kolenih, ti ga pa moraš z nogami suvati od sebe!« Lojzetu je splahnela jedka nasajenost spričo teh besed, spričo njenega glasu, s katerim jih je bila izrekla. Zdrknil je s postelje in se sklonil k njej. Bolj od njegovih besed je slišala tik ob svoji glavi biti njegovo srce. Ljubljeno srce, ki hoče in ne zna biti njeno! Prepozno je prišla ljubezen, drago, ubogo srce — prepozno je za srečo! {{prelom strani}} On pa je govoril. Saj to je naravno, da ne mara o Franci nič več slišati, in v življenju je že tako urejeno, da se eden izmed dveh, ki sta živela več let skupno v prepiru in nevolji, naenkrat noče ločiti. Da bi ga Franca ljubila, ni govora. Saj mu je devet let dokazovala nasprotno. To pa, da mu zdaj na vso moč zastavlja pot v svobodo in da se ga oklepa, kakor bi bil on njena edina rešilna bilka na svetu, je pač neke vrste trma, ki ji ne pusti, da bi mu privoščila še kos življenja, kjer bi ne bilo nje, njene besede in njene oblasti. Ljudje jo pa še podžigajo in izpodbujajo, saj so taki, da jih veselijo tuji škandali in da privoščijo človeku vse sitnosti, kar jih je mogoče. Zdaj gre za to, kar ji je bil že tolikokrat razložil. Tisti, ki bo mogel dalje časa vztrajati v tej borbi, ta bo zmagal. Treba je pač krotiti svoje živce in zaupati trdno drug v drugega! Zaupanje — to je neprecenljivo. Ako ona dva vztrajata, bo morala Franca omagati. Naveličala se bo in obrnila svojo pozornost drugam. In kadar nje ne bo več volja rogoviliti in delati škandale, bodo takoj popustili tudi drugi s svojo opravljivostjo in zbadanjem. Pot bo prosta in vse, kar jima zdaj tako greni življenje, bo polagoma pozabljeno. Življenje bo zavozilo na solnčno stran! I seveda! Saj njemu že zdaj vse to ne prizadeva toliko bridkih ur, kakor njena, Bertina potrtost. Saj je res preveč nadloge zdaj, ko so ji odbili tudi prošnjo za enoletni bolniški dopust. {{prelom strani}} To je seveda Kambičevo maslo! Pa kaj bi se dalo tu ukreniti? Nič — seveda nič! Še pol leta mora ostati v službi, da dobi vsaj nekaj pokojnine in da dobi on pri tvrdki nekaj več plače. Saj so zadovoljni z njim tam. Saj bo vse — samo malo časa je treba še potrpeti! Seveda je ta beseda — potrpeti — od večnega ponavljanj a postala že zoprna, kaj zoprna — obupna! A le tega ne! Obupa ne! Berta, ljubljena ženka! Ženka! Tudi on je že izčrpan, čutila je to in pritisnila njegovo dlan na svoje ustne. In še nocoj se bo moral odpeljati nazaj v Tržič. Pa še jezil se je z ljudmi, ki so ga napadli, komaj da je prišel z volišča. Kdo mu neki pere in streže? Ovratnik je strašno nemarno zlikan. In zavratnica je tudi že zelo ogoljena. Kako da ni mislila na to, da bi mu kupila dve novi! Pa saj si skoraj ne upa več na cesto ... Ali je kdaj slutila, da bo še tak boj za tega njenega Lojzeta? Naslonil se je čez njeno ramo. Rahlo ga je poljubila na lice, kjer je bila koža gladka in mehka. Dom ji je bil on in vse! Ali še ni prepozno. On pa ji je v šali snel naočnike in jo naglo poljubil na konec nosu. Utrnila je luč in se ozrla nanj. Ali je bil srečen? Sopel je globoko, a vedno mirneje, rahleje. Zelo pokojen se ji je zdel njegov obraz, ki je ležal kakor v globokem spanju poleg njenega na beli blazini. A on ni spal, le oči je imel zaprte — morda je pa le dremal? Bridkost se je bila umaknila, zabrisala jo je nepričakovana, zagospodujoča želja moža, ki jo je osvojila vso. In zdaj je bilo vse nekako sproščeno in umirjeno. Napetost in groza sta se razblinili, se nekam razleteli. S posteljne omarice je vzela njegovo uro in jo nesla k svojim kratkovidnim očem. Moj Bog — samo še kratko uro je do njegovega vlaka. In on mora iti še nocoj! »Ali je že pozno?« je vprašal in zamežikal izpod trepalnic. »Ali ni preneumno, da moram zdaj vstajati!« Saj mi je tako žal zate, ubogi moj prijatelj, da moraš že stran. Ali si nevoljen? Saj te razumem! In še njej je lezla nevolja v misli, pa jo je takoj zadušila, da bi ga še bolj ne težila. »Res boš moral vstati, Lojze! Saj veš, kako je!« je dejala lahko. On pa je trpko odvrnil: »Vem!« in se dvignil. Ko mu je pospravljala stvari v aktovko, se je nenadoma spomnila. Žal, da je treba izgovoriti, le ko bi se on vsakokrat ob tem tako ne razburil. »Lojze, prosim te, ne skoči mi v lase! Teh pet sto moraš vzeti s seboj. Porabil si za vožnjo in si nisi dal povrniti. Njej pa moraš pošiljati točno in brez odtegljajev. Ne kriči! Tiho!« Stopila je k njemu in mu zaprla usta z dlanjo. Saj je molčal in vzel. Prevečkrat se je že branil in se prepiral z njo zaradi tega denarja, ki mu ga je vedno iznova dajala in ki ga je nazadnje le vzel, ko sta se že malo sporekla, preden ga je preprosila. Saj si sam ni več zapisoval, koliko mu ga je bila že dala. Kaj bi ji tudi zatrjeval, da ji bo vse pošteno vrnil! Kaj bi klel ta prekleti denar, brez katerega ni mogoče niti za silo živeti! Le žgoča bridkost je ob teh prizorih kanila vselej na njuno ljubezen in včasih se mu je zdelo, da se vračajo prve bridke ure njegovih študentovskih dni, ko je malone beračil. Prekleto trdo je bilo treba stisniti zobe! A to mora biti, če hoče doseči to, za kar se je preklal z življenjem. Noben boj ni lep in nobeno junaštvo popolnoma čisto! Preden je šel, je še vprašal: »Ali imaš še moj revolver? Prodal bi ga lahko v Tržiču. Saj ga ne potrebujem!« »Kaj ga boš prodajal! Take sile še ni! Naj le ostane tu pri meni ...« »In ko bo vsega konec, mi ga boš dala nazaj. Na dan najine civilne poroke! Ali pa hočeš morda prestopiti v kako drugo vero?<ins>«</ins> »Saj je vseeno, kajne?« »Skoroda! Ka j bi se šla teater?« »Ko sva tako {{redakcija|pašetna|poštena}}! Sicer pa, jaz nisem kriva. Vedno sem ti zabičevala, da sem prestara zate!« »Mhm...« je brundal in se muzal. »Ti si tako neumna!« In oba sta se sproščeno in veselo smejala. Ni ga spremila na postajo. Čemu bi hodila sama nazaj? Ob vratih njene sobe sta se zadnjič poljubila. Vrgla mu je roke okrog vratu in ga pritegnila k sebi, kakor bi se mu hotela obesiti okrog vratu kot težko, težko breme. In ko so se ga držale njene ustne v trpki opojnosti, je čutil, da bi to utegnila biti sreča, vroča, vrtoglava sreča ... Na postaji se ni zmenil za nikogar. Sam je hodil ob tračnicah navzgor in spet nazaj in predel nadepolne misli v bodočnost. Zato ni opazil niti Vobachovega Karlija, ki se mu je očividno nastavljal in ki je odšel potem nekoliko pobit proti mestu, ko je bil Leben vstopil v vlak, ne da bi se bil ozrl nazaj! <center><b>*</b></center> Berta Dolinarjeva pa je bila spet sama. Kaj naj bi bila drugega počela? Ulegla se je spet v posteljo, se zavila v odejo in izkušala zaspati. Zdaj se bo vozil skoraj vso noč, in zjutraj, ko pride domov, bo moral takoj v pisarno! Hladno mu mora biti v tem lahkem plašču. Takoj jutri bo kupila volne in mu pričela plesti telovnik. K Vobachovi Malči pojde, ta se razume na take reči. Ali je ne gleda Malči zadnje čase nekam postrani? Tudi ona? Morda pa vidi ona, Berta, samo strahove okrog sebe? Ko pa tako boli, tako neznansko boli ta prezir ... Utrnila je luč in odrinila knjigo, ki si jo je bila pripravila poprej. Hotela je zaspati in zaspala je, kakor zaspijo drugi ljudje — kaj bi tisto, če mislijo nekateri, da človek laže zaspi, če ima čisto vest! Samo da se zaspi! V dremavici je še z obema rokama objela blazino, potem pa je utonila v počitek. V Podgorici pa so nekateri slavili današnji dan z govori in napitnicami, drugi so bili tudi pijani, a iz jeze, nekateri so se delali norca iz vseh skupaj, in nekaj malo jih je bilo, ki se za vso stvar še zmenili niso. {{prelom strani}} <center><b>*</b></center> Zaprla je pismo, ki ga je bila napisala Lojzetu, in se spravila na korigiranje šolskih zvezkov. Otroci so bili kakor vedno tudi to pot zelo površni in prav nič izumjivi. Vse je narobe! In misli, še vse razgrete od besed, ki mu jih je bila napisala, so se upirale tej puščobi. Nekaj časa je delala mehanično, ko se naenkrat spomni, da je spregledala dve napaki, ki sta se skoraj v vsakem zvezku ponavljali. Proč z Lojzetom! Jutri mora prinesti zvezke v šolo in naloge morajo biti v redu korigirane; kajti Kambič bi utegnil revidirati, in ker si še nikdar nista bila prijatelja ... Spočetka nevoljna, se je lotila posla, ki ga je bila dolga leta vajena in ki ji je polagoma zlezel v običajni tek. Zvezki na levi so se kopičili, na desni jih je bilo vedno manj, popravki, črte in podčrtane besede, kjer se rdeča tinta v zlato preliva, bodo izzvale ogorčenje, jezo, zabavljanje na cenjeno gospodično učiteljico in bolj malo sramu in kesanja. Je že tako! Pisala je opombe, črtala in podčrtavala naprej in si napol glasno požvižgavala. Včasih je tudi pokimala z glavo ali pa se malo namrdnila. Potrkalo je. »Naprej!« Kdo bo vstopil? Kdo prihaja k njej? Ali se je njemu kaj pripetilo? Morda telegram? Bliskovito so švigala plaha vprašanja in prepletala misli, ko so se vrata odprla, in v sobo je stopila gospa Žnidarjeva, žena advokata doktorja Žnidarja. Mala in zelo obilna dama, ki je slovela po svoji pobožnosti in histeriji, se je sladkobno prismehljala, in svileni trakovi, katerih je bilo vse polno okrog njenega vratu in ramen, so zafrfotali v prepihu. Izpod koketnega klobučka, okrašenega s podjetno zavihanim, živozelenim peresom, so, zastrte s pajčolančkom, z drznim pogledom vso sobo in njeno prebivalko premerile žive, ostre oči, katerih zlovešči blesk se ni ujemal s sladkim nasmehom ustnic. Berta se je prestrašila. Domislek, da prihaja Žnidarica morda zaradi kakšne dobrodelne prireditve, se je takoj spet umaknil temni, plahi slutnji, da gre za nekaj drugega, da gre zanjo in za Lojzeta. Pogodila je. Sicer se je gospa Žnidarjeva še nekaj časa potem, ko je bila sedla na ponudeni stol, lovila z raznimi opazkami o šoli in njenih nadlogah, saj je bila včasih sama učiteljica, a nazadnje je le sprožila pogovor, zaradi katerega je bila prišla sem, v to sobo, k tej gospodični Dolinarjevi, ki jo je hvalila kot zelo inteligentno in o kateri bi si noben človek ne bil mislil, da ... »Kajne, da mi ne boste zamerili, gospodična Berta — saj vas smem tako imenovati, kajne? Vidite, kajne, da je dandanašnji svet zelo napak urejen, kajne? Ljudje se srečajo, se takole malo zaljubijo, so lahkomiselni, kajne, zgodi se malheur, in poročiti se morata, kajne? Potem, pa prideta polagoma na to, da nista prav nič drug za drugega, tista stvar se morda še ponesreči, in še večji malheur je tu, kajne?« »Kolikor je meni znano, se je gospa Lebnova svojemu možu zlagala pred poroko, češ da je nosna!« je prekinila Berta trdo val prijazne zgovornosti. »To sem vam hvaležna, da ste sami izrekli ime, človeku je tako nerodno, kajne? A da se vrnem k stvari — je že mogoče, da se je zlagala, morda pa tudi ne, saj morda sami veste, da ženska nikdar ne more z vso gotovostjo trditi, kako je! Saj veste, kajne, kako se nam lahko včasih pripeti, ko ne veste, ali ste se samo prehladili, ali pa se je kaj pripetilo!« »Jaz nič ne vem! Kaj mi sploh hodite to pravit? Meni ni treba nobenih naukov! Jaz vem, kaj smem in česa ne smem. Kajne, milostiva gospa?« Zadnje besede so bile zelo zbadljive. Milostivi gospe pa tudi ta ton ni zaprl sape. Vdano je zaprla za trenutek oči in bolestno prikimala, potem pa se je vnovič sladkobno nasmejala in dejala: »Seveda, draga gospodična, da se nimam prav nobene pravice vtikati v vaše afere, a jaz sem prišla k vam, ne zaradi sebe, ampak iz krščanskih, iz čisto krščanskih nagibov. Glejte, draga gospodična, sveti zakon je zakrament, ki je neizbrisen, kajne? To je zveza med enim možem in eno ženo za vse žive dni ... Saj si prisežeta pred oltarjem, da ne bosta drug drugega nikdar zapustila, dokler ju Bog ne loči, kajne? Saj veste, draga gospodična, kako se kriva prisega pred sodiščem strogo kaznuje in kako je sramotna za krivoprisežnika samega kakor tudi za tistega, ki ga v to navaja! In isto velja za prelom prisege, storjene pred Bogom in ljudmi!« Milostiva gospa so končali in njih oči so prežale lokavo in škodoželjno, kar ni mogel skriti niti mili smehljaj, ki naj bi bil pomilovalen in sočuten. Oči so zgovorne. To bi bilo lepo, ako bi se nas naši zakonski možje kar tako od danes na jutri lahko znebili! Svete so meje naše oblasti in gorje vsakemu, ki jih poizkuša podirati. V tem smo si takoj vse edine in ne poznamo, kadar gre za to, nobene šale. Vse za eno in ena za vse! Da, gospodična Dolinarjeva, le premislite si dobro. Berta Dolinarjeva se je samo smehljala. Čutila je vse, kar je bilo neizgovorjenega med njima, in danes jo je vse to že zabavalo. »Ali, milostiva, kaj pomaga gospe Lebnovi, ako se jaz odpovem svojim pravicam do gospoda Lojzeta Lebna? Nje ne bo vzel nikdar več k sebi, tudi ko bi mene ne bilo!« »Ali, draga gospodična, za zdaj vi niti ne mislite na to, da bi ga pustili, ali pa da bi se, kakor pravite, odpovedali svojim 'pravicam' do njega!« je pičila gospa Žnidarjeva zelo vljudno. »Pustimo besedo 'pravice' rajši na miru! Vidim, da sem se tudi vam napak izrazila. No, in ko bi pustila jaz gospoda Lebna, kaj bi to koristilo gospe Lebnovi? Saj je vse zastonj, on ne pojde nikdar več k njej, niti ne bo dovolil, da bi prišla še kdaj ona k njemu!« »Ah, draga gospodična, med zakoncema, ki sta toliko let v dobrem in slabem skupaj preživela, bi se tudi to kaj kmalu uredilo. Vse je odvisno od vas, kajti gospod Leben si zdaj že šteje v dolžnost, da se čimprej loči od svoje žene in se poroči z vami, ker vam je uničil dobro ime in sploh, ker je šel predaleč. Zdaj vas tudi ne bo pustil, ako bi mu bilo tega svojega koraka že žal!« »Mrha, tako me hočeš ponižati, take strupe si pripravila zame!« si je mislila Berta, medtem ko je malomarno gledala mimo svojega »obiska« skozi okno. Potem pa je vprašala suho, kakor je izpraševala svoje šolarje: »Ali vas je gospa Lebnova poslala k meni?« »Da, draga gospodična, gospa Francka je bila snoči pri meni in se jokala, da je omedlela in da je moral moj mož teči v apoteko po kapljice. In ko se je zavedela, je rekla, da pojde k vam in vas na kolenih poprosi, da ji ne vzamete moža ... da!« In gospa Žnidarjeva je segla v torbico, da poišče žepni robec. {{prelom strani}} Še nedolžni otročiči bi morali biti v tej komediji! Berta se je trpko nasmehnila in dejala: »Pa kako da ji je naenkrat toliko zanj? Saj je njemu samemu in drugim zatrjevala vseh osem let, da ga ima le iz usmiljenja!« »Moj Bog, gospodična, tega nikar ne verjemite! To vam pravi gospod Leben le zato, da bi se ne vznemirjali — kaj se v teku let med zakonci vse ne govori! Saj gospa Francka to sama uvidi in pravi, da bi mu po tej izkušnji bila najpokornejša, najnežnejša žena, umrla bi zanj, pravi in grozi, da bo skočila v Dravo še tisti dan, ko bo izrečena ločitvena sodba. Ona pač ne privoli v ločitev, in če jo bodo ločili šiloma, si vzame življenje. Kajne, gospodična, tega bi vi vendar ne hoteli, kajne? Saj sem jo tolažila, saj sem ji rekla: Gospodična Berta ni takšna, kaj pa vi veste, morda pa sploh ni tako! Oh, pa je rekla; 'Ko bi vi vedeli,' je rekla, 'saj sem že zadnji dve leti čutila, da nekaj ni v redu z njim. Bedel je vse noči, če pa je spal, je spal tako nemirno in mrmral in govoril v spanju.' Ah, ko bi vedeli, gospodična, kako uboga je ta žena. Jokaje mi je pravila, kakšne nesramne stvari jo izprašujejo na sodniji in kako je on, gospod Leben, osoren z njo. Prisiljeno je surov, pravi ona, saj ga poznam, saj ni bil nikdar takšen, a on se me pač mora znebiti, zdaj, ko je že enkrat pričel ...« »Hvala vam, milostiva, zdaj sem dovolj informirana!« »Kajne, gospodična, da si boste premislili in mi sporočili? Vem, da vam je to težka žrtev, a pomislite, nesrečna žena vam bo do smrti hvaležna za to!« »Ali ni vaš gospod soprog zastopnik gospe Francke Lebnove?« »Da, moj mož jo zastopa, to se pravi, on jo brani oziroma on brani zakonsko vez ali kako se temu že pravi, saj veste, kajne? A to se ve, da nimam jaz z njegovo pisarno prav nič opravka in da mu niti znano ni, da sem šla k vam. Saj me razumete, to je popolnoma privatno in neobvezno, kar mi poveste! To se pravi, kar bi mi hoteli odgovoriti!« Oči za debelimi lečami so bile utrujene. »Pisala vam bom!« »Samo eno besedo, gospodična!« je prosila njena mučiteljica. Eno besedo. Nedavno je bila slišala, kako je dejal mlad trgovski potnik čedni prodajalki v Gobčevi trgovini. »Ein Wort ist manchmal ein Luxusartikel! Da, beseda ni misel, za katero nihče ne ve, ki je ne more nihče obračati in uporabljati!« »Ne morem, še ne!« »Ah, gospodična ...« In Žnidarjeva je poskočila in jo hotela menda objeti ali kaj. Berta se je mirno okrenila in stopila k oknu. »Oprostite, milostiva, ne morem!« »Oh, oprostite, gospodična, kajne, saj mi boste pisali, kajne?« In nazadnje je po zelo lažnivih poslovilnih ceremonijah in cikanju na skorajšnje svidenje odšla. <center><b>*</b></center> Še isti večer mu je pisala. Raztrgala je prejšnje pismo in napisala drugega. Saj mu ni pisala nič novega, On je dobil najmanj že pet takih njenih poslovilnih pisem. Slovesa pa le ni bilo. Zato tudi Berta ni prav verjela svojim lastnim besedam, ki jih je morala šele zbirati, da bi bile bolj prepričevalne. Na koncu so se ji orosila stekla na naočnikih in morala jih je brisati. Ob tem je kanila solza na papir in zabrisala besedo »poljub«. Gledala je na posteljo, na kateri je sedel še pred nekaj dnevi. Njegov plašč in klobuk sta ležala poleg njega, kakor ju je po navadi vrgel, kamor je bilo. Zdaj pa je bila postelja lepo gladka in pospravljena. Ein Wort ist manchmal ein Luxusartikel! Da, kar prazno je bilo tu brez njega, in stokrat lepši in prijetnejši je nered z njim, kakor ta pospravljena, čedna udobnost brez njega. Ah, saj ne bo nič! Otresala se je strahov, ki so se spet hoteli priplaziti. Saj jih ni teh strahov, saj jih je razgnala tista ura, ko je bil tu pri njej. Takrat se je tudi za vedno razpršila mora, ki jo je bila skoraj pritisnila ob tla. Nič ni! Ko je iskala po predalu znamko, je našla pod šopom papirja njegov revolver! Aha — tu je! Vzela mu ga je bila nekdaj, ko ji je prav otročje grozil s smrtjo. O, kje je že to! Potem se mu je bila prvič uklonila. Eno samo noč je prejokala v svojem življenju, in to je bila tista noč potem! Kako se je vse izpremenilo! Človek je bojazljiv kakor mačka! Lepo je položila revolver nazaj in poiskala znamko. Še tisti večer je nesla pismo na pošto. Peti dan potem še ni bilo odgovora, ki bi bil moral priti najkesneje že dan poprej. Na preprostih, v olju natisnjenih slikah, ki jih kmetje in mali ljudje radi kupujejo, vidimo srce Jezusovo, iz katerega žari plamen, ovito s trnjevim vencem. Ko bi tiste bodice res pikale v živo, bi izzvale morda takšno bolečino, kakršno izzovejo dvomi, ki kljujejo v človekovo ljubezen. V Bertinih očeh so goreli mrzlični plamenčki, kakor da bi se vdajala kokainu. Pa je le še čakala na Lojzetov odgovor. Njej so polzele minute počasi in težko, Podgorica pa je živela kakor vedno tja v božji dan, nič prehitro, nič prepočasi. Dva arestanta, kmet Pipuš in potepuški Tinček, bi bila morala pri sodniku drva žagati. Ker pa ni bilo nobene žage pri hiši, je moral iti paznik ponjo, medtem sta pa gospoda arestanta šla za kratek čas malo tja doli v Šmonovo gostilno. Iskali so ju po vsej okolici, orožniki so se podili za njuno dozdevno sledjo do svetega Filipa, sodnik je pa rjovel nad paznikom, ki se je izgovarjal, da mu še nikdar ni nobeden ušel in da bosta že prišla nazaj. Podgorica je s tem imela svojo senzacijo, ki se je žal prekmalu končala, ker sta prišla ubežnika še tisti večer v ječarjevo kuhinjo in pijana kakor čep zahtevala, da ju paznik spet lepo zapre tja, kamor spadata. Podgoriški politiki so se spet umirili in prihajali v svoje običajne gostilne, čeprav so jih za dni volitev morali bojkotirati, osebna in načelna nasprotstva so se polagoma izravnavala, zabavljali so le še nekateri stalni zabavljači, in tudi ti le za hrbti in po ovinkih. {{prelom strani}} Polda Krančan je »gšeftal« naprej, pri Marnu so zborovali »večerničarji« kakor poprej, Schieberjeva in Bendetova sta si imeli dosti povedati, fantje in dekleta so se jezili nad vremenom, ki se je nagibalo vedno bolj na zimo, in otroci so pričeli govoriti o Miklavžu in parkeljnu. V časopisih pa so pisali o zvočnem filmu, in Podgoričani so mu prerokovali sijajen polom, kar so v svoji presenetljivi dalekovidnosti trdili že pred petdesetimi leti o železnici. <center><b>*</b></center> Šesti dan še vedno ni bilo pisma. Vsekakor je zelo nespametno začenjati s petintridesetimi leti take komedije, kajne, Berta? Kaj si boš dopovedovala take sentimentalnosti, kakršna je ta, da v tvoji rodbini ženske nimajo sreče! Mati ni bila srečna v zakonu, stara mama ni bila srečna v svojih dveh zakonih, in tudi ti ne moreš imeti sreče. Pozno si začela, to je vse! Kaj ti je pa tudi bilo treba tedaj, ko si bila že na trdnih tleh, ko si se le malo dolgočasila, sicer si se pa lahko vsem in vsakemu porogljivo smehljala v brk, podirati svoj obrambni zid in zdrkniti na »poševno ravnino«? Človek pa ni nikdar svoboden in beseda je včasih luksus! Zelo ne važno je, ali eksistira Berta Dolinarjeva ali ne! To je že res! Za druge namreč! Zase ne! In za gospo Francko Lebnovo tudi ne, še manj morda za gospoda Lojzeta Lebna, ki živi v »pregnanstvu«. Bog ve, ali je ta revolver nabit ali ne. Morda je treba samo pritisniti na ta jeziček, in vse je fuč, vsega konec! Rajši ne! Kdo bo zmagal? Ti grdo življenje ti, da se je treba kar klati na nož, na življenje in smrt. Pa Lojze ne pojde nazaj k oni! Prav gotovo ne! Morda pa le? Morda pa se je le prav otročje igral in pretvarjal, ko se je hotel počiti! Vsekakor je malo prepozno streljati se kot šestintridesetletna žena. Da — žena! Sicer je gospa Lebnova tudi žena, a ona je še nekoliko mlajša in ima še pravico do skoka v Dravo. Stala je pred ogledalom in merila v levo sence. Saj ni nabit? Kaj pa, če je? Streslo jo je po vsem telesu, mravljinci so ji zagomazeli po hrbtu, in počilo je. Res je počilo. Našli so jo pod toaletno mizico, ki jo je potegnila s seboj, ko se je zvrnila. Naočniki so razbiti ležali pod posteljo. Lice je bilo hudo spačeno. To je bilo že več ko senzacija! Ženske so jokale in dame so javkale, otroci so se prestrašeno izpraševali, moški pa so pametno razpravljali. Ali pojde duhovnik za pogrebom? Kaj pa pravi Lebnovka? Ali je on že zvedel? Ali je res, da mu je Vobachov brzojavil? Ali je res, da se je ustrelila kar v nočni strajci? Ooooooooooooo! »Kdo bo pa plačal pogreb?« je vpraševal grobar, ko so mu naročili, naj izkoplje jamo. Gospodična Pepica Šribarjeva je molila k Bogu za njeno dušo in dekan ji je obljubil, da pojde za pogrebom. Hipna duševna zmedenost! Seveda! Lebnov odgovor je bil že pred tremi dnevi prišel v Podgorico, a niso ga mogli oddati, ker so ga bili mladi poštni uslužbenci prebrali, pa so pri odpiranju pisma poškodovali ovoj. {{prelom strani}} Ko je bila že eno noč mrtva, je prišlo drugo pismo, ki so ga morali vrniti piscu. To pot ni prišlo nikomur na misel, da bi ga čital. ==IX.== Somračno je v sobi. Na tleh pred pečjo plahutajo odsevi plamena. Zunaj pa sneži. Prav na gosto se vrte snežinke mimo okna nizdol. Ponoči je že snežilo in vse jutro do poldneva. Pod večer pa je spet pričelo. Prve dni drugega tedna, v torek ali v sredo, bo že Miklavževo. Kaj mu le prinese Miklavž? Oh, ko bi bilo že pri kraju! V dveh, treh dneh se mora odločiti. Še štiri in dvajset, šestdeset ur čakanja zanj, ki ni znal nikdar čakati. Ali bi šel v bolnico? Saj je za nič! Sušec ga je že davi telo pomilovalno odslovil. On je seveda najbrže sam asistiral pri porodih svoje žene! Živci, živci! Ves svet kriči: »Moji živci, nervoza, nervozen sem!« Vsak hlapec je že nervozem, le doktor Sušec ni. Vrata v spalnico so bila priprta in svetel trak luči je tekel od vratnih podbojev do zofe tam v kotu. Ondi je bila teta Malči in nekaj pospravljala po predalih. Anamarija jo je bila naprosila, naj ostane tukaj pri njem, medtem ko bo ona v bolnici rodila svojega prvega otroka. Njej, njegovi Anamariji, še na misel ne pride, da bi se moglo kako huje izteči. Ali pa ga ni hotela mučiti s takimi strahovi. Kroajžna je, silno korajžna in vdana ta njegova žena, ki že nekaj mesecev nima druge misli kakor na dete, ki ga pričakuje. Fantek bo! Boš videl, Janko, da bo fantek! Krstili ga bomo za Miklavžka, saj ga bo Miklavž prinesel! Zdaj bo še majhen in ubog, samo vekati bo znal, a pozneje, ko bo znal govoriti, bo klical »Ma-ma-ma« in »a-ta-ta!<ins>«</ins> Boš videl, Janko, kako bo čeden in pameten moj fantek! In mamica mu bo pela, zjutraj mu bo pela, ko ga bo previjala, in potem, ko ga bo nosila okrog, ko ga bo zibala in bo fantek papcal, mu bo govorila, potem pa mu bo spet pela mamica, da bo sladko zaspančkal mali Miklavžek. Pela mu bo: »Kam greš od doma, mamica, mamica, mamica?« In tisto: »I-u-e-o-a, naše muce ni doma. Naša muca v šolo šla, v šoli je tepena b'la.« In ko bo fantek večji, ga bo mamica učila pesmice na pamet, kakor na primer tole: {{prelom strani}} <center><poem> »Naš Franček Pijanček klobuček zapil, domov it' ni hotel, še tepen je bil. Je žena regljala, hudo ga zmerjala. 'Žena, v kot! Jaz sem gospod!'« </center></poem> In fantek bo poslušal mamico in z drobnimi prstki brbal po njenem obrazu, jo vlekel za nos in ji mršil lase. In fantek bo ves mamičin, in mamica vsa sinčkova. Take samogovore je moral poslušati po cele ure. Potem je po navadi malo ugovarjal, ji nagajal, ko je šivala srajčke, čepice in robila pleničke, in jo naganjal spat. On sam je šel zvečer še v gostilno. K Marnu ali Vobachu, a vselej, kadar ga dolgo ni bilo domov, je še bdela v postelji in se naredila, kakor bi se bila prav tedaj zbudila. Samo enkrat, ko je bil zelo vinjen, je bila še zjutraj vsa objokana. A kaj naj bi sedel ves večer doma? Saj je že tako bilo dovolj dolgočasno. Vedno isto! Hvala Bogu, da se je potem najavil otrok – Anamarija se ni več pritoževala. Sedela je in šivala in bržčas mislila le na svojega otroka in prehodila z njim vsa leta do mature ali pa še dalje. Poprej, ko je bila še zaljubljena vanj, si je od svoje borne plače kupovala blago in si sama krojila obleke, da mu je ugajala. Zdaj si ni več kupovala oblek za na cesto in za veselice. Le doma je bila vedno čedna. Zjutraj, ko se je prebudil, mu je prinesla kavo na posteljo. In v tem je bila ena njenih glavnih vrlin, da je bila že umita in oblečena v čedno domačo haljo, lasje pa je {{redakcija|imale|imela}} zavite v pisano ruto, ki se ji je prav lepo podajala. Janko Povoden je iz svoje zdravniške prakse dovolj dobro spoznal zanemarjena, nepospravljena stanovanja in zatohle spalnice, da je človeka kar dušilo, če je vanje stopil. Zato je cenil njeno skrbnost. Življenje je postalo zelo tiho in mirno. Ako bi ne bilo te večne borbe s Sušcem, bi bila lahko prav zadovoljen in bi si bil sčasoma priredil še lep trebušček. Kako se bo le zdaj to izteklo? Šele nocoj ga je pričelo skrbeti ko je ni bilo več v stanovanju. Sama je bila odšla opoldne v bolnico, in on ni nič vedel, da je bila tam, dasi je imel do kosila tam opraviti. Šele ko je hotel oditi, ga je bolniška sestra ustavila ob vratih. Prvo, kar mu je potem žena rekla, je bilo to, da bo moral iti k Marnu obedovat. Potem je še govorila o novi služkinji, ki jo bo treba poiskati, in kakšna naj bo. »Kar k teti Malči stopi, Janko, saj ti ni treba prositi, ona že ve in ti bo v vsem ustregla. Pa nikar se ne jezi, da boš imel nekaj dni gostilniško hrano, saj mi je sami žal, pa saj veš, kako je. Teta Malči tudi ve, kje in kako imam spravljeno perilo, ona ti bo vse uredila.<ins>«</ins> Tako je govorila, kakor bi odpotovala za nekaj dni. Le v očeh ji je bral njeno veliko ljubezen do njega in nemir, v katerem sta se križala radost in strah pred najbližjo bodočnostjo. Rekli so, da ga obveste, in sušec ga je popoldne poslal domov, ne da bi bil rekel kako tolažilno besedo. Saj je že večkrat trdil, da včasih na uro, na pol ure natančno lahko naprej pove, kdaj bo ta ali ona ženska rodila. Seveda on – pri tej svoji praksi! Zunaj se je tem vedno bolj gostila, kako komaj razločljive sive niti so padale snežinke mimo okna. Bele strehe so se svetlikale tam zunaj, in samo okrog onegale vogala je treba stopiti, pa si pred bolnico. Ali že trpi? Ali bo vpila? Sicer je pa mogoče, da je že vse srečno prebila. Zakaj ga ne obveste? Saj so mu bili obljubili! Morda si pa misli strežnik, ki ga je bil šele včeraj nekoliko ozmerjal: »Eh, saj bo dedec dovolj zgodaj zvedel!« Sicer ni njegova navada, da bi kričal nad ljudmi, a snoči je bil že tak dan. Ah kaj, saj je Anamarija zdrava ženska! Lani proti jeseni je bila štiri dni bolna. Kaj bo to! Angina! Roditi otroka pa prav za prav še bolezen ni. Saj je ženska! Kaj bi tisto polpreteklo čvekanje, da je vsaka porodnica z eno nogo v grobu! Saj skoraj ni verjetno, da bi nastopile kakšne komplikacije, saj je zdrava, saj je nosnost tako lepo prebila. Ali bo postal oče? Zatrepetale so mu ustnice, zgrabilo ga je za goltanec in ga dušilo. Kako bi se rad zjokal! Ah, kakšno je to človeško življenje! Poklical je teto. Ali ne bo opazila, kako mu je? Ali ni bil njegov glas, ko je klical, nekoliko hripav? Ej, kaj! To so živci! No, ko bo vsega tega konec, si bo treba vzeti dopust, pa bo. »Ali ste lačni, gospod doktor?« je vprašala tetka Malči. Drobna in skromna je stala pri vratih. Ali nima objokanih oči? Čudovita je ta njena prijateljska ljubezen do Anamarije. To je skoraj tako kakor materina ljubezen do edinega otroka. »Nisem lačen in bi tudi ne mogel jesti zdaj, tetka! V bolnico mislim iti pogledat. Takoj bom nazaj. Saj ostanete tu, kajne?« Tetka je pokimala in se nasmehnila. Tako čudno se je nasmehnila, kakor bi hotela reči: »Kako si moreš sploh misliti, da bi ne ostala tu?« »In če hočete, tetka, pa nama napravite kaj za večerjo. Bom pa z vami jedel.« Ko je odšel, je šla tetka v kuhinjo, kjer je bila Anamarija, preden je odšla, za silo vse pospravila, da bi ne bilo treba nikomur pospravljati za njo. S težavo je zakurila. Tresk ni bilo in tudi nobenega drobnega polenčka. Bog ve, kje ima Anamarija sekiro! Bo treba pa kar z velikim kuhinjskim nožem razklati nekaj polen. Mehkih drv tudi ni! Morda so v drvarnici. Ali bi ne bilo najbolje, ako bi stopila tja k Vobachu po katero izmed dekel? Kaj pa, če pride Povoden medtem domov in je ne dobi doma? Svojega ključa najbrže tudi nima. Zeblo jo je v prste, ki že dolgo niso bili več vajeni takega dela, in tako neprijazne, puste kuhinje. Doli pri njej je vse tak lepo toplo in udobno, kar pripravljeno, da primeš v roke, kar potrebuješ. Seveda, ta dva sta še mlada in plača je zelo skromna. Nagajal ji je tudi štedilnik, ki je bil majhen in za nič. Dvakrat ji je ogenj ugasnil. Nazadnje je le zagorelo. Tetka si je ogledovala boleče roke. Zadrla se ji je bila treska v prst in z nožem se je bila urezala v dlan. Potem šele je začela iskati in stikati po predalih in v mali shrambi. Nekaj mesa je imela Anamarija pri hiši. Menda ga je bila še davi prinesla od mesarja. Napravila bo panirane zrezke, kompot in čaj. To je dobro, da je nekaj opravka, ji vsaj ne bo treba toliko premišljevati. {{prelom strani}} Na hodniku je stal primarij dr. Sušeč razkoračen pred vrati svoje ambulančne sobe. »Le počasi, gospod doktor! Kam pa tako naglo? Saj ne gori!« Oh, ti presneti dedec, da ga je moral prav tu dobiti! Kaj pa dela sploh ob tej uri v bolnici? Ali je morda že opravil pri Anamariji? In kako mogočno stoji! Samo da mu pokaže, kdo je on in kdo je v primeri z njim kak doktorček Povoden. »K ženi moram!« je odgovoril Janko kolikor mogoče mirno, ne da bi se bil ustavil. »Počakajte!« Nato se je morl Povoden ustaviti. Sušec pa je pogledal mimo njega na tla pod okna, poklical strežnika in zakričal nad njim, kako si drzne puščati toliko smetja v grelcih centralne kurjave. Potem je oštel še operacijsko sestro, ki je prišla slučajno mimo, in ji očital, da je pustila po dopoldanski operaciji še pol nesnage na tleh, ko je v resnici morda našel komaj neznaten kosmiček okrvavljene vate v kakšnem kotu. Sestra Prudencija je odšla vsa zardela, in še Janku je bilo, kakor vselej ob takih priložnostih, zelo nerodno. »Gospod doktor, kdaj boste pa napisali poročila za higienski zavod? Ali naj jih spišem sam, ko imam toliko časa? Tega tu notri bi tudi vi lahko zaklanfali, sestra ga bo pa prevezala!« To je bilo toliko, kakor: zdaj ostaneš tu in ne pojdeš k svoji ženi, dokler ti jaz tega ne dovolim ali pa vsaj dokler sem jaz še tukaj. Za mojim, hrbtom pa delaj kakor vedno, kar si ti zdi prav! Janko je šel v pisarno, se tam slekel in oblekel belo haljo in v mislih hodil po Suščevem licu. Ta prekleti tiran! Ta vrag bestialni! Samo da njegova obvelja, pa ti bo pohodil človeka! Kaj njemu, da hočeš biti človek, da hočeš k svoji ženi! Da hočeš za vraga vedeti, ali si oče! In nobene sestre ni blizu! Prav gotovo si ne upajo ali pa jim je kar naravnost prepovedal. Morda pa je katastrofa blizu? Morda mu neče povedati in ga neče plašiti. Ah kaj, ta človek ga samo draži in sekira, zato da mu pokaže stokrat, tisočkrat: Jaz sem nekaj, ti si pa pritlikavček! Vrata v pisarno so se odprla. Seveda — on! Saj tudi nihče ne odpira tako vrat kakor on! Kakor da so ta vrata in vse, kar on prime s svojo roko, le zapah, ki mu ga je treba izlahka odriniti, da mu je prosta pot, kamorkoli si je želi. Janko se nalašč ni okrenil. Osorno je vprašal: »Kdo je?« »Kaj, ali res ne veste, da sem, jaz? Seveda ste vedeli, kajne?« {{prelom strani}} Janko se ni obrnil in je molčal. Pa je prišel Sušec tik do njega, potegnil luč prav nad pisalno mizo, tako da je bila v sobi prijetna poltema. Povoden si ni znal več pomagati. S trepetajočimi usti in ves vroč se je uprl temu človeku, temu tiranu: »Čemu se norčujete, čemu se igračkate z menoj kakor mačka z miško, vi ...?« je bruhnil iz sebe. Sušec pa je komaj dvignil obrvi. Potem pa se je le malo nasmehnil in po širokem njegovem licu se je razlezla dobrota. »Vi ste še mladi! Zelo mladi! Nekaj ur boste še počakali, pa boste oče. Zakaj hočete videti svojo ženo, saj ste videli že toliko porodov, in ona ni nič lepša od vseh drugih. Sicer pa vi nimate niti čisto dobrih živcev! Vi mladi sploh ne znate varčevati ne s svojim zdravjem, ne s svojo pametjo! Živci, moj dragi, in pamet brez besed — sicer vas pa vaša ženka, ki je mnogo močnejša od vas, niti neče videti! Zakrpajte rajši onemu tamle kožo na glavi, pravi, da je tako neumno padel, pa se je menda le pretepal!« Šel je spet, in Janko se je okrenil in zrl za njim. Saj kar izziva ta njegov široki, trdni tilnik! Ves ta samozavestni, trdi človek je živo izzivanje! Saj mu ne moreš biti prijatelj! AIi si mu najhujši, najstrupenejši upornik ali pa njegov brezmejno vdani podložnik! Bodalo bi mu sunil v hrbet, a on bi čutil tvojo namero in te z dvema besedama vsega razdvojil, da bi mu skesan poljubil dobre roke. Ko se je vrnil Janko čez dobre pol ure spet v pisarno, je ondi stala k pisalni mizi primaknjena manjša mizica, na njej pa okusno servirana večerja in steklenica vina. Še na cigarete niso pozabili! Dvignil je pokrovke s krožnikov, in jed mu je prijetno zadišala. Bil je zelo lačen. Ko je pojedel, si je natočil še vina. Okoli pol devete ure mu je prinesla sestra Vincencija blazino in odejo in postlala na divanu. »Saj ne bom spal, sestra! Kje pa je gospod primarij?« »Domov je šel — oh, Bog obvaruj, gospod doktor, vi ne smete iti gor. Saj ni šel domov, zgoraj je. Na številki šestnajst sedi pri tistem starem diabetiku in se pogovarja. Menda čaka tudi on. Strogo nam je zapovedal, da vas ne smemo puščati gor.« »To mi boste vendar smeli povedati, ali kaj ječi?« je vzkipel Janko. »Gospa je zelo mirna in sploh ne ječi! « je rekla sestra in pospravljala posodo. »In to naj vam jaz verjamem?« »Prosim, gospod doktor ... « »Seveda! Oprostite, cenjena sestra! Saj vem, da redovnice ne smete lagati. Pa, ali mi niste malo poprej rekli, da je šel domov? Zdaj pa pravite, da ni šel. Kar izginite — pustite me pri miru!« Šla je. Menda je bila zelo užaljena. Čemu sploh vse to! Čemu te komedije! Saj bi človek znorel. Natočil si je še vina in ga izpil na dušek. Potem si je pripravil statistične liste o nalezljivih boleznih. Nekaj mora vendar početi! Bog ve, ali je resnica, kar je slišal v teh letih govoričiti po mestu o Sušcu. Saj niti ne ve več, kdo mu je pravil, da je imel zelo trpko mladost. Mati mu je bila baje postrežnica nekje v mestu ali celo natakarica. On sam seveda nezakonski otrok, in sicer ne edini. Da je bil študent, ko so pripeljali mrtvo mater, ki jo je dohitela smrt pod nekim vozom. Da se mu je ljubica baje spečala z nekim falotom in potem poginila kakor bedna žival v neki graški bolnici. Bog ve, ali je vse to res? V Podgorici imajo ljudje dosti časa in dosti veselja do takih govoric. Zvedo pa tudi vse. Saj so pred leti celo od nekod zvedeli, da je imel v Ljubljani zaročenko, ko vendar ni nikomur pripovedoval o tem. Morda je pa res tudi, kar govore o Sušcu. Loteval se ga je spanec in oči so mu lezle na drobno. Ali mu je bil primarij natresel česa v pijačo? Sicer ni bil nič opazil, pa kdo ve! Temu človeku je vse podobno. Ko se je prebudil, je stala sestra Prudencija poleg pisalne mize in se smejala. Meda ga je ona zbudila. »Hudiča, kaj pa je?« »Čestitam vam, gospod doktor, in vam želim mnogo sreče! Sina ste dobili!« »Haj, ti čenča dolga, – hvala – hvala – hvala« Stol je zropotal na tla, razmršen in kakor nor je begal po hodniku, se pognal po stopnicah in odprla vrata. »Počasi, le počasi! In tiho!« Seveda – gospod general stoje kakor straža poleg postelje. Vse so bili že pospravili, preden so ga poklicali. Le po lizofornmu še močno smrdi! Nekaj je šepetala, ali pa je le pregibala ustnice? Njegova mala Anamarija se je smehljala in vsa izmučena in potna nekaj šepetala … Sklonil se je k njej, da bi jo poljubil. Ali ga ni že držal Sušec! Pa kar za ovratnik ga je potegnil nazaj. »Pozneje, moj dragi! Tu si oglejte vašega punklja!« Seveda – rdeč novorojenček – njegov sin! Zmedenemu mu ga je vzel Sušec iz rok in dal babici, ki je važno in smehljaje se stala na drugi strani postelje. Porodnica je iztegnila roko po odeji. Prijel jo je in jo poljubil se pričel jokati v njeno dlan. Vrata so se nekoliko brezobzirno zaprla. To je bil pa on – odšel je! Janko je dvignil glavo. Babica si je dala opravka tam na drugi postelji. Menda je previjala otroka. Anamarija pa ga je gledala, tako čudovito svetlo ga je gledala in solze ni bilo v njenih očeh. Ona je gledala kot zmagalec in samo njega je gledala. Kako je morala biti srečna! Še vse drugače srečna ko on. In ona je bila njegova žena. Prav za prav je on niti poznal ni. Te sreče še nikdar ni videl v njenih očeh, na njenem licu. Ob tej sreči on ni ogel imeti svojega deleža. To je bila njena, edino njena sreča. In on se je čutil ob njej prvič zelo puhlega in neznatnega. »Pojdi!« mu je tiho rekla. <ins>»</ins>Pojdi in bodi vesel! Jaz bom zdaj spala.« »Psst!« ji je zažugal v šali, še preden je šel. »Jutri zjutraj bom tu, ko se prebudiš …« In ko se je okrenil pri vratih, da bi jo še enkrat pogledal, je ona gledala tja proti postelji, kjer je dvignila babica otroka v svoje naročje. Sušca že ni bilo nikjer več. Vse je bilo tiho in mračno. Mirno je šel v pisarno, se tam oblekel in odšel. Pod obločnico pred vhodom je pogledal na uro. Pol enajstih! Nehalo je snežiti in zrak je bil lahek in svež. On pa je bil ves nemiren in žareč. Kakor da je vročičen! Ah – čudno je to, tako zelo čudno! Kam bi šel? Najrajši bi tekel, kaj metal ali pa se kako drugače zgibal. Nekaj čudnega je tako živo veselje, ne more se reči veselje – drugače je to, kakor da bi se vlilo vanj še eno življenje, kakor da so v njem podvojene sile, ki ne vedo, kam bi. Nič misli, niti ene razločne, trdne želje, le nekaj kaotičnega, prekipevajočega čuvstva … {{prelom strani}} Na vogalu toliko da ni trčil ob moškega. Spoznal ga je šele, ko je oni šel brez besede mimo. Poklical ga je. »Majhen! Rodil se mi je sin! Zdrav, in ona tudi!« In Majhen je naglo stopil k njemu nazaj, nekaj zamrmral in mu stisnil roko. Janko se je moral nasloniti malo nanj. »Veš, Vlado, to je nekaj čudnega. Prav čudno je – pa saj boš menda še sam doživel.« Potem sta šla v Vobachu. Tam so bili še drugi, ki so mu čestitali, ga objemali in naročali kar zaporedoma. Strašno je bil pijan, ko ga je peljal Majhen pozno po polnoči domov. Pili so tudi šampanjca. Oni so se še zdaj tam kričali; kajti to je še Majhen vedel, da to ni bilo več petje, dasi je bil tudi on pijan. Saj je ves čas objemal Janka in mu pijano pridigoval: »Ta tvoj sin naj ti bo blagoslov tvojega življenja – da – blagoslov naj ti bo! Jaz sem itak izgubljen človek! Da!« In neprestano se mu je kolcalo. »Moj Bog, kaj je to?« je vzdihnila teta Malči, ko sta se priropotala po hodniku. Kaj se je zgodilo? Moj Bog – Anamarija? Do poli treh po polnoči je čakala v molitvi in strahu, da sta ji prišla dva pijana dedca povedat, da je eden od njiju že ob poli enajstih zvečer postal srečen oče in da je bil v tem veselju popolnoma pozabil nanjo. Tam na štedilniku je stala sparjena in zažgana večerja, ki se je ni bila dotaknila. Ko je šla domov, je tiho jokala, in vendar ji je bilo srce mnogo lažje. <center><b>*</b></center> Anamarija je umirala. Pred tremi dnevi je še čakala zjutraj Janka, ko ga tako dolgo ni bilo. Gotovo je pozno zaspal revež od samega veselja in zato ni mogel izpolniti obljube, da bo prvi tu. Kaj je bilo vse še pred tremi dnevi! Pred tremi dnevi se je pričelo novo življenje. Zdaj pa hoče biti vsega življenja konec. Le umreti ne – oh, le ne umreti! Zdaj pa ne – le umreti ne! Ali niso noge otekle? Ali ne postajajo prsti tako čudno modri? »Glej, Malči, poglej moje noge! Ali se ti ne zde tako čudno otekle? In glej, kako mi je vroče! Kje je Janko? Janko – Janko!« »Saj pride, Anamarija, on še spi – vso noč je bil tu pri tebi!« »Tu je bil, praviš? Saj je menda res bil! Veš, jaz ga nisem videla. Daj mi fantka!« Še včeraj zjutraj je pravila fantku, kaj vse ga bo mamica naučila. Kaj vse bo fantek imel. Zajčka in petelinčka in muco, in zdaj, dokler bo še tako majhen in revček, se bo vozil v lepem vozičku na mehki blazinici … {{prelom strani}} Nič se ni jokala, gledala je svojega sinčka in ni hotela verjeti, da sinček ne bo imel mame. Saj ga ima mamica tako rada, samo njega ima rada in atka. »Kje je Janko? Zakaj ga ni?« je zavpila. Vstopila je sestra, le sestra Vincencija je prišla. »Ni ga atka, fantek! Ni ga še – kliči atka, Miklavžek, kliči ga!« »Prosim!« je plaho rekla sestra Vincencija in hotela vzeti dete v naročje. »Pustite mi fantka, fantek je moj!« je Anamarija rezko siknila in svetle, modre oči so se jezno zasvetile. Doli v pisarni je sedel Janko na zofi in sušec je stal pred njim. »Morate, gospod kolega!« je ukazal Sušec. 'Gospod kolega', mu je rekel. Prvič mu je rekel 'gospod kolega'. Menda iz usmiljenja! »Ne morem! Ne morem!« je ječal Povoden in tiščal obraz v dlani. »Vi ste že predsnočnjim vedeli, kako je, gospod primarij! Vi ste vedeli, da ni pomoči!« »Jaz sem vedel! In kaj za to, če sem vedel? Pomoči ni! Čemu bi vam bil pokvaril še ta dva dneva?« Kakšen človek je to bil, kakšen človek! Molčal je. Znaj je molčati, ko se je on ukvarjal s smešnimi diagnozami, ko sploh ni hotel verjeti vedi, ko je verjel njej, ki mu je pravila, da ji nič ni, da jo le prsi malo bole. Le konec – le nagel konec! Saj je vseeno, vseeno … ta tu pred njim že ve. Hlipal je in spet stiskal zobe, da so pokale čeljusti. »Slišite, zdaj pa morate iti! Pojdite, vam pravim, da ne bo prepozno! Pojdite!« »Ne morem – ne morem gledati tega! Saj je moja žena!« »Pojdite k njej! Morate iti, slišite! Vaša žena je, slišite, vi človek, in vaša ljubica in mati vašega otroka in žrtev!« Oni dan ga je držal tu doli, ni ga pustil blizu, zdaj pa ga goni tja – ta človek. Kaj je mislil Sušec? Ali je mislil spet, da so to živci, ali pa ni nič mislil, kakor ni nič mogel misliti Janko Povoden. Pa je vendar šel. Naenkrat se je dvignil in je šel. »Janko! Jaanko!<ins>«</ins> je slišal njen glas, tako izpremenjen, tako čuden, kakor živalski glas. To pot ni bežal po stopnicah. Saj je vseeno, saj je vseeno. {{prelom strani}} »Janko, ali si prišel? Janko, spovedala sem se. Poljubi me, Janko!« Sklonil se je nadnjo in jo poljubil, brez misli, brez besede in brez solze. Oprijela se je njegove roke. Sedel je na posteljo in jo prijel za levico, desnico je držala pod svežnjem, v katerem je bil fantek. Fantek ni jokal. Gledal je. Teta Malči je držala Povodna, da bi za božjo voljo ne umaknil svoje roke iz one, ki se ga je oklepala v smrtnem boju. Saj ni več vedel zase ta človek, ki se je zvijal in tresel in ki je obračal svojo glavo stran, ker ni mogel prenašati trpljenja in smrti. Njene oči so izgubile pogled. Nekam velike so postale in njih luč je ledenela. Ko je zapiskala opoldanska sirena, je bilo vse pri kraju. Bolniške sestre so molile molitve za umirajoče. Povoden je planil v omaro, butnil z glavo in se neznansko trapasto zasmejal, da so se vsi stresli. Doktor Sušec je tiho odštel od vrat zunaj po hodniku. Srepo je gledal in zmajeval z glavo. On je že vedel zakaj. <center><b>*</b></center> Karli je udobno sedel ob velikem, lepem oknu ene ljubljanskih kavarn. Slastno je popil svojo jutrnjo kavo in zdaj se cigareta nanjo imenitno prilega. In mladi, naduti natakar je celo časopise prinesel, ne da bi mu bilo treba zanje reči. Zadovoljnost je kaj prijetno ugodje, in nazadnje se tudi najhujši sanjač navadi, da je z malim zadovoljen. Mehak sedež, okusna kava s sladko smetano, za petdeset par žemljico in prijazen smehljaj, povrh pa še cigareta, ki slučajno ni do polovice natlačena s smetmi – pa se je dan vendarle lepo začel. Seveda, to je že res, da je do te zadovoljnosti dolga pot, še daljša pa je pot do drznosti odkritega priznanja tega dejstva tem ljudem, tem Ljubljančanom, ki jih je razen nekaj izjem le s trideset pomnožena Podgorica. Stil je sicer malo drugačen, a bistvo ostane. Le oblika se izpreminja, snov pa je in ostane večna in neizpremenljiva. To je nepobitno dejstvo, živa resnica, in vsak, ki je kdaj prišel in ki bo kdaj prišel semkaj s kmetov, slep in nor od navdušenja in spoštovanja do te Ljubljane, bo moral in je moral doživeti ta polom v sebi. Da, da! Le on edini bo neskončno nevažen v tem važnem mestu, med temi važnimi ljudmi! Nazadnje se bo še sam sebi zdel prav nepotreben in vsiljiv in prav presneto neznaten! Kaj si je neki domišljal? Ali bi si ne mogel misliti, da je mnogo spretnejših kakor bo kdaj on, da jih je tukaj vse polno na izbiro? Doma bi bil ostal, pa bi bil zdrav – poje narodna pesem, in narodna pesem je nastala iz naroda in je namenjena narodu, Ljubljana pa je »velemesto« in nikakršen narod. Izvoljeno mesto in izvoljeno ljudstvo. Pa si menda vsi narodi tega sveta silo radi lastijo ta naslov! In vsak izkuša dokazovati, za koliko je on boljši od drugih. In pri posameznikih je ista pesem. Resnično, resnično vam povem, prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi … kdo bo pa potem na prvem mestu sedel, gospod? Kam boš del, o gospod, te vampeže, ki se hvalijo, da so rešeniki »naroda«? To so sami lažnivci! Kam boš del te blede gospode s širokokrajnimi, črnimi klobuki in zamazanimi črnimi petljami o gospod? Ti so se ščeperili s svojo žalostjo! Kam boš del pa mene, o gospod, ki sem lažniv in važen, iškarjotski in krivičen kakor tvoj levi razbojnik? Vidiš, zdaj pa sedim tu v kavarni in kadim cigareto in se veselo smejem, ker mi vsi skupaj ne morejo več do živega. Odprl je časopis. Prve strani sploh ni nikdar bral. Na drugi je pregledal naslove, po vseh drugih pa je iskal znana imena. Obrnila je zadnji list. Kaj pa je tu pod oglasi? Droben parte. »Anamarija Povoden, roj. Kolenec … s tolažili svete vere … v podgoriški bolnici … v starosti 27 let … pogreb … žalujoči soprog Dr. Janko Povoden in sinček …« Nekdaj je bila mlada deklica … Tako se pričenjajo pač pravljice! Plave lase je imela in modre oči … Da, in to zelo neumestno je jokati v ljubljanski kavarni, kjer te gledajo ljudje, ti ljudje, ko so tako neznansko radovedni. Pa ti polzijo solze preko lica in s prstom jih izkušaš brisati, da te nihče ne vidi, ker si bil nekdaj mlad, odprt človek in ker si bil nekoč ves vdan ljubemu človeškemu bitju, da te zdaj tako boli, ko je ni več, kakor ni več tega dima, ki si ga pihnil predse. 5. decembra je danes. Miklavži in parkeljni bodo hodili po podgoriških hišah. Nekateri otroci pa ne bodo nič dobili in tudi Miklavža ne bo k njim. Pa si bodo mislili: 'Kaj nisem bil vsaj tako priden kakor tisti Gobčev Slavček, ki je dobil za svojo trmo in neznanje katekizma celo železnico s tirom vred?' Ona pa bo ležala v mrzli zimski zemlji. Ali ji ne bodo pozabili deti sveče na grob? Le eno svečo naj ji dajo, da bo vsaj nekaj živega, da ne bo sama. Kaj je dejal Leben? Čemu? Čemu? Potem pa je šel, in pravijo, da je pobegnil v Rusijo. Kaj pa pravi Povoden? Žalujoči soprog in sinček! Torej na porodu! S pogreba se bodo vračali domov in pogovarjali se bodo in pomilovali njo in njega. In božič bo kmalu! Božična drevesca bodo žarela po hišah. Ljudje bodo prišli okajeni k polnočnici in se bodo jokali od pijane ganjenosti, ko se oglase zvonovi in ko pevci na koru – kolikor pač zmorejo – nežno zapojo 'Sveta noč, blažena noč …' In mir ljudem na zemlji! Mir! Kriste! Bodi ji dober! In Franc pride domov. Ali se bosta spominjala časov, ko je hodil on z Geliko, Franc pa z Ančko. Glej, kako je to pri živih ljudeh! Niti pol ure čistega spomina ne moreš dati mrtvemu! Kako naj bi potem ne letali v svesti si svoje važnosti na svojim velevažnim in pomembnim poslom ti pesniki in advokati, politiki in razni ravnatelji, profesorji in duhovniki, uredniki in stavci, trgovci s kmetov in razni uradniki, dasi nekaterim izmed njih ni treba hiteti drugam kako iz kavarne v kavarno. Teater je važen in ples, vsako delo in vsak sestanek, vse življenje je važno – vsakemu zase namreč. Smrt pa ni važna niti zate, ki si umrl, in za nikogar drugega, ker bo živel. Tudi v Podgorici bodo že pojutrišnjem pozabljene lepe besede raznih nagrobnih govorov. Ljudje imajo svoje opravke. Teden dni bodo še govorile ženske, moški pa bodo to morda že nocoj enkrat za vselej opravili. Povodnu pa ne bodo govorili, da mora skušati vse pozabiti! {{prelom strani}} No, tetka Malči mu tega ne bo dopovedovala. Ah da, teta Malči … ona nima važnih poslov. Ves njen posel je bila skrb za Anamarijo. Zdaj ga je rešena. Zanjo bo hudo! Ona ne bo mogla pozabiti! Ko je stopil na cesto, je zagledal kakor vedno najprej celo gručo mladih pohajačev, ki so stali tam na vogalu in se z bolj ali manj drznimi pogledi in opazkami obregovali v mlade deklice, ki so prihajale mimo. Tam na drugi strani so stali tudi pohajači, razcapani, mršavi delavci, ki jih je brezposelnost prignala na cesto, kjer prosijo od mimoidočih. In Karli je bil še toliko mlad, da se vprašal: »Ali imajo ti ali oni kdaj kakšno misel na smrt?« Ah, in naenkrat si spet ves jezen. Planil bi in pohodil to smešno, to predrzno, to »velevažno« mesto, ta varljivi prikaz lažnih dejstev. Pa kaj boš ti, fantek s kmetov, ki si pritlikav in neumen! <center><b>*</b></center> Policaj Edinec je preklinjal v občinski pisarni v Podgorici, kjer je moral pisati seznam umrlih in novorojenih prejšnjega tedna. Pisanje mu je šlo težko od rok, a kljub vsem njegovim prošnjam mu je tajnik vsakokrat iznova odrinil to nadležno delo. Umrli so: 1. XII. Lojza Kresnik, 67 let, dninarica, v javni bolnici 2. XII. Jožef Pogačnik, 70 let, ubožec, v javni bolnici 2. XII. Janez Slapar, 33 let, pehotni poročnik, št. 102 v Podgorici 3. XII. Anamarija Povoden, 27 let, zravnikova žena, v javni bolnici 3. XII. Franc Skobir, 2 uri, sin dekle, v javni bolnici 5. XII. Norbert Žgur, 18 let, miz. pom., v javni bolnici Dosti jih je za ta teden! Zdaj pa še novorojenčki: 1. XII. Heribert Pahernik, zak. sin lekarnarja v Podgorici št. 42 3. XII. Franc Skobir, nezak. sin dekle, umrl 3. XII. v bolnici 3. XII. Nikolaj Povoden, zak. sin zdravnika, v javni bolnici 4. XII. Rudolfina Mačič, zak. hčer uradnika v Podgorici št. 56 5. XII. Marija Zobec, zak. hči brezpos. delavca v javni bolnici. Vsi razen Franca Skobirja do danes zdravi. ::: Leopold Edinec, mestni stražnik. Hvala Bogu, da je tega pisanja konec! Ta presneta krota, ta Franc Skobir, ki ga je moral kar dvakrat pisati, bi si bil lahko prihranil tisti dve uri življenja. In Edinec si na to nevoljo ni mogel kaj, da bi ne zaklenil občinske pisarne in odšel h Krančanu. Ta stari lisjak je imel vedno kaj črnega na vesti in je Edinca znal kaj lepo sprejemati in postrežljivo vprašati, kaj bi gospod nadstražnik radi pili. Plačati pa tudi ni treba, in to je že nekaj pri teh slabih časih! Tudi novo leto je prineslo Podgorici vse polno senzacij. {{prelom strani}} V začetku februarja je nenadoma na pljučnici zbolel Bende in tudi njega je vzelo. Glej, glej, kdo bi si mislil! No, in potem se je v Podgorici marsikaj prevrglo v politiki in tudi drugače. Kakor povsod na Slovenskem, tako tudi v Podgorici, kjer so smeli nekateri ljudje živeti tako, da je bilo zanje prav, drugi pa so morali živeti tako, kakor so prvi hoteli. Bili so še taki ljudje v Podgorici, ki prvega niso zmogli, drugega pa ne hoteli, in tem se je presneto slabo godilo. ==X.== Velikonočna sobota! Praznik naših vasi, praznik naših zakotnih malih mestec in njih malih ljudi. Svinjske gnjati se kadijo in hladijo na kuhinjskih oknih, da se obIizujejo domače in sosednje mačke in psi, a preveč jih je, ki pazijo na ta zaklad, da bi se dalo priti vsaj do okna. Potice čakajo v shrambi na polici in ženske si z limono čistijo prste, ki so še vsi vijoličasti od barvila za jajčke. V mestu bodo po procesiji že jedli, na kmetih pa šele jutri po maši. Nocoj pa so prišli z vseh strani pražnje oblečeni v Podgorico k procesiji. Sicer za kake tri ure prekmalu, a kaj zato! Srečaš znanca, se z njim pogovoriš, pogledaš v izložbe in stopiš mimogrede v trgovino, ki so še do večera odprte. Pisank je treba, zlatih pomaranč in še kakega svilenega robca, če imaš kaj denarja. Sicer pa je dekle ali fant ali otrok, ki si mu boter, tudi s pomarančo zadovoljen. Kriza je! Povsod je kriza, na Francoskem in na Angleškem in na Nemškem in celo v Ameriki, kakor čitaš v časopisih. Kam je le šel denar, ki ga je bilo po prevratu toliko? Neki vragi ga morajo imeti skritega ali pa so ga oni večji, kakor se jim pravi, odnesli kam v Švico. Tam so menda trdnejše kase! Ti pa garaš in delaš, pa nimaš nič! Obresti so visoke, da jih ne zmaguješ več, kako naj bi potem odplačeval glavni dolg? Oni dan je pravil Kuharjev Luka pri svetem Lenartu, da pojdejo vse banke rakom žvižgat. Ko bi le hotele! Potlej bi se že dobil kak denar. Saj ne moreš nič prodati, kupovati pa bi moral kar naprej. Otroci so skoraj nagi, žena mora vsaj novo obutalo dobiti, hlapcu in dekli moraš vsaj nekaj odšteti za praznike. Mesarju pa si moral tele skoraj podariti, da o lesu ne govoriš. Pred dvema letoma si moral pri enem kubiku tesanega lesa podariti ali les ali pa dovoz. Zdaj bi moral kar oboje. Za davke te bodo rubili! Slabo je, presneto slabo! Pravijo, da bo še slabše, da bo še tako, kakor je bilo nekdaj v starih časih, ko so hodili vsi v raševini in v laneni domači preji. Eni se boje, da bi denar izgubil vrednost, drugi pa komaj na to čakajo! Vsega tega je pa kriva tista svetovna vojna, ki še vedno hodi strašit iz svojih grobov, dasi je minilo že skoraj dvajset let, kar je legel zadnji vojak v zemljo. {{prelom strani}} Pa kaj bi vse to! Danes je velikonočna sobota, in to je velik praznik! Gostiln pa je v Podgorici kar na izbiro. »Prosim te, Karli, ne vrti se mi tu po kuhinji! Saj vidiš, da imam delo. Pojdi ven ali pa k teti! Ne vem, kako da se zadnje čase tako doma držiš, svoj čas si bil vedno drugje, le doma ne!« Mama se je ujedala. Vsem je bil na poti. Dekle so opravile delo, hlapci so se že preoblačili gori v hlevu za praznik. Zaslišali so se koraki. Trdo je udarjala palica ob tla in stopinje so drsale rezko za vsakimi udarcem. Oče! Močno sključen je stopil veliki in močni mož na kuhinjski prag. »Kaj pa dela fant tu? Izgubi se mi, kaj ti je treba čepeti tu pri ženskah!« »Nič! Kar takole pogledat sem prišel, kako pripravljajo!« je odvrnil fant mirno in pozorno ogledoval očetov zabuhli, modrikasti obraz. »Tako, tako! Ali se nečeš peljati v Zakotje k Leonu? Grega bo zapregel, ampak do večera morata biti nazaj.« »Ne pojdem! Sicer pa — ako bi se hotel ti, sem ti rade volje na razpolago!« »Pusti to neumno čvekanje! Rade volje! Kaj boš radie volje? Saj vem, da si rajši z drugimi! Vobachi vsi skupaj niso imeli in ne bodo imeli nič smisla za familijo!« Težko se je sesedel k mizici, kjer je običajno mama zapisovala jedi, ki so jih nosile natakarice v gostilno! »Pa nič!« »Pojdi, lepo te prosim, pojdi!« je javkala mama. »Stoj, kam pa letiš? Ná, to je za nocoj!« Karli je hotel očeta poljubiti na lice, a ta se je branil. Zato je tiho vzel stotak in šel. Bilo mu je hudo. Mama se zmeraj pritožuje, da njeni otroci ne marajo za svoje starše, oče govori o nehvaležnosti otrok, če bi pa hotel biti dober z njima, te pa odrivata! Kako čudna, kako žalostna je ta vez! Pa kar stotak je dal! Jutri pa poreče, da so mu otroci samo za nadlego in stroške. Na ta veliki praznik se kaj radi rode rodbinski prepiri. Na dvorišču je bilo še vse nepospravljeno. Tu se pozna, da ni več očeta povsod. Kje neki so hlapci, da bi jih ozmerjal? »He Miha ... Grega!« Nihče se ni oglasil. Stopil je v hlev. Seveda, oba sedita na postelji in si nekaj pripovedujeta. Morala sta slišati, da ju je klical. »Zakaj se pa ne oglasita, če kličem? Kaj?« »Klicali ste naju? Nič nisva slišala.« »Kaj bi ne slišala? Ti, Miha, pojdi in pospravi dvorišče! Zakaj pa nista očetu povedala, da je voziček za pivo polomljen in zakaj ne pospravita teh starih gar?« Hlapca sta obsedela na postelji. Miha se še zganil ni. Grega pa je rekel: »To imajo vse gospod Franci čez! In kar oni rečejo, to midva narediva. Zaradi gar pa sploh ne smeva nič reči. To je vse gospodovo. In midva morava storiti samo to, kar nama gospod ukažejo.« »Ven! Marš! Oba! Takoj! Sicer vama pritisnem vsakemu eno okrog ušes! Gare stran! Dvorišče pospravita! Takoj!« Miha je vstal, Grega pa je mirno obsedel in si vlekel novo vrvco v čevelj. »Kaj pa se tako dereš, mali?« Oče! Karli je osramočen molčal in hotel mimo očeta skozi vrata. Pa ga je oče pridržal za rokav. Hlapca sta izginila kakor dva duhova, in sicer skozi zadnja vrata, ker si nista upala mimo gospodarja. Zgodilo se je že, da je gospodar katerega oplazil s palico. Temno je bilo v hlevu, ker si je bil oče zaslonil hrbet z vrati. Krave so s svojimi velikimi, vedno začudenimi očmi pogledovale nazaj, konji v boksah so topotali, da so se podkve votlo odbijale. Stari Vobach je držal svojega sina okrog ramen in s palico pokazal na dolenji konec hleva. »Ali zdaj vidiš, kam ta dva prasca spravljata gnoj, nikar da bi ga sproti odnašala iz hleva? Red mora biti! Jaz jima bom že dal vetra — še nocoj!« Karli se je okrenil za očetom, ki je lezel sključen proti svinjakom. To je žalostno, če se mora gospodar oprijemati palice in tako laziti od enega konca do drugega. Star je oče in ne bo več dolgo, ko bosta dve palici premalo. Presneto neusmiljeno je urejeno na tem svetu! »No, gospod doktor! Komandirati že znaš! Komandirati je lahko!« Franci se je režal iz garaže. »Pa bi ti, bi vsaj meni ne bilo treba!« se je odrezal Karli nevoljen. »No, no — le nikar ne bodi tako občutljiv! Saj vemo vsi, da te stari najrajši gleda, če se držiš hiše in teh smrdljivih hlevov. Reci mu no, naj kupi limuzino! Tebi na ljubo jo bo!« »Kaj pa čvekaš! Kakor da bi se jaz očetu prilizoval.« »No, no — malo priliznjenosti je zmerom dobro! Saj bi se jaz tudi, a moje dobrikanje ne zaleže pri starem prav nič. Še mama je oni dan rekla: 'Karli je očetu vse. Tako ga razvaja, da že ni več lepo.'« »To je rekla mama? No veš, potem pa res ne veste, kaj se pravi koga razvajati!« »Kar molči, no! Pavla je bila tudi oni dan tu in je očetu celi dve uri drobila — papači sem in papači tja — stari pa jo je zafrkaval, nazadnje pa ji je dal dinar — za lepe komplimente. Lahko si misliš, kako je jokala in cmevkala pri mami. 'Oh, saj vem,' je rekla,ko pride vaš nori študent, bo pa papa ves srečen. Za nas mu pa ni. Tudi za Leona ne. Pa je prineslo spet starega od nekod, menda prisluškuje zadnje čase, pa ji je rekel: 'Da, ljuba moja snaha, Karlija imam pa rad zato, ker je tako nor!' Še mami je bilo nerodno, pa se mu ni upala nič reči. No, zdaj vidiš! Reci mu za limuzino!« »Saj je ne bo kupil. Čemu me je neki hotel poslati k Pavli? Saj ve, da me draga svakinja prav nič rada ne vidi.« {{prelom strani}} »Mene tudi ne. Kaj jaz vem, zakaj ne. Zadnje čase je postal tako čuden. Menda čuti, da ni več tako, kakor je bilo. Zdaj nas pa še včasih poščegeta s svojo zlobnostjo. Veš, naš stari je zloben!« »Morda. Kam pa greš?« »V Maribor pojdem. Kaj pa naj počnem v tej puščobi?« »Še nocoj?« »Popoldne. Naj se jezijo, jaz se moram tudi dostikrat jeziti!« Karli si je šel poiskat družbe. Čemu mu bo sicer stotak? Pa so že prihajali od cerkve sem vsi njegovi dečki. Hajna, Branko, Mirko in Franc. Ho — Franc, ki je že nekaj let uradnik v Novem mestu na politični oblasti. Uradnik — to se pravi, on bo nekoč uradnik, kancelist ali tajnik — visok gospod! Vsi so lepo oblečeni — ha, nove obleke, zlikane in skrbno zapete, nove modne čevlje, gladke bele ovratnike in nove, zapeljive kravate — vse novo, kakor se spodobi za Veliko noč. »Ho, prijatelj! Kdaj si prišel? Odkod prihajaš? Kako je? Ali kaj krokaš? Kaj da te ni nič na izpregled? Ali pojdemo drevi krokat? Seveda! Ali že veš, Mirko se ženi? Res, res, za cvetno nedeljo je bil prvič oklican. Ali ni res, Mirko?« »Kaj pa hočeš? Saj se ne ženim za denar!« »Ali ga slišiš idealista? Ampak mora pa le biti!« »Oho! Tak tič si ti? Ali vzameš Lenčko?« »Kakšno Lenčko! Ali si bil na Saturnu in ne veš, da sta si tale gospod in Marnova Mila že pred dobrim letom obljubila, da se vzameta!« »In ker sta to obljubo še nekoliko podkrepila, je zdaj že tako, da jo morata tudi izpolniti!« »Molčite, gobci! Kako pa govorite?« Mirko je bil res jezen. <ins>»</ins>V zameglenosti gostilniških večerov se lahko marsikaj govori, ne pa tu na javni cesti. Saj ga imajo pri Marnu itak že dovolj!« Karli pa je gledal tega mladega fanta, ki se bo s štiriindvajsetimi leti oženil in ki bo morda kmalu po poroki že oče. Drugi pa še s tridesetimi leti ne mislijo na zakon in se ga boje kakor nalezljive bolezni. Ali bi si upal vzeti to muhasto gospodično, ko bi sam odločeval? Gotovo ne. Vse življenje z eno žensko preživeti! Bog ve, ali je pomislil kdaj na to ta mladi Mirko, Bog ve, ali pride kateremu ženinu to na misel, preden stopi pred oltar? Vse življenje! V neločljivi skupnosti! Ali jih ni strah? Ali se ne boje življenja? Kaj pomaga korajža in pogum, ko pa imaš sam prav malo odločevati! »Preljubi fantič moj ...«, to je lepa slovenska pesem, in prav zakonski možje jo tako radi prepevajo in Bog ve, ali so v resnici otožni ali pa se le tako delajo ob tej pesmici. Fantje so govorili o Flerinovem Rajku. Zdaj je pri Žnidarju. Kako se vendar vse izpremeni! Grobi Hajna pa je še vedno isti! »Ga bo že hudič vzel! Saj je vzel tudi Bendeta, tega najmogočnejšega gofljača! Bo tudi Flerina in Žnidarja in vso žlahto!« Branko je bil jedek kakor vedno. »Prej bo vzel tebe, moj dragi! Saj vidiš, kako čepimo doma in se redimo na stroške svojih staršev. Mnogo bolje bi bilo za nas, ako bi se bili uklonili, kakor na primer Franc.« {{prelom strani}} Franc je zardel. Saj je že čakal, kdaj ga bo kateri izmed bivših drugov pičil. »Nikdar se ne uklonemo!« je buknil Hajna. »Meni pa se treba ne bo!« se je oglasil Mirko. Prav je imel. On bo morda kmalu lahko gledal preko nosa tiste, ki so nekdaj njega tako gledali. Slučaj! Prav neumen bi bil, ko bi se branil. Franc se je poslovil in Karli je šel za njim. »Franc!« Saj je to bil vendar njegov tovariš najhujše zaletelosti in najsrečnejših let. »Ne ljubi se mi poslušati teh kalinov! Zelo so se izpremenili in vidim, da ne sodim več mednje. Čemu bi se vsiljeval?« »Kam pa greš?« »V bolnico. Ali ne veš, da je Ančka v bolnici?« »Ančka? Katera Ančka? A — tista! Tvoja Ančka.« »Prosim te, le počasi! To že dolgo ni več moja Ančka. Jaz imam svojo zaročenko v Novem mestu, ona pa je baje tudi zaročena z nekim lesnim trgovcem iz Dravske doline!« je odvrnil Franc precej resno. »Na, dragi Franc, tudi ti si se zelo izpremenil!« je pomislil Karli, pa ni nič rekel. Saj je čutil že poprej, da nima smisla riniti v preteklost. »Franc je bil nekdaj mlad. Zdaj pa hoče biti dostojen in upoštevan! Tudi on je zaročen. Ali se mora tudi on kmalu poročiti? Vprašal ga bom, pičil ga bom, ker je tako dostojanstven gospod!« »Kaj pa, Franc, tvoja ženka? Rad bi jo videl.« »Ne vem, ali bi ji ti ugajal? Veš, ona je zelo resna in precej malobesedna.« »Koza neumna!« si je takoj mislil Karli. Kaj da je potem vražja babnica tega tako ugnala! »Ali je ta tvoja kneginja zelo učena?« je vprašal kolikor mogoče malomarno. »Ne, učena ni, pač pa zelo inteligentna in ne ljubi takih burk, ki jih ti rad uganjaš!« »Če ne mara za humor, ni inteligentna!» je odločil Karli. Naj ga le jezijo, osla neumnega, ki misli, da mu bo imponiral s takim pustim babšetom. »Ančki ni treba praviti, da sem zaročen! Sploh pa — saj ti ni treba hoditi z menoj, če ne greš rad.« »O seveda, ti bi se me rad odkrižal in se tam lepega delal, pa ne boš!« si je mislil Karli. »Seveda grem s teboj. Meni je bila Ančka vedno zelo simpatična! Že davno bi ti jo bil prevzel, da ni bila tvoja!« »Ti si bil pač vedno velik babjek!« je dejal Franc ostro. »Bolje uspešen babjek ko omleden, brezuspešen kvasač!« Spogledala sta se in Karli je z nasmeškom vrnil Francetov ostri, vprašujoči pogled. Ančka je bila še zmeraj prav čedna deklica. Franc je bil takoj spet zaljubljen in Karli tudi. Karli je sedel Francu za hrbtom in gledal v Ančkine oči, ki so se mu poredno smejale. »O, saj te poznam, ti bi rad dvoril!« si je mislil Franc. »Ti si eden tistih! Pa čeden deček si in hotela bi te imeti za fanta, ako bi znal biti zvest!« In gledal je nekako otožno in potrto. Čutil je, da se mu ta presneti Karli le porogljivo smeje in da mu dela zgago, ki je ne odpravijo njegovi otožni pogledi. Saj si niti ni upal potrkati preteklosti na vratca. Ta nepridiprav tu poleg njega bi utegnil govoriti o njegovi zaročenki, in tako naprej. {{prelom strani}} Ančka pa se je smejala obema, temu kakor onemu. Dobro ji je delo, da se ta dva, ki sta kot prijatelja prišla k njej, zdaj pred njo postavljata in smešita drug drugega, ker bi jo vsak izmed njiju hotel imeti zase. Oh, če misli ta neumni Franc, da ona ne ve, da je zaročen, se zelo moti. A Karlija je lahko gledala mirneje. In če upa ta presneti Karli, da jo bo dobil na limanice tistih svojih prijaznih oči, kakor jih je dobil že toliko, se tudi malo moti. Ta tu pred njo, ki bi tako rad obujal stare spomine, pa jo žali s tem. Naj gre tja, odkoder je prišel! A vendar — malo mu mora pokazati, da je še vedno ona tista, ki bi ga lahko znorela, ne pa on njo. »Daj, Franc, daj, prinesi mi kozarec vode!« Franc je sicer šel nerad, a če te prosi s takim smehljajem, moraš iti. »Kaj ti pa je prav za prav, ti Ančka?« je vprašal Karli in naglo sedel na rob njene postelje, kjer je poprej tako samo ob sebi umevno sedel Franc. Saj to je ona tudi hotela. Franc naj le vidi, da ji ni nič zanj! Saj ji tudi res ni nič več zanj. Prav nič! »Oh veš, živci!« je odgovorila in bolestno skremžila obraz. »A tako? To je seveda zelo hudo!« Mislil si je pa: »Prav histerična babnica si, čeprav si presneto čedna, pa je!« »No, Ančka, ali ti je kaj zatrepetal srček, ko si ga videla spet po toliko letih?« »In če bi mi?« Vidiš jo presneto punco! Da le piči! »Meni se pa zdi Franc zelo pust in avšast! Tistega Franca, ki sem ga jaz tako rad imel, ni več v njem!« Franc se je vrnil. Ali mu ni Ančka takoj povedala, kar je bil Karli rekel o njem! Sedela sta pri njej še pol ure in vsak je čakal, kdo in kdaj bo eden izmed njiju prvi odšel. Nazadnje je bil za obiske določeni čas pri kraju in morala sta iti oba. Karli je Francu na cesti ponudil cigareto. »Ne smem toliko kaditi! Pozna se mi na prstih!« »A tako? Ta tvoja gospa soproga mora biti prav vražje sitna babnica!« In še nesramneje je pristavil: »Najbrže ti je premalo zanjo!« In zasmejal se je kolikor mogoče rezko, ker mu je bilo nerodno. »Čuj, ako misliš, da je vsak takšno prase, kakršno si ti, si pri meni na napačnega naletel! Jaz se svoje zaročenke razen pri poljubih še nisem dotaknil. Da veš!« Karli se je zresnil, pa le za Francove oči. »Koliko pa je stara tvoj a gospodična zaročenka?« je vprašal hinavsko, in Franc je res promptno odgovoril: »Šest in dvajset!« Karli se je seveda smejal. »Kaj se tako bedasto rezgečeš? Jaz vendar ne bom šel kvarit dekleta?« »Kvarit ... kvarit ...!« Karli se kar ni mogel nasmejati, in Franc je bil ves rdeč od jeze. »Ti si mi pravi patron! A to svojo nekdanjo Ančko pa bi pokvaril. Ta ima slabe živce, kajne? Bo kar bolje potlej! Vidiš, kakšne kanalje ste! O, zaročenka — Bog ne daj — pokvarila se bo! Za koga pa? Druge pač, kajne? Zlasti take, kjer ni odgovornosti! Vidiš, jaz bi vsako, ki mi ugaja — pa ne kakor ti praviš — kvaril — ampak zato, ker mi ugaja tak posel. Hudiča, saj nisem garjev, da bi umazal žensko, če spim pri njej! Ali sem ji s tem storil kaj grdega? Hudiča — vidiš, taki ste!« »No, kaj pa če se dekleta naveličaš in ga potem pustiš? Ali je to prav? Ali se ti ne smili takšno dekle? Ali se ti ne zdi, da si ji pokvaril mladost?« »Presneti moralist! Mar sem jaz kriv, mar sem jaz prislužil svojo poltenost? Sicer pa — s teboj se jaz o tem ne menim več! Bog ve, kaj bi ti vse uganjal, če bi si — upal!« »Osel!« »Šleva neumna! Žal mi je, da sem zate izgubljal besede! Ampak da veš, to Ančko si bom skušal jaz pridobiti!« »Poizkusi! Ako hočem, ti jo še vedno lahko zmešam!« »Ti? Res? No — dovolj je tega! Jaz grem k tetki! Adijo!« Vobachov Karli je bil spet enkrat zmešan, čisto zmešan. In mislil je tole: saj jé lahko vsak moški pameten za vseh sedem grških modrijanov, ena sama Dalila ga zmeša in napravi trapastega. In velepametni gospod, ki je kar odrival take človeške malenkosti, kakršne so drugi umrljivi ljudje, zaničljivo od sebe, se vede kakor prebujajoč se pubertetnik v svojem najbolj avšastem letu! Pri teti Malči je našel gospoda doktorja Povodna. Menda sta se bila s tetko prav resno sprla, in to danes na velikonočno soboto pod večer! Ko je Karli vstopil, je slišal še nekaj glasnih doktorjevih besed: »Ne dovolim ... prepovedujem si ... basta!« Povoden je bil elegantno napravljen. Karlija je hladno pozdravil, potem pa se je takoj poslovil in šel. Tetka se je jokala, ko mu je pripovedovala vso zgodbo. »Čemu pa jočeš, tetka? Je že tako! In če bi ne bila tako trapasto idealna, kakor si, bi se zaradi tega toliko ne razburjala!« »Ampak Karli! Kako je to mogoče? Saj je vendar tako žaloval za njo! Ko bi ga bil ti videl tiste dni! Saj je bil več na tleh kakor kje drugje. Iz ene omedlevice v drugo! Še k pogrebu ga niso pustili, ker je bil ves razdrapan. Jedel ni, spal ni — samo pil je. Koliko je prečepel Majhen pri njem! Cele noči! Zdaj se pa gre dret nad njim, ker je plačal za Anamarijo eno ubogo mašo zadušnico!« »Vidiš, tetka, to ni bilo prav od Majhna. Kaj njega brigajo tuje maše oziroma maše, ki naj jih plačajo tuji ljudje. To bi on lahko storil v mestu, ne pa v tej Podgorici, kjer se taka stvar takoj raznese v precej potvorjeni obliki!« »Majhen je storil to zato, ker se Janko sam ni spomnil niti njenega rojstnega dneva. Saj on sploh ne misli več nanjo. Ali je ona to zaslužila?« »Ljuba tetka, seveda ni zaslužila. A ona je mrtva. In Povoden je taka srečna narava, da se je lahko že v prvih dneh izkričal in spravil svojo bol iz sebe. Drugi ljudje, ki tega ne zmorejo, pa vlačijo takšno stvar več let za seboj!« {{prelom strani}} »Ni res, Karli, ne more biti res! Majhen jo ima še zdaj rad. Oh, da ni rajši njega vzela! On bi se že ne podil za drugimi — in to že zdaj!« »Rad, rad! Kaj ji pa to pomaga? Nič! Z onim je bila pa le srečna. Kaj mi pomaga vsa ljubezen po moji smrti, če pa jaz od tega nič nimam!« »Vidiš, taki ste! Vedno morate kaj od tega imeti. Grdo je to, podlo, da veš!« »Tega ti ne razumeš. Kako bi ti mogla to razumeti!« »Oh, že spet — po vašem sem sploh preneumna za ta svet!« »Preneumna ne, tetka, ampak — predobra!« »Nihče ne more biti predober. Predober je samo Bog, da vsega tega sveta še ni pokončal!« »In kaj potem? Nič! Kaj pa ta babnica išče pri tebi?« »Po knjige prihaja. Rada čita.« »Ta?« Vstopila je namreč gospa vahtmajsterica. Priklanjala se je in mnogo pripovedovala in izpraševala ter voščila vesele praznike. Nazadnje je na prosila še novih knjig. Do binkošti jih bo že prečitala, ker je zdaj že daljši dan. »Ampak prosim spet take lepe o grofih in baronih, malo žalostno že sme biti, in najrajši zelo zaljubljeno. Pa taki boljši ljudje naj bodo popisani, revščine imamo itak v življenju dovolj. « <center><b>*</b></center> Rajko Flerin je odprl Verderberju vrata v šefovo sobo, kjer je doktor Žnidar sprejemal le najodličnejše kliente in druge take mogočnike. Gospoda sta se pozdravila izredno vljudno z ustnicami in očmi. »Falot, si našel pot k meni!« je mislil eden. »Tudi tebe bom prav gorko zavil, lisjak stari!« je bil drugi že davno sklenil. »Bankdirektorja« ne zmaješ tako lahko, moj dragi Žnidar, četudi si od vraga spreten gospod! Predmet njunega pogovora, ki se je moral kljub prazniku vršiti še nocoj, je bila jako nedelikatna zadeva gospoda Morica Schieberja, za katerim je prav danes že tretja država izdala tiralico. »Kdo bi mislil, da je bil kanalja tak internacionalen lump! A veste, gospod Verderber, pardon — gospod direktor, da se je meni zdel ta tič že vedno sumljiv. Rekel nisem seveda nič, saj veste, kako je bilo tedaj z menoj in Bendetom! Ta bi v svoji strankarski zagrizenosti gotovo mislil, da mu zavidam klientelo. Zato sem rajši molčal.« Žnidar se je udobno zleknil in nedolžno gledal v Verderberja. Ta se je zvijal na mehkem stolu, čeprav mu je to teža telesa komaj dopuščala. »Kaj pa še? To naj ti verjamem, ti maček hinavski!« »Ah, seveda, saj vem, kako težavno je bilo ta čas vaše stališče. No, zdaj so krivice popravljene, in kajne, gospod doktor, vi ste že vse pozabili, kar je bilo?« »Jasno, gospod direktor! Zdaj bomo pričeli graditi! Kaj sem hotel reči? Ali ne ugovarja gospa Bendetova proti vaši vknjižbi?« Vidiš ga, vražjega dedca, kako dobro vse ve. {{prelom strani}} »Da, gospa Bendetova je kot glavna dedična svojega moža precej tangirana pri tej presneti lesni zadrugi. A vi boste razumeli, gospod doktor, naše stališče. Mi od te vknjižbe ne moremo in ne smemo odstopiti!« Seveda tebi gre za mesto in za službo in za provizijo, četudi izgubi žena tvojega bivšega prijatelja skoraj pol svojega premoženja! »To bo težko, gospod direktor! Zelo težavno! Vknjižba namreč ni povsem upravičena in dala bi se kaj lahko izpodbiti.« »Ampak prosim, gospod doktor ...! »Ah, pustimo to! Govorimo rajši odkrito. Koliko bi riskirala vaša banka?« »Trideset!« »Premalo — petdeset!« Le plačajte, hudiči, ki prej niste našli pota k meni! Bendetovka, ta neumna baba, pa naj si tudi zapomni, kaj se pravi hoditi po advokate in pravico drugam! Vse je bilo lepo urejeno in zelo vljudno in prijazno sta si želela gospoda vesele velikonočne praznike. Da, da, prav srečno in veselo Alelujo! Banka je bila presneto dober klient in Žnidar je bil presneto zvit advokat, drug drugemu sta potrebna, in zelo bedasto bi bilo razdvajati si moči zaradi smešnih sentimentalnosti in neumnosti drugih ljudi. Vsak ima le eno kožo, si je mislil tudi Vilko Verderber, in on, bivši najboljši Schieberjev prijatelj, si je štel v veliko zaslugo za svojo banko, da je bil prvi opazil pri predzadnji slavnostni pojedini na Schieberjevem gradu, da jedilni pribor ni več tisti iz težkega, pristnega srebra. In vsak ima le eno kožo, ki je njegova! Schieber je svojo srečno odnesel. <center><b>*</b></center> Vsaka zaljubljenost ima svoje nerodne okolnosti. Marsikaj, kar je takole, če si normalen, nepotrebno, postane nujna potreba. Po procesiji je imel Karli fante že naprošene, da so šli v temi za bolnico in on z njimi. »Vasovat pojdemo, kakor včasih!« je zavriskal Mirko. Hajna in Branko sta bila takoj zadovoljna. Le Franc, ki je edini imel lep prvi tenor, se je obotavljal. Šele ko mu je Karli rekel: »Franc, prosim te!«, je šel tudi on. Pa so zapeli: »Ljubica, vstani, pihni luč ...« In tako kakor je znal Franc, ni znal nihče drug. Kaj se boš jezil, Karli? Mogoče je, da joče tam gori za oknom tega pročelja, ki je videti v temi, kakor bi ogromna pošast razčehnila čeljust in pokazala svoje svetle zobe. Morda joče zaradi tega lepega glasu svojega nekdanjega fanta, morda zaradi njega samega, morda zato, ker mora biti na praznike v bolnici, morda zaradi svojega fanta tam v Mariboru? Morda se pa sploh ne joče? Morda celo misli nate, Karli, in se srečno smehlja ... ==XI.== « ... ob polni zavesti izražam to svojo lastnoročno napisano poslednjo voljo: Svojega najmlajšega sina Karla Jožefa Egona Vobacha postavljam za glavnega dediča svojega premoženja pod temile pogoji: 1.) da prekine svoje študije vsaj za dobo petih let. 2.) da prepusti hotel z vsemi prostori in vsem inventarjem svojima bratoma, mojima sinovoma Francu in Leonu Vobachu, v nerazdeljno skupno last. Ako bi brata Leon in Franc Vobach ne hotela prevzeti hotela, jima ima glavni dedič izplačati vsakemu po 200.000 dinarjev v gotovini, in to brezobrestno v dobi petih mesecev. 3.) da vknjiži na hiši št. 16 v Podgorici s pripadajočimi gospodarskimi poslopji vred preužitek svoje matere, moje žene Ane Vobach, rojene Štancer, in sicer dosmrtno pravico do stanovanja v dveh sobah in kuhinji v prvem nadstropju, prosto kurjavo, kolikor je porabi, in vso oskrbo s hrano vred. 4.) da vknjiži na istem poslopju in na Pipuševem posestvu v kat. občini Sv. Lenart prepoved prodaje za dobo petih let. Prav tako se obe posestvi ne smeta obremeniti razen s preužitkom Ane Vobach, moje žene, in sicer prav tako za dobo petih let. Ako moj sin Kari Vobach vse te pogoje izpolni, postane z istim dnem lastnik vseh teh mojih nepremičnin. Svoji ženi Ani Vobach, roj. Štancer zapuščam njeno zaženilo, ki se je medtem pomnožilo na 100.000 dinarjev in ki je naloženo na hranilno knjižico v Okrajni hranilnici v Podgorici, in gori omenjeni izgovorjeni preužitek. Svoji sestri Amaliji Vobach zapuščam v nepreklicno last hišo v Podgorici št. 159, v kateri je imela doslej dosmrtno pravico do stanovanja. Menda je na stara leta ne bo prodajala! Svojemu sinu Francu zapuščam oba stara avtomobila, ki naj se izločita iz ostalega inventarja, pripadajočega glavnemu dediču, in hranilno knjižico Okrajne hranilnice v Podgorici v znesku po 50.000 dinarjev in že omenjeno polovico hotela. Svojemu sinu Leonu, ki je prejel že leta 1950, ob priliki svoje poroke s Pavlo Zoričevo iz Zaplan 100.000 dinarjev, ne zapuščam razen hotela nič. Njegovemu sinu, mojemu vnuku iz tega zakona, Avgustu Vobachu pa hranilno knjižico v znesku 50.000 dinarjev. Drugim svojim sorodnikom razen sestre Ane ne zapuščam nič, kar naj mi ne zamerijo. Jaz tudi zase in za svoje otroke nisem od nikogar nič zahteval. V desnem predalu moje pisalne mize bo našel moj glavni dedič pet neizterjanih menic v skupnem znesku 70.000 dinarjev. Tudi te zapuščam njemu. Iz moje zapuščine pa naj še izplača: Gasilnemu društvu v Podgorici 5.000 dinarjev. Osnovni šoli v Podgorici tudi 5.000 dinarjev. Mestnim ubožcem v Podgorici 10.000 dinarjev, in sicer tako, da dobi vsak ubožec vsako leto na Vseh svetih dan po 100 dinarjev na roko, in to tako dolgo, dokler vsota ne bo izčrpana. {{prelom strani}} Isti ubožci naj dobe na dan mojega pogreba kosilo in večerjo s pijačo, pa še vsak po 50 dinarjev, da bodo rajši molili zame. Za maše zadušnice zame in za mojega pokojnega sina Egona določam 2.000 dinarjev in želim, da se odslužijo v podgoriški župni cerkvi. Sedmina naj se pripravi za sorodnike, za vse stalne goste moje gostilne in za vse posle v hiši. A ko bi glavni dedič ne hotel izpolniti njemu naloženih pogojev, stopi na njegov o mesto moj sin Franc, on sam pa na Francovo. Svojemu sinu Karlu naročam, naj ne bo ne prestrog, ne preveč popustljiv, ampak uvideven in pameten. Kdor mojih dedičev bi poizkušal razdreti ta moj testament, ki je moj zadnji in edinoveljavni, tega proglašam za razdedinjenega in ta naj dobi le nujni dolžnostni delež. Vsem pa naročam, naj se ne prerekajo za to dediščino in naj ne delajo drug drugemu zgage, da bom lahko mirno počival poleg svojega sina Egona. V Podgorici, na praznik svetega Jožefa leta 1931. ::::Franc Avgust Vobach, testator.« Notarjev koncipient je končal in se usedel k stranski mizici. Notar, ki je sam vodil zapuščinsko razpravo, si je česal lepo sivo brado in se odkašljeval, ker je hotel zdaj on govoriti. Leonova žena Pavla si je brisala oči. Moj Bog, saj mu nihče ne želi nič slabega onstran groba, a čemu enemu toliko, drugim pa tako natanko in skopo odmerjeno! Vsaj nekaj gotovine bi bil še lahko pridejal Leonu in malega Avgusta je le malo preskromno odpravil! In vse te prepovedi! Za svojega »ljubljenca« je stari pač dobro poskrbel! Kaj pa je temu mladiču pet let? Potem pa sme vse skupaj prodati in oditi, kamor bo hotel! Za to se že splača igrati pet let podgoriškega gospoda, potem pa hajd — odprt je svet! Nas eden pa odleti, kakor bi bil že prej za to dediščino hodil okrog starega! In čemu je treba razdajati toliko denarja šoli, cerkvi in temu nikdar sitemu gasilnemu društvu! Ubožci bi imeli tudi dovolj, ako bi jim zapustil 1000 dinarjev. Čemu jim pa bo toliko denarja? Stanovanje imajo v ubožnici, hrano dobivajo po hišah, kurjavo in luč plačuje itak občina iz svojih doklad, čemu jim je torej nasul tja toliko denarja, s katerim bi se dalo marsikaj drugega pričeti, ne da bi bili ubožci pri tem prikrajšani! In te grožnje, kdor bi skušal ugovarjati tej vsemogočni volji, bo razdedinjen! {{prelom strani}} Pa Leon, njen mož, sedi tam na desni svoje mame in gleda predse, kakor da je vse popolnoma v redu. Seveda — vsebina tega testamenta ni nikomur več nova. Saj smo jo vsi zvedeli že tisti dan po smrti starega Vobacha. A vendar — ali bi se ne dalo kako drugače ukreniti? Zakaj pa notar ne prične? Saj je itak vseeno. Saj se ne bo nihče zganil. Tudi Franci ne kaže, da mu ni vse po volji! Oh, ti Vobachi! Kakor čeki se drže drug drugega, kadar gre za njih familijo. Tako je mislila priženjena Pavla Zoričeva in se jezila. Poleg nje je slučajno sedel Karli v preprosti črni obleki in s črno kravato. Njegova mama in svakinja sta bili seveda v žalnih oblekah s klobuki in pajčolani, brata pa v salonskih suknjah in s cilindri, kakor se spodobi za sinove dobre meščanske rodbine. Tudi Karli bi bil oblekel salonsko suknjo, a da bi si moral posaditi na glavo cilinder — bogme, tako bi ga bilo sram, da bi se samemu sebi smejal! Rajši ne! Prav tedaj, ko je Karli mislil na cilinder, ga je vprašal notar: »Gospod Kari Vobach, ali sprejmete testamentarične pogoje?« »Sprejmem, gospod notar!« Preneumno, da mora biti to tako slovesno! Ali bi se lahko kako drugače ne zmenili, takole bolj domače. Saj nismo na sodniji ali pa pred oltarjem!<ins>«</ins> »S pogoji sprejmete seveda tudi dediščino?« »Seveda!« — Tega bi menda ne bil smel reči. Čemu se neki mama joče? Saj je že pol leta, kar je oče mrtev! Seveda je hudo, a kaj je treba jokati tu pred temi tujimi ljudmi! Teta Malči se pa ne joče. Predse gleda v tla, kakor brata, ki se očividno dolgočasita. Kaj če bi Francita malo sunil, da bi se mu skotalil cilinder po tleh? Karli je vsakega posameznika ostro pogledal, ko jih je notar vpraševal, ali so zadovoljni. Mama in tetka sta samo pokimali, brata sta glasno pritrdila. Kaj pa je Pavli, da stoka? Aha — nje notar nima kaj vprašati! Hvala Bogu — konec je tega dolgočasnega, nesmiselnega sedenja. Sklep se bo pismeno dostavil, gospod Kari Vobach pa naj bi prišel še v teku tega tedna v pisarno, če mu je prav, da bo on, notar, prevzel nadaljnje ukrepe. Potem so odšli skupaj domov. Ljudje, ki so jih srečavali na cesti, so jih pozdravljali, potem pa stopili skupaj, da se pomenijo o tej senzaciji. Tak frkolin — pa gospodar! Staremu se je vendar zmešalo! Celo gospa je baje sama mislila tako! Nekateri so trdili, da je bila gospa vsa zmedena, ko je po moževi smrti zvedela za testament. Prav gotovo se je staremu zmešalo. Ne — ugovarjati in predrugačiti pa ne morejo! Kdo bo pa dokazal, da se je staremu res mešalo, ko je pisal ta testament? Pravijo, da je popolnoma razločno napisan. Tako je povedala Leonova gospa. Saj od drugih se itak nič ne zve. Franci in Leon se delata, kakor da jima je edino tako prav. Da, da — ti Vobachi, ti si bodo že pomagali drug drugemu! Mladi jim utegne še katero narobe zaigrati, ta ni čisto njihov! Ali ga bo denar znorel ali ga bo pa umiril. Bomo videli! {{prelom strani}} <center><b>*</b></center> Stal je v sobi svojega očeta, ki je bila zdaj njegova. Nad starinsko pisalno mizo je visela dedova slika. To bo treba deti tja nad onole stojalo, sem pa obesiti očetov portret. To. je že stara navada, in nekaterih starih navad se je treba držati. Kaj bi zdaj? Kako da mu nihče ni sledil semkaj? Ali ga hočejo vleči s tem novim njegovim »dostojanstvom«? Osli! In bilo ga je sram, malo ga je bilo vendarle sram te nove »časti«, kakor bi ga bilo sram hoditi po Podgorici s cilindrom na glavi. Šest in dvajset let! Francu je tudi šest in dvajset let, in on bi se imenitno počutil zdaj na moji stopnji. Jaz pa ne vem, kaj naj prav za prav pričnem. Kje naj bi najprej prijel? Oh — Ančka! Zagledal je na tleh raztrgano kuverto in se spomnil nanjo, ker je sam njeno zadnje pismo, ki mu ga je bila pisala pred dobrim mesecem, takoj raztrgal in zagnal v vodo! Sicer pa — kako da ne pospravijo tega smetja? Čemu pa je toliko žensk pri hiši! Ali bi ji pisal? Usedel se je in si pripravil papir. Kdo trka? »Kaj pa je?« »Ali bi šel z nami? Gremo na papanov grob!« je slišal izpred vrat svojo svakinjo. »Pridem za vami!« je zaklical. Zakaj le ne vstopi ta babnica? Ta ga ima najbolj na piki. Ko pa je bila tako željna oblasti! Ali morda misli, da ima on kakšne skrivnosti tu notri, da ni vstopila? Ah, naj le gredo za zdaj brez njega. Saj pride za njimi. Pisal je Ančki. »Ljubljena deklica! Na Tvoje zadnje pismo Ti še nisem nič odgovoril, ker me je silno razjezilo. Ali Ti je morda Franc naročil, da mi čestitaj? Preveč bridkih besed bi Ti bil nametal, zato je bolje, da Ti nisem pisal. Pa sem vendar mnogo mislil nate. Saj Te imam res zelo rad. Glede najine ljubezni pa Ti bom izkušal prav odkrito povedati svoje mnenje, in sicer kolikor mogoče nepristransko. Glej, deklica moja, takrat, tisto jutro letos spomladi, ko sva stala ob grobu svojih staršev tam na tistem mirnem pokopališču pri svetem Florijanu, ko je ura na zvoniku odbila pol devetih, so bile najine oči, Bog ve zakaj, vse solzne. Mislim, da sva se takrat zelo ljubila. Prelepo je bilo tisto jutro in prelepa je gorska dolina, kjer je stal nekdaj Tvoj dom, in za nekaj trenutkov je bila prelepa tudi najina ljubezen. Jaz bi rad verjel, da me ljubiš in da Te ljubim jaz nad vse — da te namreč res ljubim! Pa bi se menda oba, jaz in Ti, le malo zlagala, dasi drug drugemu na ljubo. Jaz menda še nisem doživel prave ljubezni in Ti tudi ne. Veš take, kjer so vse misli, vse želje strnjene v enega na vso moč ljubljenega človeka, ki moraš biti ves njegov. Poznal sem žensko, ki je tako ljubila, seveda — ne mene! {{prelom strani}} Ti pa ne ljubiš niti Franca niti mene in tudi ne svojega zaročenca. Sicer bi se z njim pač že davno poročila. Koliko potrpljenja mora imeti ta človek s Teboj, in Ti ne veš, koliko so ženske že ob meni potrpele, pa sem jim nazadnje le ušel. Oba menda iščeva in sva si tudi drug drugemu za zdaj še premalo. Ti mi očitaš egoizem — jaz Tebi tudi! Ako nečeš, Ti ni treba odgovarjati na to moje pismo. Ti, ali bi ne bilo morda vendarle prav, ko bi se po vsem iskanju le našla? Ali sploh verjameš v takšno pravo ljubezen? Jaz bi zelo, zelo rad verjel. Lepo Te pozdravlja :::::Tvoj Karli. « Gledal je svoj podpis. Ali bo sploh mogel biti kdaj kaj drugega kakor — Karli? Potem je prišel brat Franc. Ne da bi potrkal, je vstopil. »Ti, zakaj te pa ni bilo na pokopališče? Joj, ko bi te mama videla! Seveda — zaljubljeno pismo! In zaradi tega nisi šel s familijo na grob svojega očeta, ki ti je vse zapustil. Ti nehvaležni sin! Glej, da poiščeš kak pameten izgovor!« Franc se j e široko usedel na stol in čakal, da je Karli pismo spravil v ovitek in napisal naslov, potem je spet začel: »Čuj! Jaz bom te dve stari koreti prodal. Vzeli ju bodo v račun. Nekaj bom sam priložil, nekaj boš pa ti primaknil, in imela bova limuzino. Voz — ti pravim! Saj jaz bi ti ne sitnaril. Mislil sem, da bo Leo, ko je bil prej tak navdušen avtomobilist. Pa ga ta presneta babnica tako kontrolira, da si še novega klobuka ne more kupiti brez njene vednosti. Jaz pa Pavle ne potrebujem v svojem vozu!« » Dobro! Pa kupi!« »No, nikar ne misli, mali, da te hočem izkoriščati!« »Saj ne mislim, Franc! Jaz se sploh čudim, da nisi hud!« Franc se je namrdnil. »No veš, vseeno mi ni! Pa če je stari že tako mislil, zakaj pa ne! Rad te je imel.« »Tebe in Leona vendar tudi.« »Že. A tebe — veš, zate se je bal, mislil je, da se boš vrgel po Egonu. Ali morda misliš, da te je zato postavil za glavnega dediča, ker te je slišal, kako si na Veliko noč komandiral hlapce v hlevu?« »Ah kaj!« Karli je vstal. »Zdaj pojdem pa jaz na pokopališče.« »Kakor hočeš. Ti, zakleniti že moraš. No, no, le ne jezi se! Saj boš še imeniten Vobach! No — pa nič. Piši me v uh, reva zamerljiva! Avto pa moraš pomagati kupiti, da veš!« {{prelom strani}} Ko je šel Karli preko dvorišča, ga je bilo spet sram. Hlapec ga je pozdravil tako presneto ponižno! Ni vrag, da se ni norčeval! Ampak takoj jutri bo naročil pri kolarju nove gare. Morda se bodo le nehali smejati. Na pokopališču je bilo zelo mirno, skoraj tako mirno kakor tam doli pri svetem Florijanu. Ah, lepo bi že bilo, če bi dobil žensko po svojem srcu, ki je tu prav blizu doma. Pa naj rečejo, kar hočejo, toliko bližji ti je domač človek v dobrem in slabem! Koliko jih je že tu gori! Smrt drugih je menda najresnejše časovno merilo za lastno življenje. Anamarija, Dolinarjeva, Našek, Bende, oče ... Kako daleč se vidi jeseni in solnce ima tako dolge sence! In tam gori je Pohorje, še je zelen tisti izrezek pod vrhom in od svete Helene sem lezejo drobni, beli oblački. In tem tu je to vseeno! Pa še marsikaj! In vse, kar si jim zlega storil, ne moreš nikdar več popraviti! <center><b>*</b></center> »Ali ste prišli svoje njive gledat?« ga je vprašal Hovnik, ki je nad klancem oral za ozimino. »Zakaj me pa vikaš?« »Te bom pa tikal. Lepo so ti dali oče, presneto lepo!« Kaj bi odgovoril? »Zdaj se boš pa ženil?« »Menda ne! Saj je dovolj žensk pri hiši! Kako pa ti, Jože? Si kaj zadovoljen v zakonu?« »Malo sem ga pokidal! Tiste, ki sem jo jaz rad imel, nisem smel vzeti. Saj veš, mati in ljudje in takole Sem vzel pa drugo. Lep denar je prinesla k hiši. Opomogel sem si.« »Ali je sitna?« »Drugega deda je rada imela! Saj je prišel še lani enkrat sem gor. Ravno iz mesta sem prišel, pa sem ga dobil gori na stopnicah pred kovačijo.« »Pa si za krepelce prijel?« »Jezen sem že bil. Tako bi ga bil usekal! Pa kaj boš, vraga! Pustil sem ga. Denar je pa le imela!« »Ali je čedna?« »Pojdiva v hišo gor, boš videl, čedna babnica je. Saj ne pravim, da bi bilo kaj tako hudega, no, saj je povsod kaj malega narobe.« »Ne utegnem zdaj. Pridem pa drugič. Ali nimaš otrok?« »Eno nama je umrlo. Drugega pa še ni. Kaj pa praviš ti, ki si študiran, kaj bodo napravili iz sveta?« Kaj bi odgovoril? Ta Jože ne verjame praznim besedam. Molčal je. Zato je pa Jože govoril: »Veš, zdaj na jesen je prišel k meni tisti Jože, delavec je bil včasih, čeden fant. Pri Schieberju je delal, saj ga poznaš, pri komunistih je bil, ko ste jih še vi mladi tja k Ančki hodili nekaj učit. Bos je prišel, raztrgan in suh kakor treska. Tri otroke ima in ženo. Pa fehta, kakor jih fehta dandanes cel regiment. Dela ni. Pa se je dušal in mi govoril. Smilil se mi je in marsikatere ni narobe zinil. Pa vsega mu le nisem mogel pritrditi. Vidiš, meni bi morali dati drugo srce in drugo pamet, da bi mogel živeti v tej njihovi veri!« »Kaj te je pa tako grizlo?« »Tisto, da bi bili vsi enaki, in tisto, da Boga ta je! To res ni moja krivda, če sem jaz butast prišel na svet, nekdo drug pa pameten, pa enaka si le nisva. In če sem jaz priden, ti pa len, si tudi nisva enaka. Pravijo, da je delo veselje. To ni res! Nobeno delo ni veselje. Presneto se moraš premagovati, da se spraviš k delu in da ostaneš pri delu. Tisti, ki pravi, da zmerom rad dela, se grdo laže. Delo je dolžnost, prijetno pa ni.« »Ti delaš zato, ker moraš.« »I, seveda. In zato, da imam kaj od tega. Ti pa, če boš kaj delal, si boš še več denarja navlekel, če boš pa lenaril, ti tudi ne bo sile.« »Ali bi moral po tvojem razdajati svoje imetje?« »Po mojem ne. Jaz bi dejal, da si nor, če bi slišal kaj takega o tebi. Zase boš pa že vedel.« »Kaj bi mi pa dejal, ako bi bil na Jožetovi stopnji?« »Lepo bi te ne gledal, saj veš. Pa ubil bi te ne.« »Ker veruješ v Boga.« »Zato! Če se cela ljudstva med sabo koljejo, je tega kriva tista presneta politika, ki je že tako zasukana, da se ena država mora jeziti, če si druga kaj prav pametnega namisli. Če se pa koljejo med sabo navadni ljudje, se to pravi, da nimajo Boga v sebi.« »Ti potemtakem veruješ, da je Bog pravica in resnica?« »Bog je pravica. To je menda edina pravica. Resnica pa je tole, vidiš!« Na dlani je dvignil Karliju pod oči kos odrezane črne prsti. »Kaj pa misliš ti, Jože, da bi bilo prav za ljudi?« »Jaz pač mislim, da bi bilo bolj prav, ko bi manj kričali o svojih pravicah in ko bi se na moč prizadevali za svoje dolžnosti.« »Če jim pa to prav nič ne pomaga. Če eni niti ne morejo izpolnjevati dolžnosti, ker jih nimajo. Delani! Kruha ni!« Hovnika je jezilo, da se mu račun, ki se mu je zdel tako gladek in jasen, ni obnesel. »Potem jih bo pa vse skupaj vrag vzel. Meni nič mar. Zdaj pa moram iti delat. Babnica mi že nese malico, jaz pa še do polovice nisem prišel. Srečno hodi!« Prijazno so se svetile podgoriške strehe in šiljasti zvonik je pozdravljal že od daleč. Ali je oče prav storil, da ga je vklenil v ta dom? rk99kh874f3rs58bd7v4sk2l2xkhhcj 207677 207676 2022-08-19T11:27:58Z Drozinaa 3972 Urejanje kategorij wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | prejšnji = | naslednji = | naslov = Življenje za hrbtom | normaliziran naslov = Življenje za hrbtom | poglavje = | avtor = Ljuba Prenner | prevajalec = | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 6/1–6, 8–11; {{mp|leto|1935}}, ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 7/1–12; {{mp|leto|1936}}, ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 8/1–7, 10, 11; {{mp|leto|1937}}, | vir = dLib {{fc|dlib|REMA33ND|s=20, 21|1}}, {{fc|dlib|BZBDPL6K|s=23, 24|2}}, {{fc|dlib|O3EYGO3E|s=24, 25|3}}, {{fc|dlib|IXAE18IV|s=20, 21|4}}, {{fc|dlib|ABHQOPKL|s=20, 21|5}}, {{fc|dlib|LERKN1B3|s=24, 25|6}}, {{fc|dlib|YGF8ZSKZ|s=8, 9|8}}, {{fc|dlib|81K96XPF|s=18, 19|9}}, {{fc|dlib|ANB9YQM7|s=24, 25|10}}, {{fc|dlib|YFSI51KR|s=19, 20|11}}, {{fc|dlib|7YBMYTU5|s=22, 23|1}}, {{fc|dlib|DYZH2NTD|s=27|2}}, {{fc|dlib|S3VSMHWI|s=22, 23|3}}, {{fc|dlib|FD781L7Z|s=28, 29|4}}, {{fc|dlib|WM3H4H1H|s=22, 23|5}}, {{fc|dlib|26L1R5VB|s=22, 23|6}}, {{fc|dlib|XMTIT7HX|s=20, 21|7}} {{fc|dlib|Z4AX09RT|s=16, 17|8}}, {{fc|dlib|LCUUK7QI|s=25, 26|9}}, {{fc|dlib|JOFKO0RY|s=32, 33|10}}, {{fc|dlib|EKKGVFK2|s=23–25|11}}, {{fc|dlib|ZU25ITQ7|s=4–6|12}}, {{fc|dlib|D94R2BKQ|s=41, 42|1}}, {{fc|dlib|SD9ZYZKT|s=32, 33|2}}, {{fc|dlib|4J9BTIO3|s=38, 39|3}}, {{fc|dlib|WZMU7BBU|s=35–37|4}}, {{fc|dlib|TFN1143S|s=35–37|5}}, {{fc|dlib|Y05LORXL|s=35–37|6}}, {{fc|dlib|XG0JBCUV|s=17–19|7}}, {{fc|dlib|KWDUL6QB|s=36–37|10}}, {{fc|dlib|EKKGVFK2|s=29–32|11}} | opombe = | dovoljenje = dLib | obdelano = | wikipedija = }} {{rimska poglavja s piko|11}} <div style="text-align: right; direction: ltr; margin-left: auto;"> <poem> <i>In glej, neki učitelj postave je vstal in ga je takole skušal: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to izvršuj, in boš živel.« Ta pa se je hotel opravičevati in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Evang. Luka 10, 25—3</i></poem></div> == I. == Na podgoriški postaji so ljudje čakali na večerni vlak. Le eden je hotel odpotovati, učitelj Majhen je pričakoval prijatelja, — vsi ostali pa so čakali kar tako. Kaj hočete? Podgorica je majhno, čedno, a dolgočasno mestece, in še dolgočasnejše bi bilo, ako bi človek ne imel tega vsakdanjega čakanja pri večernem vlaku. Morda pa se le prikaže zanimiva osebnost, lepa neznanka, ali pa se morda prav nocoj ali prav jutri zvečer zgodi pri vlaku kak škandal ali celo senzacija. In kaj vse je že za Podgorico senzacija! Zadnje novosti iz družinskega, zakonskega in ljubavnega življenja, ki jih nikdar ne bo mogoče v Podgorici zagrniti tako, da bi škandalov željna publika že pol ure pozneje ne zvedela, da sta se tam sprla žena in mož, da so bili pri upraviteljevih otroci tepeni in da baje tudi tista Milica že ni več nedolžna. Odhajajoči Cvetko Megla se je ščeperil in je pripovedoval učitelju, da odpotuje v mesto le za dva dni, tam je gledališče, bar, zabava, tempo novega časa, in moral bi poginiti v tej zanikarni Podgorici, ko bi si ne mogel privoščiti po dvakrat na mesec teh izletov. In on si jih lahko privošči. Strokovnega učitelja meščanske šole je silno jezilo, da ga oni tako samovestno tika — te preklete bratovščine ob sobotnih pijančevanjih! Sploh, to prekleto malo gnezdo, kjer te skoraj vsak dojenček pozdravlja kakor starega znanca in kjer te vsak kravar obira, če mu nisi všeč, ker te že pozna in ti hoče biti enak. Pa to bo sedaj vse drugače. Sedaj pride prijatelj, ki nekaj velja v Podgorici, pravi doktor medicine, bodoči sekundarij na podgoriški bolnici. To bo družba — ne pa takle Cvetko Megla, gizdava krota kramarska. Ljudje so iztegnili vratove in vlak se je težko prhaje in škripaje ustavil s svojimi tremi vagončki. Nasmejan mlad človek v sivi obleki, s podjetno zavihanim krajcem klobuka in s kovčegi v rokah je izstopil. Prijatelja sta se pozdravila in med pogovorom o dolgi in neprijetni vožnji krenila proti mestu. Pogovor je bil splahnel. Dr. Janko Povoden je lahko gledal toneči dan te pokrajine, ki ni bila niti divje romantična niti otožna daljna ravan, ampak mehka in nekako zelo ubrana. Hribčki in holmi, nanizani ob hrbet zadnjega izrastka Karavank, na drugi strani Pohorje, med obojim široka dolina, in v spodnjem zaokrožku mesto Podgorica, osredek majhnega sveta, nevidno zaplankanega. Pa tega Povoden ni mogel vedeti, da je naravni zid gorovja obenem tudi plot, preko katerega podgoriško mišljenje in čuvstvovanje ne uhaja; gorje tistemu, ki se s to zapovedjo in postavo ne strinja. Bolniški strežnik za njima je nosil prtljago in zastonj napenjal ušesa. Onadva se nista pogovarjala o ničemer, kar bi se dalo raznašati kot novico po mestu. »Zvečer pojdeš z menoj k Marnu!« je dejal učitelj. »Tam je naše omizje, in vem, da ti bo ugajalo!« »Pojdem!« je obljubil Povoden. Sestri Repički, ki sta imeli hišo tik ob cesti s kolodvora in ki sta morali vse vedeti, videti vsakega človeka in poznati njegova pota i-n slabosti, sta bili že pri oknu. »Ali si ga videla? To je novi doktor! Mlad je še!« je zašepetala Helena, poosebljena radovednost. »Bomo videli, bomo videli!« To je bila pa Melanija, največja klepetulja, ki so ji rekli »mestne cajtenge«. »Majhen ga torej pozna. Ta je tudi pravi tič! Za šolo in otroke bi se rajši brigal kakor za te svoje neumnosti. Lumpa, ponočuje in kvarta — sedaj pa hodi s tisto — z učiteljico Kolenčevo. Saj vemo, kako je! Za naših časov — o—.« »Ali že veš, da se je za doktorjem Bendetom peljala danes žena v Maribor, ker ji je nekdo pisal, da ima njen Cirilček, ta stari nemarnjak, tam mlado ljubico. Sram ga je lahko, njej pa privoščim, da se mora tudi ona s takimi sitnostmi malo pozabavati, ker je tako naduta gos!« Majhen je čakal prijatelja pred vrati bolnice. Bolnica ni bila velika, vendar so bili prostori svetli in visoki. Smrdelo je pač po desinfekciji, amoniaku in po tistem vlažnem, težkem potu razkrajajočega se življenja, ki je laiškim živcem prvi tesnobni memento. Majhen je obstal kar pri vratih, Povoden pa je na spodnjem koncu hodnika srečal svojega bodočega šefa. Doktor Sušec je obstal. Tu je bilo dvoje temnih oči, polnih trde odločnosti, pogled nekoliko zviška in malo zaničljiv — in z vsem tem se ni zlagalo ono, ki je izdajalo, kar je skušala volja tako prepričevalno zakriti. Mož je smel in moral stati na takem podstavku, in ni ga bilo v Podgorici, ki bi si drznil odrekati mu v brk to, s čimer se je obdajal. Povodna se je takoj lotila negotovost in zadrega, ko se je predstavljal in javljal, da prihaja na službeno mesto. »Odkod ste doma, gospod doktor?« je vprašal zamolkli glas, ki bi mu ne mogel določiti niti lege niti prave barve, ker je ni bilo. Bil je privzgojena, prisiljena trdota. Povoden je odgovarjal uslužno, zelo vljudno in s tisto slednjo, prosečo prijaznostjo, ki nosi v sebi že upor nemočnega. Kratka vprašanja, kratko, hladno slovo. <center><b>*</b></center> V stranskem prizidku so bila stanovanja zdravnikov. Ozka in dolga soba je bila pripravljena za Janka. Postelja, kanape, pisalna miza, stol, umivalnik in omara. Namesto posteljne omarice stolček brez naslanjala, nobene luči ob postelji! {{prelom strani}} Ko je bil vse pospravil in uredil, je postavil fotografijo dekleta na pisalno mizo, pisma pa vteknil v predal. Sedel je na posteljo in si prižgal cigareto. Rad bi bil legel in zaspal. Sanjaril bi in se tako zazibal preko polsna v nezavest spanja. Toda moral je še ven, ker je bil obljubil Majhnu. Ljudje, ki so se ga bili oklenili ali v prijateljstvu ali v ljubezni, niso bili zadovoljni z njim, ko so ga spoznali, kolikor se more sploh, spoznati človek. In on je to občutil kot veliko krivico. Pa ni bil on tako težke vrste človek, kakor si je to sam domišljal. Bil je le kljub svoji veliki dovzetnosti in družabnosti mnogo in rad sam s seboj. Rad se je držal nekaj časa ob prijatelju ali ljubici, malo dajal, še več sprejemal, in kar naenkrat se mu ni ljubilo več niti to niti ono. Zabubil se je vase in čakal, čakal ... Morda ga bo sedaj ta mali kraj, kjer bo le malo živahno menjajočega se razvedrila, tesneje privezal k Majhnu, s katerim sta tovariševala do mature. Morda najde celo žensko ...? Tu bi si moral prav za prav reči: »Stoj!«. Tam na mizi je stala slika. Da, slika, a tudi nič več in nič manj kakor le lepo retuširana fotografija. In to je prekleto malo! Živa Slavica je daleč, morda se oblači sedaj za gledališče, morda je pomislila nanj. Kaj veš, kakšno bo svidenje? V dolini nekje je zvonilo »zdravo Marijo«. Preko onih vrhov tam zunaj, ki zapirajo to dolino, je hotel zasanjati v široki, oj tako zelo široki svet. Saj morda ni svet tam zunaj nič širši od te male kotanje in ne mnogo svobodnejši od male slovenske domovine, a človek, od rojstva in detinstva vklenjen v tesno življenje, sanja o svobodi kakor otrok o pravljičnem kraljestvu. <center><b>*</b></center> »Servus, doktore! Le bliže, tu smo!« Kakor na povelje je bilo naenkrat vse tiho in od vseh miz so se radovedne oči ozrle v neznanca, ki ga je bil učitelj nagovoril za doktorja. V Podgorici ni bilo doktorjev na vagone! Ha! Majhen je predstavljal, ponosen kakor pav, in pri drugih mizah so se sklanjale glave in iztegovali vratovi, in polglasna vprašanja, sodbe in obsodbe so frčale že od ust do ust. Tu ob peči je bila dolga miza »prvakov«. Tu so bili: advokat dr. Ciril Bende, dirigent podružnice Slovenske banke Jaka Gobezdar, veletrgovec Miha Gobec, računski svetnik v p. Karel Zeč, ravnatelj meščanske šole Rafko Kambič, ravnatelj mestne hranilnice Ivan Šribar in šef gozdarskega urada Ivo Marn, inženjer in imenovan »der schöne Schani«, gostilničarja Marna brat in ponos vse hiše. Pri ostalih mizah so se držali trgovski sotrudniki, gospodje uradniki s sodišča, davkarije in sreskega načelstva, predvsem pa gospodje uradniki banke, ki so bili takrat najelegantnejši in izdatne cehe zmožni fantje. Povodnovi novi znanci so bili: učiteljica Anamarija Kolenčeva, starejša učiteljica Berta Dolinarjeva, zelo kratkovidna in zelo netaktna, kakor je mislil Janko, ker ga je ves čas hladno in kritično ogledovala skozi ostra, zlata očala, in starejši učitelj Leben. Doslej je govoril le Majhen, in tudi ta le zato, da bi rešil mučno dolgočasje, ki se je polotilo družbe, odkar je sedel tujec med njimi. Majhen pa je pripovedoval o njunih skupnih dijaških doživljajih. Ko je končal neko prav nezanimivo zgodbo, je pripomnil še Janko: »Pusti to, Vladko! V teh dijaških spominih ni tistega, za kar jih danes imamo. Takrat, ko smo to doživljali, smo tudi vedno napeto pričakovali, kaj nam prinese bodočnost. Sedaj, ko na vsem ni prav za prav nič več ko nič, se nam zdi preteklost veliko lepša, kakor je bila v resnici.« »Tega ne podpišem, kajti takrat, ko smo še toliko upali, smo tudi laže živeli in bilo nam je zares lepo!« »Kaj še!« se je sedaj oglasil učitelj Leben. »Še predobro se spominjam svoje mladosti in dijaških let. Morda in najbrže ste jih vi doživljali drugače. Meni so bile sam pekel.« »Tovariš se je tudi sam vzdrževal!« je dodala Anamarija zelo obzirno. A Leben je kljub temu vzkipel. »Tudi drugi so kleli, tudi taki, ki se jim ni bilo treba poditi za instrukcijami in milostjo raznih dobrodelnih ustanov. Oni so imeli opraviti le s seboj, s šolo in profesorji. Jaz pa sem se prekljal z vsem svetom, s svojimi tako imenovanimi 'dobrotniki', s starši mojih bedastih učencev, vedno sem si bil v laseh s profesorji in s seboj sem vlačil še vsa bremena svoje nature, tako da sem od sedemnajstih do dvajsetih let večkrat mislil na vrv in revolver kakor na svoj bodoči poklic. Torej je bilo le nekaj vsebine v moji mladosti, kajne, gospod doktor? Takšne, o kateri govoriš ti, Vlado, seveda nič ali prav, prav malo.« »Oprosti, prosim,« je odvrnil Majhen, »saj to sem tudi jaz mislil. Kaj menite, da jaz nisem bil melanholičen. Oj, pa še kako! Ustreliti sem se tudi jaz mislil in ves svet mi je bil na poti. Včasih sem bil silo potrt in obupan nad življenjem. Da!« Majhen je še pokimal in zelo resno pogledal predse v kozarec. Tudi Kolenčeva je gledala predse, Janka je silil smeh, Leben pa si je prižigal cigareto in se delal, kakor da ga pogovor več ne zanima. Berta Dolinarjeva pa je vprašala kolikor mogoče otročje: »Kaj pa vi, gospod doktor? Kolikokrat ste se pa vi nameravali ustreliti ali obesiti ?« »Seveda neštetokrat!« je odgovoril Janko v istem tonu. »Pa vas je to kmalu minilo?« »Seveda! Kako bi bil sicer danes še tu?« » Torej priznate?« »Kako menite?« »Vidite. Brala sem nedavno neke pesmi. Bile so tako presneto žalostne, tako nasičene neke iluzorične tragike, da sem si mislila, ali bi ne bilo morda dobro, da vprašam dotičnega gospoda, čemu se vendar ne obesi, če je vse na svetu tako zanič, tako podlo in žalostno. Čemu ni vsaj on dosleden?« »Ali ni to v splošnem puberteten pojav?« je vprašala Kolenčeva skrajno plaho. »Je!« je odvrnil Janko resno. »Ni!« je rezko zaklical Leben. »Pubertetni pojav je le tisto igračkanje s smrtjo, kakor sta ga doživljala tale dva. Drugim je od vsega začetka življenje težje, takim pa, ki se jim vse lepo ponuja na krožniku, postane le dolgočasno, zato si najdejo pač neko 'svetobolje', da se zde samim sebi zanimivejši in globlji.« »Oprosti«, je zagrmel Majhen. »Meni se zdi, da imaš ti vse ljudi, ki jim ni bilo treba kdaj stradati in prositi, za šleve in lutke.« »Ali mislite, da ne more mlad človek, prost gmotnih skrbi, ničesar težkega doživljati ?« je vprašala Anamarija. »Tega Leben niti ne trdi. Čemu zavijata?« Sedaj je bila Dolinarjeva naenkrat vsa resna. »A ker je prav on sam izkusil, kako strašno in bridko je, če je človek lačen in slabo oblečen, če stanuje v kakšnem zanemarjenem brlogu brez zraka in luči, se mu na videz zde druge težave mladosti manj važne, ako se jim ni še pridružila gmotna beda.« {{prelom strani}} Leben se je začudeno ozrl v Dolinarjevo. Saj mu je ta ženska doslej še vedno, odkar se poznata, ugovarjala in pobijala njegove trditve s posmehljivo gotovostjo. Vrgel je ogorek cigarete v pepelnik in mnogo mileje nadaljeval, obrnjen proti Kolenčevi: »Gospodična! Ali ste vi že kdaj kot osemnajstletna mlada ženska tavali v jesenskem deževju po večjem mestu s prijetno zavestjo, da vas, če krenete domov, čaka tam zatohla, nezakurjena luknja? Lačni ste, komaj malenkost ste pojedli snoči, denarja nimate, za instrukcije dobite šele pojutrišnjem, denar, nimate človeka, ki bi vam kaj posodil, tam, kjer ste pred pol ure poučevali, so se ravno spravljali k popoldanski kavi, vas niso povabili, ker taki ljudje pač ne mislijo, da utegnete biti lačni. Ljudje vas nimajo radi, ker imate to lepo navado, da se ne marate nikomur klanjati, ker ne znate v nobeni sili življenja biti diplomat, ampak vselej bleknete tisto, kar si mislite. Svet se vam je že zagnusil, spoznali ste že vso hinavščino, laž in samoljubje med svojimi tovariši, pri svojih neusmiljenih 'dobrotnikih', ljubeznivi ste bili, pa so vas prezirali, bili ste uslužni, pa so vas omalovaževali, delali ste, pa so vas ogoljufali za plačilo, veste, da ste bistrejše glave od marsikoga, pa vam odrekajo še tisti konček vaše pameti, mladi ste — ne vem sicer, ali so tudi mlade ženske take — ljubezni željni in vas izpodrine s peklensko doslednostjo vedno srečnejši tekmec, ki se ne prereka toliko z življenjem kakor vi, ki se zna klanjati, ki zna vse in zmore vse, česar vi ne zmorete, sami ste, nikogar nimate, ki bi vam hotel pomagati in bi za to pomoč ne terjal od vas pesjeponižne hvaležnosti, glejte, gospodična, vse to je hudo, a najhujši izmed vsega je — glad. In zavoljo tega gladu boste morali ali prodati samega sebe, zaradi njega boste morali, če ne bo drugače, postati tudi pasjeponižna šlevica, da vas bodo drugi še bolj prezirali in poniževali. Morda, če ste močnejše nature človek, se tega vsega lahko otresete in si priskrbite močan podstavek z napisom: 'Piši me v uh, kdor me hoče!' — sicer vas pa taki doživljaji lahko čisto podrejo, ako vas ne, vas pa zamajejo toliko, da se nanje rajši ne spominjate.« Leben si je oddehnil in si poiskal iz doze novo, mehko cigareto. Razburil se je bil in roke so se mu nalahno tresle. »Vi pa ste se gotovo hoteli streljati zaradi kakšne nesrečne ljubezni, kaj? « je vprašala Dolinarjeva v mučni molk, ki je nastal po dolgem Lebnovem govoru. »Tudi to!« je pritrdil Janko in se smejal Dolinarjevi v vprašujoče oči. Še vedno mu je bil neprijeten njen prodirajoči pogled. Rad bi se ga bil iznebil, kakor bi se bil iznebil kakšne druge predrznosti, a zavedal se je, da bi se le sam blamiral, ako bi jo morda skušal tako zavrniti. »Prav zaradi tega pravim in trdim, da je mladost lepa. Ali ni morda lepa dijaška zaljubljenost — tista nežna čuvstva ...« »No, no, no, Vlado — le ne te zarjavele sentimentalnosti! Kar je gospod učitelj povedal, to vsekakor priznavam, in dasi sam kaj takega nisem doživel, bi mogel razumeti, da bi tak človek zgrabil za kakršno si bodi orožje in ubijal svoje 'ljube' bližnje ... a te naše zaljubljenosti in sentimentalne laži pa kar pustimo. Prav, če so se nam zdele takrat lepe in zanimive, če jih pa gledamo v luči sedanjosti, so gotovo malo smešne in avšaste.« »Nič. Čuvstva so čuvstva ...« je začel Majhen iznova. »MoIči, Majhen! Gospoda doktorja ženirajo ta tvoja čuvstva, povej rajši kaj o sedanji svoji čuvstvenosti ...« je zavila Dolinarjeva zelo porogljivo. Sedaj se je zagovarjal Janko. A njegov zagovor ni bil niti toliko tehten, da bi bil postarni in kratkovidni Berti Dolinarjevi splahnel porogljivi nasmešek na ustnih in v očeh. Tudi pri drugih mizah je bilo živahno. Mladi so se pogovarjali o bodočih plesnih vajah, o politiki in o dekletih. Pri mizi prvakov pa so se, preden je Janko prišel, živahno prepirali o silo zanimivem predmetu, in sicer o tem, kako se nosijo gumbi na hlačah. Doktor Ciril Bende je trdil, da jih sme nositi dobro oblečen gospod le na notranji strani, ker je grdo in nemoderno, če zapenjamo naramnice na gumbe, ki so prišiti zunaj pasu. Vilko Verderber, ki bi bil ugovarjal že zaradi ugovarjanja samega, pa je skušal navzočne prepričati, da zahteva moderni kroj gumbe na zunanji strani pasu. Doslej sta govorila še sama. Drugi so ju le modro poslušali. Ko sta se že precej ogrela, sta preskočila od gumbov na kroj oblek in odtod na krojače. Potem sta se pričela prerekati, katera vrsta sukna je boljša, in odtod ni bilo več daleč do trgovcev, ki so, sluteči bližajočo se nevarnost, bili takoj pripravljeni, da povedo svoje misli. Debeli Gobec in visoki Gobezdar, ki si je nabral v Podgorici lepo premoženje, avto in še kopico dobro naloženega denarja, sta se oba razhudila in vnel se je živahen prepirček, ki je obetal, da ga ne bo še tako hitro konec. Prisluhnili so tudi trgovski sotrudniki od drugih miz in preko njih so se z opazkami vmešavali tudi »bančni fantje«. Medtem je vstopil Janko. Namah je bilo prerekanja konec. Glave, ki so se bile v začetku sklonile za toliko naprej, da je vsak slišal, da je mladi tujec novi doktor v bolnišnici, so se spet razmeknile vsaka na svoj običajni prostor, in oči so ocenjujoče ošvignile Janka, ki se je bil usedel k učiteljski mizi. Vilko Verderber, tisti, ki je bil malo prej na hitro dejal: »Domišljava roba!«, je takoj izpremenil svojo sodbo, kajti od doktorja Bendeta je bil ujel, da je mladi doktor »Triglavan«, Bende se ga je spominjal z nekega plesa. »Triglav«, to je slovensko akademsko društvo, »»Triglav« pa je bil za Verderberja pojem, ki je zanj prijel, kadar je mogel. Koliko sta se zaradi tega že prerekala z Bendetom, ki je bil tudi starešina iste organizacije. Bil je še v Gradcu, ko so »TrigIavani« tudi druge slovenske dijake, ki so se šolali na višjih strokovnih šolah, katerim sicer ne gre stopnja univerze, sprejemali kot goste z znižano članarino in s pravico, da smejo nositi društveni trak. Eden teh je bil Verderber, ki se je za doktorja Bendeta okus in jezo veliko preveč ponašal z naslovom triglavanskega starešine. »Glej ga, brata Triglavana! S tem se moram takoj seznaniti!« je dejal Verderber in si mel roke. {{prelom strani}} »Glej ga no! Kolikokrat ti bom še moral reči, da se nimaš pravice šteti med starešine našega društva. Nimaš pravice in je ne dobiš! Priposestvuješ je tudi ne, in če se sto let delaš, kakor da jo imaš, razumeš! Saj vam je znana vsa ta reč, kajne, gospoda?« Verderber je planil, kakor bi ga bil udaril. Z vsem svojim kratkim, a precej obilnim životom se je nagnil preko mize in pričel rohneti v Bendeta. Ta mu seveda ni ostal nobenega odgovora dolžan, in tisti, ki so ju poslušali, bi se bili lahko imenitno zabavali, ako bi obeh previsoko ne cenili. Tako pa se je zabaval le inženjer Marn, računski svetnik Zeč pa ju sploh ni poslušal, ker je ogledoval še vedno prišleca. Medtem ko se je Janko zagovarjal in branil proti Dolinarjevi, sta se Bende in Verderber pogovarjala že daleč zunaj mej lepega vedenja, in bogve, kakšen bi bil konec, ako bi ju ne bil zdramil Majhnov klic: »Ančka — liter ljutomeržana!« Oba sta se obrnila proti učiteljski mizi, in ker so se pogledi srečali, se je Majhen malo poklonil in rekel, kakor bi se hotel opravičiti: »... da proslavimo prihod našega dičnega doktorja!« »Na veselo dobrodošlico!« je nazdravil takoj Verderber, in Janko se je zahvalil s poklonom. »Na dober pričetek gospodu kolegi s sosedne fakultete!« je nazdravil tudi Bende, in trgovca si nista mogla kaj, da bi se tudi ne pridružila z »Živio!« in pokloni. Marn in Zeč sta se priljudno smehljala, le ravnatelj Kambič ni dvignil kozarca, ampak je Janka le zviška ošinil z ostrim pogledom. Majhen pa je bil že preveč navdušen. Videl je razpoloženje gospodov »prvakov« in jih je povabil: »Ko bi smel ...« » Seveda, Vlado, kar bliže, mize skupaj, kaj bi se gledali! Moje ime je Vilko Verderber — tudi jaz sem bil Triglavan ...« Kar naenkrat se je znašel Janko v veliki družbi smehljajočih se ljudi. Prejšnja družba se je pomešala z novo, le Dolinarjeva je v zmedi rokovanja in predstavljanja ušla. Janko je ni pogrešil, saj tudi ni utegnil. Kraj njega je sedaj sedel Vilko Verderber, in ta je imel mnogo vprašati, še več pa sam, pripovedovati. Kolenčeva je sedela na kraju mize poleg Lebna, Majhen pa je svojemu ravnatelju nekaj važno pripovedoval. Janko si je med Verderberjevim pripovedovanjem ogledoval svojo soseščino. Videl je debelega, navidez zelo dobrodušnega trgovca Gobca, poleg njega gospoda veletrgovca Gobezdarja, precej samozavestnega malomestnega mogočnjaka, ki je ljubezniv le proti tisočakom, ponižen proti večjim mogotcem kakor je on sam, vljuden proti manjšim strankam, sicer pa nedostopen in visok. Najbrže prav dober trgovec za svojo korist. Kmetje iz podgoriške okolice pa so radi kupovali, a namesto z denarjem, so ponajveč kupovali s svojimi pridelki in z lesom. Kaj lep dobiček so nesle lesne pravde tudi advokatu Bendetu. Sicer se je pa tudi Verderber lahko šopiril po Podgorici. Kmetje so si radi izposojali denar, in stari Šribar, vodja mestne hranilnice, je bil čudak. Ako je hotel kdo deset tisoč, je vprašal: »Čemu jih potrebuješ?« In ko je po dolgem pričkanju zvedel, zakaj in kako, jih je dal kvečjemu šest, se jezil in strašil, češ, na kant prideš, če boš po nepotrebnem denar zafrčkaval, namesto nove strehe si rajši staro popravi in plačuj v redu zavarovalnino, nikar da si kupuješ preko mešetarja in od neznanega prevejanca novega konja. Tak je bil stari Šribar, ki je vse svoje življenje prebil v Podgorici in poznal vsako kmetijo v okraju, vedel za vsakega bajtarja, za število njegovih dolgov in za vsak kos travnika ali gozda, ki se je držal bajte. Verderber pa je rad posojal na menico z dobrimi poroki, še rajši pa na prvo mesto v zemljiški knjigi, Bende in njegov tovariš Žnidar pa se nista branila poslov, ki so iz takih posojil po navadi že leto ali dve pozneje sledili. Tega seveda Janko ni vedel, on je že obkrožil vso družbo z očmi in skušal postaviti duševne diagnoze. Verderber je bil menda opazil, da ga njegov sosed ne posluša dovolj pazljivo, zato ga je prijel za reverje na suknji in mu trobil prav v obraz, kar mu je hotel povedati, in Janko se je moral vdati. Potem so začeli romati litri na mizo, sosedne mize so se izpraznile, nekateri so prisedli k veliki družbi. Pričelo se je petje, debatiranje, kričanje in lumpanje, kakor je bilo v Podgorici običajno, in je trajalo dolgo preko polnoči. Močno okajeni so se poslavljali pred vrati gostilne. Bila je jasna, hladna jesenska noč. Anamarija Kolenčeva se je zagledala v zvezde, ki so visoko gori sijale iz teme. Njenega lakta se je oklepal Vlado Majhen, majavo je stopal poleg nje in mrmral nerazumljive besede predse. Bil je pijan. Že spet! Vedela je, kako težko se bo rešila njegove roke in da jo bo prav gotovo spet hotel poljubljati, dasi mu je bila že davno rekla, da ne mara njegovih poljubov, če tako zelo diše po vinu. »Čakaj, da odklenem!« mu je velela, ko sta prišla pred nizko hišico v podgoriški ulici, kjer je Anamarija stanovala pri starejši gospodični. Odklenila je in, še preden jo je mogel Majhen prijeti za ramo, izginila za vrati in jih od znotraj zaklenila. »Lahko noč, Vlado — le dobro se naspi!« je še rekla, da se je komaj slišalo skozi vrata, potem pa je čul Majhen le še, kako so se zaprla v hiši vrata njene sobe. Tako se ga ni bila še nikoli iznebila. Majhen je jezen stopil k oknu, a tudi to je bilo zagrnjeno od znotraj z debelo, neprosojno zaveso in trdo zaprto. To je pa že preneumno! Saj je vendar njegovo dekle, pa tako dela z njim! Kaj naj to pomeni? Se ga mar hoče za vedno iznebiti? Tudi prav! Poklical je: »Anamarija!« Nič odgovora. Tudi prav! Pa grem! In šel je. A med potjo mu je postalo težko in smilil se je samemu sebi. Tako zapuščenega se je čutil in premišljal in koval je že ganljive besede, s katerimi bo jutri ljubici očital njeno brezsrčno početje. Potem pa je šel domov, se tam slekel in legel v postelj. Zaspal pa ni takoj, ker se mu je zdelo, da se postelj vrti in dviga med vrtenjem do stropa in spet nazaj, in moral je, opotekaje se, še enkrat vstati. Šele potem je zaspal. Anamarija Kolenčeva je slišala njegove oddaljujoče se korake. Tedaj šele je prižgala luč. Soba je bila majhna, zelo majhna, a zelo domača. Vse čedno pospravljeno, udobno in prijazno. Anamarija je legla. Pripravljeno knjigo je odrinila in ugasila luč. Zatisnila je oči, da bi zaspala. Vedno iznova se ji je zagabila Vladkova pijanost. Tega mu ni hotela očitno pokazati, ker ga je imela zelo rada. <poem> Zbogom neharna dušo, zbogom oj tisočkrat, sada je došla ura, treba se razstati. Na levoj strani kraj srca — leži mi težka ranica ……</poem> Slišala je to pesem lani v Dalmaciji, zvenela je tako zelo slovensko. Vlado se je nikdar ne bo naučil. Sicer pa je on pevec le za gostilno. Imel je sicer posluh, saj je lepo igral na gosli, a s svojim sirovim glasom je vselej pokvaril sladkost melodije, zadušil vse tisto, kar daje glasu milino in izdaja najtajnejše tresljaje srca in kar se ne da dopovedati z besedami. {{prelom strani}} Bila je hčerka skromnega uradnika, vzgojena v samostanu. Z rajnkim očetom sta bila prijatelja, dobra tovariša. Mati je bila prenežna, pregostobesedna in kljub vsej dobroti po dubu in srcu preoddaljena od svoje hčerke, ki bi ji mogla biti odkritosrčna. Kaj bi dejal oče, ko bi vedel, ko bi natančno mogel doživljati z njo to njeno ljubimkanje z Majhnom? Prijetna, da silno prijetna je zavest, da jo ljubi. Anamarija je pozabila, da je bil Majhen pravkar pijan, da je dišal po vinu in da se mu je zapletal jezik. Videla ga je visokega, čednega moža z moškim licem in svetlimi, trdimi očmi, in zdel se ji je močan in vse ljubezni vreden. In on jo je ljubil. Hrepenel je po njej, želel si njenih ustnic in njene tople, prisrčne naklonjenosti. Bil je ves njen, ta veliki, odrasli človek, le v mislih jo je morda objemal in ji razodeval vse to, o čemer je neprijetno govoriti. Kako nerodno bi ji bilo in njemu najbrže tudi in kako smešno, ako bi ji dejal nekoč: »Ljubim te!« Že beseda sama, tolikokrat zlorabljena, je osladna in zoprna, kakor hitro je izgovorjena — a v tihem, tako zelo tihem občutju zase — kako lepo je: »Ljubim te!« Zaspala je, ne da bi se zavedela, kako in kdaj. Leben je spremljal Povodna domov. Morda je upal tudi on, razočaran in zagrenjen, da bo ta človek vsaj za pogovor, če ne za toplo, moško prijateljstvo. Vpraševal ga je, ali mu ni slabo. Janko je junaško zanikal in si želel postelje. Kaj briga njega vse skupaj — le spati, spati. Ko je že ležal v postelji, se je iz zmede pojav in pogovorov, ki se mu je sukala po omeglenih možganih, jasno izluščila pojava bodočega šefa, doktorja Sušca. Dražilo in jezilo ga je vse to, kar je slišal nocoj o tem samodržcu. S togoto se je spominjal današnjega prvega srečanja, ko je stal pred njim kakor šolarček pred gospodom nadučiteljem. »Ne boš me!« se je rotil osramočen. »Nisem pes, da bi me kujoniral. Ne dam se!« V njegovo zavest je padlo težko, skoraj sovražno breme in misli so se razvijale okrog njega kakor vzvalovani krogi na vodi, v katero je priletel kamen. ==II.== V hišici za vodo je stanovala teta Malči. Bila je bolehna, najstarejša sestra hotelirja Vobacha. Teta Malči je bila večji del svojega življenja bolehna. Njena mati, trda ženica iz Slovenskih goric, ji je branila in ubranila tudi ženitev. »Glej, Malči,« ji je pridigovala, »ti še lahko doživiš visoko starost, če se boš negovala in pazila. Ako boš pa poročena, se ne boš mogla vlačiti iz kota v kot kakor kakšna garjeva mačka. Morda pride tudi še otrok, in le pomisli, kaj bi bilo, ako bi bili tvoji otroci bolehne grinte, ki jih vsaka sapa kar zaduši. Ali misliš, da bi lahko prenašala takšno življenje? Seveda ti govori dedec sedaj, kako te ima rad in da te bo nosil po rokah. A v zakonu se tako pestovanje kaj kmalu neha. Zakon je končno le jarem, in ako ga hočeš dobro in brez velikega mrmranja prenašati, moraš biti zdrava kakor mlada žival pod vprego. Če pa tega ni, je kaj kmalu v hiši sitnoba, nadloga in nevolja, in iz vse prejšnje ljubezni in drugih takih ceremonij nastane en sam velik kup nesreče. Oče pa ti bo prezidal in uredil babičino hišico za vodo, in tam boš lahko zase in v miru živela, kakor ti bo po volji.« S tridesetimi leti še ni hotela biti postarna ženica, mnogo je prejokala, bolehala in kinkala in premišljevala, ali je storila prav, ko je ubogala rajnko mater. Potem pa so prišli bratovi otroci, ki jih je bilo treba zibati in ki so se pozneje podili po njenem vrtičku, prišle so njene poročene prijateljice in druge, in končno se je že navadila tega, da so prihajale k njej mlade neporočene učiteljice, ki jim je bilo kaj do knjige in pomenka. Zato teta Malči že dolgo ni več premišljevala, ali je imela njena rajnka mama prav ali ne. Teta Malči je bila drobna, vse na njej je bilo drobno, lice, postava, udje. Borni lasje so bili osiveli, prijazne oči so gledale tudi bolj na drobno v svet, ki je bil zunaj njene hišice precej robatejši in nič kaj pripraven za njene drobne, nalahno drsajoče korake. Hišica, sobe, pohištvo in okno, vse je bilo majhno in lično. Ob oknu je stala mizica in udoben stol. Odtod je bilo prijetno gledati skozi okno, kjer je onkraj ograje držala bela pot v majhen smrekov gaj. Tam se je po navadi shajalo vise, kar je bilo v Podgorici zaljubljenega sveta. In teta Malči ni imela lastnosti Repičeve Melanije. Malo radovedna je pač bila — moj Bog, ki bi ji vsaj tega ne privoščil? Mlada Anamarija, ki jo je bila k njej pripeljala njena najstarejša prijateljica in nekdanja sošolka Pepica Šribarjeva, si je izmislila zanjo in njen krog nekaj povsem novega: Čitalni krožek. Danes je bil deževen petek, in krožek se je imel zbrati v tetkini sobi. Na starinski komodi je bilo vise pripravljeno za čaj, in tetka je že sedela pri oknu in čakala. Zunaj je škropil dež po svežih, zelenih rastlinah in grmovju ob vrtni ograji. Travnik in gozd sta se le medlo zarisavala pod enakomerno padajočim dežjem. Danes so poslušale Dolinarjevo, ki jim je brala iz lirike Rabindranatha Tagoreja. Medtem ko je Dolinarjeva počasi in z nekoliko šolskim poudarjanjem pripovedovala, »kako je sestrica še neumna ...«, je vstopil Karli Vobach. On ni bil član krožka, a zato tetkin nečak, šestnajstleten, trmast, neugnan in neolikan, plavih las in svetlih oči. Tiho je obstal ob vratih, pokimal tetki in se priklonil Dolenčevi. Drugih skoroda niti pozdravil ni. Usedel se je na rob zofe in poslušal. Vse je poslušalo. Teta Malči je nagubančila čelo in se trudila, da bi razumela, Kolenčeva si je podprla glavo z roko in zasledovala kapljajoče besede, gospa Mara Pahernikova je našobila ustne, češ, kaj pa je to tako pretresljivega in silnega, gospodična Pepica je resignirano poslušala in se ni trudila, da bi kaj razumela. Čitateljica sama se je trudila s tem branjem in si oddahnila, ko je končala. A vendar ne bi za vse nič priznala, da ni zanjo Rabindranath silo zanimiv. »Prrrava figa!« se je drznil namrdniti smrkavec Karli in zaničljivo zategniti ustne. »Tiho, Karli!« je zažugala tetka, »ako česa ne razumeš, se ti ni treba koj obregovati. Morda so tu drugi, ki jim prav to zelo ugaja.« {{prelom strani}} »Taka godlja čenčasta!« je mrmral naprej. »Kaj bi ti neki bolj ugajalo?« je vprašala Kolenčeva in se obrnila napol k njemu. Karli se je trudil, da bi ne zardel, in je mahnil neodločno z roko po zraku. »Ne vem — kaj lepšega vsekakor — proza ali stare pesmi ...« Zatem je pričela citati Dolinarjeva Mencingerjevega Abadona. »Sam tak dolgočasen klumb je bevsnil Karli predse in potem oškilil od strani ostri profil Anamarije Kolenčeve, ki je prav tedaj obrnila glavo. Njune oči so se srečale, in iz njenih je šinil razumevajoč hudomušen smehljaj. Potem pa se je vsa resna spet zatopila v svoje ročno delo in navidez napeto poslušala. Karli se je zagledal skozi okno, kjer se je zeleni travnik pod gozdom vedno jasneje luščil iz ponehavajočega dežja. Seveda je bil zaljubljen v Anamarijo. Pa to ni bila ena njegovih naglo se menjavajočih malih ljubezni, ki jih je bil preživel že skoraj toliko, kolikorkrat je bil doma tepen. Anamarija! Vsa plaha je bila njegova korajžna deška duša pred njo. Vedno je moral misliti na njene velike, vprašujoče poglede in siliti tja, kjer je bila tudi ona. Na učitelja Majhna je bil na vso moč ljubosumen, in ta ljubosumnost je porodila v njem divjo jezo in sovraštvo do človeka, ki mu ni storil nič zalega, razen da je s svojo široko in visoko postavo stopil pred Anamarijo in jo zakril pred trmastimi Karlovimi očmi s svojim samozavestno se smehljajočim licem. S kakšno naslado bi ga udaril v lice, ga pohodil in razbil, izbrisal, da bi ga ne bilo več nikjer, da bi ga vsaj gledati ne bilo treba in se vedno vnovič vreči v sovražnost. Bolela ga je ta onemogla, velika ljubezen, bolelo ga je sovraštvo, in vendar — vendar je moral vedno iznova riti v tej boli. Karlija je bil oče vzel iz srednje šole zaradi slabih ocen, ki jih je nosil domov, in zaradi večnih pritožb, ki so sledile Karliju že iz ljudske šole povsod, kamor se je obrnil. Trmast, neugnan, neolikan, drzen in sploh — nepoboljšljiv in ničvreden! Zdaj je bil že poldrugo leto doma, požiral knjige, kjer in kakršne je dobil, se potepal in ogibal delu, kjer je le mogel. Domači in vse mesto ga je imelo za izvržek in bodočega zločinca. Vedel je, da ga prezirajo, in to ga je bolelo, čeprav si je vedno trdil, da mu je za mnenje teh podgoriških »kretenov« — prrrava figa! Toda ako ga je kdo prijazno ogovoril, vendar ni mogel biti grob. A pozneje je spet zvedel, da ga je ta prav nesramno in zaničljivo obsojal — in srd je moral spet vzkipeti. Tudi mlada žival, mlad pes na primer, pride k človeku, prijazno in zaupljivo mahaje z repkom, se kobaca in nagaja in se hoče ščeperiti, da bi vzbudil pozornost, kakor ga k temu pač navaja njegova natura. Tako je prihajal k ljudem tudi on, ne da bi se tega zavedal. A resnemu človeku je takšno početje zoprno. Pripravljen je bič, ki naj nauči psička lepo na komando skakati, prositi s povzdignjenimi tačkami in mu služiti po njegovi, človekovi, gospodarjevi mili volji in nezmotljivi pameti. Ako je psiček pameten, se vda in se nauči izlepa koristnih reči in ponižnih pogledov. Ako pa je samosvoj in trmast, zaverovan v svojo lastno nagonsko modrost ali celo v to, da ima pravico živeti po svoje — ga tepe nadloga. To je bič, spleten iz tuje volje njemu v korist in vsem, ki ga ukročenega lahko uporabljajo. Ako pa to ne zaleže, oj, gorje uporniku — modri svet mu prerokuje žalostni konec za plotom in kdo si upa trditi, da ni tako? Pa Karli ni bil le kakor psiček, v njem je bilo celo nekaj koštrunskih lastnosti. Zaletel se je sem, potem tja — izprva prijazno, drugič, nasilno in bolj terjajoče. Srbelo ga je v prstih, vse v njem se je premetavalo, suvalo, kričalo, roke in noge so bile kakor na vrvci, moral je mahedrati, cepetati — ven je moralo vse, kar je trenutno čutil in mislil — hura! Bumf! — in odtrgalo se je kakor ploha, zagrmelo kakor lavina — in potem ...? No, potem je pač vedno čutil, da je tepen obležal na tleh — vse, vse le vroča pena, ki se je razblinila ob trdem, hladnem zidu tisočletij. Spet enkrat je bilo vse, kar je bilo njegovo, narobe, in svet, ki ga je obdajal, v katerem je živel in v katerem se v tej svoji borbi ni mogel znajti, ima svoj navidezni prav. In ker je bil ta »prav« le navidezen, se je vedno iznova spet dvignil, se počohal po skelečem hrbtu, zavihnil svoj predrzni nos ali pa tudi potresel malo dobrohotne laži na svoje spokorniško srce in se s prijaznim, zaupljivim smehljajem ljudem in vsemu svetu odpravil na pot, ki pa je bila le nadaljevanje stare. Tako je iskal sebe in svet, ne da bi se tega zavedal, pač v trdnem prepričanju, da mora človek in svet biti nekoč tak, kakršnega bi se sedaj rad kazal. In bogme, da kljub vsej prožnosti ni bilo lahko vedno iznova spoznavati svojih lastnih hib, se boriti z njimi in se, dozdevno popolnoma očiščen in poln novih žarov in upov, zagnati z glavo naprej, ne da bi pomislil, da utegne spet zadeti ob zid in odnesti nove bunke. Medtem ko je bila tu podana njegova prirodopisna slika, se je bil že pošteno nazehal ob Abadonu. On ni ljubil premišljevanj, zlasti tako dolgih ne — vse to mu je bilo pretuje in zanj neživljenjsko. Njemu se je hotelo življenja, živega vrveža. Vzdihnil je, vstal, polglasno pozdravil in šel. Ob vratih se ni pozabil ozreti z napol zastrtim, žarkim pogledom, ki naj bi ga storil zanimivega, na Anamarijo, trenutno regentko njegovih ljubezenskih sanjarenj. Na mostu je srečal Franca z Ančko; Franc je bil njegov prijatelj, Ančka pa Francetovo dekle. S Francem, ki je bil sin revnega krojača, očeta številne družine, sta tovariševala že v osnovni šoli. »Servus!« je dejal France in potegnil za suknjo, ki je bila premajhna, preozka in celo tako nerodno krojena, da je zlezla vedno nazaj in odkrila lastnikov dolgi vrat s slabo zavozlano, staro, ogoljeno pentljo, ves ovratnik in ovratniški gumb v tilniku. Ančka je bila nežno, malo bolehno dekle, osirotela pozna potomka bogatega kmečkega rodu. Franc in Ančka sta se zelo ljubila. France je bil lepo dovršil meščansko šolo, sedaj je bil pisar in nekoč je hotel biti oficial. Pel je lepo, imel je lepo pisavo in svoji deklici je pisal lepa, globoko občutena, redkobesedna pisma, ki jih pa ni odnikoder prepisoval. Igral je tudi na kitaro. Karli je bil danes jezen na Franca. Tudi Francu in Ani se je videlo, da sta se nekaj prerekala. Molče so šli vsi trije proti mestu. Na vogalu bi se bila morala Ančka ločiti od njiju, da bi nihče ne opazil, da se je izprehajala s fanti. Gospodinja bi jo zatožila svaku, in ta bi jo utegnil vzeti iz meščanske šole domov gori v Vilunjski graben k svetemu Florijanu. Franc je branil Ančki iti domov in oba sta jo hotela spremljati, dasi je Karli dobro vedel, da bi se ga Franc rad iznebil. Maščevati se je hotel nad Francem. Kakor vsakokrat, si je bil tudi danes takoj po kosilu del popolnoma čist trd ovratnik z lepo črno-belo pentljo in hitel proti meščanski šoli Gelike čakat. {{prelom strani}} Tam je bil tudi že Franc, sam, s prav takim ovratnikom in pentljo (po sestanku sta jih hitela oba spet domov odlagat), in mu prihajal naproti. »Imam ti nekaj povedati!« je dejal mrko. Karli je zazijal. »Bil sem snoči v kinu!« »Nu?« »Tudi Gelika je bila v kinu!« »Ali sta sedela skupaj? Ali je spet čez mene zabavljala?« »Ne!« Kako trdo je to zvenelo! »Ampak jaz sem ti storil veliko lumparijo, tebi in Ančki!« »Kaj?« »Da!« Franc je povesil glavo. »Gelika se je vedno primikala k meni ... in no ... poljubljala sva se.« »O — ti — ti — mrcini grdi ...!« To je bilo torej prijateljstvo, in taka je bila tudi ta frklja! »Pa to mi kar tako mirno poveš?« je naposled vprašal zelo ogorčen. »Ah kaj, tebi — to še ni nič — a Ančki, moji Ančki!« Tedaj si je mislil Karli prvič v svojem življenju povsem hladno tole: čemu pa je treba take reči sploh izčenčati? Ali bi ne bilo bolje, ako bi nihče nič ne izvedel! Kar je, to je, je dejal tisti, ki se je v hlače podelal! Ko pa se je potem prizibala Gelika mimo njega in nič hudega sluteča Ančka z njo pod roko, ga je prijela jeza, da bi bil najrajši strgal raz sebe ovratnik s pentljo vred in planil vanjo. Sedaj sta imela pač Franc in Ančka svoj obračun. In Karli se iz prve zlobe ni hotel umakniti, ker ni privoščil Francu sprave. Medtem je bila nastala pred njimi gneča in komedija. Stepla sta se bila dva berača. Mali Pumpergodlja, mestni občinski revež, ki je beračil vsak petek ter imel svoje stalne stranke, in zavaljeni Tereja, kmečki bebec, ki se je bil pritepel bogve odkod in beračil vselej in povsod, in sicer na ta način, da je prepeval svojo najlepšo in edino popevko: »Te — re — ja — te — re — ja«, in ljudje so se smejali spaku. Dobival je zato novce, kruha in še kakšno polovičko cigarete. Tepež je bil nastal zaradi Terejeve nelojalne konkurence. Ljudje pa so se smejali in ščuvali. »Hee ...«, se je zarezal Tereja, ko je pognal Pumpergodljo po tleh. Ves solzan se je pobral Pumpergodlja, zarjovel »ho!« in vrgel Tereji debel kamen v hrbet. Ta pa se ni mogel več braniti in »ha!« je zakričal Karli od radosti, ko je prisopel mestni policaj Edinec ter prijel Terejo za vrat, da ga odtira proti »kajhi«. »Kakšna surovost!« Ančkine oči so gledale prezirljivo in užaljeno. Franc, ki mu je trepetal smeh ob ustnicah, je dostojanstveno kimal. Karli je pokropan odšel. Ej — piš me v uh! Čemu bi se ne smel glasno smejati? Surovost? Kaj še! Tako se mora človek stepsti za svoje pravice! Mnogo lepše ko tisto zahrbtno spletkarjenje in lažnivo zavijanje, ako se sprimejo v brk. To je vsaj »bratski« tepež! Da — »bratski«, ker se ta beseda že toliko uporablja in zlorablja. Dovolj mu je tega »bratstva«. »Brat« doktor, »brat« ravnatelj in taki dični člani skupne »bratovščine« pač tebe, ti nekoristni, malovplivni, ušivi »bratec«, ne marajo poznati — nekoč, ako boš morda imel državljansko volilno pravico, boš deležen tega »bratstva« štirinajst dni pred volitvami, in potem spet — prosim respekt za nadaljnja tri leta. Zdaj pa po Geliko! [[File:Žvižg.png|left|Žvižg iz povesti Življenje za hrbtom Ljube Prenner]] je domenjeni žvižg. Potem pa pol ure čakanja v nanovo vzkipeli jezi. Gelika, okrogla, zdrava, živahna in hudomušna, priteče po stopnicah. »Kaj je?« vpraša jezavo. »Kje si bila snoči?« »Nikjer!« »Nisi bila v kinu?« »Da, v kinu sem bila!« »S kom?« »Sama.« »To je preveč! Ti se me upaš tako nesramno nalagati?« »Sama sem bila! Vprašaj Franca! On me je videl!« »Ti! Ti — da, Franc! Ali si se morda s kom drugim poljubovala?« »To ni res! Laž! Same laži! On me je nadlegoval, rinil vame in me vlekel k sebi! Jaz vendar nisem mogla vpiti: »Na pomoč!« ali pa: »Karli! Karli!« — obe učiteljici sta bili tam!« »Nadlegoval te je! Tako?« »Da — in jaz sem mu rekla, le počaj, Karli ti jih jutri že naloži, sladkih in kislih! Ali ga boš?« »Bom! Prmejduš!« Seveda je šel potem srečen domov. Na stopnicah je dobil še poljub. Vzeti si je hotel še drugega, pa je rekla, da ne, ga odločno odrinila in stekla. Naj ji bo! Ah, ko bi mogel sedaj to komu zaupati. Tako težko je nositi srečo! In on je sedajle srečen — kljub Anamariji. Napisati se to ne da — moral bi s kom (govoriti! S Francem? Ne! Škoda, da ne, ampak z njim pa sedaj res ni mogoče. Komu neki je pripovedovala teta Malči: Ali ni imela res nikogar? In Gelika? In Anamarija? A napisati tega spet ne moreš tako, kakor bi hotel, kakor govoriš s Francem ali s Hajnetom ali z Brankom. To je treba lepo zaokrožiti — misel položiti v lepe, zveneče, bralcu prijetne in imponirajoče besede in jih strniti v stavek. O teti bi na primer dejal: Naša teta Malči je uboga reva, ker ni imela fanta, niti poljubov in tako naprej, vsega tistega, kar se zdi meni tako presneto lepo. Pisati pa bi moral takole: Tiho je polzelo njeno življenje v počasnem, enakomernem toku. Nekdanja hrepenenja, nekdanje želje so bile utonile v solzah. Te solze so izprale srce in na njega dno se je pogreznilo vse, kar je bilo nekoč življenja vrednega, da tam počiva kakor zaklad v jezeru. O Anamarija! Ljubim te! Ti nisi lepa, a zame si najlepša, nisi dama zviška, a zame si najvišja, ti si le učiteljica meščanske šole, a meni si kraljica. Vem, da nisi angel, niti demonska čarovnica, a jaz sem ti vdan iz vsega srca in ne vem, kako se je to zgodilo. Poleg tebe ni nobene, tudi tiste male, neumne Gelike ne. Vedno bom mislil nate, vedno te bom moral ljubiti, in dasi je skoraj nemogoče, bom vendar v varljivem upanju pričakoval trenotka, ko se dogodi skoraj neverjetni čudež, da pade iskra moje ljubezni tudi v tvoje srce. In potem bi ne bilo več niti Majhna niti Gelike in nikogar več med nama. O ... in odtod dalje pa sploh misliti ne morem. Kaj šele, da bi o tem pisunil. Še pisma bi ti ne mogel napisati. Ne našel bi besed, zakaj vse bi bile progrde, preokorne in neokusne. Same napisane puhle čenče, ki bi ugajale kvečjemu kakšni Geliki. {{prelom strani}} O Geliki bi morda pisal: Ali jo ljubim? Mislim, da to še ni ljubezen, kar me draži in mika na tem zornem dekletu! Saj mi tudi vest prav nič ne očita, da hodim z njo, da ji pravim, da jo imam rad in da je le ona moje dekle, četudi ljubim le eno, edino Anamarijo. A tega in celo obojega vendar ne morem zaupati nikomur na tem svetu. Rekli bi mi hinavec in me zaničevali. Tako bi napisal. Geliko pa bo izkušal jutri na vsak način zvabiti na sestanek. Zadrhtel je. Privil jo bo k sebi, jo božal, poljubljal. Ah, saj bi tako rad, tako neznansko rad doživljal ljubezen, takšno, pravo — ne le samo misli in želje — tako živo, mlado, žareče dekle bi hotel imeti. Ljubico! A misliti bi hotel le na Anamarijo. In Gelika? Ah — z Geliko najbrž ne bo nič! Ko bi le ne bila tako presneto »zorna«! Hudir namalani! <center><b>*</b></center> Na trgu pred cerkvijo so se razšle. Gospodična Pepica Šribarjeva je stopila v hladno, v gotskem slogu obokano cerkev. Bila je visoka, ne presloka ženska v srednjih letih s presenetljivo pravilno oblikovanim obrazom silo mirnih potez. Vse, kar je slišala danes in tudi drugekrati v »čitalnem krožku« pri teti Malči, je zdrknilo preko njenega mišljenja kakor dež preko dobro zavarovane strehe. Niti najmanjši drobec dvoma ni prodrl kdaj do njenega srca. Cvetlične lončke na oltarju majniške kraljice je bilo treba še malo premakniti, prt zravnati in pogledati, ali imajo šmarnice v visokih vazah dovolj vode. Potem pa poklekniti in moliti. »Oče naš, vsemogočni Bog nebes in zemlje, Ti vladar vsega živega, posvečeno bodi tvoje sveto ime med nami nebogljenimi ljudmi — pridi k nam Tvoje kraljestvo, pridi k nam v teh razrvanih, težkih časih, polnih bede, grehov, solza in krivih prerokov, pridi k nam in napravi mir in red. Zgodi se Tvoja volja, o Bog, ker Ti že veš, kako je z nami, in boš tudi vse uredil tako, da bo prav — v nebesih in na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh, daj jesti vsem ljudem na svetu, o Bog, da bo mir med nami in zadovoljnost. In odpusti nam naše dolge, odpusti razbojnikom, tatovom, goljufom, grešnicam in zapeljivcem in daj jim moči, da najdejo pot do Tebe, in odpusti nam vsem, kar smo zagrešili, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, kakor jim vsaj hočemo odpuščati, kolikor je dano človeški naturi. Daj trdim srcem milost, da spoznajo svojo zakrknjenost in da odpuste tistim, ki so jih žalili. Daj, ljubi Bog, vsem ljudem spoznanje, da je vsako sovraštvo vnebovpijoč greh in da nobena stvar, nobeno še tako ognjevito navdušenje, iz sovraštva porojeno, ne more nositi Tvojega blagoslova. Ne uvedi nas v izkušnjavo, ne vrzi med nas zlata in oblasti, usmili se nas, ki se tako radi polakomnimo denarja, časti in moči, in reši nas vsega hudega, gladu in obupa, vojske in napuha, ker le Ti si moč in oblast, si ljubezen in večnost. Amen. « »Zdrava Marija, kraljica moja, milosti polna ...« Ko je stopila iz cerkve, je pogledala na stolpno uro. Še pol ure je časa do Šmarnic. Ravno dovolj za obisk v ubožnici. Pročelje ubožnice je bilo lepo belo poslikano, streha nova, na oknih cvetlična lončki. A notranjost je bila hladna in odbijajoča, smrdeča po trohnobi in plesnobi — mrtvašnica za žive ljudi. Na kamenitih stopnicah je sedel berač Pumpergodlja in pripovedoval počasi in hrope svoj doživljaj s Terejo. Poslušale so ga kratka Tona, ki je držala v naročju svojo kuro, košata Lena, ki je pri molitvi tako šušljala, da jo je vsa cerkev slišala, škiljava Mica, ki je baje sedela v »kajhi« sedem let, ker je bila zastrupila svojega moža z mišnico, in pobožna Anika, ki je nosila očala in bila nekoč farovška kuharica. Ko je končal svojo povest z zlobnim smehljajem, češ, sredi hrbta ga je zadel kamen in sedaj je dedec v »kajhi«, ga je gospodična Pepica posvarila: »To pa ni lepo, Pumpergodlja, da ste tako nevoščljivi. Pa tudi tepsti se ne smete — tega Bog pač ne vidi rad!« Pumpergodlja je izpod hriba zazijal v Pepico. Zmajal je z glavo. Tako dobra je sicer ta ženska, vsakomur pomaga, a pri pravi pameti ne more biti, ko ne razume, da se sme in mora vsak za svoje pravice zavzemati tudi s pestjo. Na svetu je pač vse na to napeljano ... <center><b>*</b></center> Gospa Pahernikova je stopila v Vobachovo gostilno, kjer je, kakor vsak dan, pri pivu sedel njen mož lekarnar v običajni družbi poštarja, postajenačelnika, advokata Žnidarja, notarja in sodnega adjunkta. »No, milostiva, jutri zvečer se pač vidimo v »Društvenem domu«? je vprašal notar. »Kaj pa bo spet?« se je začuden oglasil postajenačelnik. »Ali še tega ne veste? Literarni večer! Moj koncipient bo glavni recitator! Vse v stilu! Učitelj Majhen vodi vso stvar in si silo prizadeva. Tudi Kolenčeva je poleg, in celo novi doktor bo baje nastopil.« »Take traparije nam je prav treba!« Postajenačelnik je bil predstavnik principov in sovražnik poezije. »Kdo jih bo poslušal? Slabo mi postaja, ako bi moral čitati take izlive, kaj šele, da bi jih hodil poslušat in plačeval vstopnino. Burke naj spravijo na oder, take, da se jim bomo smejali, ne pa vedno te solzave drame. Jaz že ne bom gledal nobene več. Za naše občinstvo so burke in ljudske igre. Sedaj pa celo tak literarni večer! To je za Ljubljano, tam se še dobe ljudje, ki hodijo kaj takega poslušat, ne pa pri nas …« »Ali prosim vas, gospod, kultura …« »V uh me naj pišejo s svojo kulturo, če naj ob njej poginem od dolgega časa ... brr!« »Jaz žal tudi ne pojdem ...« je pristavila lekarnarjeva. »Prav imate, gospa!« »Zakaj pa ne, srček? Saj veš, da bi bili naši mladi prireditelji silo užaljeni? Čemu torej spet zamero? Ako ti bo pa kaki dve uri dolgčas, bomo pač potem imeli veselo družbo — saj pridejo gospoda tudi, kajne?« »Jaz že ne, rajši berem doma še enkrat 'Švejka'!« »O — saj ne rečem, da ne pojdem zaradi predavanj. Jaz se celo živahno zanimam za sodobno literaturo. Ali čemu bi morala tam igrati »Pepelko«. Mina mi je pravila, da sta si gospa Gobčeva in Bendetova nabavili obleke v stilu prireditve. Takih razstav se žal ne morem udeleževati!« {{prelom strani}} »Ej, milostiva, to pa vendar ne sme odIočati,« je pomirjeval sodnik. »Moja žena bo imela svojo staro svileno haljo od lanskega leta.« »Verjamem, ampak samo povejte mi ali je to prav, da se te dame tako šopirijo? Gospa Gobezdarjeva si je celo naročila za ves dan šiviljo iz Maribora. Sicer pa —saj vemo, kako je, ako se začnejo parveniji razkazovati! Kaj pa so bile prej? Prodajalke in kontoristke! Še na misel mi ne pride, da bi se družila s takimi! Jaz že ne!« »Odtod njih okus!« Poštar je hotel biti vljuden, in gospa Pahernikova mu je bila zato res hvaležna. Razpravljali so o okusu, in končno je gospod soprog obljubil, da dobi še ta mesec novo obleko in klobuk. Ko se je sodnik poslovil, so si vsi razen postajenačelnika obljubili veselje svidenja za jutrišnji večer v »Društvenem domu«. Poštar in postajenačelnik sta imela isto pot. Poštar je molčal, oni pa se je razjaril. »Hvala Bogu, da ne pojdem. Moja stara nima niti ene svilene kikle! Mi imamo otroke in skrbi! Ta presneta frakarija pa, ali jih vidiš, kako se imajo radi med seboj! Misliš, da pojdejo ti tja dol zaradi tistih recitacij! Svojo baharijo bodo nesli dol, sedeli bodo tam in poslušali kakor farizeji in pismouki v templju, razumeli pa toliko ko naša mačka. In nazadnje se bodo spravili skupaj, dedci bodo politizirali, babnice pa se druga drugo prav hinavsko občudovale in na tihem škripale od jeze in zavisti. Vrag naj vzame vso zalego! Pa lahko noč!« Poštar je prijazno odzdravil in šel svojo pot. Bil je previden človek. <center><b>*</b></center> Pri Vobachu v gostilniški sobi ob peči, ki je grela tudi tako imenovano »boljšo« sobo, so sedeli težaki in čakali na večerjo. Nekaj časa že so prisluškovali pogovoru lekarnarjeve družbe. »AIi jo slišiš, Tonč?« je zašepetal dolgi Jože. »Baba pravi, da nima kaj obleči. Ali ima tvoja Mirna take gvante, a?« »Kaj, gvant!« se je zasmejal dobrodušni Tonč. »Ampak klobuki, ti ga pihnejo. Takšna je, kakor bi imela ponevco na glavi. Takšna, kakor je ta Gobčinja, bi bila še moja Mima tudi, četudi ima z menoj vred štirideset k rižev na rami. Saj pravim, če baba znori, je hujša ko vrag. Noče videti, da se stara — rajši se spre z vsem svetom. Mlada punca, če je fletna. si lahko povezne pisker na glavo, pa bo še zmerom čedna za oko. Star kres pa, čimbolj se šemi, grši je. Saj bi se nemara še naše tudi, pa je komaj za sol in za kruh ...« »Prmejduš!« je vzkliknil mladi Hanza izzivalno, »čeprav imajo denar, obrazov si pa le ne morejo novih kupiti! To pa je moja Ančka stokrat lepša brez tiste maže po licu, čeprav je le uboga šivilja ...« »Le da ti je kak frakar ne zapelje …«, ga je dražil stari Tonč. »Ubijem ga!« je dejal Hanza trdo. »Vse so enake«, se je zarezal Tonč. »Denar in lepa obleka ugajata vsaki. Ženska pa je vendarle ženska in radi jih imamo vendarle.« »Pustita te prazne čenče!« je za mrmral Jože. Jože je bil mizar, še mlad, vnet socialist in priden bralec. »Ali slišita, kako zabavljajo čez one? To bi bilo treba malo podkuriti. Nekaj anonimnih pisem, pa so si v laseh.« Obrnil se je vstran in dejal glasno: »To ni nič čudnega, če reveži kolnejo bogataše, in bi bilo tudi presneto čudno in pasje, ko bi jih ne. Ampak pripraviti te hudiče do tega, da se zravsajo med seboj, to bi bil užitek. To bi bila prava zasluga ...« »... za narodov blagor!« je končal Karli, ki je bil prej vstopil. »Hajd na delo, kdo ima kuj korajže …?« <center><b>*</b></center> Dolinarjeva je bila pozabila iti na pošto vprašat, ali so došle naročene knjige. Zdaj je bilo že prepozno. Ogledovala se je po sobi. Nikjer ničesar, za kar bi mogla prijeti. Zvezki so korigirani, vse je pospravljeno, vse je v redu. In zunaj je pomladanski večer. In ona ima pet in trideset let. Ali naj bi šla k Šmarnicam? Kaj bi tam? Moliti ne more, Šmarnice poslušati še manj, obraze ljudi pa je videla že tolikokrat. Ali bi šla na izprehod? S kom? Spet sama? Vsak večer sama? Vedno je sama. Kako da za vraga ni pomislila prej na to, da bi šla na pošto po knjige! Zagledala se je v ogledalo. Izprva nehote, ker ga je hotela položiti na mesto. Pozorno je ogledovala svoj obraz, oči, mežikajoče in nejasne za ostrimi lečami, poteze okrog ust globoko zarezane. Kakor stara sova, ki hoče biti poosebljena učenost! Nikdar ni bila mikavna. Zato je pobegnila pred seboj v to masko. Da bi se ne silila kam, kjer bi bila drugim v zasmeh in napotje. »Rožice cveto, ptičice pojo —« hu, sram te bodi, stara škatla! Še tega je treba! FrühIingserwachen im Altweibersommer! K večerji pa nocoj ne pojde. Se ji ne da. Poiskala si je napol zdrobljeno cigareto — zadnjo za danes. Pet jih sme na dan pokaditi, in treba se je držati reda! Zleknila se je na zofo. Ogorek je žarel v mraku. Učenke četrtega razreda se menda že izprehajajo po večerji z dvomljivimi kavalirji. Treba jih bo ostro prijeti, te frklje neumne ... Pač pa je hitela k Marnu na večerjo Anamarija Kolenčeva. Tam bo Majhen in tam bo tudi doktor Janko Povoden. ==III.== Pod Uršičevim kozolcem je bila čitalniška veselica. In kaj bi ljudje delali popoldne na taki veselici, ako bi ne bilo igre? Presneto dolgočasno bi jim bilo! A v tem kozolcu je bil postavljen tudi zasilni oder. Tramovje ob strani je bilo pokrito s plahtami, prav tako tudi iz desak zbiti strop, da bi ne zdrkali seneni šopi na glave igralcev in gledalcev. Kaditi ni bilo prepovedano. »V mesto pojdemo na igro,« so dejali okoličani, in popoldne so zdrdrali koleslji in lojtrnice po hrapavi, izvoženi cesti od Svetega Lenarta, iz Šmartna, Zaplane in Št. Andreja proti Podgorici. »Pojdemo na igro!« so dejali tudi Jožeti in Anze svojim ljubicam in tovarišem. {{prelom strani}} Prišli so in napolnili prostore — boljši kmetje v drugem, vsi ostali pa v tretjem redu, kjer se ni sedelo na stolih, ampak na svežih smrekovih deskah, položenih na prazne sodčke od piva. Igrali so »Legijonarje«. Občinstvo na stolih prvega reda (za prvo vrsto si jih je bil odbor izposodil iz sejne dvorane Okrajne hranilnice) je bila podgoriška »elita«. Priljudno se smehljajoče so sedele tu dame in le nekaj gospodov. Večino sedežev pa so imeli že bolj odrasli otroci imenitnih Podgoričanov, ki so tako zastopali svoje očete. Ti so se v ozadju v šatorih za vino ali pivo zabavali s politiziranjem, opravljanjem in s točajkami. Za elitne kroge (razen mlajših članov) je bila udeležba takih predstav le nerodna narodna dolžnost. Za drugi in tretji red in za zastonjkarje zadaj na plankah pa je bila užitek. »Hov!« je vzdihnila mehkočutna kuharica v velikem klobuku in debele solze so ji kapale na rdeča lica, ko je umirala na odru Basajeva ljubica, in Hanza je krepkeje stisnil svojo Ančko k sebi. Le Jože je izjavil, da so vsi skupaj osli, da gredo prostovoljno na vojsko, in da bi že davno ne bilo nobenih vojska več, ako bi se vedno spet ne našli taki otročji gizdalini, ki bi nasedali nekaterim hujskačem in svoji častihlepnosti. Žarel je od jeze in sledil dogodkom na odru z vsem srcem, dasi sovražnim, in si dajal duška z vzkliki, kakor: »Vidiš, vidiš svinjarijo!« in drugimi Zaničljivimi opombami. Debelemu Zoriču iz Zaplan je bil najbolj po volji krojač Jež in zasmejal se je, kakor bi iz puške ustrelil, in se potem še razjezil nad opominom svoje, v samostanu vzgojene hčerke, ki ji je bilo očetovo prostaško vedenje nerodno vpričo gospode tu spredaj. Kaj bi se ne smel smejati, saj je plačal vstopnino. »Če pa komu ni po volji, pa denar nazaj in pojdem!« Ta hvaležna dovzetnost srednjih in zadnjih vrst je vezala igralce nase, da so lahko živeli v svojih besedah in prizorih, sicer bi bili pač otrpnili pred hladno ravnodušnostjo tu spredaj, ki jo je zdaj pa zdaj premotil s prisrčnimi izbruhi ostalega občinstva vezan, navdušen otroški smeh. <center><b>*</b></center> Odmor. Vse je hitelo k »srečolovu«, temu neogibnemu rekvizitu narodnih veselic. V šupi, priključeni k odru, je bila garderoba igralcev. Legijonarji, kmetje, sodniki in njih dame so se prerivali po ozkem prostoru, ta je brskal med kuponi oblek, oni si je nekaj popravljal, tretji je klical režiserja, četrti suflerko, oni je hotel imeti brivca, da mu popravi umetno brado, neka gospodična je vsakega prosila za ogledalo, druga je izpraševala, ali ni videl kdo njene pahljače. Kaj bo rekla »omama«, ki ima to pahljačo še od svojega prvega plesa, če je več ne dobi nazaj. Nikdar več kaj takega! Brivec, ki je imel na povezujem kadi svoje priprave za maskiranje, se je krepčal z vrčkom piva. Ves zmeden je tekal režiser Majhen z odra v garderobo in iz garderobe na oder, kričal, mahal in dajal povelja, kako se imajo postaviti kulise za naslednje dejanje. Na ostankih starega voza so sedeli Franc, Karli ter dijaka Hajne in Branko v družbi učitelja Lebna, ki jim je natakal vina. Vsi so bili legijonarji Kritizirali so doktorja Povodna, slonečega ob vratih šupe, in se pogovarjali s Kolenčevo, ki je danes podajala vlogo Lavre, in z Dolinarjevo, ki je suflirala. »Kar je on danes, bova midva v nekaj letih tudi«, je samozavestno trdil Branko Flerin. »Zaradi tega se mu ni treba tako držati!« »Pa tudi ko bi ne bila,« je odvrnil Leben trdno, »kaj potem? Noben človek na svetu si nima pravice domišljati, da je bogvekaj več od drugega.« »Tako je!« je pritrdil Franc veselo, Branko in Hanjč sta le kimala, Karli pa je od strani opazoval Povodna, s katerim bi se bil silo rad bliže seznanil. »Ženske«, je nadaljeval Leben kolikor mogoče hladno, »so druge vrste ljudje. Njim že samo po sebi strašno imponira čedna figura, pa če je v njej kaj pameti in srca ali ne, a tak lep naslovček povrhu — hu — to je pa že davno dovolj, da se vanj zaljubi.« Karli je vstal in odšel, kakor bi moral še kaj poiskati. Oni so govorili dalje. Drag mu je bil Leben. Njegov dolgi, koščeni obraz z ostrimi očmi, njegova govorica, kratka in kmečko robata, ves človek v svojem mišljenju in nehanju — upornik. Zanj je bil Lojze Leben lik krepostnega človeka, živo nasprotje podgoriških »elitnikov« Bendeta, Verderberja in Gobezdarja, ki se jih je bilo prijelo ime »frakarji« in ki jih je Karli sovražil. To pot ni mogel z njim. Prisiljeno se je z njim. posmehoval Povodnu, in še to je bila laž. Kolebal je v svojem občutju med njim in Povodnom. Lebna je imel rad in Povodna bi tudi imel rad, morda še rajši ko Lebna. Privlačila ga je njegova negovana zunanjost, njegov ozki, vedno nekoliko nasmejani obraz in tisti val prikupjivosti, ki ga je oni izžareval. Vidiš človeka, ne veš, kaj je — morda zveš pozneje —a kljub temu se ne iznebiš občutka, ki si ga imel ob prvem srečanju z njim. Ko se je zbudilo tvoje zanimanje in si ga gledal, še nisi izpregovoril z njim besede, pa se ti je zdelo, da te nagiba k njemu — ali v drugem primeru odbija od njega — nekaj, kar nevidno obdaja in izpolnjuje vso njegovo pojavo, neka zmes strnjene osebne nestrpnosti, ki je tebi na človeku draga ali zoprna. Ali ga zasovražiš, ne da bi mogel natanko reči, zakaj, in ne moreš ostati ravnodušen; tako rad bi mu zabrusil v obraz vse, kar mu gre, dasi prav za prav ne veš, kaj bi mu očital. Jeziš se nanj. »Nič mi ni storil,« porečeš sebi v opravičilo drugim, »a jaz ga ne moreni videti!« Ali pa stojiš pred njim, neroden in zmeden, rad bi govoril z njim, rad bi mu bil bliže od drugih, rad bi mu pokazal, da bi bil vreden njegovega prijateljstva. Stokrat je imel zamišljen pravi pogovor in si izbral zase prikupjive, pametne besede, in Povoden jih je prijazno sprejemal in tovariško ljubeznivo odgovarjal. Ko pa gre zares, stojiš pred človekom, ki je zavit v tuje, visoko dostojanstvo. Ti pa se jeziš nase in ne moreš izdaviti pametne besede iz sebe. Karli je poškilil nazaj k Lebnu. Oglašala se mu je vest tudi zaradi njega. Ali ne izdaja s tem korakom v Povodnovo bližino Lebna, ki onega očividno »ne more«. Prav tedaj sta odšli Dolinarjeva in Kolenčeva, sprijeti pod roko, proti vhodu na oder in pustili Povodna samega. Ta je imel cigareto v rahlo nasmejanih ustih in tipal po žepih za vžigalicami. Karli je naglo pograbil vžigalice brivcu izpred nosa, poskočil k onemu in mu ponudil ognja. »Hvala!« je dejal Povoden. Še pogledal ga ni prav. {{prelom strani}} »Ali še mislite kaj na svoja gimnazijska leta, gospod doktor?« se je nerodno oprijel Karli. Ta pred njim je bil vendar akademik, bivši študent, bivši gimnazijec in on — Karli — je tudi bivši gimnazijec — tu je tista zveza med njima. In toliko da mu ni pričel deklamirati: »Gallia omnis divisa est in partes tres, quarum unam ...« ali pa »Aurea prima sata est aetas, qui vindice nullo, sponte sua, sine lege fidem rectumque colebat ...« »Kako, prosim?« je raztreseno vprašal Povoden. Zamislil se je bil v Anamarijo. Kako da se mu je naenkrat zdelo škoda tega dekleta za Vladka Majlina. Ali je bilo vse zanimanje zanjo le plod podgoriškega dolgočasja? Poldrugo leto ga je že imela Podgorica. Na deklico, ki se je hotel nekoč z njo poročiti, so ga vezale le še rahle, rahle niti — vsiljiva dolžnost zavesti — dane besede — in rahel, hvaležen spomin. Nič več! Podgorica s svojim primarijem doktorjem Sušcem, družba pri Marnu in Vobachu, čitalnica, nekaj knjig in nekaj ponočnih pustolovščin, nekaj poklicne tragike, malomestne senzacije in afere in solnce, vedro, ljubeznivo solnce podgoriške globeli — to je sedanje njegovo življenje. Sedaj pa še Anamarija! Včasih si je tako zelo želel ven iz vsega tega, ven v mesto, v široko, razgibano življenje, sedaj pa — ne še ... ne še proč odtod ... »Menim, da so gimnazijska leta tako lepa v svoji borbi za spoznanjem!« je zaupljivo in s svetlimi očmi pričel Karli vnovič. Povoden ga je osuplo premeril. Aha — da, da — Vobachov Karli -— barabica — falirano študentče — in tako naprej ... Kaj pa hoče? A — tako! — — O jej! »Jaz pa menim,« je ironično poudaril, »da postaja to sčasoma zelo nevažno in nezanimivo!« »Tako? Vam se zdi tako?« Karlija je bilo zelo sram. »Seveda! Taka nezrela študentarija je po navadi zaljubljena, navdušena in od sile cmerava. Hoče, hoče — pa ne ve, kaj! Solzi se in javka — pa ne ve prav, čemu! Pa to ni nič tako pretresljivega! Pozneje — moj dragi — pozneje morda ...« Na odru je zazvonilo. »Oprostite, prosim ...« se je nasmehnil deček prisiljeno. Povoden je pokimal in odšel v šupo. Karli pa se je nalašč naslonil ob vrata — s hrbtom proti vhodu. Sedaj bi ne hotel srečati Lebnovih oči. O, sram te bodi, Karli! je pikala jeza v njem. In užaljenost! Ne važen si in nezanimiv, a se tak siliš ljudem pred nos. Vse tvoje dosedanje življenje, vse tvoje tako imenovane borbe, solze in zmage — niso vredne besede. Kaj bi torej govoril, to se pravi, čvekal! Molči lepo, »špegljaj« se v svoji pritlikavosti, odvadi se zažarevati kakor kmečka devica in počakaj, da postaneš važnejši. Takrat boš morda smel imeti tudi kakšno mnenje. Do tedaj pa poslušaj, kar govore pametni ljudje, in — čakaj! Vrag te vzemi, ti prekleti — »čakaj«! <center><b>*</b></center> Vrata vrtne ograje so zaškrtala. Drobni pesek na poti je škripal pod naglimi koraki. Strgalo za obutev je ostalo neopaženo, zamolklo so udarile hišne duri ob podboj. V sobi je bilo že mračno. Ob oknu je sedela teta Malči. Naočnike si je bila pomaknila na čelo in začudeno gledala svojo prepadlo mlado prijateljico. »Kaj ti je, Anamarija?« Bleda se je dekle sesedla na divan, nekaj časa strmela predse in potem zajokala, krčevito in bolestno. Teta Malči je počakala in celo odšla iz sobe. Lepo počasi je prišla potem nazaj s pecivom in likerjem, Anamarija pa si je prav tedaj otirala objokane oči. Morala se je nasmehniti tetki. Keksi in liker! »Hvala Bogu, da si prišla! Jezila sem se že na vas vse skupaj, ki veseljačite, ko sedim jaz kar naprej sama doma. Ne bi te bila pričakovala. Ako mi Karlija ne užalijo ali brcnejo v nos, bom spet sama, sem si mislila. Prav vesela sem, da si tu!« »In danes me tudi nihče ne spravi več nikamor. Tu pri tebi ostanem. Malči!« »Ali je igre že konec? Kako je bilo?« Anamariji se res ni dalo odgovarjati. »Kaj ti je, dete? Kaj so ti storili?« — O, teta Malči je bila vajena užaljenih src! Taki so kaj radi prihajali, pa če so se sicer tudi redkokdaj prikazali. Za tolažnico si najbolj pripravna, Malči! Vsaj nekaj! »Kaj se res ne misliš vrniti na veselico? Kaj pa je bilo? Kdo te je užalil? Majhen?« »Seveda, on! Ali je še kje na svetu tak surov in neumen človek?« »Aj, a j! To sta se najbrže spet z doktorjem prelepo gledala? Preveč sta se vživela v svoji vlogi!« »Prosim te, Malči — ali misli ta norec, da mora biti ženska res sužnja? Saj sem skoraj vsak dan v njegovi družbi, zaradi ljubega miru si nikogar več ne upam pogledati — ali se res z njegovim najboljšim prijateljem ne smem več pogovarjati in malo nasmejati?« »No, no. malo si se zagledala v doktorja, saj to res ni nič tako slabega in hudega ...« »Nisem se, prosim! A Majhna pustim takoj! Nikdar ne bom več govorila s tem človekom. Nihče na svetu me nima pravice suvati in zmerjati, zmerjati tako prostaško ...!« Zajokala je. »O, ta je pa grobijan! Sedaj mu je prav gotovo že silo žal ...« »Da! In jutri me bo prosil odpuščanja, kleče in joka je. Grozil bo, da se ustreli! Fuj! Ne maram ga več! Ne! Fuj!« »Ali misliš, da je doktor kaj boljši?« »Čemu me vedno dražiš z doktorjem? Boljši? Moški je pač! Pametnejši vsekakor! Tako surov ni in taka šlapa jezava tudi ne!« »Zelo zaljubljen vase in neodkrit. Kako da še ni povedal nikomur, da je zaročen?« »Zaročen? Kaj ti vsega ne zveš! To so si prav gotovo le podgoriške čenče izmislile. Repičke morda?« »Ah, Anamarija ...« Nekaj časa sta obe molčali. »Kar odpusti Vladku, bo najbolje ...« »Ne! Saj vem, da ni vse tako na svetu ... Pa če že mora biti tako, hočem vsaj trdnega človeka, vsaj sled značaja. Vladko pa — oh! — vihrav, omahljiv, vedno bolj omejen in posurovel v tej pijandurski družbi — ne morem ga več imeti rada — ne morem ...« {{prelom strani}} »Verjemi, otrok, da je še dovolj dober človek! Življenje pač ni lepo! Prav gotovo ne! — Vzemi no kekse — in Karli je oni dan pozabil par cigaret tu pri meni. Bog ve kako fine gotovo niso — prav toliko, da se malo pomiriš. Zunaj v salonu jih ima …« Anamariji je ostal drobec peciva nepregriznjen med zobmi. Zaročen? Zastrmela je v steno. Oči so se ji zasolzile ... <center><b>*</b></center> Dvajset dreves za vodo, nekaj grmovja, pet klopi in slabo izpeljana, edina pot kakih štiri sto korakov, temu se pravi v Podgorici — mestni park. V tem parku je bila trda tema. Skoraj ob vsakem koraku je zadel ob korenino. Kje neki ga je čakala? Ob prvi klopi je hotel posvetiti z vžigalico, pa mu jo je nekdo upihnil in siknil: »Izgini!« Prišel je do druge, obstal, nekaj opazil in šel mimo. Sami parčki — povsod parčki! Previdno je stisnil izza zob: »Karli!« se je odzval napol tih odgovor. »Kod hodiš tako dolgo?« Bila je tik poleg njega. »Marija, kako me je bilo strah. Ves čas nekaj šušlja in hodi tod okrog! Marija, če me kdo vidi!« Da, nocoj se je treba posloviti. Gelika odide. Morda je nikdar več ne bo videl. Luna sicer ne sveti in ljubica tudi ne spi — nič zato. Slovo je le romantično in bridko. »Karli! Hitro, hitro — meni se mudi! Kaj poreko naši?« »Ah, Gelika! Sedaj, v uri slovesa, ti hodijo vaši ljudje po glavi! Žal ti je najbrže, da si prišla, Gelika, in jaz — jaz naj ostanem zdaj sam? Poglej mi vendar še enkrat v oči.« »Saj gledam, ko pa je taka tema!« Se je nasmehnila deklica in mu položila roko na ramo. »Ali boš kaj mislil name, Karli?« Poljub. Še dva. Še — — nič več. »Sedaj pa moram res iti! Karli! Zbogom! Dobro se imej! In piši mi — čuješ — mnogo in lepo! No, ne bodi žalosten — ne, ne, ne spremljaj me, če te kdo vidi — adijo, Karli! Marija, če me naši že iščejo dijo!« Sedaj pa gre in leti proč! Kaj je bilo to? Ali je prišel sploh do besede? Ali je imel kaj od tega? Ali je še ostalo kaj v njem od teh poljubov? Pisati, pisati — zmerom le pisati! Ali je bilo to sploh slovo? To naj bi bila ljubezen? — To naj bo tista blažena mladost? — Marija, če me {{razprto|naši}} vidijo! — Prava figa bi ji moralo biti — naj jo pa vidijo! Uf! In Anamarija? Ah, tej sedaj doktor ugaja. Ta naduti, neumni, stokrat prekleti dohtar! O Anamarija — — O Gelika, ti »zorna« deklica! Vedno bliže je prihajal h kozolcu. Godba je zavijala zaljubljene valčke, razsvetljava je imenitno funkcionirala, narodnjaki so se naslajali ob lastnih besedah in drugih dobrotah in vse je bilo veselo. Plesali so, da se je kar kadilo, pili in prepevali — na raznih koncih — vsaka družba po svoje. Tako je tudi prav — čemu pa imamo narodne veselice! Ob vinu je našel tudi Franca. Ta mu je pričel že po drugem pol litru praviti, ne — deklamirati o svojem slovesu z Ančko. O, kako čuvstveno je bilo to slovo! Kaj takega je bilo težko poslušati! Ko je šel po tretji polič, je ostal kar pri šatoru, sedel na planke in se pričel dobrikati gospe Bendetovi, češ da je jasno pomladansko nebo v primeri z njenimi očmi le klavrna sejmarska »plahta«. Drugi dan ni znal natanko povedati, kako je bil prišel domov. Franc, Hanjč in Branko so bili menda tudi poleg. <center><b>*</b></center> Na mizi igralcev je stala »katra« (petlitrska steklenica). Rajko Flerin je bil povedal zdravičko, roke so se iztegovale, da bi trčile s kozarci. »Cenk!« sta trčila kozarca. Roki, ki sta se bili skoraj dotaknili z robom dlani, sta se spet oddalili druga od druge. Majhnova roka je bila velika, koščena in kruta, Povodnova skrbno negovana in bela, a le navidezno mehka. Oči so se zadele — ostro kakor cvenk kozarcev. Oboje so vpraševale. »Varuj se! Ako mi hočeš prevzeti dekleta — je konec prijateljstva. Ubijem te, lopov, če se ne varam. Varuj se!« »Ali že slutiš? No — in? Kaj mi pa hočeš? Ali misliš, da si močnejši? Ali misliš, da se ne bom znal braniti, kali?« »Na zdravje, Vladko!« so izpregovorila usta. »Na zdravje, Janko!« Drugi odhajajo na plesišče. Vprašanje je blizu. »Ali ne boš plesal, Janko?« »Se mi ne dab Odkritosrčen odgovor, a zato nič manj sumljiv. »Meni tudi ne! Z jezil sem se!« Nič odgovora. Bog obvaruj kaj o Anamariji — niti besede! Molk je zgovornejši od besede. Besede te je sram. Ali nekaj moraš vendar povedati! Toliko, da ve! Toliko, da ga malo pičiš. Morda se izda. Saj tudi ne moreš — molčati. Če je še prijatelj, če je poštenjak — o, potem bo še vse dobro! Tudi zameril ne bo! Jasno hočem videti, Janko, prijatelj ... Nasmehnil se je. To ne gre kar tako, hej, ti, Janko ... Povoden si je dal opravka s cigareto. Sedaj pride, kar mora priti — le mirno kri! Samo ne odnehati! Mirno ... »Nagajali ste mi pri igri!« se je nasmehnil. »Veš, nikdar več ne prevzamem režije! Povsod se morajo igralci pokoravati režiserju. Pri nas pa za vsako besedo velika užaljenost. Vlogo mi vrže nazaj in — gre. Gospodična gredo stran! Njej ni treba igrati, če noče! Sredi predstave bi mi ušla. Naj le ima sramoto režiser — surovina!« »Morda pa res preveč hruliš?« »Kdo hruli? Jaz — da hrulim? Koga sem še jaz kdaj nahrulil? Napake bom vendar smel popravljati. Vi pa seveda takoj vsi okrog vsake užaljene princese — oh revica — potolaži se! Prosimo te lepo, ostani — ne hodi stran! Žrtvuj se, sirota uboga — nam na ljubo ne delaj škandala in nas obvaruj blamaže — saj vsi vemo, kakšen človek je ta Vlado — da — seveda — vsaka žaba se vtika v moje privatne zadeve. A meni je dovolj tega. Vsega mi je dovolj! Pojdite k vragu — vsi skupaj!« Zadnje besede je besno zakričal Povodnu v obraz. »Meni pa je dovolj tvojih komedij!« je odvrnil Povoden hladno in vstal izza mize. Občutek poraza v tem slepomišenju okrog jedra je razjaril Majhna še bolj. To in zavest, da je upravičenost njegovega ljubosumja dognana stvar. »Le pojdi!« je zakričal za njim. »Zdaj se poznava! Le pojdi ... k njej!« je še naglo pogoltnil. {{prelom strani}} Povoden ni šel daleč. Dobro je čutil Majhna, ki je šel za njim, njegove poglede v svojem hrbtu, njegove grožnje in namene. Klicali so ga k vinskemu šatoru. Ing. Šani Marn ga je vabil, živahno mahajoč z rokami. Čemu bi ne stopil tja, kjer so bili pri vsem svojem neumnem dostojanstvu in debelosti danes tako razgibani in veseli. Da, da — to je štajersko vince! <center><b>*</b></center> Berta Dolinarjeva je hotela neopaženo izginiti. Najbolje bo tako. Izginiti! Končati, preden bo prepozno. Lebnova žena je baje silno ljubosumna ženska. Sedaj pleše — in on tudi. Doktor Povoden se je drl za njo. Bil je že okajen — ta kozel. Temu je bilo tudi treba uganjati take neumnosti in mešati Anamariji glavo! Odrasel človek bi moral biti vendar že nekoliko resnejši, saj ni več študent! Da — da, čut odgovornosti — tega je treba imeti! Kaj neki Lebnu prihaja na misel? Bala se je njegove žene in se je ogibala. Čutila se je kriva. Že pred letom dni je opažala njegovo prav izredno pozornost proti sebi. Izprva se je čudila, odkod naenkrat to — potem se je nekaj časa jezila, češ, ali se norčuje iz nje, stare, zarjavele in sitne device? Bila je osorna z njim. In sedaj je spet pričel. Petkrat je plesala nocoj z njim. Sedaj pa le naglo domov — pri prihodnjem plesu bodo volile dame! Zašla je v temni »park«. Iskala je pot. Kako nerodno — ta njena grozna kratkovidnost! Za drevesi se je svetlikala luč nad mostom. Nekdo jo je prijel lahno pod roko. Leben! »Tako je prav! Bežati je treba pred nevarnostjo!« »Takoj se vrnite v kozolec. Lojze!« Sopla je naglo. »V kakšen renome me spravljate? Izginite takoj! Takoj!« »Zadeli ste pravi ton, Berta! Mene je res najlaže odpoditi z osornostjo! Sovražim ta vaš glas, če je tako grob, tako neznansko hladno surov! Hvala zanj!« Izginil je v temi! Spotikala se je nad koreninami. Toliko da ni padla. Tiho je zajokala. Moj Bog, kaj hoče ta človek od nje? Kaj pa hoče? Ali se mu blede? Ali se mu ne smilim? To je tista njegova neusmiljena trma — in jaz sem njegova — fiksna ideja — nič drugega — Lojze Leben, oženjen, pameten, v najboljših letih, in jaz — stara učiteljica! Aha — tu je most! <center><b>*</b></center> Nad mostom je svetila obločnica. Svetila je ljudem, ki so hodili tod mimo od veselice domov. Svetila je vsem pijancem, starim in mladim, velecenjenim in necenjenim, revnim in bogatim, tistim, ki so se napili iz jeze ali ljubosumnosti, in tudi tistim, ki so pili zaradi veselja. Svetila je vsem zaljubljencem, srečnim in nesrečnim, zvestim in nezvestim, dobrim in muhastim, združenim in osamljenim. Svetila je vsej častiti gospodi in njih damam, pa tudi običajnim dedcem in babam. Nihče se ni zmenil zanjo, še tisti zadnji ne, ki jim je svetila potrpežljivo do jutrnjega mraka. Potem pa je ugasnila v prvem solnčneni žarku. ==IV.== Mnogo se je že šušljalo po mestu ... A šele predvčerajšnjim se je na društveni deski pred občinsko pisarno pojavil plakat, da bo drevi izredni občni zbor čitalnice. Spored: Likvidacija. Likvidacija čitalnice! V čigavem interesu? Čemu prav za prav? Čitalnica je imela svoj lokal v Uršičevi gostilni. Prostora ni bilo mnogo, nekaj miz s stoli, nekaj časnikov na klinih in dve omari ob steni, v katerih je bila vsa čitalnična knjižnica. V nasprotju z običajno »podgoriško točnostjo« je bila soba že pred napovedano uro polna ljudi. Tudi Karli je stal v svojem kotu ob peči in oprezoval. Zdaj je bil v svojem devetnajstem letu, in kaj je bil? Vobachov Karli. Boljša baraba in pohajač. Vsekakor zelo malo! Odkod toliko ljudi, ki jih še nikdar ni bilo videti na čitalničnih občnih zborih? Vsi Gobezdarjevi in Gobčevi pomočniki in starejši vajenci, vsa Schieberjeva nakupovalna pisarna in celo nekaj njegovih delavcev, vsi podgoriški pisarji in razni sluge, častite dame v polnem številu. Kaj naj to pomeni? Tam sedi upokojeni profesor Našek. zagrenjen in osoren mož, poleg njega stari Šribar, šolski nadzornik Flerin, sodni svetnik Malič, gospod dekan Gomzej, doktor Žnidar, vodja podgoriške in okoliške SLS, in njegova običajna ožja družba. Pri drugi mizi so stikali glave dr. Bende, Verderber, sodni adjunkt dr. Sušeč, Schieber, Kambič, Marn, izkratka: vsa tako imenovana »frakarija«, ki je predstavljala tudi glavo JDS in odbor Sokola. Poleg teh sta bila tudi Majhen in njegov tovariš Megla. Leben je stal s Francem onostran omar. Mnogo članov je manjkalo. »O, ti prekleta nemarnosti je mrmral Leben. »Kako da jih ni?« »Užaljeni so, ker niso bili vabljeni. Kakor jaz ne!« je odvrnil Franc. Tam med Bendetom in Verderberjein se je vrtil debelkast gospod, starejši Žid, nizkega života in živahnih gest. To je bil gospod Moric Schieber, lesni veletrgovec. Govoril je osješko štokavščino. »Ja bum bacnil svakoga vun, ko ne dod je danas ovamo, da glasuje. Nema kod nas takvih popovaca. Popovce bi naši obesili na drveta za hozentregere — odma!« Take in enake je pravil gospod Schieber, ki je imel krasen grad na Kamnu. Pred dobrim letom so ga morali prodati bivši lastniki, zadolženi bratje in sestre pokojnega barona Rottenbacha. {{prelom strani}} In gospodje Gobec, Bende, Verderber, Gobezdar in drugi poslušajo in se uslužno smehljajo — kakor izvolite, milosti ji vi gospod Schieber — le glej jih, Lojze Leben, in se uči pameti! Zdaj prihajajo še Kambič, Sušeč in Šani Marn. »Pričnimo!« pravi gospod Verderber. Razni govorniki so razkladali slavno slovensko čitalniško preteklost raz svojih ramen in nakazovali nova pota. Večina, zlasti mladci, ki so bili danes prvič tu, je hrupno odobravala govoranco sokolskega staroste Bendeta. Da, da! Čitalnice so nepotrebne, postale so nesmiselne in odveč. Torej energičen prelom s preteklostjo in malo zdrave, pametne primesi sentimentalnosti slovesa. »Nova doba zahteva novih ljudi in novih načinov ljudskega prosvetljenja.« »Bravo! Živio!« »Kaj pa kriče ti mladiči?« se je razburjal Leben. »Od kdaj pa so ti člani čitalnice?« »Ali ste vsi za to, da se čitalnica likvidira?« »Seveda! Jasno! Živio! Ne! Kaj? Predrznost! Nesramnost! Mir! {{razprto|Mir}}! Pssst!« Hrupa ni hotelo biti konec. Tako ni šlo. »Kdo je proti? Tako bo bolje.« Dvignjenih rok je bilo precej, toda sešteli so jih le dvanajst. Kako to? »Prosim — niste več člani! Niste plačali članarine!« »Za vraga, saj ni bilo nikogar s polo k nam, da bi jo pobral!« »Je že tako, vsak naj se sam pobriga, kdaj ima plačati članarino.« Leben je bil rdeč kakor kuhan rak. Franc je klel, Vobachov Karli pa se je bridko smehljal. Vrag jih vzemi vse skupaj! Leben je govoril. Očital je odboru zahrbtnost, ugotovil nerodnosti pri sprejemanju novih članov, ki jih je imenoval »glasovalna živina«. To je vzbudilo ogorčen protest, Leben je še huje kričal in zahteval, da se skliče za prihodnji dan nov izredni občni zbor, h kateremu naj se povabijo vsi bivši in sedanji člani. Izglasovano — »ne«! Čitalnica se likvidira, premoženje dobi sokolsko društvo v Podgorici! »Živio Sokol!« »Živi o Orel!« so se drli drugi. A bili so sami olikani in boljši ljudje skupaj, zato se niso stepli in vsa borba se je omejila le na bolj ali manj glasne kritične opazke. Vstal je gospod profesor Našek, čudak in čemeren črnogled. Vsi so bili že kar naprej jezni. »Ali ta stara mora vseh odborovih sej, občnih zborov in javnih predavanj ni mogla ostati doma? Saj ni bil vabljen — pa je prišel in zdaj bo spet po svoji stari navadi prav peklensko drezal, drezal in pikal na vse strani.« Bolan je. Raka ima v grlu. Zato govori tako hreščeče in hripavo. »Doma bi ostal — zgaga!« Našek je še bolj ukrivil svoj sključeni hrbet, tako da je bilo videti redke sive lase na ploščatem temenu. Ko se je izkašljal, je dvignil svoj stari, razorani obraz. Oči so bile motne, brezbrižne. Visoko telo je razjedala bolezen, okrutna, neozdravljiva. Izpregovoril je. Hreščeče in hripavo. »Dragi čitalničarji! Da, čitalničarji po vaši volji le še nekaj minut. Prosim, naj vsak vsaj za teh nekaj minut izkuša opustiti svojo strankarsko zagrizenost in svojo osebno jezo name in naj izkuša — saj pravim, le izkuša — misliti za ped preko običajnega kroga. Saj vas res ne mislim nadlegovati s spomini na preteklost podgoriške čitalnice, ki sem jo pred dvajsetimi leti že rukal in pehal, da ni mogla dremati po mili volji. Poudarjam le eno. Bila je ustanovljena za {{razprto|vse}} Slovence. To dejstvo naj vam daje misliti zdaj, ko jo razdirate! Z njo razdirate rahle vezi, ki so nas družile — liberalce in klerikalce. Čitalnica bi padla — vam vsaj se zdi, da mora pasti, ker baje ni le odveč, ampak ker baje celo ovira napredek naroda. Pa to je vse skupaj le za teh nekaj glav tam, ki same še ne morejo misliti. Čitalnica mora pasti — po vašem — zato, da postane razdor oficielen! Danes se ne moremo videti več, danes se črtimo — se moramo črtiti, če smo zvesti in značajni Sokoli ali Orli — bratski objem in hejslovanska ljubezen prevratne dobe so le mučni spomini! Oblast, gospoda, kajne, to je novo geslo? Ali boj za sokolsko državo ali na drugi strani boj za klerikalno Slovenijo, Bog obvaruj kaj drugega! Le kadar gre za skupni profit kakega velikega podjetja — o, takrat pač kompromis! A čitalnica, kjer bi se lahko sestajali vsi Slovenci, si podali roke in še katero zapeli, ta mora proč! Živel razdor! Živel boj, živele nesramne osebne praske in živela korita, ki jih bo prav gotovo več, čim več bo cepitev! Gospoda, da! Boj za sporazum, kadar gre služiti domovini, je težak! Živio-kričanje je premalo, zmerjanje odpade — treba je presneto trdne, dobre volje, marljivosti in iznajdljivosti. Govoriti je premalo, še misliti je premalo, dobrikanje in hvalisanje tudi odpade — beseda 'delati' je zelo lepa, a v resnici je trda, zelo trda, — še trša pa je beseda 'služiti'. In to so še vedno le — besede, kaj šele njih uresničeni pomen! In čitalnica je bila pač najskromnejši poizkus, ki bi ga smela terjati domovina. Poizkusite, gospoda, poizkusite še enkrat, saj ste ob prevratu vedno nosili na ustih Gregorčičevo geslo: 'Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!'. Bog vas živi vse skupaj — oh da, oprostite gospodje od Sokola, ta pozdrav je za vaša ušesa morda celo žalitev! In jaz ne mislim nikogar žaliti in Gregorčič tega najbrže tudi ni mislil, ampak vas je prav lepo in ljubeznivo pozdravil s skromno prošnjo med vrsticami, ki je dandanes nihče več razumeti noče ali ne more. Poizkusite, kajti sicer ... Saj poznate tisti pregovor o tretjem, ki se smeje, če se prepirata dva. Posvaril sem vas — zdaj pa kakor vam je ljubo.« Našek je sedel. Zapičil je svoj pogled nekam v strop, kakor da noče videti učinka svojih besed. A ta učinek ni mogel biti bog veka j; kajti med prezirljivim smehljanjem, zmigavanjem ramen, kričanjem in krepkimi, visoko donečimi besedami je bila čitalnica pol ure pozneje črtana iz zaznamka podgoriških javnih društev. »Requiescat in pace!« je dejal stari Našek, vzel klobuk in šel. Ukrivljena je bila njegova hrbtenica in koraki so drseli po tlaku. Bilo je temno in Našek se je spotaknil. Saj res — palico je bil pozabil v čitalnici. Ne bo se vrnil tja — jutri bo poslal deklo ponjo. Ne bo se vrnil tja — nikdar več. {{prelom strani}} Tam notri so se prepirali in toliko da se niso stepli. Potem so šele odhajali, drug za drugim, nekateri v skupinah. Bende je bil ogorčen, dr. Žnidar je bil še bolj ogorčen, Leben je bil divji in gospod Schieber je bil še bolj divji, ker je bil na koncu vseh koncev prištorkljal v sobo pijani delavec Jože in se tam izkričal, češ: »Gospod Schieber me bo jutri vrgel iz službe, ker nocoj nisem prišel glasovat. Jaz pa imam že drugo službo, in gospod Schieber me lahko ...« Spravili so ga iz sobe in zunaj so se baje celo tepli. Potem ga je odvlekel policaj Edinec. Vse je bilo ogorčeno. Vsak je bil »sveto« jezenl Vsi so odšli in zadnji so celo pozabili utrniti luč. Soba je bila vsa zadimljena, na tleh so ležali stoli družno z ogorki vžigalic in čiki. Na mizah so stali prazni litri in ob njih kozarci z ostanki. Tam v kotu pa je slonela pozabljena Naškova palica. In to je bilo žalostno. »Ha!« je dejal Žnidar svojim pristašem. »Tile sokoski smrkavci, zdaj so se polakomnili čitalničnega premoženja. Naj ga imajo! Mi pa ostanemo, kakor smo bili, in videli bomo, kdo bo imel zadnjo besedo!« »Zmagali smo! « je dejal Bende pri Marnu. »Zdaj pa v boj! Zdaj bo videla ta klerikalna golazen, kaj se pravi biti 'Sokol'!« <center><b>*</b></center> Isto noč je Karli čepel na podstrešju. Ob svitu stare hlevske laterne je brskal po knjigah in papirjih. Našel jih je bil v stari skrinji, iz katere si je hotel vzeti svoj kovčeg. Nikdar jih ni iskal. Saj tudi ni vedel zanje, in oni dan, ko je skril kovčeg v skrinjo, se mu je preveč mudilo, da bi se mogel zmeniti zanje. To so bile šolske knjige njegovega brata Egona, ki se je bil med vojno ustrelil v Leobnu. Njemu je bilo tedaj dvanajst let. Brat Egon je bil pesnik in se je ustrelil baje zaradi neke ljubezni. Ustrelil — samo pomislite — ustrelil se je bil. Sam si je bil vzel življenje — tako — od danes na jutri. Ob tri četrt na šest je še živel, se gibal, gledal, ob šestih je bil — mrtev. Zaradi ljubezni! Tu se odpira Karliju nekaj velikega, nerazumljivega, nepojmljivega, kar je viselo nad njim prva leta po bratovi smrti kakor črn strah. Sedaj je le še iskal, krčevita iskal sled, po kateri bi našel pravo pot do bratovega zadnjega izdihljaja. Tetka ni hotela nič povedati. Ona je že vedela. Po nekih listih so bile natisnjene njegove pesmi. Toda Karli, ki jih je nekdaj čital, ni mogel verjeti tistim besedam. Tu so samo šolske knjige, počečkane in cunjaste, saj sta jih imela tudi Franči in Leo, bodoča gospodarja Vobachove baharije. Naj jima bo! Karliju je dovolj vsega. Njega ne bodo videli več. »Brat Egon — daj mi vsaj eno znamenje, kako je bilo s teboj! Gotovo so tudi tebe tako sekirali. Brat Egon, saj me nisi imel rad, pravo figo si se zmenil zame, smrkavec je bila tebi edina beseda zame. Šel si mimo mene, preko mene — nič toplega ni bilo med nama. Niti med nama, niti med menoj in onima dvema, niti med onima dvema in teboj. Mi nismo bratje. Mi se nimamo radi, in jaz tudi tebe nisem imel rad, ker me nisi maral, ker se nisi zmenil zame in ker si mi bil tuj. Žalil si me kakor vsi naši. A danes pojdem iz očetove hiše, brez slovesa in brez dobre misli. Za vedno pojdem, Egon, poslovil sem se samo od tebe. Še od tetke ne, od ljube tete ...« V očeh se mu je zasvetila mokrota. Jokal je nad veliko krivico, ki se mu godi. Doma, eh, tu doma so sploh sami okrutni — osli. Vedno mu očitajo, da ni za nič. Očitajo — očitajo! Mama se jezi in tarna, oče ga sploh sovraži, brata ga ne pogledata in nikdar ne vzameta s seboj na zabave. In drugi? Zabavljal je jav-no na Sokola in zaradi »bratstva« — oni dan pa so ga odpodili ... Vsi mislijo le slabo o njem. Ali ga ni tudi Anamarija, njegova najbolj stalna »ljubezen«, nekako tuje pogledala, da je zardel. Da — ona je zavedna Sokolica. Zaveden! Zaveden! Pa bodi, če moreš! Če so pa drugi taki! On gotovo ni kriv! On prav gotovo ne! Oh, kako rad bi bil on zaveden Sokol, odločen in delaven, in Orjunaš s kapo, navdušen in zanesljiv, ako bi ravnali z njim vsaj tako, kakor z onim gospodom Ničeso, ki je bil prišel nedavno iz Ljubljane semkaj in se sedaj tu ščeperi. Saj govore o vsaki priložnosti toliko o lepih idejah. Ideje so že lepe, a kako se njih podgoriški zastopniki po njih ravnajo? »Gospod Ničesa se sme ščeperiti vpričo njih, jaz pa naj bi bil pasje ponižen kuže. Podrepnik! Brez svoje besede. Jaz pa hočem imeti pravico do svoje besede. Hočem! Saj me je bilo res malo sram, da sem šel s Francem na klerikalno veselico in tam zabavljal na njihovo 'bratstvo'. Takoj so me zapekle lastne besede, brž ko so bile izgovorjene. A pekle so me tudi poprej, tako dolgo, dokler jih nisem izbleknil. Morda naj bi bil sam zase zadovoljen s Francevim prijateljstvom in naj bi nič ne sili med one. Silil, sili! — saj ne morem živeti kar tako v božji dan, miren in sam zase, jaz moram siliti, prav siliti med mnoge različne ljudi. Franci in Leo imata denar, povsod se podita okrog. In celo tisti, ki ju ne morejo videti, ju pozdravljajo in upoštevajo. Jaz pa nimam nič — ne denarja, ne človeka. Prijatelj Franc, to je še premalo, in dekleta? Do tistih, ki bi njega hotele imeti za fanta, mu ni, take, kakršno bi si on želel, pa ni, take, da bi ob njej ne mogel pomisliti na nobeno drugo. Anamarija — zbogom! Kar vzemi svojega doktorja! Bodi srečna! Jaz pa grem med vragove! Egon se je ustrelil! Jaz pa naj bi se obesil, da bi naši lahko jokali in žalovali kakor za njim in da bi bilo tistim, ki me sedaj prezirajo, nerodno in žal. Jaz pa bi bil mrtev. Čisto mrtev! Zanimalo bi me, kdo bi se jokal ob mojem pogrebu.« Za zdaj je jokal sam, ker je bilo vse tako bridko in ker ni bilo nikjer niti razumevanja niti usmiljenja. Na moč se je smilil sebi, pa se tega ni prav zavedal. {{prelom strani}} Še pred peto jutrnjo uro je bil na državni cesti s težkim kovčegom v roki na potu proti malo bolj oddaljeni železniški postaji. Tudi jokal je, potem preklinjal, delal načrte in grozil v ponosnih, maščevalnih sanjah o svoji vrnitvi. Takrat bo tudi vrnil očetu ukradeni tisočak! Sicer kradeta Franci in Leo kar na debelo! A on — on mu ga vrže na mizo, tedaj, ko se vrne kot gospod doktor! Na cilju je bilo še pol ure časa do vlaka. Časa dovolj za vse uporne, maščevalne, hudobne, cmerave, spokorne, otožne in solnčne misli. Vlak je zapiskal. »Zbogom, Egon brat! Zbogom, Anamarija! Zbogom, Franc, in tudi ti. Lojze Leben! Vi vsi, ki ostanete tam pod hribom! Zbogom tudi vi, grdi starši! Jaz grem v Beograd! V Beograd! Na pot! Na veliko, dolgo pot! Podgorica piši me v uh!« Šele ko se je na ovinku še enkrat ozrl, se je spomnil nanjo. »Tetka Malči, dobra, ljuba — odpusti!« <center><b>*</b></center> Odzvonilo je odmoru ob desetih. V razredih je bil šunder splahnel v brnenje. Učitelji so odhajali iz konferenčne sobe, in kmalu nato je zavladala na hladnem hodniku tišina, ki jo je motila le rahla enakomerna molitev. V četrtem razredu so imeli verouk. Srečala sta se na hodniku, ona je prihajala iz mesta, on pa je šel s svojim katalogom pod pazduho v prvo nadstropje. Po stari navadi se je izkušal delati popolnoma ravnodušnega in je pozdravljal kolikor mogoče malomarno. Pa je le opazil, da mu je prav živahno odkimala. Od strani je videl široko obrobljene, ostre leče njenih naočnikov. Dve leti! O ne — dve leti in pol že traja ta — fiksna ideja, kakor mu je tako lepo tolažilno odpisala nekdaj. »Danes pa imam novico za vas, Lojze!« Prestrašil se je. Veselo prestrašil. Kaj? Kako? Novico? »Novico imate? Zame, gospodična Dolinarjeva?« je vprašal. Stopala sta trdo drug tik drugega po stopnicah navzgor. Nenadoma se je spomnil. Ah — morda so me že premestili. Zvedela je pri nadzorniku in zato je tako vesela. Mora pač biti dobra z menoj še teh nekaj dni! Kajne? Saj je tako? No, bo pa vsaj mir, saj je vseeno. »Ali niste nič radovedni?« Skomignil je z rameni »Vobachov Karli je ušel. Dva dni ga že pogrešajo.« »Karli?« se je zasmejal. Ah, ti ljuba moja duša, kaj ti je danes? Ali se ti morda zdi, da se ti odmikam? Ali pa se ti zdi, da je moje ljubezni konec in da je zdaj že čas za tvoje obljubljeno prijateljstvo? Ali pa? Kaj? Ah, da Karli je pobegnil! Mračno je dejal: »Fant ima prav! Tudi jaz bi pobegnil! Zadnje ostanke svoje korajže bi zbral in pobegnil! Kam pa je ušel?« »Saj ne vedo! Pravijo, da se bo vrnil. In jaz mislim isto. Karli se mi ne zdi taka skala v morju. Kaj? Ali hočeš res pred menoj pobegniti, dragi dečko? Ljubiš me! Kako čudno je to. Tako čudno, da jaz tega dve leti nisem mogla niti hotela verjeti, dragi dečko!« »Fels im Meere?« je mrmral Lojze Leben. »Ali hoče mar spet mene zbadati? Tu je že ta neumni razred. Fizika — akustika! Morda se bo Karli vrnil — jaz bi se najbrže ne!« Prav trdo je treba govoriti, morda vsaj sčasoma zaleže! Ali pa tudi ne — saj je že vse preizkusil na tej ženi, na tej železni ženi. »Vi Karli ja ne marate? Jaz pa ga imam zelo rad! Klanjam se!« »Rajši kakor mene?« je dahnila polglasno. Ustne so se smejale, oči pa, zastrte z debelim steklom, so vpraševale, vpraševale za nebeško blagovest svojega srca. Zgrabil jo je za zapestje. Kaj? Kako? Igrati se ne smeš z menoj, draga moja! Tega pa ne smeš začenjati! Tega ne! »Odpusti!« Ne glej me tako divje! Saj jaz ti nič nečem! Saj te nečem vzeti tvoji ženi. Hvala ti za vso tvojo ljubezen — tako dobro mi je ob njej. Izpustil je njeno roko, se obrnil in odprl vrata. Slišal je še, ko je rekla, stopivši v ravnateljevo pisarno: »Dober dan, gospod ...« »Odpusti! …« Še »dragi« bi bila morala reči! Bi bila morala ... Na tleh so vsi možati sklepi, ti so bili res — možati! In žena? Francka? Ali bo vendarle pogodila? Oh, ona sluti — pri vsej svoji omejenosti ni tako slepa. To je menda vsem ženam skupna last, da zaslutijo nevarnost, da prav natanko začutijo, ako se zatekajo njegove misli, ki že davno niso več njegove, k drugi. Ali ni Francka brhkejša in mnogo zalša od Berte? Berta sploh ni zala! Berta je le ljubljena, edino od njega ljubljena žena … Ko je šla domov, je premišljala, ali naj mu spet piše. Kaj naj mu piše? To, kar mu je že tisočkrat napisala? Da je najbolje, da se ločita za vedno. Saj je vendar že prosil za premeščenje. Ali naj prosi še ona? Saj mora vendar vedeti, da ne more biti nič iz tega, da je to vendar blazno. Tudi to mu je že vse pisala. Saj ji je sam že trdno obetal. Ah, obeti in {{razprto|trdni}} sklepi! Kaj pa pričakuje? Saj ni gorkote v njej! Ni je! To je še vse premalo. Premalo? <center><b>*</b></center> Leopold Krančan je imel vinsko pivnico v Rauberski ulici. Ta pivnica je bila precej umazana, a prav živahna beznica, kjer so se ob vinu in smrdljivem žganju shajali razni ljudje. Mešetarji, ki so prežali na poslovne dobičke, prekupci bukovih drv in drobnice, barantači z napol crknjenimi konji, prodajalci in kupci, večinoma kmetje, bolj ali manj zapiti, ki so rajši hodili semkaj kakor v gostilno, ker je bilo vino cenejše in Polda Krančan vljudnejši in bolj domač od običajnih natakaric, ki znajo biti domače le z boljšimi gosti. Polda Krančan je bil, mimogrede povedano, tudi velik falot in zakotni pisar. Svojo tretjo ženo je spravil srečno v grob, zdaj se je že bahal, da mu gledajo spet tisočaki skozi okno v bajto, to se pravi, da se mu ponuja petična nevesta. Mladi Jože Hovnik je stal ob vratih in se jezil. On se že ne dotakne pijače v tem umazanem brlogu, iz teh nemarnih kozarcev, v družbi teh barab in klatežev. A tam ob točilnici je slonel njegov oča, pijan kakor mavra. Dva dni ga že ni bilo domov in nocoj ga je prišel Jože sem iskat in res ga je tu dobil pri barantiji. Bog ve, kod je prenočeval. Doma pa kovačnica, njive in gospodarstvo. Mati se križa in joče, Jože pa podkava konje, vozove in kolesa pa še v hlevu in na njivi mora pomagati. Stari pa — hej, le da je kakšen dinar za žganje! Denar za davke je treba skrivaj izprositi od strank. Kako nerodno je Jožetu, kar sram ga je, kamor se prikaže. {{prelom strani}} »Banka vam posodi, Hovnik! Posodi, kolikor boste hoteli! Kaj bi ta stari Šribar v hranilnici! Ta ni za kupčijo! A banka je prav zaradi kupčije tu, ta vam posodi na menico ali pa na posestvo. Sicer bi pa vi kaj lahko dobili poroke!« Tako je prigovarjal »Šmirkorl«, znan mešetar zelo zavaljene in špehaste zunanjosti. »Vrag naj vam posodi!« je vzrojil Jože in obenem naglo odskočil od vrat, skozi katera je pravkar vstopal krivogledi Franc od sv. Lenarta. »Kaj pa je, možje? Kaj pa se mladi kovaček tako dere in cepi?« je vprašal krivogled. »Molči! Tebi to nič mar!« je bevsnil Jože. »Jožek. Jožek, le tiho bodi! Ti se še nimaš vtikati v besede, dokler imajo še oče svojo glavo pri hiši!« je modro poučeval krčmar Polda Krančan. »Tako je, tiho bodi, smrkavec! Kajpak!« se je oglasil stari Hovnik. Jaz sem še gospodar! Kajpak!« »Pojdite domov, oče!« je prosil sin trdo. Ali ne pojdeš domov, zgaga ti očetovska! Ti si gospodar za svoje poželjivo grlo, gospodar svojih zapravljenih dni in naše majave revščine. Kuratorja ti je treba, sicer bomo berači. Misel, tolikokrat ukročena, se je razrasla v gorkem gnevu in Jože se je že videl na sodniji pred gospodom svetnikom, ki bo poslušal njegove prošnje za ohranitev doma. Nehote je spet posluhnil. Polda je govoril: ... seveda! Pipuš te bo vesel! Kajne, Pipuš? Prodano bo itak. In bolje je, če kupi domač človek, ki ga ne bo gonil od hiše. Za najemnika ostane tam in dobro vam bo obdelal zemljo, saj jo pozna. Vam bo pa tudi prav, da ne bo treba oddajati tujcu, ko sami ne zmorete obojega s svojim opraviti. Od rok vam pa tudi ni tako, da bi ne mogli pogledat tja, kadar bi se vam zahotelo! Vam pa banka prav gotovo zaupa!« Kmet Pipuš, tisti, ki mu je grozil polom, je stal ravnodušen poleg »Šmirkorla« in kimal, a tako, kakor da gre za nekaj povsem tujega. Krivogledi Franc je butal svojega soseda, mešetarja Naca, češ: »Prigovarjaj!« Drugi so srkali žganje Hovniku na zdravje in pritrjevali Poldi. Kaj naj bi tudi govorili drugače? Živeti moramo vsi, in oni žive pač od mešetarskega posla. Pipuš bo sicer ob posestvo, a tudi on in njegova družina bo že kako živela. Tudi Hovnik si bo nakopal pravega vraga na glavo, ki se ga bo le težko rešil ali pa sploh ne. Nekam se bo že obrnilo, kam — to prav gotovo ni njihova skrb. Živeti moramo vsi! Kako, to je vsakega poedinca lastna briga. Vsak glej zase! Zdaj je »Šmirkorl« zastavil vplivno moč svoje besede: »Če vam je pa nerodno, da bi od Pipuša kupili na lastno ime, bo pa Polda na svoje ime vzel, namreč le denar iz banke, in kupil za vas. Vi boste samo podpisali za poroka, grunt bo vaš in se tudi kar od Poldovega na vaše ime prepiše.« »Ha — a, kako zdaj misliš? Na, na, jaz se ne dam opetnajstiti, jaz že ne! Na — na! Na — na!« se je branil stari Hovnik. Toliko različnega govorjenja mu je bilo koj sumljivo in vse skrbno Krančanovo prigovarjanje je splahnelo in še s Korlovimi besedami stopnjevalo zmedo njegovih omeglenih možganov. Ker zdaj ni mogel več razumeti, kaj hočejo prav za prav od njega, je sklepal, da nameravajo njega, ki se je zdel sam sebi vsaj desetkrat modrejši od vseh skupaj, oplahtati. »He, ne boste me, o, ne!« »Oče, pojdiva domov!« se je oglasil Jože. Bil je vesel, da ni poprej planil na k orla. Menda jim stari ne bo izlepa več nasedel ... Ko ga je vlekel po klancu navzgor proti domu, se ni mogel iznebiti pregrešnega premišljanja, ali bi mu dobri Bog zelo zameril misel, da bi bilo bolje, ako bi očeta ne bilo več med živimi ... Bog, če je takšno mišljenje greh, vzemi mene — če pa ni, Te prosim, ukreni tako, da bo bolje zame, za nas in zanj — saj mu ne želim smrti, o Bog nas varuj in nam v greh ne jemlji — saj nas vidiš in veš za nas, ukreni torej tako, da bo prav — o usmili se nas, Oče! »Kaj se vtikaš v moje reči, teslo zarobljeno!« Tako in še lepše je zmerjal Polda »Šmirkorla«. Sprla sta se. »Šmirkorl« je šel in zabil vrata za seboj, ker ni imel tu mnogo besede. Krančan mu je bil tudi upnik. Ostali so gledali za njim, rekli niso nič — kaj bi govorili! Govoriti je treba zase, in sedaj je čas za to. »Ali daš za frakelj?« je vprašal Pipuš navidezno malomarno. »Ne morem!« se je branil Polda in z velikim zamahom prekrižal roke na prsih. Pipuš je nekaj časa gledal po drugih, potem je še nekaj zamrmral in šel. Morda domov — morda drugam. Drugi so ostali. Nove kupčije se obetajo. Krančan je sicer falot, a dandanes je treba pač paziti. Poštenih ljudi in poštenih kupčij ni na izbiro. Poštenje se je že davno obesilo. Kdo mu je spletel vrv? Mi že ne! Mi hočemo le živeti! <center><b>*</b></center> Doktor Bende je za trenotek posluhnil ob vratih svoje pisarne. Potem je pritisnil na kljuko in vstopil. »Ali so šli?« je vprašal strogo. Solicitator Babšek je pokimal. Napravil je bil pogodbo po naročilu gospoda šefa, ki se je potem kar na lepem izmuznil. Mudilo se mu je na sodnijo. Na sodnijo! Lep izgovor, najlepši izgovor! Seveda — stari Hovnik je bil pijan in Pipuševa žena se je jokala in rotila, sploh pa — vsa stvar ni čisto tako ... Takih klientov kakor Krančana, Karla Skoka, debelega Jovana Glušiča in mešetarja Ignaca Pokršniku se je treba bolj bati ko veseliti ... Da, ko bi prav take zadeve ne prinašale najzanesljivejših »metuljčkov« in »jurjev«! Ivan Babšek je bil že utrujen odvetniški pisar. Mladi pomožni pisarček Mirko je še plaho lovil njegov pogled s svojimi velikimi, temnimi očmi, kadar je bilo treba lagati. Vsemu se bo sčasoma privadil. Skrivaj se bo morda hotel repenčiti, češ: »Jaz sem sicer reven, a pošteno si hočem služiti svoj kruh!« Pijan bo morda zbadal in zabavljal, a drugo jutro bo plaho in ponižno krivil svoj mladi hrbet, molčal ali pa celo hvalil, kakor se spodobi vsem, ki jedo — gospodarjev kruh. {{prelom strani}} »Gospod šef, komu pa naj zaračunim stroške?« je vprašal Babšek uradno. Odvetnik se je zdrznil. Zagledal se je bil na cesto, kjer je stala gruča ljudi pred Vobachovo gostilno. »Šmirkorl«, Jovan, škilavi Franc in Nac. Tudi Krančan, pražnje opravljen, je menda ošteval Pipuša, žena ju je vsa objokana poslušala, in stari pijani Hovnik se je prezibaval sem in tja. »Hovniku seveda!« Obrnil se je. »Krančan? Saj veste, kako je s tem patronom! Ampak oni bo še najbolj zanesljiv. Saj je tudi podpisal, kajne?« »Seveda, gospod šef!« Odvetnik je spet stopil k oknu. V gostilno gredo. Danes pa kar k Vobachu! Pipuš se še nekaj obotavlja, žena vpije vanj. Zdaj se dedec obrne in gre za drugimi k Vobachu. Žena je ostala sama na cesti. Sloka, grda in objokana— kakor kakšna stara pozabljena marela! Menda bo sama odšla domov. Domov? Vzdihnil je, skomignil z ramenom in se obrnil od okna. Kaj more navsezadnje on za to! Poiskal si jo cigareto iz doze in se med prižiganjem za trenotek zagledal v solicitatorjevo plešasto teme, iz katerega je štrlelo nekaj bornih kocin, potem se je usedel in potegnil k sebi izvirni sestavek podpisane kupne pogodbe Pipuš-Krančan. Dobro jo je napravil Babšek. Vse v najlepšem redu! Treba se bo pogovoriti še z Vilkom. Tudi ta je lahko vesel. »Mirko, stopite dol v banko in izročite gospodu ravnatelju moj pozdrav pa mu recite, da bi mi bilo zelo prijetno, ko bi mogel on sam priti še danes k meni na kratek, a važen pogovor.« Mladi Mirko se je priklonil, stresel bujno grivo in šel. Bil je še zelo mlad. Bančni ravnatelj je popoldne prišel, to se pravi, da je prisopihal mogočen in važen, celo nekako razburjen. Nad tolstim licem, ki je še bolj poudarjalo obilnost telesa, so se zvijali od čela preko temena do tilnika drobni lični kodri. Govoril je hitro in imel vedno mnogo povedati; kajti poleg poslovnih skrbi se je zanimal za vsako, tudi najmanjšo podgoriško dogodivščino. Vilko Verderber ali »der Herr Bankdirektor« je bil ustanovitelj podgoriške »elite«, ki so jo nekateri zavistneži klicali za »frakarijo«. Danes sta bila oba zadovoljna. Zadeva Pipuš je krenila na boljše. »Ej, bo že, bo že ... Poslovanje narašča, denarja sicer ni več toliko, kakor v prvih poprevratnih dneh, Gobezdar, baje tudi že Gobec, se vknjižujeta na kmečka posestva za lepe vsote, obrestna mera iztoženih dolgov niha med 24% do 28 % — no, pa bo že, bo že ...« »Kaj pa je sicer se novega?« »Oh, novega dovolj. Smrkavci so kljuke namazali, kljuke vseh hišnih vrat. pri tebi niso, doktore? O, pri meni pač in povsod drugje, s kolomazom, pomisli! Storili so to baje 'frakariji' — to smo mi — na jezo in kljubovanje. Ne — Vobachovega pa ni bilo med njimi, ta je baje že prejšnji teden pobegnil. Politika! Da, moje mnenje je to, da naš Pribac nikdar ne dela premalo, farji so na umiku, to je enkrat ena! Toda čemu nam Pivko ne nosi boljših vesti iz Beograda? Radiča pa naj vrag pocitra, tega komedijantarja hrovaškega ... Naši socialisti ne bodo hudiču izdrli repa, nič se ne bojte, komunisti pa še manj! Pri zadnjih državnozborskih volitvah, saj se še spominjaš, doktore, so imeli eno samo kroglico v svoji skrinji! Le to je preneumno, da ga je naša Orjuna tako pokidala — to so se nam smejali klerikalci, te mrhe črne! A Podgorica je napredna, strogo napredna, kaj bo Žnidar s tisto svojo peščico? ... Mi smo gospodarij položaja!« Pol ure pred peto popoldne je prišla še gospa Bendetova. Šla je naravnost v moževo konferenčno sobico — to je znak, da je prišla spet po denar. »Čemu?« »Oh, Gobezdarjeva ima že davno kožuhovinasto jopo — seal — Gobčeva jo tudi dobi, celo Pahernikova, apotekarjeva, in tista skopuška Žnidarjeva, ki je grda in stara, imata nov plašč, ves iz astrahana, iz pravega astrahana, prosim, da o Schieberjevi sploh ne govorim. Kaj pa imam jaz? Same imitacije — sehabige Imitationen, bitt schon ... ja!« »Koliko?« »Najmanj pet tisoč dinarjev moram imeti!« »Za božjo voljo! Pet 'jurjev' je težko zaslužiti!« »Ah kaj,! Vedno je polno ljudi v pisarni, in ti sam tožiš, koliko dela imaš. Drugi pa pravijo, da imaš najboljšo klientelo. Pa niti avta nimamo!« Doktor Bende je grdo pogledal krog ogla. Vrata so sicer zaprta, a kaj ko bi Mirko slišal! Pridušeno je siknil: »Za zdaj imamo vilo, krasno urejeno, in troje otrok v šolah. Popravila, gostije, otroci — to stane, draga moja. Prosim te, uvidi vsaj to!« Gospa je ujela soprogov srepi pogled. Strupeno je odvrnila: »Kaj? Tudi Gobezdar ima vilo, povrhu pa še lepo hišo, sina na Dunaju in hčer v Ljubljani, a kljub temu dobe še nov avto, krasen Chevrolet, ker se gospa Mila kratkomalo neče več kazati v starem Renaultu, pravi, da je stara koreta za na gnoj, a mi...? Ha!« Kaj bi odgovarjal na taka očitanja? Čemu bi se spet prepiral? Saj nobena beseda ne zaleže! Presnete babnice! Odprl je predal in vzel čekovno knjižico. In medtem ko je pisal, mu je gospa Rozi gostobesedno pravila, da imajo Schieberjevi krasen nov Wanderer! »Limuzino, pomisli, stari Fiat pa bodo podarili Verderberju. Mar ti Vilko še ni nič povedal?« »Ne! Meni ni nič pravil!« je odvrnil trdo in vprašal, ne da bi ji pogledal v oči: »Ali naj pošljem Mirka po denar? Ali pojdeš sama?« »O ne, ne, hvala lepa, pojdem sama.« Potem še običajne prazne nežnosti v zahvalo, in šla je. Denar, denar, denar! V petih dneh je spet prvi v mesecu! Fej! In ta prekleta Lesna zadruga d. d. — vrag naj jo vzame! Doslej še ni izkazala besede vrednega profita. Vilko pa še prigovarja, da bi pristopil k Schieberju — Moric Schieber i brača, lesna nakupovalnica v Podgorici. Lesna trgovina — najboljša trgovina, a človek mora biti previden. Denar služiti je težko! Pa naj mu še kdo očita umazano klientelo — Krančane, »Šmirkorle« in take. »Žnidar jih takoj prevzame, sprejme jih z bratskim objemom, ker so dobri klienti. Faloti? Morda. A v moji pisarni se ne gode falotarije ...« Živeti pa moramo vsi ... Denar, avto, vila, žena, otroci — Lesna zadruga d. d., pisarna, in zdaj še Moric Schieber i brača. Kaj pa on sam, on, človek? »Oderuh!« je siknil mladi Mirko v uporni misli. »Sedaj sem mu natipkal tri strani šablone, običajen rubežni predlog. Dedec zasluži ob tem 1000 dinarjev — jaz pa imam za ves mesec 600 dinarjev plače.« {{prelom strani}} Naglo se je potuhnil, toda solicitatorjcv grdi pogled ni veljal njemu, ampak uri na steni, ki je kljub njegovemu obupno praznemu želodcu kazala šele deset minut pred peto. Uradne ure pa se vlečejo vsak dan do šestih. <center><b>*</b></center> Hajna, Branko, Franc in Mirko so stali tisti večer na mestnem trgu. Franc bo namreč moral te dni odriniti k vojakom. Karli je bil tudi odrinil — brez slovesa. »Da ta vrag nikomur ni zinil besede!« se je jezil Franc. »Vsaj meni bi bil lahko zaupal ...« Franc je bil razočaran. Klepetavi Karli, ki je nosil vse svoje životarjenje na dlani pred vsem svetom, se je mogel toliko brzdati, se tako zapreti vase celo pred svojimi najboljšim prijateljem? Ali je bil ta Karli še njegov? Franc si je hotel dopovedati, da ju ne veže prav nič več s tem človekom. Z ogorčenim zamahom ga je odrival od sebe, ker ga je bil ranil, ker ga je bil prevaril. Tak butec, tak bedak, taka baraba grda. Ali ga je res popolnoma pozabil, ta Karli? Hajna in Branko sta rezonirala nkaj o zapostavljeni mladini, Mirko se je dušal in govoril v Franca. »Boj frakariji! To bodi naše geslo!« A Rajko Flerin se {{redakcija|j|je}} spet izprehajal v mestnem parku z Gobezdarjevo Slavko. Imel je »šimi«-čevlje in glace-rokavice, in to je vzbujalo v njegovih bivših tovariših jezo, ki si je nadevala obliko hladnega prezira. <center><b>*</b></center> Počasi je prilezla luna izza Pohorja in osvetila šilasti cerkveni zvonik nad podgoriškimi strehami. Teta Malči ni mogla zaspati. Pod odejo je sključila betežno telo in pritiskala lice na hladno platno blazine. Sedaj se ni utegnila baviti z Anamarijo Kolenčevo in njeno izpremembo. Vso brigo ji je zajela misel na nečaka Karlija. Nesrečni Vobachi! V krvi jim je nesrečna sla, obup in beg pred samim seboj. Egon, najstarejši, in Karli, najmlajši. Egon mrtev, Karli kot potepuh in capin Bog ve kod. Že trikrat se je bila teta Malči oblekla in spet slekla v tem tednu. Kaj bi hodila gori k Vobachu! Kaj bi dejal on, njen brat, in kaj bi poslušala njo, svakinjo, ki svojih lastnih otrok ne moreta ljubiti. Morda se jočeta in kesata, kakor sta se za Egonom, a kaj je to, če si ne moreta pomagati. Leo in Franci sta zanju — a Egon in Karli, kako sta se mogla ta dva sploh zaroditi v tej familiji. Rod Vobachov je rod poštenih, trdnih meščanov — odkod ti uporniki? Ali pa? ... Kateri so potem pravi Vobachi. Ti ali oni? In jaz? <center><b>*</b></center> »No, no — hopsa ...« Vsa Korenova gostilniška soba se je zazibala okrog njega v strmih, pokončnih vijugah, nikakor se ni mogel oprijeti ob steno, roke so mu zdrknile kakor ohlapne cunje, in gospod Vlado Majhen je lopnil po tleh. »Vraga, ali ne prene-ne-sem več uši-ši-vih pet poličev? Jadrno se je pobiral, pekla ga je bolečina na temenu, s katerim je bil padajoč zadel ob steno. Koren ga je vzdigoval in ni razumel, kaj mrmra vinjeni gospod učitelj. Morda bi se še razjezil. »K vragu ti, Koren, in tvoje vino, tvoje noro vino, Bog zna, kaj si mi dal piti... Ah, pojdite k vragu vsi skupaj... In vi, gospod Koren, ki me še pobrati ne morete, ste velik osel, da veste. Jaz pa — o jaz pa imam svojo šolo in kup dolgov. Moj ljubi, dragi Janko, ti moj prijatelj, pa 'svatuješ' moje nekdanje dekle. Meni si kradel, mrha! Jaz pa sem pijan, in to je res grdo, da pijeml kakor krava in se valjam po tleh. Pa druge reči so še grše, stokrat grše — fuj! Pa le pojdite k vragu! On vas že čaka ... moj ljubi Jaka!« je izkušal še popevati. Težko ga je spravil mladi Koren po klancu navzdol. V mali domači sobici je javsnilo dekle in sklenilo roke, kakor bi hotelo moliti k Bogu: »Ajme — ah, ne, ne, Janko, to je greh — greh ...« Moški pa je odgovoril zelo obzirno in zelo, zelo ljubeznivo: »To ni greh, ljubica, to je ljubezen.« In roke, sklenjene poprej k molitvi, so se razklenile v objem. <center><b>*</b></center> Spali so ... Otroci so spali in služkinje in starci in vsi, ki so sami s seboj. Zadnji ponočjaki, kvartopirci in lumpi so bili že davno doma. Drugi morda niso še vsi spali, morda so premišljali, se vdajali in jemali, mora ljubili, morda sovražili, se morda borili in morda je nekdo nekje umiral ... Morda je Pipuševa žena krčila k Bogu svoje žuIjave roke v vroči, obupni prošnjim... Kaj je delal zdaj Lojze Leben? Najbrže je bil že davno odložil Marxov manifest in legel v zakonsko postelj. In Berta Dolinarjeva? Ali je bila vrgla knjigo o Foersterjevih vzgojnih naukih po tleh in s solzami jeze in sramu v očeh hrepenela za Lojzetom? Visoko nad Pohorjem je luna polzela preko neba in šiljasti podgoriški zvonik je vladajoče držal svojo dolgo senco na mestnih strehah. {{prelom strani}} ==V.== Starega Hovnika je zadela kap. Zjutraj so ga našli mrtvega na peči v izbi. Mati je težko zajokala, sin ni izpregovoril. Mrliča so počedili, oblekli in položili na mrtvaški oder. V kamro. Drugi dan je prišel od svetega Martina Miha Bolker, ki je bil od gosposke določen in zaprisežen za mrliškega oglednika v podgoriški okolici. In ta dedec je trdil, da stari še ni mrtev, češ da je še gorak in mehak. Zato je bilo treba zdravniškega pregleda, in še tisti popoldan je prišel gori uradni zdravnik dr. Janko Povoden. Stari Hovnik ni bil več niti gorak niti mehak, a v kamri je bilo vroče od velike krušne peči, ki so jo kurili v izbi. Čutil se je pač mrliški duh, najboljši dokaz smrti. »Ali boste pili mošt? V izbo bi stopili, jih prosim, gospod dohtar!« ga je poprosil Jože ob vratih. Pa pristavil: »Pa bi mi še hoteli povedati, koliko smo jim dolžni za mu j o in pot!« Mladi je bil videti umit in skrben človek. Janko je vstopil. V izbi je dišalo po svežem pšeničnem kruhu. Pet velikih kolače v se je hladilo na klopeh okrog peči. Za sedmino! Pri mizi sta sedela dva soseda, ki sta se umaknila v kot, ko sta zagledala prišleca. Janko si je prav zaželel požirek pijače. Kozarec, ki mu ga je bil prinesel Jože, je bil čist in okus sicer tako trpkega hruševca zelo rezen in svež. Tudi kos novopečenega kruha mu je slastno teknil. Dedca v kotu se nista zganila, dasi ju Jože ni pridrževal. Radovedno sta čakala, kaj bo. Janko je takoj opazil na polici knjige, Mohorjeve in še neke druge, »Umnega sadjarja« in »Čebelarja«, nad mizo pa »božji kot« s svetimi Duhom v golobji podobi iz papirja in pratiko zvezdogledov, pritrjeno z vrvco na steno. Jože ga je menda poznal. Prijazno sta se pomenila o vsem, kar je bilo treba, in Jože je še odšel iz sobe po denar. Menda ni bilo preveč pet kovačev, hiša je bila videti imovita. V sobi je bilo po Jožetovem odhodu vse tiho. Janko je popil še kozarec mošta, potem pa se je obrnil k onima dvema. Menda bi ga le rada ogovorila, pa se nista upala ali pa nista vedela začeti. A on je hotel biti prijazen. »Dober je ta mošt!« je dejal. »Hm,« je pritegnil sosed Matajec, »hm, dober je že. Rajnki ga je še pripravil, rad ga je pil.« »Preveč rad!« je potrdil drugi. »Jože bo imel težko življenje.« »Tako?« Janka sicer ni zanimalo, a hotel je biti vljuden s kmeti, z narodom. »Ali je zadolžen?« »Hm,« je zategnil Matajec, a sosed ga je dregnil pod mizo. Janko pa se je resno zagnal: »Ni čuda! Za kmeta je seveda danes ta dan težko. Prodajati mora poceni, kupovati drago. Davki, bremena, vse ga tišči, tu bi se morala zganiti država in pomagati!« Besede so kapljale v prazno. Janko je sami čutil, da ne najde njegovo prazno govorjenje odmeva, in bilo mu je nerodno. Kmeta sta molčala. Kaj bi jima pravil tak gospod! Sicer pa je bil rajnki Hovnik velik pijanček ... a kako je danes ta dan s kmeti, tega gospod le ne more vedeti. Jože je spremil doktorja čez travnik in doktor je hotel biti sočuten. »Ali vam je hudo za dobrimi očetom?« ga je vprašal. Ogorčenost se je zaiskrila v Jožetovem pogledu, a preden je še izpregovoril, je od strani poškilil na onega. A ta je bil resen župnik pri spovedi. Uporno je stisnil iz sebe: »Ne!« Doktor ga je začuden premeril, potem pa je mahnil neodločno predse. On že ve, zakaj. In Jože je zaupal. Kakor bi se hotel opravičevati. »Glejte, vse bi nam zapravil! Vem, da nam je naprtil neko vražjo sitnobo, a do sedaj še nisem mogel dognati, kaj. Večno je hodil okrog advokatov, se družil z ničvredneži in zapravljal in pil in čvekal. Najrajši je čvekal! Delal pa nič! Mati je že vsa bolna, mora toliko delati na stara leta, sam sem bil vedno v kovačiji, in Bog mi tega v greh ne štej, da nisem žalosten. Jaz pač ne morem biti žalosten, da je umrl, Bog mu daj nebesa, a mi smo se ga rešili. Čemu naj bi zdaj zavijal oči in se delal žalostnega. Jočejo naj se mati za njim — Bog ve, čemu!« Potem; sta se ob križu nad klancem poslovila. Doktor Povoden je šel po klancu navzdol in mislil na Jožeta. Jože je globoko veren človek, in ta, ki se ga je iznebil za vedno, je bil vendar njegov oče. Rešil se ga je. Saj njemu ni bil na poti. Saj mu zapoveduje božja zapoved, da mora spoštovati svojega roditelja. Dom je bil v nevarnosti. Oče ni spoštoval svetosti doma, z lahkim srcem ga je zabarantaval in spravil bi ga bil na kant, zato je bolje, da je odšel sam. Tako nekako je pač mislil Jože. Človek je minljiv, prej ali slej mora itak umreti — zemlja pa je večna in sveta za vse, ki jo zvesto ljubijo. Ali bi se hotel tudi on koga na tak lep način iznebiti? Sušca morda? Ta človek mu greni življenje, stoječ pred njim kakor gora, ki je ni mogoče omajati. Človek, ki mu ne prideš do živega, ki te v svoji oholi samozavesti lahko prezira. Kako rad bi se mu bil približal s svojimi priznanjem, morda celo s spoštovanjem, a on te kratkomalo odrine s prezirom, češ; Kaj je meni treba spoštovanja takih, kakršen si ti! In ti vendar čutiš, da ni vse tako, da se skriva pod tem težkim oklepom: človek, samo človek, reven in omahljiv kakor ti. A ti si onemogel, ne zmoreš sam take maskerade, še manj pa, da bi razkrinkal onega vsaj za minuto. Da! Njega bi se rad iznebil, ker bi se z njimi vred iznebil morda tudi sramotnega občutka lastne nedoraslosti. Morda pa si kdo želi isto za njegovo, Povodnovo osebo. Morda Vladko Majhen! Ta še ni prebolel svojega poraza, in njegove oči, če zastrme v Povodna, so sovražne in polne vročih groženj. {{prelom strani}} In Anamarija? Menda mu je pisala, onemu za slovo, a šele takrat, ko ni bilo več poti nazaj. Priznala sicer ni in skoraj bi se bila resno sporekla. Kako je trdna, ta mala, tako vdana Anamarija, ki že komaj čaka na poroko, da bo njegova in da bo — gospa doktorjeva. Menda je res zelo srečna. In on sam? Srečen? O, da! Zakaj pa ne! Kaj pa mu je sicer življenje še obetalo? Poprej je vedno mislil, da je zakon grob vsakega resnega poleta, sedaj pa misli drugače. Kot moški se bo umiril. Ženo bo imel in otroka, udoben domek in svoj poklic, ki se mu bo šele tedaj lahko ves izročil. Na vsak način bo gledal, da pride drugam, kjer mu ne bo zaviral Sušec volje do dela, kjer je bo lahko sam močno zasidral in rasel v mojstra, ne pa da bi moral kakor ponižen učenček in kimovec stati ob strani. Ljubezen? Ljubezen je velika uganka, ki je doslej še nihče ni rešil, dekle pa, ki te ni le razvnelo, ampak ki ti je kot ljubica žrtvovala svoje ponosno deklištvo in z njim več kakor pol svojega bitja in življenja, ti bo dom in zavetje. In on? Saj je tudi on zaradi nje pozabil vse druge, zaradi nje bo izgubil svojo samsko prostost. Take misli je predel Janko, in zdele so se mu popolnoma v redu. Saj si vendar ni imel ni očitati. Kaj bi tisto, da je imel on poprej svojo Slavico, ona pa Majhna. Slavica in Majhen sta bila pa preslaba, da bi mogla držati, kar je bilo navidezno njuno. Postala sta ovira, in ovire se nazadnje bolj ali manj težko odpravijo. Prišel je na cesto in pogledal na uro. Pet minut je še do štirih. Počakal bo Anamarijo pred meščansko šolo. To ga bo vesela! In sami je bil vesel, kakor darovalec, ki daruje zato, da se bo obdarovanec daru veselil in da mu bo znal biti za to hvaležen. Izprehajal se je na belemi pesku in gledal, kako se taja sneg na Pohorskih rebrih. <center><b>*</b></center> Čez nekaj dni je bila v Vobachovi veliki dvorani elitna maškerada. Dvorana je bila okrašena po Verderberjevem okusu, tla so bila lepo odrgnjena s stearinom. Pisani trakovi so zastirali luči, in za godbo, to je za podgoriški salonski orkester, je bil postavljen oder. Kapelnik Majhen bo dirigiral poskočne foxe, podrsavajoče, mehke valčke in zdihujoče poltene tange, ki bedo nekaterim silo po godu, marsikomu vzrok za jezo in zbadanja, nekomu pa morda celo v pohujšanje. Ura je poldeveta zvečer, dvorana se prične polniti in godba zaigra pozdravno koračnico. Zunaj na dvorišču pa je ob steno postavljena bolj široka ko visoka lestva, in na tej se prerivajo prežarji. Tu je vdova po orožniškem »vahtmajstru«, ki ima glavno besedo, napol dorasla dekleta revnih ljudi, ki hodijo po hišah streč, služkinje in še kakšno postarno babše, ki prezeba in prosjači, naj puste še njej, da malo poškili skozi nezastrto odprtino vrh visokega okna na našemljene ljudi tam notri, ki se tako veselo vrtijo in zabavajo. »V svojih mladih letih sem tudi jaz hodila na plese. Celo na maškeradi sem bila, in moj stari, s katerim sva si bila takrat še komaj mesec dni dobra, me je takoj spoznal. Rekel mi je, da na vsem plesu ni bilo niti ene, ki bi imela tako drobne noge kakor jaz, in zato me je takoj spoznal. Ha — pa jaz sem imela še vse drugačne kavalirje ... « »Celo šampanjca pijejo!« se je oglasila neka mlada šepava služkinja. »Ali ste že pili kdaj šampanjca, gospa Veverlova?« »Oh — kolikokrat že, saj to ni ni posebnega.« »Pustite me, da bom tudi jaz malo pogledala, jaz prav ni ne vidim!« je prosila starka. »Kaj pa ste tako radovedni!« jo je zavrnila revna šivilja. »Jaz pa moram videti, kako pristojajo obleke, ki smo jih napravili pri nas v ateljeju.« »Eh, vi pa vaš atelje, ki je navadna luknja!« se je razhudila Mica, ki je služila pri Repičkah. Pustite teto, naj tudi ona malo vidi. Teta, ali vidite?« »Vidim, vidim. Oh, Mica, kako lepo je, le glej, vaše gospe so tu notri. Tam ob steni sedijo in gledajo skozi nekakšne špegle na ketni. Pa židane obleke imajo ... « »No, teta, potem pa kar namesto mene glejte, jaz bom že jutri na vse zgodaj zvedela, kako je bilo! Naše ne izpustijo nobenega!« »Zdaj sem pa spet jaz na vrsti!« je strogo ukazala vdova vahtmajsterica. »Glejte, glejte, to je pa gotovo gospodična Kolenčeva, ki hodi z mladim doktorjem iz bolnice. Imenitno se je napravila!« »Jej,« je kriknila šivilja, »to se mora gospod Majhen jeziti. Ako bi bila jaz na njegovi stopnji, jaz jim zmešam vso muziko, potem pa naj plešejo, če morejo.« »Kaj pa misliš, Tončka, tega on ne sme napraviti. On dobi gotovo nekaj za to, da igra, in sploh, ko bi tudi ni ne dobil, ali misliš, da bi ta gospoda tu notri kaj takega mirno gledala? Kaj pa je on? Ubog učitelj, tam pa so še drugi, le glej, doktor Bende, Verderber in Gobezdarjeva gospa. Jaz jo poznam, katera je, ker si je dala pri nas napravii to obleko. Indijska »Rani« — to je že nekaj finega! Jaz sem jo pomerila. Izvrstno mi pristoji!« »Jej, jej, kaj pa je to spet? Cela gruča jih je prišla, aha to so pa kar cel cesarski dvor!« »Ah, kaj pa še! To so vendar 'šahovske figure'. Vi pa tudi ni ne veste! To so bile najlepše in najdražje obleke v celem 'Mode-žernalu'.« »Glejte, glejte, kakšni pajaceljni pa so to?« {{prelom strani}} »Vi, to pa jaz poznam, to so že v naših časih tudi imeli!« se je slovesno oglasila vdova po vahtmajstru s svojim trobentaškim glasom. »To je še zmeraj moderno! Ah, pri nas so bili to kavalirji, ki so nosili to nošo, 'pirote' se jim pravi. Ti tu doli so pa gotovo le kakšni Gobezdarjevi 'Iadelšupferji'.« »Ne, gospa, to ni res. To so gospodje bančni uradniki!« »Tako? Na, vi že veste. Slišite, poglejte, poglejte, kako teka gospod Verderber za onole Turkinjo.« »Ta bankdirektor se pa ščeperi. On in oni dolgi Ničesa imata tudi nekakšne židane kape, kaj pa se to rajta?« »To so indijske kape. In ta dva sta menda nocoj glavni osebi.« »Kaj pa je to? Postavljajo se v red.« »Pustite, da jaz pogledam! Vi, tetka, zdaj le počakajte doli, tega ne razumete! Aha! To je pa za kadriljo! Veste, to je tako po štiri in štiri skupaj. Mi smo rekli temu kontertanc.« »Aha, godba že igra. Prosim malo prostora!« »Jaz hočem tudi kaj videti!« »Pa bi šli v dvorano!« »Ho, ali mislite, da bi ne spadala tja, kaj?« »Mir, mir, ne bodite tako nesramni. Ne potiskajte!« »Lestva bo padla! Beži dol, kaj se pa tako rinete vi, teta!« Teta je ostala na tleh, vse drugo pa je tiščalo nosove ob šipo in vzklikalo in javkalo. Teta je bila pa že starejša, in nikogar ni bilo, da bi se je zdaj, ko bi tako rada videla, kaj se tam notri godi, malo usmilil. Godba je utihnila in po dvorani je završalo. Promenada. »Ah, to je že preneumno,« se je pritoževala dama v črni svileni halji, na katero so bile našite rudeče rožice, svojemu spremljevalcu. »Vsak osel me izprašuje, kaj predstavljam.« »To sem vas tudi jaz pravkar hotel vprašati?« je predrzno zarezgetal sodni adjunkt. »Ali gospod adjunkt, jaz sem vendar kraljica noči!« »Ti si najbrže kaka Gobčeva Rezka,« je zašepetal adjunkt in silil vanjo. To bo izvrstna zabava! »Parles-vous français, madame?« »O, saj vas poznam, vi ste gospod Cvetko Megla. Saj ne znate ni francosko, kaj se boste šemili!« To je bilo pa res nesramno! Cvetko Megla je vzkipel. Pa tako lepo se je bil oblekel v španskega granda. Izposojnina sama ga stane 200 dinarjev. Osorno je odgovoril: »Jaz pa vas, gospodična Ančka, ki ste za šiviljo pri Pratnekerici!« »Cepec neumni!« — »Avšica načičkana!« »Izginite, prosim, takšno vedenje tudi maskam ne pristoji.« »Prava reč!« Megla je odšel. Ah, to je morda gospa Gobčeva, ta nekoliko zalita Turkinja. Pri tej se bo dalo malo lepega napraviti! To je pa res Gobezdarjeva Slavica, je mislil Bende in povabil vitko Kolumbino, ki ni hotela izpregovoriti, k šatoru, kjer sta pila šampanjca. Potem ji je še nanosil pol naročja nageljnov ter kupoval slaščice in druge drobnarije. Plesala sta tudi kadriljo, in Bende ji je prav na skrivaj parkrat poljubil roko. »Ah, srček moj, čemu pa tako sopihaš?« je vprašal mladi Mirko debelo odalisko, ki jo je imel za Vobachovo prvo kuharico. Toaleta je bila sicer draga, a Rezka si to pa lahko privošči in ona je sploh zelo vneta za take pustolovščine. »Kraljica mojega srca,« je prisegal črni hajduk, »svoje srce ti darujem takoj zdaj, če hočeš!« »Mi pa smo morali v jedilnici peč podreti,« je kvasil maskirani fantek svoji lepi partnerici. »Tako se je kadila, zdaj bom moral pa kar v mrzli sobi spati. Ali bi me ne hotela greti ti, lepa maska.« »Bimbo neumni!« je bil oholi odgovor. Demaskiranje! Občinstvo na lestvi zunaj ob steni se je burno zagnalo. »Zdaj bomo videli, kdo je imel prav? Ali vidite, seveda — joj, kdo bi si bil mislil!« — »Jaz sem vedela za vse!« — »Glejte, glejte! Gospa Francka Lebnova, kako ji čestitajo!« ... Klepetanja, vzklikov in opravljanja ni hotelo biti ne kraja ne konca. Pa je prišel Vobachov prvi hlapec Grega in povabil najprej izlepa: »Zdaj ste se menda dovolj nazijale, pojdite domov, da spravim lestvo!« A ženkice so se delale, kakor da ga ne slišijo, in stara teta je celo iznova silila na lestvo. Grega ni mogel ostati vljuden. »Gengans abe, sie Frau Vahtmajster, und sie a, sunstan ber i die Later umstossen ...« To je šele zaleglo. Frau Vahtmajster, ki je bila tam na lestvi najmogočnejša, je lezla v svojo borno posteljo. Udje so premrli, oči ščeme od tolike svetlobe, v njeni kamri, ki je kuhinja in spalnica in obednica in salon obenem, pa je mraz in tesnoba. Tam pri Vobachu plešejo in se ljubijo, mladi so in brhki, kakor je bila mlada in brhka ona v svojih mladih letih. Zdaj pa je postala borna stara kaleštra, pravijo ji klepetulja in »mestne cajtenge«, in to je nesramno. Ko je bila še mlada, ah, tedaj so se trgali dedci zanjo ... tedaj! Kaj ji je neki bilo treba laziti tja gori in prezebati na tej neumni lestvi! One Repičke pa, ki niso ni mlajše in ni lepše od nje, pa se košatijo po dvorani okrog — te »mestne cajtenge«. Prmejdun! V nedeljo bo napravil Polda, ki ima gostilno tam v Rauberski ulici, »Hausball«, in tja pojde tudi ona. A ne za prežarja! Mico vzame s seboj in dala bo tudi za kakšen poliček. Zakaj bi ne bila tudi ona enkrat vesela! Ko bi je tako ne zeblo, bi zdaj vstala in si na to veselo nado pogrela požirek kave, a mrzlo je, mrzlo, in drva so draga ... Zavila se je še tesneje v odejo. In preden jo je zaneslo v temno meglovje spanja, je še priplaval od dale spomin, kako je bilo nekdaj, ko je plesala v široko nabranem krilu, z lasmi, zvitimi v velik lep klob sredi glave, in s svileno rožo v laseh s svojim rajnim vahtmajstrom ... to so bili časi, boljši, kakor so zdaj, in me se tudi nismo tako grdo nasmihale ko te dandanašnje napudrane frklje ... {{prelom strani}} Stara, redka kri se je segrevala in prišle so sanje, in če sanjaš lepo, leži utopljen nekje globoko pod zavestjo grdi včeraj, čemerni danes in negotovi, mračni jutri ... »Janko, pomisli, kakšne blamaže! Megla je dejal gospe Bendetovi 'avšica načičkana', sam Ničesa, nedosežni kavalir, je vlekel gospo Schieberjevo — zdaj se tam opravičuje, ali ga vidiš? In gospe Gobčevi je strašno nerodno, da je rekla sodnikovi Mari, ki je kot fantek maskirana, 'bimbo' pa se ne zaveda, da je sama žrtev potegavščine. Ali ni to zabavno, Janko?« Tako je bila zgovorna, tako razgibana in vesela ta njegova mala Anamarija, ki si je sama ukrojila in sešila svojo lepo obleko pri teti Malči. Tako srečna je bila! Vse te običajne bedarije mu je pripovedovala s takšno vnemo, s takšno važnostjo, kakor bi bili to njeni lastni najsolnčnejši doživljaji. Tako je bila dobra, in tudi on je hotel biti dober. »Kako je lepa ta tvoja obleka — pravo markizo iz dobe rokokoja imam za ljubico,« ji je dejal že zato, da jo razveseli. In res! Obrnila se je k njemu brez pomisleka, ali jo ljudje vidijo ali ne, ga objela vsega s svojimi modrimi, nekoliko kratkovidnimi očmi in vprašala, žareča od globoke radosti: »Ali res?« Niti najmanj ni dvomila v resničnost njegovih besed, le tega ni mogla verjeti, da bi bila ona res tako lepa, ko je toliko lepših v tej dvorani. In da ugaja njemu, ki mu je edinemu ugajati hotela, ki bi mu dala vse, vse, kar bi mogla dati iz sebe. Ves svet lahko vidi njeno ljubezen, njeno brezmejno vdanost njemu, ki je zanjo najlepši, najmodrejši in najpoštenejši, ki bo edini njen — mož. Smehljaje se je sklonil k njej, malo dobrohotno in hvaležno ljubeče, saj je bila tako dobra, in on jo je imel zelo, zelo rad. »Ali Janko, ne tako blizu! To pa le ne gre. Ljudje bi se nama smejali!« se je zavedela in mu stisnila roko. Ah, ta njen zlati, zlati Janko, in da bi ga zabavala, je čebljala o Gobezdarju, ki se je čutil silno užaljen, ker mu je na njegovo neprikrito neumno laskanje rekla nekaj gorkih, in o doktorju Bendetu, ki se zdaj na moč ogiblje Gobčeve prodajalke, kateri je prej tako dvoril in stopal pri kadrilji na noge. »In ali ga vidiš Rajka Flerinovega. kako hodi nališpan kakor pav s tisto Schieberčino sestro Darinko. Mrha grda, tako se dela gentlemanskega, pa je smrkavec po vsem mestu kazal Pavličina pisma, da so se ji smrkavci in drugi taki kalini smejali in brili norce, ker mu je pisala 'Solnčece moje'.« Poslušal jo je le napol. Ujel je pogled svojega bivšega prijatelja Majhna, ki je bil odšel iz dvorane. Ali bi mu j o prepustil, ako bi ...? Ne! Za nič na svetu! Oni še vedno žaluje za njo. Menda tudi popiva! Hudo je, to je že res, a kdo mu more pomagati, če se je prepozno zavedel, kaj je imel v rekah, s čim se je igračkal. Igračkanje z živimi ljudmi je nevarna igra. In ni vsaka igračka tako šibka, da bi se zlomila, saj je živa, saj lahko uide, in mnogo, mnogo naročij je odprtih ...! Trdno je stisnil njeno roko pod pazduho in jo vodil iz dvorane. Ni več hotel misliti, da se ne more več tako svobodno sukati tudi okrog drugih, kakor se je nekdaj, in da sam ni več tako priljubljen kavalir, odkar se ga je bila oklenila Anamarija. Ah, kaj! K vragu s takimi mislimi! Tudi on se oklepa nje, bolj kakor kogarkoli poprej. Tam: pri mizi so Lebnovi, Pahernikovi, mladi sodni adjunkt in drugi taki. Krenila sta k njimi. Lojzetu je bilo vseeno. Janko in njegova žena in še drugi so se bili pobratili, tam pri drugi mizi so se tudi nekaj poljubovali, zunaj v točilnici se jo nekdo razburjal, pelo, kričalo in kvantalo se je vsevprek. Ali se velja jeziti? Lebnu je bilo najljubše, če ga puste ljudje v miru. Berte seveda ni bilo tu. Kaj bi tudi ona tukaj! Ob njem bi lahko sedela. Seveda! Tam ob dolgi, najlepše okrašeni mizi so se šopirili — die oberen Zehntausend! Reve prismojene! Vsi drugi pa naokrog, kakor jim je drago. I, kaj pa mislite, da bo morda sodrga iz točilnice sedela za to mizo! Ali naj se družimo z vsakomur? Svoji k svojim! Saj imate prav, gospoda, elita mora biti, in hvala Bogu, da ste to vi, jaz Lojze Leben, vam to iz srca privoščim. Saj je bil le začetek nekoliko napet, ko ste bili še zelo visoki in dostojanstveni, zdaj pa, ko ste se že malo napili in naplesali, bo že bolje. Le nagnite ga še malo, da se boste laže pozabavali, poljubovali in tako naprej, saj se bomo mi tudi, in oni zunaj v gostilniški sobi menda še najbolj. Samo da se bomo dobro imeli, pa vam ne zamerimo vaše elitnosti, ki je ne moremo in ne mislimo nikdar doseči. To je res velika škoda za vse človeštvo, da se ne more oprijeti življenja po smernicah osmerih svetih blagrov iz evangelija, koliko lažje bi nam bilo življenje. Sicer pa — saj vam nočem ničesar očitati. Kdo pa sem tudi jaz, da bi bil kaj besede vreden? Jaz nisem niti godec, kakor Majhen, niti bodoči elitnik kakor Povoden, ki se danes sicer še ogorčeno brani vaše druščine, niti nisem plesalec in dober podrepnik kakor tisti gospod Ničesa, niti tak modrijan kakor ta vaš gospod Schieber, ki vas zdaj že kmalu lahko šteje z zaničljivim nasmehom — ve muhe na njegovih limanicah! Kaj sem torej jaz? Moja žena Francka je vsaj kanalja in uboga reva obenem, moja draga Berta pa je uboga reva in pametna ženska obenem. A jaz? Jaz pa sem le nor klicaj, ki ga je postavil neslan burkež za vprašalni stavek tega življenja. {{prelom strani}} Od zapuščinske razprave sta morala v Bendetovo pisarno. Jože je še vedno nekaj mrmral predse. »Lepo te prosim, Jože, ne preklinjaj! Zmeraj se mi zdi, da preklinjaš očeta v grobu. Jože! « Materin glas je bil jokav in očitajoč in je dražil sina. »Ah, kaj!« se je obregnil sin in vzkipel. »Čudno se mi zdi, mati, zakaj imate vedno le mene za takega galjota. Kaj bi klel očeta, Bog mu daj večni mir! Očeta našega ni bilo dosti prida, a klel ga nisei še nikoli in ga tudi ne bom. Te mešetarje in falote, te advokate in pisarje pa, ki so njemu, pijanemu bedaku, zadrgnili zanko okrog vratu, nam jo pa zdaj zadrgujejo, tem mrham pa bom menda še smel privoščiti pekel in hudiča?« Debelo je pljunil po mokrem tlaku in si potisnil okrogli klobuček v tilnik. Pomlad ni več daleč, solnce že greje. »Lepo tudi to ni, le potrpi, Jože!« »No, boste videli, mati, kaj bova lepega tukaj slišala. Mati, mati, te vaše ponižnosti svet pač ni vreden!« Solicitator Babšek jima je ponudil sedež in velel Mirku, naj pokliče doktorja. »Ne boš me! « je sklenil Jože in trdno vrnil raztreseni advokatov pogled. Oba z materjo sta vstala. Mati ob njem je tonila v prijazno proseči krotkosti. Sram ga je zanjo. »Ali boste plačali, Hovnik? Saj veste, za kaj gre. Vaš rajnki oče si je na menico, ki je že davno zapadla v plačilo, pri tukajšnji podružnici Slavjanske banke izposodil sto dvajset tisoč dinarjev. Zdaj pa, kakor hočete. Ali priznate dolg in se obvežete zanj, ali pa bomo morali tožiti zapuščino.« »Nič ne bom plačal. Gospod svetnik na sodniji so mi tudi rekli, da to vse skupaj ni tako, kakor bi moralo po pravici biti!« »Kaj se pa svetnik v te zadeve vtika? On vendar nič ne ve in tudi ne more za zdaj o ničemer odločati,« je zarjovel Bende. Še tega je treba, da se sodniki iz nevoščljivosti zaradi odvetniških zaslužkov spravljajo na hujskanje strank. Ta svetnik! In to ni prvič! Treba bo odločno nastopiti in malo zagroziti! Zdaj stoji ta cepec pred njim in se lokavo smehlja, češ: Aha, in ti po volji, da senu bil pri svetniku, in svetnik je več ko ti, je uradna oseba, ti si pa le tak advokat! Ne, to pa res ne pojde tako naprej! Še danes pojde nad svetnika, s tem puntarjem bo pa že sam opravil. Osorno ga je nahrulil: »Če ne mislite plačati, bomo menice iztožili. Bomo videli, ali dobimo svoj denar ali ne! Adijo!« »Svoj denar?« je vzkipel Jože in bruhnil iz sebe dolgo zadrževani gnev. Zanj ni bila več ta gosposka pisarna svetišče, kamor mora stopiti kmet s sklonjenim tilnikom; in ponižno prošnjo; in ta gospod pred njim, ali je on mar njegov najnižji hlapec? Zaman ga izkušajo ta gospod omajati s svojim mrzlim ukazujočim pogledom in terjanjem. Jože stoji na trdnih tleh svoje pravice in on bo izpodmikal druge, ne drugi njega. Zato je zavpil: »Svoj denar? Komu pa ste dali ta 'svoj' denar? Staremu Hovniku, mojemu očetu, temu revežu, ki od samega žganja še samega sebe ni poznal? In sto dvajset jurjev stari še zapiti ni mogel! Kje so torej, kaj? To boste menda najbolje vedeli vi, ki ste delali pisma in pogodbe in jih dajali podpisovat mojemu očetu, revežu zmešanemu, ki je že davno spadal pod kuratelo. Kam je šel ta denar, mene prav nič ne skrbi in tudi ne briga. Jaz, nisem videl niti pare. Vi boste že videli, kje vam ga je iskati. Mene le pustite lepo na miru, mene ne dobite na limanice. Če boste tožili, vas bom pa jaz zatožil pri štatsanboltu, da veste!« »Kaj? Ven, zalega nesramna. Ven!« je zazijal advokat in zardel preko lica do pleše. »Še glavo mu bo razneslo«, je pomislil Mirko in se potuhnil. Stara Hovnica pa se mu je približala in ga potegnila za rokav. Vsa solzna je prosila: »Oh, prosim jih, častivredni gospod, naj nam ne zamerijo, naj pozabijo, kar jim je rekel. Jože, sram te bodi, kako pa govoriš z gospodom, ali smo te tako učili doma in v šoli? Oh, prosim jih, častivredni, naj še malo počakajo, potem pa bomo že vse plačali, kar je oče zakrivil. Naj ne zamerijo, gospod, fant je še mlad, pri vojakih so nam ga tako grdo izkazili!« Jože je planil in odrinil mater. »Mati, nehajte! Ali govorite z Bogom? Navaden kmet sem, pa bi me bilo sram take druščine kakor je Polda Krančan in njegova španovija. Ta je pa njih glavni svetovalec! Kar pojdiva, mati, saj naju je že vrgel na cesto, a iz naše hiše nas ne bo, se bomo še prej nekje drugje pozdravili!« Vleči je moral starko preko praga. Odvetnik je stopal nervozno po sobi gor in dol. Tak tepec, tak kmečki teleban si upa kaj takega zabrusiti njemu, doktorju Bendetu, ki je že svojih dvanajst let odvetnik v Podgorici. Redkokdaj, le redkokdaj se je zgodilo, da so v pisarni kričali, a da bi metal stranke iz pisarne, tega mu doslej res še ni bilo treba. »Prekleti cepec, le počakaj, ti bomo že navili natezalnico, da boš škripal, da boš prosil!« To je že revolucija! Kaj takega se ne sme več zgoditi, se ne sme! Kaj si bodo mislili drugi! Ali je Mirko zijal? Ne, Mirko se je delal zelo ogorčenega. Ali se pretvarja, baraba? Menda je res jezen! Saj je tudi lahko! Pisarna mora biti dobremu uradniku vse, pisarna in šef! Ah — Babšek, njegov pridni, vzorni Babšek! »No, Babšek, kaj pravite?« »Ali naj sestavim- zasebno obtožbo zaradi žaljenja časti?« je vprašal solicitator suho. »Vse inkriminirane besede sem si zapisal!« {{prelom strani}} »Pozneje! Jaz pojdem zdaj v banko!« je dejal odvetnik nekako užaljeno, vzel klobuk in odšel. Babšek je sedel k pisalnemu stroju in delal opominske tožbe za tvrdko Gobezdar proti raznim dolžnikom. Naenkrat je prenehal, naslonil lice v dlan in se hudomušno nasmehnil: »Ti presneti stric, kakšne mu je natrobil!« Zunaj pa je sijalo prvo gorko solnce. Jože je le napol poslušal materino tarnanje. Ali je storil prav? Vraga je izpustil iz luknje. Sedaj šele bo planil po njem! Ampak on se ne vda! Pravica je njegova, pravica po božji in človeški pameti. »Če bo vreme vleklo tako naprej, bomo lahko še ta teden zvozili gnoj na zelnik in za krompir.« <center><b>*</b></center> V ozki »kancelariji« je bilo neznansko zatohlo. Strop je bil nizek in sajast, sploh je bilo vse nekako umazano in sivo, kakor da se je usula čezenj tenka, a neodstranljiva plast prahu, ki se zdaj zajeda v reči na mizah, v roke ljudi, v obraze in obleko. Zunaj na dvorišču so bile delavnice. Tam so zbijali ves dan, varili in žgali. Zunaj na vratih pa je bilo napisano v cirilskih črkah: »Vokasovič i Strecker, prva beogradska čelična radnica za instalaciju i gradnje.« Gori, doma v Sloveniji, bi se temu reklo »kleparska in instalacijska delavnica z razširjenim obratovanjem«, no, tukaj pa mora itak biti vse bolj na veliko ... Saj mu je prokurist Burger koj v začetku precej pokroviteljsko povedal, da si tukaj lahko ustvari bodočnost! Seveda! Ta prokurist Burger, po rodu iz Celja, si lahko dovoljuje v tej peklenski vročini kaj takšnega: pošilja učence po kislo vodo, to pa deva še na led in jo slastno uživa. Vrag naj ga vzame, saj še z njim ne izpregovori slovenske besede. In vedno ima imenitna pota. Kar na ministrstva! Pa z ministrstvi Karliju ne imponira več, tudi s svojo »bodočnostjo« ne. Danes je spet odšel, hvala Bogu. Da bi le vrag tistega zoprnega Štrekerja ne prinesel! Kari je odprl vrata in zavpil med zbijanje, bobnanje in sikanje strojev: »Maks! M-a-a-ks!« In Maks je prišel, Šorš pa za njim. »Bist alan?« — »Jo!« To sta bila zdaj njegova tovariša, njegova prijatelja in edina njegova druščina. Oba Dunajčana, sloka mestna človeka slabe polti in z zlatimi zobmi v ustih. Oba sta bila dobro plačana delavca, »švajserja«, specialista v svoji stroki, bolj spretna ko marljiva. Govorila sta rada, in tudi Karli je od sile rad klepetal. Tako sta mu pravila o Dunaju in o svojih doživljajih. Ah — doživljaji, pustolovščine! Za tem bi se Karli pehal, se ves zavzel in se gibčno razvijal v velikega »lebemana« — le kje bi moral začeti, za kaj bi bilo treba prijeti, da bi se mu odprla pet. Doživljati, doživljati — saj imata ta dva tujca, navadna delavca, ki sta komaj pred dobrim letom prišla sem, že lepo število komedij za seboj. In on? Ali je on mar slabši, bornejši, nerodnejši od onih dveh? Ali je res le okoren kmetavs? Zato je silil v onadva, naj mu pripovedujeta, kako in kaj. Najbolj so ga seveda zanimale dogodivščine z ženskami. In na koncu pripovedovanja, ko sta onadva že videla, da se bosta vendarle morala vrniti k delu, so še skupno navalili na svoje delodajalce. »Vukasovič — ta je še za silo. A ta nima mnogo besede, kljub temu, da je on denarni steber!« »Aber dieser Strecker, dieser Pifke preussische, der Teufel soll ihn holen!« »Holt ja! « je pritegnil Šorš, »ta običajni pilher si bo tu denarce spravil na kup, gori na Pruskem bi itak zmrznil.« Karli pa je najbolj sovražil Burgerja in onadva sta mu že iz kolegialnosti sekundirala — z gobci. »Ja, dem möcht i ane patzen, dass ehm der Huat nemar passt!« Taki in slični pogovori v pristni dunajski nemščini, kateri se je izkušal privaditi tudi Karli, so mu krajšali dolgočasne popoldneve, ki so se sicer vlekli v neskončnost. »Ali bi pisal domov? — Domov že ne. Pa vsaj tetki? Kolikokrat je bil že trdo ob tem, da ji piše, a vedno je še odložil. Saj ji še nima nič pozitivnega poročati. Pisal bo, ko bo imel privatne gimnazijske izkušnje za seboj. Kaj neki se godi gori v Podgorici? Ali se še kdo zmisli tudi nanj? Anamarija? Oče in mama? Kako da mu oče še ni poslal policije na vrat? Ali res ne vedo, kje je? Tetki je bil pisal eno edino karto, da je živ in zdrav in da naj ne pozvedujejo za njim. In to karto je oddal v Zemunu. Kaj delajo doma? Kaj govore o njem? Ali bi ne pisal? Enega samega pisma teti. Kaj bi počel? Saj je tako dolgočasno tukaj v tej neumni pisarni. Da, ko bi smel iti po mestu okrog bi mu še na misel ne prišlo, da bi pisaril domov. Tetka prav gotovo ne bo tiho, in doma — doma naj jih le še skrbi, kaj je z njim. Pa je vendar pisal, in ko se je gospod Burger vrnil, je bilo pismo že zalepljeno in frankirano. Znamko je bil kajpada ukradel, kakor je včasih izmaknil Burgerju tudi kozarec hladne slatine, ker je bil žejen in ker se mu to ni zdelo grešno. »Draga tetka! Prosim Te, ne jezi se, ako Ti že naprej povem, da Te v tem pismu ne čaka niti {{redakcija|prošnča|prošnja}} za denar niti kakšno drugo tužno javkanje. Pišem Ti le, da veš, kje sem, in ker sem radoveden, kako je doma. Ušel sem zato, ker nisem mogel niti hotel še nadalje prenašati življenja faliranega študenta, in to v Podgorici. Prezirali so me doma in po vsem mestu. Jaz pa jim bom dokazal, da zaradi par mladostnih neumnosti še nisem tudi faliran človek. In ko to dosežem, se vrnem, Do takrat se oče menda toliko izpametuje, da me ne bo hotel spet siliti, naj se grem učiti za mesarja ali natakarja. Jaz ga nisem prosil za denar, vzel sem mu ga, koliko sem pač potreboval za prvo silo. Hvala Bogu, da sem kmalu našel službo korespondenta in pisarniškega 'pucpinsla', ob katerega se obregne vsak, kadar je nasajen in nima drugega posla. Pa to ni nič tako strašnega. {{prelom strani}} Prav gotovo pa pride dan, ko bo vsega tega konec in ko bom jaz tisti, ki si jih bo izposojal za svoje muhe, in moja najprisrčnejša želja je, da bi mi kdaj v življenju prišel v kremplje kakšen odličen Podgoričan, ki je mene, ubogo paro, nekdaj žalil s svojim neusmiljenim, nesramnim prezirom. Kaj je z Anamarijo? Ali se bo poročila s Povodnom? Ta bo menda tudi kmalu pričel 'frakariti' po mili Podgorici? In Ti? Ali si zdrava? Prosim Te, piši mi mnogo in natančno o podgoriških novicah in dogodivščinah in ne pozabi vprašati, kaj je s Francem in Hajnorn. Rajka Flerina ni treba pozdravljati, pač pa Te prosim, da pozdraviš našo mamo in malo tudi očeta in brate, zlasti pa Anamarijo in moje bivše tovariše! Drugi me naj pa kar pišejo ... Prisrčno Te pozdravlja in Ti poljublja dobre roke ::::::::Tvoj nečak Karli.« Ko je vrgel pismo v nabiralnik, so že zagorele luči v trgovinah in na cesti in doli na Terazijah je zaigrala godba. Hitel je v svoj brlog, da se preobleče. V Podgorici je zdaj tudi maj. Mnogo lepši, mnogo prisrčnejši ko tu. Tam; na Pohorju se sveti med gozdovjem zelena krpa, če zašije zjutraj solnce nanjo. In zdaj, zvečer, žubori voda ob parku, kjer je temno in prijetno. In tisti neumni park s svojimi petimi klopmi, dvajsetimi drevesi in neobrezanimi grmovjem je stotisočkrat prijaznejši kakor razkošni nasadi na Kalemegdanu in tu naokrog. In vsa osovražena, tolikokrat prekleta Podgorica je raj v primeri s tem velikim, a tako tujim mestom. Domov? {{razprto|Doomoov}}? Kaj pa še! Naglo se je treba obleči v edino pošteno obleko, potem pa k »Ruski kruni«. Tam ga čakata Maks in Šorš, tam ga čaka morda prav nocoj silo zanimiv in razburljiv doživljaj In doživljaj je res počakal tam prav nocoj. Okrog polnoči se je usulo v prenapolnjeni lokal še nekaj družb, ki so prihajale očividno iz bližnjega gledališča. In slučaj je privedel k mizi, kjer je sedel Karli s svojima dvema tovarišema, oba njuna šefa, Vukasoviča, Streckerja in njegovo lepo ženo, ki baje ni bila njegova zakonska oziroma zakonita zakonska žena. Tako je pravil Burger, ko iz samega dolgočasja ni vedel kaj drugega klepetati. Mimo prvih nerodnosti pozdravljanja in prisedanja je bil to zabaven večer. Šefa sta naročala in plavolasi, rdečelični in debelušni Strecker si je dovoljeval na rovaš svojih uslužbencev neslane in neokusne šale. Karli se mu je kljub temu priljudno smehljal. Smel je sedeti poleg gospe Adele, in ta je bila lepa, zrela žena. Po tem večeru je minil teden dni. Takrat so ga poslali h gospe Adeli z nekim denarjem, ker je bila baje sama izrazila željo: »Der Bub soli es bringen.« In »Bub« je šel. Ko se je vračal, se je zatekel v majhno slaščičarno v bližini »Slavije«. Srkal je svoj sladoled in gledal na roko, ki je nosila žličko k ustom. Tresla se je. Kaj pa je bilo? Nič. Malo predrzen je bil, to je bilo vse. Rekla mu je ob slovesu, da se bosta najbrže še večkrat videla, in jo je, kakor bi ji hotel poljubit roko, uščenil z zobmi v mehko dlan. Kaj bo pa zdaj? Poprej ga je bila še vprašala, koliko je star — dvajset let, zwanzig Jahre, bitte! Potem pa se je smejala. Ali je opazila, kako mu je? Zmedla ga je. Odkod je le bil zbral v sebi toliko poguma, da jo je uščenil v mehko dlan? Kaj bo pa zdaj? Strecker, ta debelušni, plavolasi, rdečelični, bedasti Prusak — ali ga bo vlekel? Ne, tega ne. Rajši se takoj izmaže. Strecker ni dejal nič, niti drugi dan, niti kdaj pozneje. V Karliju pa je greblo in kljuvalo in poganjalo kri. Žena, žena, žena ... Ona ni ni povedala, ni izdala. Ona. Kje je tista beseda, da bi zlil vanjo to svojo človeško revnost? Hrepenenje? Ne, to je osladno. Strast? Kakšna strast? »Sehnsucht« — to se vleče tako lepo polno in se prilega vsej pojavi gospe Adele ... A kje je tista oblika, v katero bi vklenil ta svoj nesrečni razpaljeni jaz in bil človek — ne le tak — »Bub«. Dvajset let mi je, prosim, lepo prosim ... ==VI.== V neki kleti pod neznatno majhno hišo v Zorini ulici je visel na zakrivljenem kavlju, ki je bil zabit v strop, usnjen kovčeg srednje velikosti. Na tleh naokrog so bila razmetana drva, premog in razne smeti, na polici so se hladile tikvice in ob steni so stali odprti zaboji s praznimi steklenicami od piva. Kovčeg na kavlju pa je bil Karlijeva omara. Sem se je hodil preoblačit, prinašal čisto perilo in odnašal umazano v »vešeraj« tam preko ceste. Obleko je imel lepo zloženo v kovčegu, tudi nekaj žepnih robcev in par raztrganih copat. Stanovanja ni imel nobenega. Kje da je spal? Ah, spati se je dalo marsikje! Pri Maksu ali pri Šoršu, najbolje pa, ako je bilo varno, pri gospe Adeli, pri pjevačici Dari ali pa kjer si bodi. Kakor se pa da kaj ujeti ... Iz odpora in gnusa do gospe Adele se je zatekel k Dari. Moral je imeti nekaj, kar ga je opravičevalo pred samim seboj, nekaj — za srce, »ja, fürs Herz, und das verstehen Sie nicht, gnädige Frau Adelka, Sie verdorbenes Weibsbild«. Kako more biti ženska tako neokusna in toliko zaljubljena v lastno osebo in tako lena, tako neznansko lena, in — ti njeni neokusni črni lasje, kakor žima so, zoprna žima, fej, če bi mi pal tak las v juho, bi juhe nikdar ve ne jedel. Zoprna je. In vendar te nažene k njej lastna sila, kakor z bičem te zapodi tja ... da ti je potem še bolj zoprna, da se sami sebi gabiš. {{prelom strani}} Uf! Le učiti se, učiti — povsod, kjer le moreš, največ pa v pisarni, kadar si sam. Vse to moraš znali, kar zahteva »nastavni program za više klase realnih gimnazija«. A maturo poj dem vendar delat domov, gor v Slovenijo, pa naj me vržejo, če je tako — tretji bom že izdelal. In ko se bom vozil domov, od Brežic navzgor bom vriskal in jokal — ah, kaj bi se cmeril, drl se bom na vse grlo — doma, doma, doma Ali slišite? Imejte vi vaše palače, ulice in kafane, čevabčiče in filane tikvice. Le imejte tudi vaše pesmi, ki so lepe, a naše niso. »Crven fesić maaamo, crven fesić, mamice ...« »Aj, kako si mi tužna, ženo ... « in »... Imam jednu želju ... « Vso pot jih bom pel, takrat, ko se bom vozil ... takole za slovo. A ko pridem preko Brežic, bom zaukal prav po slovensko in zapel, česar niti vi, gospa Adelheid, niti vi drugi tu doli razumeti ne morete: <poem> »Je dečva pridna, jaz pa len, zatorej jo za ženko čem, da me gor zbudila bo, ko bo zasvitalo. Ko sva pšeničko zlagala, se lepo pogovarjala, če bo pšenička lepa kaj, bo veselilo naj'.« </poem> Jaz ne bom takšen, kakršni so naši fantje, ki nočejo več govoriti in prepevati po domače, ko pridejo od vojakov domov, ampak se šopirijo z neokusnimi kletvicami in klatijo takšno govorico , da se poštenemu človeku kar sveta jeza vname. Ali pa naše kuharice Slovenke, ki so bile pol leta v Zagrebu ali še niže. »Kaj bumu danas jeli, gospa?« Nič ne {{razprto|bumu}}, pri nas {{razprto|bomo}} govorili, kakor nas je mati učila. Vi imate tu krstne slave, svoj Badnjak in Uskrs in Bogojavljenje in imate moderne ulice in promenade, gledališče in kabarete, in vse to vam je sveto in ponosni ste, da imate vse to. Jaz pa imam tam gori le majhno, smešno mestece s svojo važno frakarijo, s svojimi malimi ljudmi in svojim kmečkim ljudstvom naokrog, s fanti in dekleti, ki so hodili z menoj vred v šolo k staremu učitelju Našku, ki nas je učil pisati in brati in nas vodil, nagajive smrkoline, v cerkev svete Radegunde, da smo peli pri šolarski maši, mi mali, prazni kričavi otroški glasovi. Zato pa le učiti se, učiti, vse, kar zahteva nastavni program, vsega se je treba napiliti, da ti ni ne bodo mogli, čeprav ne boš plačal takse za izkušnjo, ker nimaš denarja. In človek boš vendar, kljub temu, da imaš take komedije s plesačico Daro, kljub vsej pokvarjenosti gospe Adele, kljub temu, da si tako reko le malo boljši od običajnega capina,kljub temu, da visi tvoj kovčeg v neki kleti na zakrivljenem kavlju pod stropom in da je v tem kovčegu vse tvoje posvetno blago. In ko se je po petih mesecih res vozil domov, je bilo že tako, da ni mogel na vlaku pred tujimi ljudmi prepevati in vriskati. A vesel je bil, neznansko vesel, da se je tako imenitno izmuznil. <center><b>*</b></center> Vsa razpaljena je ždela pod neusmiljenim solncem nedogledna sremska ravan. Kakor vojaki stražniki so stale četverooglate kolibe na polju, razpostavljene v odmerjenih presledkih, vedno manjše, vedno manjše gori do obzorja. Drugega ni bilo videti nič. Nikogar ni bilo na njivi, nikogar na trati, ki je rumena in požgana, žalostna medlela pod žgočimi žarki. Ko se je vozil tod mimo pozimi, so se tu pasle svinje, čreda črnikastih pujsov, ki jih je imel na hitri pogled za ovce. Tu pa tam je vodila preko proge široka cesta, ki je bila pozimi zelo blatna, ob njej pa so se v ravni vrsti nizale bele, čedne pritlične hiše z dvorišči in vodnjaki, dale tja v pokrajino, vse enake, vse v zelo istih presledkih na obeh straneh ceste. V tesnem vagonu je bilo od sile soparno. Vsi so se potili, nekateri so vlekli iz svojih bisag in kovčegov steklenice z okrepčilom, drugi so prežali na limonadarja, ki je sicer rad prodajal po vlaku svojo omledno pijačo, dasi se je bal sprevodnika in žandarjev, ki jih je vedno polno na teh vlakih. Mlada dekleta ob oknu, ki so od Beograda naprej veselo žlabudrala, so utrujena topo strmela nekam v prazno. Beseda se ni hotela več razvezati. Hvala Bogu — Vinkovci! In obenem — noč! Svež piš je potegnil skozi odprta okna in dekleta so kar sama od sebe zapela. Star dedec poleg njega ga je ogovoril in modroval o sremski bogatiji. Pogovarjali so se tudi vsi drugi, in gospa, ki je imela dva otroka pri sebi, jima je nemško pripovedovala o »zvezdnih tolarjih«. Potem šele je prišel spanec in legel na obraze, izmučene od vožnje in vročine. Gospe je zastala beseda na ustih, otroka sta že dremala. Deklice so se bile naslonile druga na drugo in težko dihale v polsnu. Dedec poleg njega je hrlil z odprtimi usti in edini zob pod zgornjo ustnico je sovražno, kakor bi hotel kljuniti, štrlel iz praznih ust. Koliko je še do doma? Izračunil je na prste. Še devetnajst ur! V Zagrebu bo treba čakati, na Zidanem mostu, morda tudi v Celju. Ah kaj, pa naj bi bilo še dvakrat devetnajst ur, glavno je, da jo je srečno odkuril. Osem šol ima, osem gimnazijskih razredov, in to je že nekaj. Podgorica, pozor! Nikomur ni pisal, še tetki ne! A razen veznega listka in dveh dinarjev nima niti pare več. V Vinkovcih si je bil kupil zadnjo južino. In kovčeg nad njim je skoraj prazen. Par raztrganih spodnjih hlač, še bolj žepni robčki, nekaj ovratnikov in polomljen dežnik. Dežni plašč, stare hlače, suknja in dva telovnika, vse to je ostalo pri starinarju v Beogradu, srajce pa je kar v Donavo zagnal, tako so bile raztreskane. A vse to odtehta njegovih osem šol, in mama se zaradi praznega kovčega in raztrganega perila gotovo ne bo več tako razburjala kakor včasih. {{prelom strani}} Ali bi tudi on ne povesil svojega nosu in malo zadremal? Saj ukrasti mu itak nimajo kaj. Ah ne, spal bo doma, v svoji mehki posteljici in v svoji čedni sobici. In hvala Bogu, sam! Kako mu je bilo že zoprno to spanje v dveh! Pri Šoršu in Maksu je še bilo za silo, a ob teh puhtečih, razgretih ženskih telesih — brr! Kako je nervozno iskal hladnega kotička na blazini, kjer bi mogel zaspati, le zaspati. Kaj bodo jutri dejali v pisarni, ko ga še vedno ne bo od nikoder, pojutrišnjem šele bosta povedala Šorš in Maks, in kaj bo dejala gospa Adela, ta zoprna koklja, s katero sta se zadnje dni shajala menda le zato, da je mogel izliti nanjo svoj žolč in gnus. Zakaj pa je bil tako jezen nanjo, da ga je ujezilo že, če ga je le prijela za roko? Bog ve, da se je prezgodnja strast razkrojila v gnilobo, a nikdar ve je ne bo videl in zato se tudi ne bo mogel ve jeziti nanjo, in tako je prav. Samo nikdar ve opravka s takimi ženskami! In ta sklep se je zdel njegovemu zdaj tako ponosnemu srcu silo moški in moralen. Ah, in gospod prokurist Burger? Kaj pa poreče on? To se mu predvčerajšnjim pa ni sanjalo, ko mi je izročil zadnjo plačo in mi dajal modre nauke, češ, denarja se ne sme zapraviti že prve dni po »Ruskih krunah« in »Treh šeširih«. Butelj! Pa še dopust mu je hotel odračuniti. Dopust, ki ga je bil porabil za to, da je opravil svoje izkušnje. Teh mu je bil nevoščljiv gospod prokurist, ki jih sam ni imel. Ah, to bom vse odslužil z nadurami. No, če ga bodo tožili, bo moral pa oče ... ah, kaj ga bodo tožili, saj niti ne vedo njegovega naslova! Vsem se je zlagal, niti Maksu in Šoršu ni povedal pravega domovanja. Toliko je bil še previden. Jej, jej, to ga še lahko primejo zaradi potvorjene policijske zglasilnice. Pa vse to se bo doma kaj lahko izgladilo. Doma! Poldrugo leto je bil od doma. Poldrugo leto — še ve — skoraj dvajset mesecev v Beogradu. Pozimi ni snega, le vlaga in blato, slabe peči, čemernost, potrtost, krstne slave, h katerim se vštuliš po svojih slučajnih znancih, zakajeni gostilniški lokali, čevabčiči, ražnjiči, v nedeljo dopoldne opraviš obiske pri svojih »slučajnih znancih«, črna kava in »sladko«, ki si ga smeš vzeti le eno žličko, gospodine Slovenac, ali pa še lepše, »Kranjac«, kar tebe, zagrizenega Štajerca takoj piči, da pričneš na široko razkladati v svoji šepavi »jugoslovanščini«, češ da je razen Kranjske še najlepši del kraljevine zelena Spodnja Štajerska, kjer je vince doma, pa ne takšno, ki ima okus po zemlji, ampak takšno, ki rase po strmih rebrih v trticah, ki jih je treba pognojiti z lastnim znojem v pomladanskem, žarkem solncu in prositi Boga, da jih obvaruje mraza in toče, da zazore grozdi v opojni sladkosti. Tisto rdeče iz Konjic, malokdo ga pozna, se sveti v kozarcu ko rubin, diši po svežem sadju in ga lahko izpiješ mnogo, mnogo ve ko tistega Ijutomeržana, ki te tako znori, da bi se kakor Elija zapeljal v nebesa na krilatih zlatih oblakih svoje dozdevne moči in lepote, ki si ju srknil prav iz dna polnih kozarcev, prav iz srca štajerske zemlje. Hu — in razboriti ljudje so doma pri nas na Štajerskem! Ali jih ne poznate? Vidite, te bi morali vi vse poznati — saj bi vendar ne smeli mi biti taki, kakor stranke v veliki elitni hiši, ki druga za drugo ne mara vedeti in kjer se kvečemu na stopnicah hladno pozdravljajo, kakor se to spodobi med vljudnimi ljudmi. Potem je skoraj bolje, da smo kakor stranke v veliki predmestni baraki, kjer se le otroci igrajo skupaj na smetnem dvorišču, babnice pa opravljajo druga drugo ali pa se zmerjajo iz petega nadstropja v pritličje, a poznajo se, dobro se poznajo, in ker se poznajo, se kljub marsikateri grobosti tudi druga drugo upoštevajo, in ker se poznajo- babnice, se poznajo tudi dedci in tudi deca, ki se danes le še igračka, se že razlikujejo med seboj. Poletje v Beogradu! Razgreti asfalt, prah, nogometne tekme, dolge borne ulice, dolga pota po razpaljeni, robati kaldrmi, limonadar, za katerim se dere paglavec: »Ledena — vruča«, Terazije, skrbno poškropljene, prijeten hlad v »Moskvi«, ki pa ni zate. V pisarni vzduh, jekleni prah, zbijanje, sikanje strojev in ropot motorjev, gospod Burger, za nekaj trenutkov hladni gospod Vukasovi in ves dopoldan poteči se, rdečelični, zadirčni prusak, čigar »neprava« žena te je prva zapeljala. Zapeljala, ker si prosil z vsako kapljo svoje krvi, z vsakim živcem, z vsem, svojim bitjem. Torej bi ji moral biti vendar hvaležen! Ali boš znal zdaj že sam biti zapeljivec? No, pri Dari je bilo srečanje na polovici pota, in tudi tu je bilo slovo lahko. Snočnje slovo! Zabavne so beograjske noči! Vabeče se svetijo žarnice nad mizami v gostilniških vrtovih, povsod so pjevačice, povsod je čevabčičar in pivo je dobro. Podnevi boža, ponoči pivo. Z Maksom in Šoršem so bili za slovo še enkrat v »Ruski kruni«, a prevroče je bilo v zaprtem lokalu. Šli so v gostilno v stranski ulici, tja, kjer je bila Dara za pjevačico. In tu so se ga prav pošteno nabrali. Rakija in pivo, pivo in rakija, in Karli je plačal vse. Ob drugi mizi so razgrajali častniki. Ah, naj le razgrajajo, če imajo čas in denar! Karli je plačeval. Saj je vseeno, če še nocoj zapravi vse. Vozno karto ima že kupljeno in plačano, vse drugo pa lahko gre k vragu; kajti jutri, to bo eden najlepših njegovih »jutri«, bo izhajal tudi z zadnjim desetakom. Dara je prišla večkrat k mizi. Bila je vedno bolj jezna. Jezilo jo je Karlijevo nesmiselno zapravljanje, jezilo jo je to neumno njegovo pijančevanje, jezila jo je družba, s katero je bil prišel. Nocoj ga ne bo pustila s seboj! Oh, ko bi ona vedela, bi se morda ujedala še bolj. A njej ni treba vedeti, čemu? Saj bo morala itak večer za večerom sedeti tu gori in prepevati s svojim ostrim, popolnoma amelodičnim sopranom: »Ja sam sirotaaa ... nemam nikogaaa ...« Našminkana usta mora odpirati, živordeč je kolobar okrog odprtih ust, kakor krogle so tudi njene oči, ves obraz je nekako odprt, obupno prazen ... našminkana usta odpirati in peti, s kratkimi, rdečimi prsti ubirati strune na bisernici in brenkati. Brenkati in peti večer za večerom in čakati, čakati, da pride moški. Njega pa ne bo več! Nekaj večerov ga bo še čakala, potem pa bo čakala na drugega. {{prelom strani}} Toliko da se ni razlezel od ganjenosti. A prav tedaj je ujel zapovedujoči pogled debelega kapelnika, pod katerim se je Dara rahlo nasmejala. No, to pa res ni lepo, Dara! Bil je užaljen in čutil se je prevaranega. No, zdaj mu bo slovo zares lahko! Le pijmo. Maks, in ti, Šorš, le pij! Vse babnice vsega sveta pa naj vrag vzame! Torej je bilo le res s tem kapelnikom! Saj je že davno sumil, a Dara je tajila ... Že davno se je bilo zdanilo, ko so se jeli odpravljati. Tudi zbor pjevačic je odhajal. Zavile so se v plašče in stisnile pod pazduho svoje instrumente. Kako revna, kako smešna so bila rdeče našminkana usta v jutrnji svetlobi, kako žalostne potvorjene obrvi in bledi, izmučeni obrazi, s katerih se je bil osul puder. »Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko!« je pel Karli in lovil Darino roko. »Samo čekaj ti mene sutra, mangupe!« se je obregnila užaljena. »Sutra čemo govoriti!« »... pa name nikar ne pozabi, čeravno drug fantič tvoj bo! No, adijo, deklica, daj mi še enkrat roko, v slovo mi daj roko!« je skoraj prosil in se dobrodušno smejal. »Pa šta je tebi danas? Ajdi spavat! Danas ne ideš kod mene,« je tiše pristavila. Obrnila se je in stekla za drugimi, ki so izginjale kakor plahe sence za hišnim vogalom. Potem šele je povedal Maksu in Šoršu, da pojde, ta dva pa sta mu obljubila, da ga ne izdasta. Ko je stopil v vlak, ga je bilo še strah. A ko je odšel vlak iz postaje in ko so kolesa udarjala preko mostu, je bil konec strahu in konec vsega. Oh, adijo — adijo ... Ko se je prebudil, je žarelo solnce v krvavem soju nad prostranim poljem in v daljavi se je nekaj lesketalo. To je bil Zagreb. <center><b>*</b></center> Na Zidanem mostu je postopal po peronu. To je bilo zelo dolgočasno. Le par ljudi, reveži kakor on, se je potikalo okoli restavracijskih miz in zijalo v hladilo notranjost, kjer je nekaj potnikov obedovalo. Ostali so se pretegovali po klopeh. Karli je hodil gor in dol in štel, koliko korakov je od enega konca do drugega. V restavraciji je bilo le malo ljudi. Blizu okna, in sicer s hrbtom obrnjen proti njemu, je sedel gospod, ki si je rezal pečeno meso na krožniku pred seboj. Karli ni hotel gledati tja. Saj ni imel nobenega dinarja več, in v Vinkovcih, snoči ob osmih zvečer, je zadnjikrat jedel. Predsnočnjim je bil le preveč zapil. Malo manj piva in malo manj rakije in malo manj za godbo, pa bi lahko zdaj jedel guljaž. Ali pa juho. Hm — juha — hm — guljaž! Zdi se ti, da že okušaš dobroto mehkega grižljaja kruha, v guljaževi omaki dobro okopanega, ali pa vsaj polno žlico juhe, ki ti toplo polzi skozi goltanec. Duh po jedi ti draži želodec, da se krči in boči, da pričneš zevati, kakor bi zevala iz tebe vsa praznota gladu. A še nocoj se bo najedel doma. Koliko ur je še dotlej? Še sedem in pol! Doma mu bodo dali sveže, mlade solate, ki je že ni jedel, odkar je bil odšel v Beograd, in nocoj si jo bo takoj naročil, poleg tega pa še eno veliko »pravu bečku šniclu«, to bo naročil kar v kuhinji, medtem ko bo oče gledal njegova izpričevala — ah jej, saj res, za izpričevala bo treba dobiti tolmača, saj oče ne zna cirilice. Naprosil bo Anamarijo, da bo prišla s tetko Malči, saj je učiteljica za srbohrvaščino — no, če prideta tedve, mu bodo dovolili, da povabi tudi druge na majhno slavje, to si je menda zaslužil. Sicer pa, kako bi bilo najlepše, da jim trešči v hišo? Ali bi se usedel V gostilniško sobo kot tujec in počakal, da mu pride gizdava Rezka, če jo še imajo pri hiši, postreč? Tako prav neumno in otročje bi se hotel poigrati s svojim domom in bilo bi mu neznansko lahko, kakor da je prišel kot princ iz devete dežele, in vse se bo moralo vrteti le okrog njega. Ko bi le hotel že privoziti vlak. V vlaku ne čutiš lakote tako žgoče. Vlak vozi, vozi ... kolesa udarjajo ob tir in ti pripevajo na veselo pot proti domu. Dremal boš in ko boš pogledal skozi okno, ti zajeme oko znane kmečke bajte na gričkih, znane vasi, znane kopaste in šiljaste zvonike domačih, cerkva. In vse, kar je sicer pusto in dolgočasno, bo lepo in razveseljivo kakor ljub pozdrav. Tu pa se kazalci ne premaknejo na tej pusti kolodvorski uri in skoraj celo uro je še treba postopati, čakati, gladovati. Od strani je pogledal v restavracijo. Na belo pogrnjenih mizah so krožniki s servietami, vilice, noži, žlice in šolnik. Vse je pripravljeno, da sedeš, naročiš in ješ. Koliko neki stane mali guljaž? S kruhom vred največ šest dinarjev. In to je celo zelo drago, v navadni gostilni bi dobil ceneje. Šest dinarjev, šest dinarjev. Nima jih! Le tri cigarete še ima, in s temi je treba varčevati, kaditi polovičke, in še te celo le vsako uro po eno. Karli je še vedno stal na istem mestu in zijal v restavracijo. Ta gospod, s hrbtom obrnjen proti oknu, ali ni to Leben? Lojze Leben. Brado ima, a to je vendar Lojze Leben, saj je to njegov hrbet, njegov ostri profil od strani, ki ga še poudarja brada, taka brada, kakršne nosijo srbski popi in ruski sovjeti. Kaj pa če ni on? Ali bi se neumno blamiral! Kaj naj bi Leben iskal po svetu? Ali ga morda ni ve v Podgorici? Kaj pa ko bi le bil? Karli je predrzno vstopil in gospod je ravno odrinil karto, ki jo je spisal. Bil je res Lojze Leben. »In ti?« »Kaj ti si tu?« Oba sta bila vesela. Pogovarjala sta se, izpraševala drug drugega in se smejala. {{prelom strani}} Karli je sedel poleg Lebna na stolu, klobuk je držal na kolenu, kakor bi hotel takoj spet oditi, in natakarja je kar odslovil. »Kje pa imaš prtljago?« je vprašal Leben. — »Kar zunaj? Saj ti jo lahko ukradejo!« — »Da nimajo kaj ukrasti, praviš, no le prinesi jo sem, saj imaš še skoraj štirideset minut časa.« In potem se je Leben celo tega spomnil in vprašal: »Kaj nisi nič lačen?« »Sem! « je priznal Karli moško in se delal, kakor bi to ne bilo prav nič važnega. »Naroči si kosilo, ti norec, alo natakar ... « in pristavil je še: »Za teh par dinarjev me še ne bo konec.« Ko se je bil Karli najedel, je Leben plačal račun in stisnil svojemu mlademu prijatelju še dva kovača v pest. Za cigarete in za malico! Šele zvečer bo doma! Trčila sta in izpila na zdravje in Karli si je prižgal cigareto. »Ti,« je pričel Leben in gledal v mizo. »Jaz ti bom zdaj nekaj povedal!« Dvignil je pogled in zastrmel v Karlijeve mehke, svetle in zelo gibljive oči. Ali bo znal molčati? Kaj je v teh mladih očeh? Razboritost — pač! In mnogo radovednosti za človeška pota. Celo sledovi razumevajoče človečnosti. A molčeče trdnosti prav nič! In vendar se mnogo iskrenega prijateljstva navdušeno ponuja na tem odprtem obrazu, pa tudi v nezanesljivih, a ne lokavih očeh. Leben se je spet zagledal v vzorec namiznega prta pred seboj. Medtem je bil Karli od strani prebral podpis na karti, ki jo je bil Leben poprej napisal. »Jov Tomas« je stalo tam zapisano v lepo zaokroženih, razločnih in trdnih črkah. Kaj pa je to? Aha, »samo Tvoj« — to je pa res zelo spretno zaobrni eno. Še naslov! Berta ... »To, kar ti bom zdaj povedal, fant, moraš znati ohraniti zase. Pravijo sicer, da si čenčav, a jaz sem te vedno imel za fanta od fare. Ti boš edini Podgoričan, ki to zveš iz mojih ust. Kami da grem, si me vprašal poprej. Jaz si grem ogledat nov kruhek. Od svoje dosedanje žene se bom dejansko in sodno ločil od mize in postelje in se v drugič poročil. Za taka predrzna podjetja pa je učiteljska suknja nekoliko pretesna in tudi preberaška. Ne mogel bi plačevati svoji bivši ženi, ker bo krivda ločitve seveda na moji strani. Pa mi je priskrbel neki znanec službo pri lesni tvrdki na Gorenjskem. Bomo videli! Plača in tudi drugi pogoji so dobri, kraj je na samoti, torej naju ljudje ne bodo imeli prilike dražiti z neljubimi spomini, mene in mojo — no, recimo, izvoljenko.« Karli ni vedel, kaj bi dejal. Vsekakor mu je laskalo zaupanje in rad bi bil prijazen. Pa je bleknil nerodno, ker bolje ni znal: »Ali jo poznam?« »Seveda jo poznaš, vsi Podgoričani jo poznate, pa boste vendar vsi tako presenečeni, kakor bi se najmanj Marnova gostilna podrla. Saj ne uganeš, poizkusi, da bom videl, ali me boš mogel razumeti ... « »To bom pa res težko uganil,« se je lagal Vobachov Karli in se delal, kakor bi vneto ugibal. »Ali je tudi ona poročena?« Lebnu se je sicer le malo upiralo svetlikanje v Karlijevih nemirnih očeh, a bil ga je vendar vesel, tega vprašanja. »Ni poročena in skoraj mojih let je.« »Berta Dolinarjeva.« Leben se je takoj ozrl na karto, potem pa v fanta, ki se je vedro smejal. Leben ni več dvomil, bil ga je vesel, tega fanta, tega falota. Falot pa se je veselil svoje lažnivosti in prav nič mu ni očitalo, da ne ravna prav. Leben pa je potem še mnogo govoril. Govoril je o tožbi na ločitev svojega zakona ... govoril tudi o Berti Dolinarjevi. »Saj jo poznaš, kajne? Pa je ne poznaš ne ti, ne vsa podgoriška sodrga, ki jo menda imajo takole za zarjavelo devico in staro sovo. To bodo vpili, ko zvedo, in klicali mamko božjo moji pameti na pomoč, češ, tako čedno žensko bo zapustil zaradi take ... A jaz pa vem ...« O tem pa, kar on ve, le ni mogel govoriti. Zataknila se mu je beseda ob prividu Bertine ljubezni, če je pomislil hkrati na njeno pojavo. Tega ne razume nihče razen njega samega in ni da bi pravil temu, ki se ga še vedno opleta puberteta, da jo ljubi prav takšno, kakršna je. Pač pa je govoril nekaj o svoji bodočnosti, o zadnjem svojem zaletu in o poizkusu, da zaživi novo, čistejše življenje. Karli ga je poslušal, prikimaval in rad bi bil kaj vmes povedal, pa ni mogel najti prave besede. Ogledoval si je tudi Lebnovo kravato, katere vzorec mu je bil na vso moč všeč. Takšno bi hotel imeti tudi on. »Torej, Karli, vlak bo vsak čas tu. Čez nekaj dni bom tudi jaz spet v Podgorici. A da veš, nikomur niti besedice o tem, kar sem bil povedal. Saj boš mož beseda, kajne? Ni mi treba dajati častne besede, jaz ti že tako verjamem, da si fant, in ne šleva. Saj vsa stvar ni niti zločin, niti tako važna in pretresljiva afera, da bi jo bilo treba skrivati pred svojimi sočlovekom; toda ljudje, vklenjeni v ozko življenje, ne prenesejo takih skokov iz običajnosti, ki jih sami ne smejo in se jih tudi ne predrznejo storiti, ampak jih vsakemu hudo zamerijo. Berto moram čuvati pred njimi, kakor dolgo bom mogel; zakaj njo bodo najhuje napadali, češ, kaj se vriva med zakonce. Ha, smešno! Malo jih bo, ki bodo z nama!« Karli mu je pomolil roko čez mizo. »Lojze! « »Hvala! Za zdaj pa molči!« Potem sta se morala posloviti, ker je že privozil Lebnov vlak. Tudi Karli se je vozil proti domu. Ves čas je moral misliti na Lebna in njegovo skrivnost. Dosti poguma ima ta Lojze! In o njegovi pikrosti in nekdanji zagrenjenosti tudi ni bilo več sledu. Seveda ni v primeri z večnostjo ločitev zakona niti besede vredna malenkost, a človeku, ki mora pregnesti v sebi nezaželeno usodo vsake minute s svojo, po tuji volji mu podarjeno naturo v lastno življenje, ni kar tako lahko zapustiti ženo, s katero je živel v neki skupnosti skoraj deset let. Ona se bo gotovo uprla razdoru doma, dasi nimata otrok, ki bi ju vezali tudi proti njuni volji. In kaj poreko ljudje, ljubi bližnjiki podgoriški? To bo senzacija, kaj senzacija, vojska bo to, ker bo imela gospa Francka Lebnova največ pristašev, dasi bodo morda njeni glasni zavezniki na tihem njeni protivniki. A da bi si drznil zakonski mož — Podgoričan odobravati Lebnovo početje, dasi bi se najrajši sam pridružil, na to še misliti ni bilo. In gospodična Berta Dolinarjeva? Ali bo mogla ostati trdna? Ali je ne bo strlo preganjanje? Ali se zaveda, kaj jo čaka? Kdo bi si bil mislil! {{prelom strani}} Življenje ima svoje muhe, svoje okrutne, neizprosne muhe. Karli je bil zadovoljen s seboj. Za malico si je bil kupil klobaso in velik kos kruha. To je bilo slastno! Še nekaj postaj, in konec bo poti. Nič več ne bo visel kovčeg v kleti na kavlju in nič več se ne bo treba valjati po tuijih posteljah, saj že diši vsa pokrajina po domu, še zadnji tunel, in v pol uri bo na mali postaji, na kateri je stopil v vlak, ko je bil pobegnil od doma. Izgubljeni sin se vrača. Ne skesan, ne izgubljen. Pač pa brez denarja in tud nekoliko obrcan in zlasan. A vendar, vendar ... vsaj sram ga ni treba biti svoje vrnitve domov. Še zadnji ovinek, in odprla se mu) bo Vilunjska dolina, in tam doli, prav na koncu, v zadnjem zaokrožku se zasveti v večerni zarji vrhi šiljastega podgoriškega zvonika. <center><b>*</b></center> Pri teti Malči je slavil »Čitalni krožek« predvečer Anamarijine poroke. Tudi Karli, izredni član, je smel priti. In rad je prišel. Na starinski komodi so bila razpostavljena poročna darila. Gospa Pahernikova je bila dala običajni jedilni servis, gospodična Pepica Šribarjeva šest rjuh in šest paradnih brisač, teta Malči lepo stensko uro in pisano vezen namizni prt, Karli pa nekaj knjig. Berta Dolinarjeva je prinesla šop rož in nekaj denarja v beli kuverti, ki jo je Anamariji stisnila v roko na skrivaj in vsa v zadregi. Zunaj v kuhinji je igral Vobachov hlapec Grega na harmoniko. Ubiral je same žalostne in zategli glasovi so se tako mimogrede rahlo dotikali onih v tetkini sobi kakor že davno pozabljena bol. Nevesta se je v drugi sobi oblačila v svatovsko obleko in Pepica Šribarjeva je pripovedovala družbi o Škrlepovem Božu, ki se odpravlja za misijonarja v Ameriko. Njene besede so bile kakor vedno mirne in enolične. Kakor enakomerne kaplje so padale v Gregovo otožno godenje, ki se je vleklo brez naraščanja in brez pojemanja kakor brezkončna žalostna lajna. Tudi liter vina so imeli na mizi, a pili ga niso. Karli je gledal v kozarec, godba iz kuhinje in Pepičine besede, vse je šlo le mimo njegovih ušes, a vendar je bil žalosten. Mislil je na svojo ljubezen do Anamarije, ki je ugasnila kakor misel, nekdaj lepa in vseobvladajoča, v prostornosti časa. Ostala je le rahla, prisrčna vez, ki se je nocoj malo razbolela. Teta Malči je poslušala godbo in Pepičine besede in mislila na Anamarijo, ki se jutri poroči s svojim ženinom tam v Ljubljani. Nobenega domačega ne bo. Mati ji je že lani umrla, brat pa je daleč nekje v južni Srbiji. Njegovi ljudje jima bodo pripravili poročno večerjo in šli z njima v cerkev in potem morda še do kolodvora. Sama bo z njim na svetu, vsa mu izročena, vse zanj in vsa njegova. Gospe Pahernikovi je bilo nocoj silno dolgočasno. Želela bi, da bi bil prišel vsaj Povoden in da bi se tale mali Karli nekoliko bolj razvnel, saj to je pogrebščina, ne pa veselo slovo od dekliškega stanu. Ali bi ji Malči zamerila, ko bi jo prosila, naj odslovi tega muzikanta v kuhinji? In ta misijonarska zgodba njene svakinje je tudi prav nič ne zanima. Berta Dolinarjeva pa je trpko gledala vse to početje. Kako je to vse častno in slavnostno. Bridko je to življenje, in nevoščljivost ne more biti greh! Mala, srečna Anamarija, jutri boš spoštovana gospa doktorjeva ... Nevesta se je prišla pokazat v svoji, za jutri namenjeni beli svileni obleki. Bila je lepa, ker so ji žarele oči v radosti in ponosu in ker se je bil razcvetel nelepi obraz v en sam izraz blaženosti ob toliki sreči. Bila je morda celo slična tistimi mučeniškim žrtvam v starodavnih časih, ki so šle za svojo ljubezni polno vero z žarkim smehljajem na licu v smrt. On je bil njena vera, on vsa njena ljubezen in ona sama le srečna, presrečna njegova last. Teta Malči je odslovila Grego. Nevesta in Karli sta si prepevala in gospa Pahernikova je pomagala. Same zaljubljene so peli, slovenske in še tiste stare nemške »šmahtfecne«, ki so bili moderni ob zatonu devetnajstega stoletja. Tudi liter na mizi se je izpraznil in prišel je še drugi in tretji. Bilo je že precej pozno, ko je vstopil Povoden. Prinesel je kovčeg s seboj, da bi Anamarija še nocoj spravila vanj vse, kar bo treba vzeti jutri s seboj v Ljubljano. Razbil je družbo, ker ga ni bilo volja sedeti v tej sobici pri tetki Malči, se prisiljeno šaliti in odgovarjati na razna vprašanja kakor pri kakšni izkušnji. Nevesta mu je razkazovala prejeta darila, ki ga je moral vsakega posebej glasno občudovati in hvaliti, že njej na ljubo, ki je ob vsakem predmetu vzkliknila: »Glej, glej, <ins>«</ins> in mu ga tiščala prav pod nos. Potem šele se je šla preobleč in spravljat obleko v kovčeg. Pepica, Berta in gospa Pahernikova so se poslovile. Potem so šli tudi drugi. Povoden in Karli sta čakala pred hišnimi vrati, da se konča poslavljanje med tetko Malči in Anamarijo, ki je nazadnje vsa solzna prišla iz hiše. {{prelom strani}} Karli je stopal poleg njiju z njenim kovčegom v roki. Rad bi nekaj govoril, zlasti z njim bi rad prišel do jasnega, prijateljskega odnošaja, ta mali Karli, ki se še ni in se najbrže tudi nikdar ne bo odvadil zaletavanju v svet in ljudi. »Pomisli, Janko! Berta mi je dala denar — tri stotake! In rože, same rdeče, jako lepe rože.« Anamariji je ganjenost trepetala v grlu in je še krepkeje stisnila Povodnov komolec, za katerega se je bila oprijela. »Popolnoma nepotrebno,« je zamrmral Povoden, ki ni maral Berte Dolinarjeve, ker se mu je zdelo, da se mu še vedno posmehuje. Sicer pa ni razumel ganjenosti svoje neveste. Zato je prav osorno vprašal: »Ali je kaj resnice na tem, kar se klepeta po Podgorici, da sta si namreč Leben in ona precej po »knofih« in da se je Leben zaradi nje ločil od svoje žene.« »Jaz nič ne vem,« je užaljeno odvrnila ona in stisnila ustne. Bolelo jo je takšno govorjenje. Janko je vendar tako dober in spodoben človek, zato bi ne smel ponavljati takih čenč. »Jaz pa nekaj vem, a prosim, da ostane med nami. Leben mi je sam povedal, da se bo ločil in potem z Dolinarjevo poročil. Saj mu tudi ni zameriti ...« Tako, sedaj je izčvekal, kar naj bi ohranil v sebi kot »sveto tajnost«. In ker sta onadva molčala in ker je bilo njega samega tega greha takoj sram in ker se ga je takoj tudi pokesal, je pričel na moč opravičevati in hvaliti Lebna in Dolinarjevo. Prepozno! Prepozno! Preneumno, da se je moral izblebetati! Tako dolgo ga je mikalo in peklo, da je izpregovoril, in zdaj se je zdel sam sebi umazan in nepošten. In vse to Povodnu na ljubo! Ko je bila Anamarija že v postelji, je še vedno mislila na Karlijevo novico. Berta je njej dala denar. Svoj denar, ki ga bo sama nujno potrebna. Denar, ki so ga morda močile solze. Berta Dolinarjeva, utelešena ironija, se hoče boriti za srečo in daje denar njej, nevesti, ko bo vendar sama revna, zaničevana nevesta. Zato je bila zadnje čase še tišja, še jedkejša kakor kdaj poprej. Za srečo ... za ljubezen ... Karli pa je povabil Povodna s seboj v domačo gostilno. Tam je bila v posebni sobi velika družba boljše gospode. Verderber, Schieber, Bende, sicer brez svojih žena, a sicer z vsemi častnim spremstvom podgoriškega podrepništva. Namizni prt je bil že ves polit in ponesnažen s tobakom. Pod stropom pa se je valil gost tobačni dim. Gospoda je bila že nekoliko okajena in glasna. Karli si je hotel posaditi Povodna k mali mizici in tako dobiti priložnost za razgovor, pa so ju, komaj da sta vstopila, že klicali k sebi. Povodna so vzeli v sredo med Bendeta in Schieberja, Karli pa je imel poleg Ničese na koncu mize sedež primaknjen. Njemu nasproti se je smehljal Rajko Flerin, lepo oblečen, lepo počesan in nakodran, Karliju v jezo in spotiko. Medtem ko so Povodna pitali z neslanimi dovtipi o poročnih nočeh in sličnim ter ga zalivali z vinom, se je Karli obregal ob Flerina in Ničeso. Nazadnje je opazil Verderber prepiranje na koncu mize in zaklical Karliju prav posmehljivo: »Na, vi boste tudi težko umirali, vi, mladenič idealnih nazorov!« Vsi so se smejali, tudi Povoden. Najbolj pa Ničesa in Flerin. Karli je iskal besedo, ki bi jo zabrusil gospodu »Bankdirektorju«, a kaj ko je ni mogel najti in ko je bilo smeha že konec, ko je hotel izpregovoriti: »Vi pa menda še težje, malomeščanski general!« Sicer pa bi ga brata, ki sta bila oba tudi pri mizi, za te besede najbrže nagnala spat. Šel je rajši sam. V gostilniški sobi je hotel popiti nekaj kozarcev vina, da bi se upijanil. Nikogar ni bilo več v tej sobi, le Majhen sam je sedel v kotu pred polnim bokalom in mrmral nekaj predse. Natakarica je bila odšla spat. Kaj ko bi šel za njo? Tedaj ga je Majhen opazil. »Aha, ti si! No, pridi malo k meni, če te ni sram, no pridi!« Bil je zelo pijan. Oči je imel izbuljene in pogled zameglen. Tudi klobuk je imel glavi. Karli se je usedel k njemu. Ni se mu dalo piti. Vino se mu je že upiralo. Majhnova sapa mu je bila pokvarila tek do pijače, tako zoprno smrdljiva je bila. Majhen pa ga je prijel za roko in mu govoril prav v lice, se majal sicer sem in tja, a odmaknil se ni. Tudi Karli se ni odmaknil, ker se je bal, da bi mu oni zameril. »Malo še ostani tu pri meni, sicer pa — saj vem, da me ne moreš videti, no, pa le potrpi, malo še potrpi z menoj, ti smrkolin, ki se lahko smeješ, saj nisi tako pijan ko jaz, saj te ni treba biti sram samega sebe, kakor je mene. Vidiš, ti si zadel terno, čeprav si veliko prebedast, da bi razumel, kaj je to terna — razumeš? Moja terna pa je šla po zlu ... da, da, šla je, šla. No, pa saj pijem za svoj denar in moji dolgovi so moji dolgovi in vas nič ne brigajo. Le povej, ali te to kaj briga? No, saj vem, da te to prav nič ne zanima in da bi se me rad rešil, kar pojdi tja noter in jim reci, da so maliki ... no, pojdi! Ah, veš kaj, pojdi z menoj, meni je slabo, pojdi z menoj domov ...« Klatil je z rokami, se bil po čelu, potem pa je prosil in njegove izbuljene oči so gledale v Karlija votlo, pijano, skoraj mrtvo. Karli je šel z njim. Pomagal mu je, da se je sezul in slekel. Potem je hotel iti. A Majhen je opazil njegovo kretnjo in se zagnal v postelji, kakor bi hotel poskočiti. {{prelom strani}} »Ostani tu, Karli, ostani pri meni, samo malo še ostani. Glej, tam na omari je slivovka ... kaj je ni? No, če je ni, jo je Johana ukradla — pa vendarle ostani, Karli, ne hodi stran ...« »Saj ostanem,« je obljubil Karli in se nevoljen usedel na rob postelje. »Ali mi hočeš kaj povedati?« »Ne, ne, samo da ne bom tako prekleto sam, veš ...« Pokril se je preko glave in nekaj časa molčal. Karli je čakal. Nenadoma pa je planil Majhen pokonci, potegnil predal iz nočne omarice in vrgel nekaj podolgovatega, bleščečega po tleh. »Daj sem!« je zavpil, ko je Karli pobral okvir z Anamarijino sliko. Šipa se je bila razbila in kosci stekla so še štrleli iz okvira. Majhen je izdrl sliko in jo raztrgal na drobne kosce. Potem je treščil okvir drugič po tleh, in Karli ga ni več hitel pobirati. Majhen pa je raztrgano fotografijo, ta poslikani papir, kosec za koscem pojedel, kosec za koscem prežvečil in pogoltnil. V očeh se mu je bojeval srd s solzama, pijanost z norostjo. Potem pa je legel in zaprl oči, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Roko je imel na odeji in mezinec je bil okrvavljen. Vrezal se je bil ob steklo, ko je izdiral in trgal fotografijo. Nekajkrat je globoko zasopel, potem zagrgral že v spanju in pričel z na pol odprtimi usti na pol glasno hrliti. Karli je utrnil luč in odšel. Neumnost! Notri so peli, kričali, rjoveli, in Verderberjev glas, masten in nadušljiv bariton, je prekričal vse. Karli si je v kuhinji nalil polno skodelico ruma, ga zmešal s sladkorjem in izpil. Fej! Žgalo ga je po grlu in padlo kakor kamen težko v želodec. Ah kaj, upijaniti se je treba, pozabiti, da si podlež ... Nekaj dni pozneje je Podgodca že imela svojo senzacijo. <center><b>*</b></center> Majhen in Dolinarjeva sta sedela pri večerji v Marnovi gostilni. Vsa ostala družba se je bila raztepla, Leben pa sploh ni več zahajal k Marnu, odkar se je Anamarija poročila. Okrog dolge mize so zborovali »večerničarji«. Doktor Bende jim je le še na videz predsedoval. V resnici pa je vodil besede in pogovor gospod Schieber, ki je v vsej Podgorici priznaval za sebi nadrejenega edinole prirmarija doktorja Sušca, toda ta je žal že od nekdaj odklanjal »večerničarsko« družbo. Gospod Schieber pa je postal velik gospod, ki ga je Bende zaupno nagovarjal »Mavrica«, kar naj bi bil ljubezniv slovenski prevod Schieberjevega imena »Moritz«. Z Gobcem in Gobezdarjem je občeval »Mavrica« zelo zviška, Kainbiča in Bendeta si je hotel obdržati za prijatelja, Verderberja pa je cenil in upošteval kot dragocenega poslovnega zaveznika in spretnega prevejanca, vse drugo na dolenjem koncu mize razen inženjerja Marna pa je živelo od milosti in na račun njegovega velikopoteznega pokroviteljstva. Samo lepi Šani, on, ki bi ga imel v resnici rad za prijatelja, se mu je gladko in hladno izmuznil vsakokrat, kadar je »Mavrica« mislil, da je že njegov. Gospod Ničesa, Schieberjev pisar, ki so ga v Podgorici klicali za ravnatelja, je bil predsednik dolenjega konca. Tudi on je znal pokazati svoje novo dostojanstvo, s Verderberjem se je celo tikal. Berta Dolinarjeva je bila že pred nekaj tedni zamenjala svoj stari prostor za prostor, ki je bil včasih Lojzetov, tako da je zdaj kazala večerničarski družbi hrbet, kakor je to delal svojčas nalašč Lojze Leben. Tudi ona je to storila nalašč, a ne iz istega vzroka kakor on, ampak zato, ker ni mogla več mirno in počasi jesti in se med jedjo prav ironično in vprašujoče ozirati po onih obrazih, pa je zato postala nemirna in nesigurna. Majhen te izpremembe še skoraj opazil ni, ker ga taka neznatna reč ni mogla več niti za trenutek dvigniti iz njegove običajne ravnodušnosti. Zanj je bila ta miza vsa izpremenjena že od tedaj, ko sta se bila Povoden in z njim Anamarija preselila na drugi konec sobe k bančnim uradnikom. A Berta jih čuti v hrbtu in na tilniku te njih poglede, ki jo otipavajo, njih misli, ugibajoče in umazane, ki ji trgajo obleko raz slokega, vse dotlej neopaženega in varno očuvanega telesa. In vsaka beseda, ki jo tam zamrmrajo, zašepetajo ali na pol glasno vržejo medse, se ji zapiči kakor trn v živo, dasi je ni bila razločno ujela. Kakšne druge skrivnosti bi sicer ti ljudje v tej gostilni tako zaupno obravnavali? Njo imajo v mislih, njo opravljajo in o njej se menijo, kadar jo zagledajo. Saj niso le nesramni in radovedni, neusmiljeni, kruti farizeji so! Kolikokrat se je je te mesece že lotevala malodušnost, ki je prej ni poznala. A kloniti ni hotela, ni smela. Njen poraz bi bil tudi njegov poraz in zmaga njih, njenih sovražnikov. Morala pa sta zmagati Lojze in ona, Berta, potem šele bosta smela biti za svoje soljudi, za svoje ljubeznive »bližnje« tudi onadva — človeka. Takšno je pristno človeško mišljenje! Boj je krut in v svoji krutosti še krivičen! Njemu ne zamerijo toliko, njega hočejo izpreobrniti izlepa, kot rešenega konvertita ga hočejo privesti nazaj v varno zavetje! Njo pa, ki se je njega in njegove bridkosladke ljubezni branila, kolikor se je kot ženska mogla braniti, njo preklinjajo in psujejo kot zlega duha, kot zapeljivko. Ona, pa — zapeljivka ... Vsi so že izvedeli, vse mesto je že polno te novice. Nekateri, zlasti moški, si jo radovedno ogledujejo, češ, ti si takšna, kdo bi si bil mislil, lej jo tičko ... Drugi, zlasti ženske, jo merijo od pet do klobuka, češ, tudi take nam ogražajo domove ter kvarijo in kradejo može ... Ali je to že vse, ali ne bo morda še huje? Lojze jo prosi, tolaži, roti za ceno svojega življenja, naj vztraja pri njem! Pravi, da so vsi skupaj le ljudje, izpremenljivi, umrljivi ljudje, nobeni polbogovi, da bi se ne dali premagati. Pa mu je že rekla ono o bojevanju proti neumnosti, a on veruje v človeka ter v svoje in njene sile, s katerimi si hoče ustvariti trdno življenje, ki ga ne bodo omajale človeške hudobije. Nasprotno, on celo upa, da bodo ljudje prej ali slej uvideli in da bo že kmalu; vse pozabljeno, odpuščeno ... {{prelom strani}} Kako naj bi jo čuval ta njen tovariš Majhen, ki samega sebe ni znal varovati, niti tega, kar je bilo že na videz njegovo. Berta je pojedla, se naglo oblekla in, ne da bi kam pogledala, odšla skozi vrata. Majhnov pozdrav je še slišala in tudi mladi uradniki so ji pokimali v pozdrav tam ob vratih. Majhen je bil že vstal od mize, da bi odšel, ko ga je Kambič poklical k sebi. Vprašal ga je, kdo izposoja učencem knjige iz učiteljske knjižnice, morda Dolinarjeva? Da ne? Govorila sta tiše, a vendar so ob imenu Dolinarjeve vsi posluhnili, dasi sta bila Bende in Schieber na najboljši poti k običajnemu družabnemu prepirčku. Verderber se je koj oglasil: »Ti, Majhen« — on je namreč vsakega tikal, a vsak ni smel njega — »sedi no, boš kaj povedal ... Kambič, bodi tako prijazen in mu daj malo prostora.« Majhen je bil vesel, da dobi kozarec vina. Kje je že njegova plača, dolgov pa vedno več! Prijazno se mu je razlezel obraz, ko je sedel med gospodo, s praznim žepom je človek težko prezirljiv. Beseda se je vrtila okrog Dolinarjeve, previdno so cikale besede na Lebna, kakor mače, ki poskuša s tačko, če ni jed v skledčki morda še prevroča. Končno pa se je le razgalilo odprto vprašanje: ali je res, kar govore ljudje, in vsi so gledali v Majhna. Ta je vprašujoče zrl v svojega ravnatelja, ki je skomignil z ramo, češ, povejte, ako vam je znano kaj natančnega. In Majhen je povedal gospodom, da je res, kar govore po Podgorici, da je namreč Dolinarjeva kriva ločitve Lebnovih zakoncev. Da, neverjetno, neumljivo, čudno in strašno! In kdo bi si kaj takega mislil o tej starikavi gospodični. Pobožna seveda ni, a grda je in stara! Neverjetno, in vendar je res, sveta resnica. Sama Anamarija, zdaj gospa doktor Povodnova, mu je to povedala, ko se je poslovila za vedno od šole. »Kaj vidva sta se poslovila?« »Vidva da spet govorita?« »Kaj? Kako? Res? Prav je tako! Kako pa je bilo?« In Kambič je moral seveda še pripomniti: »Tudi to je skoraj neverjetno!« »Da. Govorila sva oni dan v konferenčni sobi, ko se je prišla že kot gospa Povodnova poslovit od šolarjev in se zahvalit za poročne čestitke in darila. Bil sem sam, ko je prišla in vprašala po vas, gospod ravnatelj. No, pa sem stopil k njej in ji želel srečo. Potem pa sva se razgovarjala. Rekla je, da ji je žal za šolo in da bi rada še nadalje učila, a ji Janko ni dovolil, češ da čaka dovolj brezposelnih na službe in da to ni ne pravično in ne lepo, da jim jih odjedajo dobro situirane poročene žene. Potem sva govorila o Dolinarjevi, in Anamarija pravi, da je to, kar govore, vse resnica.« Majhen je govoril kolikor mogoče milo in nevažno, a to je pa zamolčal, da ga je Anamarija prosila, naj tega nikar ne pripoveduje okoli. Čutil je, da ga vsi nekako čudno gledajo, najbolj pa njegov ravnatelj Kambič. Najbrže si misli: »Revež nerodni in neumni!« Majhen pa mu v mislih ogorčeno odgovarja: »Kaj me boš zijal, osel, ki misliš, da vse najbolje veš in da si bogvekako moški, saj si vendar tudi ti enkrat odletel pri Anamariji, a jaz te tedaj nisem klical na odgovor, le smejal sem se ti in tisti klofuti, ti poročeni gospod ravnatelj.« No, pa Majhen je zinil le: »Menda tudi Leben odide s šole!« Kambič pa je prav osorno odgovoril: »To bi bil velik osel, ko bi zdaj pustil službo, zakaj, da ne bo premeščen, za to sem že jaz poskrbel.« »Ali vam je tudi to povedala gospa Povodnova?« »Ne. Leben sam je pravil Vobachovemu Karliju, da pojde.« <center><b>*</b></center> Kakor vedno, kar je pomnil kateri izmed Vobachovih otrok, so kosili tudi danes v mali sobici poleg kuhinje. In kakor vedno, mame ni bilo pri mizi. Kosila je v kuhinji pri štedilniku kar tako mimogrede. Kakor vedno, je bilo treba pri juhi molčati. Oče jo je srebal, žlico za žlico, kakor bi opravljal kaj važnega, Franci in Leo sta goltala naglo in malomarno, Karli pa je, kar je bil prišel iz Beograda, jedel počasi in s slastjo. Okus po paradižniku mu je najbolj prijal. Šele ko si je oče s servieto, ki jo je imel zataknjeno za ovratnik, jel brisati usta, sta pričela govoriti, najprej Franci, takoj za njim pa Leo, o nekem avtomobilu in o avtomobilskih vožnjah in dirkah. Oče je prezirljivo molčal in prebiral jed, ki mu jo je bila prinesla kuhinjska dekla na pladnju. Potem pa je pričel spet jesti. Zelo se je bil postaral, ta njegov veliki in obilni oče. Pri jedi je mlaskal in grdo cmokal, kar pred dvema letoma še ni bila njegova navada. Njegovi brki in brada, kako da jih tako zanemarja? Koža na licu je rdeča in polna drobnih gubic, pod vekami in nad njimi pa se mu v ohlapni zgrbljeni vreči nabira polno drobnih, modrikastih žilic. Oče je bil odrinil svoj krožnik. »Kaj pa še, osem cilindrov je dovolj. To je že voz, da se lahko postavljaš z njimi tudi po Dunaju in Berlinu …« je trdil Leo. »Ah, dovolj mi je teh vajinih čenč! Spravita se no že! Ti, Franci, glej, da mi priskrbiš še kripo ledu, vzemi ga, kjer ga hočeš, zvečer ga hočem imeti v ledenici!« ukaže oče osorno. Lepi Franci se namrdne in vstane, Leo pa prav počasi zgiba servieto. Zdaj pa zdaj bo nekaj važnega izpregovoril. Tudi Karli jo misli odkuriti in pokaditi svojo cigareto zunaj na vrtu. A oče ukaže Leonu: »Pojdi v hišo h gostom, pri večerji me boš moril s svojo razpravo. Ti, mali, pa ostani tu!« {{prelom strani}} Proti očetu ni bilo ugovora, in onadva sta odšla brez besed. Karli je presenečen obsedel in si ni prav upal nažgati cigarete, da bi ga oče ne nahrulil. »Ali ne boš kadil, mali?« ga je vprašal oče in mu pomolil svojo dozo s cigaretami, ki jih je imel za goste, ker je sam kadil le smotke. Karli si je vzel cigareto. Kaj pa je imel stari danes? To ni njegov glas, s katerim robanti po hiši, to celo ni gospodarjev glas, kadar ukazuje svojim hlapcem, deklam, sinovom in ženi, to je glas, s kakršnim se gospod Vobach pogovarja s tujimi ljudmi o važnih zadevah. Oče položi na mizo šop papirjev in pravi: »Tu so tvoja izpričevala! Gospod apotekar Pahernik mi jih je razložil, da mi jih ni bilo treba dajati k notarju, ker tega, kar si mi ti včasih pravil, nisem mogel prav verjeti ... Kaj hočeš zdaj od mene?« Oče je gledal sina in sin očeta in oba sta vedela, kakšen bo sinov odgovor. Seveda denar! Potem je pričel Karli naglo in hlastno govoriti, kakor bi se bal, da mu bo oče presekal besedo. Rekel je, da bi rad študiral dalje, napravil v Celju ali v Mariboru maturo, ali pa kjer si bodi, le v Beogradu ne več, potem bi šel na univerzo. Za poklic se še ni odločil, najrajši bi medicino ali pa pravo. »Čuj, fant, kaj ti bom pa jaz predlagal. Bende mi ponuja kmečko posestvo, precej veliko, a zelo zanemarjeno, ki bi ga lahko poceni kupil za tebe. Blizu mesta je in na lepem kraju z gostilniško koncesijo. Gozd je sicer velik, a precej izsekan in okleščen. Pa nič ne de. Dal bi ti še nekaj denarja pa bi poizkusil gospodariti. Knjige in takšne reči pa si lahko dobiš na dom. Če imaš poln hlev živine, svinjake bi ti še prizidal in konja bi ti dal iz domačega hleva, pa bi videl, da je bolje biti kmet, ko doktor ali advokat. Čez nekaj let se boš lahko oženil in ne bo ti treba gledati na denar. Pusti fant tista mesta! {{redakcija|Zda|Zdaj}} si dokazal, da nisi butec in da se znaš tudi sam obrniti na pravi kraj. Mirno boš živel kot kmet, v mestu pa ti bodo hodile po glavi razne španponade in te pokvarile. Mesto mi je pokvarilo že tvojega rajnkega brata, da se je šel, mladi fant, streljat v lastno glavo. Ubil se je, ker si ni več upal živeti, ker so mu uničili in ubili življenje tam v mestih. Zakaj pa Leo in Franci nimata razdejanih živcev, kakor jih je baje imel on?« Karli je že hotel odvrniti, da sta Leo in Franci v primeri z Egonom buteljna, pa je oče sam nadaljeval: »Seveda, Leo in Franci nimata toliko v glavi, kolikor je imel Egon v petah, a verjemi mi, da je bil tudi Egon zdrav in vesel fant, ko je bil še doma. Potem pa se je kar nenadoma izprevrgel. Učil se ni, delal ni, spal ni, popival je in sedel kje v kakšnem kotu in premišljal. Že moja mati je rekla, da se takim, ki toliko berejo in premišljajo, rado zmeša — in zmešalo se mu je. Ti si morda danes misliš: stari je nor in ni ne ve o svetu, a le verjemi mi, jaz sem že dolgo na svetu in vidim, da se svet prav ni ne izpreminja. Vedno je isti. Zato pa ti hočem dobro, ker sem zadovoljen, da se mi le nisi izkazil. No, kaj praviš?« Očetov glas je postajal vedno tišji in zadnje besede so bile skoraj le šepetane. »No, norček?« je vprašal stari in se rahlo, prav rahlo nasmehnil. Karli se je le za trenotek obotavljal. Da, da, hiša, gostilna, konj, krave, voli, svinje in kure in on kot gospodar. Zunaj pa svet, široki, vedno se izpreminjajoči svet in vesela, lepa leta na vseučilišču! Ali bi jih ne bilo škoda? »Maturiral bi še rad! Dobil bi si profesorja za inštruktorja, pa bi šlo še to leto,« je odvrnil in gledal v očeta, ki ni bil niti nasmejan niti prijazen. Oče mu je suho odgovoril: »Dobro, pojdi k Leonu in izračunita oba, koliko bi potreboval. Naj mi Leon predloži vso stvar po večerji!« In stari se je s težavo dvignil in šel. Šel je tudi Karli, a ne za očetom v prvo nadstropje, ampak na cesto pogledat, kaj dela Podgorica. Ali bi šel mimo Pahernikovih oken? Morda ga bo videla gospa Mara in prišla za njim na cesto k svetemu Lenartu. Ona se zanima zdaj za literaturo, in ker se je bil Čitalni krožek kar sam od sebe razšel, ji ga izkuša nadomeščati on, Karli Vobach. Podgoriške klepetulje so imele dosti opraviti. Pri gospe Schieberjevi v salonu se je zbral njih elitni oddelek in se krepko pohujševal nad Lebnom in Berto, njih srednji sloji, to so bile gospa oficialova, gospa davkarjeva, gospa postajenačelnikova in druge take gospe, pa so se zgražale nad Berto pri mesarju in peku in na cesti, kjer so se pa srečale, s pomilovalnim javkanjem nad »to ubogo ženo«, kar naj bi bila Lebnova, ki jo je zadela taka nesreča ... hov! »Denkans ihnen, jec beta ihra lossen!« je pravila gospa vahtmajsterica Mercovim šiviljam, in vse so bile ogorčene nad takšno hudobijo. O Berti Dolinarjevi pa se te dni ni govorilo drugače kakor: »Ta kanalja, ta stara lajdra, ta mrha, diese Beštie, diese Mirchen, so a schleche Babn ...« Stari Vobach je kadil cigaro in brskal po predalih svoje pisalne mize. Kam je bil le založil? Takrat, ko se je tako nesrečno napravilo, so dolžili ljubi Podgoričani njega in njo, ženo njegovo, da sta vsega onadva kriva, češ, grdo sta ravnala s fantom. Seveda — starši! Tega pa nihče ne ve, koliko je on zaman govoril, seveda izgrda, kaj pa zaleže lepa beseda pri takem zaletelu? Aha tu je! To so mu dali takrat v Leobnu. <center><poem>Nagrobni napis. Preveč ste mučili me, bratje vi, ljudje, pretežka bila zame so bremena moja, in stopajo s sveta, kjer je mrazilo me, želim edinole miru si in pokoja. Ob grobu mojem, bratje, vam ljubeče nad mano se solziti in moliti treba ni, mirno upihnite mrliške, blede sveče, do tega hladnega srca nobene ni poti. </center></poem> In ta je bil tudi njegov sin, njegov najstarejši sin! Samomorilec in ubežnik! Otroci so breme, saj človek nikdar ne ve, kdaj ravna prav z njimi! Hudo je to, hudo. Otroci so križ, in svoje lastno srce bi morala oče in mati pribijati nanj ... {{prelom strani}} ==VII.== Na vsakem vogalu kričeči lepaki raznih barv, polni puhle hvale in prav tako puhlih napadov idejnih nasprotnikov, po hišah in bajtah prepir in zamera, po vseh hišah kričava in tajna agitacija resnično iskrenih in tudi najetih agitatorjev, politiziranje in besedni boji. Na sodniji nekaj tožb in ovadb zaradi razžaljenja časti, krivičnih očitanj, klevete, kraje dobrega imena in razširjanja neresničnih vesti. Obljube in grožnje, zavednost in izdajstvo, strahopetnost, korajža in strah, vse to se je gnetlo k trem »skrivnostnim skrinjicam« na mizi občinske pisarne. Neslišno padajoča gumasta kroglica je bila danes dragocena enota; najsi je padla iz še tako umazanih rok, bo dobrodošla tudi med tistimi, ki so se skotalile v skrinjico iz gladkih, mehkih prstov, na katerih se blešče pravi ali ponarejeni svetli kamni in čijih nohti so brezhibno snažni in pristriženi. Podgoriške občinske volitve! Bile so tri liste in trije županski kandidati. Prvi kandidat, in sicer na listi SLS, je bil doktor Žnidar, drugi kandidat je bil doktor Ciril Bende, naprednjak, tretji, kandidat tako imenovane »rdeče liste«, je bil Alojzij Petek, slikar in pleskar iz Ravbarske ulice, ki mu je večina podgoriških vedežev prerokovala neslaven polom. V gostilni »Pri Ančki« je bilo tisto nedeljo dopoldne zelo nerodno. »Dohtarja pa nikoli! Nak, advokata pa že ne!« je dejal mladi kovač Jože Hovnik in udaril po mizi, da so odskočile skodelice, v katerih so danes, ker je bilo prepovedano točiti alkoholne pijače, postregli po gostilnah svojim gostom z mrzlim čajem. »Saj je tvoje fronte vojvoda tudi dohtar, čeravno je farški, in ti ga boš volil, črnuzelj neumni!« se je drl nad njim delavec Jože. »Mar Žnidar ni advokat? Advokati pa so sami lumpi in frakarji, pa naj se piše Peter ali Pavel.« »Saj ni treba dohtarja voliti in tako kričati vam tudi ni treba!« je miril stari Tonč, ki je delal na železniški progi. »Dohtar ni in ne more biti za nas delovne ljudi, saj se ne razume na nič drugega ko na odiranje.« »Tako je!« je potrdil Jože Hovnik in lopnil drugič po mizi. Močno ga je jezilo, da ima tudi SLS dohtarja na čelu svoje vrste. Saj je tudi on Orel in pristaš Slovenske ljudske stranke, a to ne more biti prav, da bi si kmet izvolil advokata za zaščitnika. To bi bilo skoraj tako, kakor bi velel lisici, naj pase kure. Jože je bil namreč strašno jezen na advokate, ker bi mu bili skoraj pogoltnili dom in kovačijo in vse, kar sta imela z materjo prigaranega. Pa se jih je bil ubranil, a pozabiti jim tega ne bo mogel nikdar. Mar bi bil rajši doma ostal, čemu je hodil semkaj. »Tega poslušajte! Ta gospod vam bo povedal, kako se mora govoriti je zarohnel delavec Jože in porinil k mizi drobnega možička, ki je tiščal pod pazduho neke časnike. Ne da bi snel kapo, se je ozrl po navzočnih, se odkašljal in pričel govoriti kakor na shodu: »Pametno in zdravo je, da ljudje končno že uvidevajo lažno demokracijo tako imenovane napredne stranke in da uvidevajo tudi puhlo in spletkarsko politiko črne fronte, ki jim je križ pokrivalo in zaslon, s katerim zameglujejo množicam jasni pogled. Uvidevnost je prvi korak k pravemu napredku! Za nas, ki smo delavci, je pač vseeno, ali delamo na svojem ali na tujem, na tistem tujemu sem mislil povedati, ki je v vsej svoji celoti itak naše, da. Saj si moramo itak v potu svojega obraza zaslužiti svoj kruh in nihče, ne Bog, ne vrag, nam ne more pomagati. Pomagamo si lahko sami, če ne odnehamo v borbi za svoje svete pravice, in za nas kot take velja le eno geslo, le ena parola: proletarci vsega sveta, združite se!« »Oho, kaj pa to? To je prepovedano! To je komunizem! Kje je policaj?« je zavpil notarjev pisar, ki je bil prišel tudi agitirat, a za Bendeta. Delavec Jože je edini zavpil »Živio!«, stari Tonč si je ogledoval časnik, ki mu ga je bil potisnil mož s kapo v roke. Jože Hovnik pa je najprej vprašal, kdo je ta človek, ki je govoril. Zvedel je, da je to neki pisar, Petkov prijatelj, ki ga je bil ta za nocoj povabil semkaj iz Maribora. A tudi to govorjenje ni bilo Jožetu po volji. In medtem ko je mož s kapo ošteval notarjevega pisarja in mu očital hlapčevstvo, pljuvanje v lastno skledo, je izpregovoril Jože Hovnik zelo glasno: »Vi, gospod iz Maribora, ali ni to vaše govorjenje nekakšno zavijanje oči k onim gori v Rusiji, ki so duhovnike zapodili in ljudi še v cerkev ne pustijo. To ni za nas, ki na Boga tudi še nekaj damo! Pa to tudi ni vseeno, če delam na svojem ali na tujem! Kar je tuje, ni moje, in ko bi meni hoteli vzeti bajto, se bom branil s cepcem. Zažgem jo rajši, kakor da bi jo drugemu pustil. Na, za nas to ni!« »Vidiš, Jožek, zdaj si dobro pogodil! Pojdi z menoj, ti bom še kaj več povedal. Pri naših prav nič ne taje Boga in tudi o tem ti ne bo nihče govoril, da je treba odpraviti lastnino. Pojdi z menoj, gospod Flerin ti bo še kaj drugega povedal, zaradi davkov in ...« »Jože, to je notarjev pisar in za Bendeta te hoče dobiti!« je preko drugih glav zavpil stari Tonč. »O ti presneta krota podrepniška, frakarska! Za Bendeta! Za tega, ki me je hotel ob bajto spraviti? Vi ste še hujši ko tisti tam v Rusiji, tam samo jemljejo, vi pa kradete in delate s kmetom kakor tolovaji. Marš ven! Ančka, tega dedca ne smem več videti v tej oštariji, ali pa mene ne bo več! Ven z njim!« {{prelom strani}} »Ven! Marš! Ho! He!« Med ropotom in kričanjem je moral notarjev pisar preko praga. Zdaj se je oglasil tudi mož s kapo, a ne več tako slavnostno. »No, ali ne vidite, kakšna je ta gospoda? Saj vas pozna le o volitvah, sicer vas pa neusmiljeno odira ...« Pritegnil je še delavec Jože: »In ko si že tako božji, da veš, tudi tisto, kar je oni tu pravil o Bogu, to tudi ni res. Ravno v nedeljo, ko zvoni k maši, ti ženejo otročad ven v gmajno, da se tam spakuje in izteguje, kakor bi se doma ne moglo.« »To je telovadba, Jože, saj jo imamo tudi mi pri Orlih, a v nedeljo med mašo jim tega res ni treba. To je samo zato, da delajo zgago!« »Saj jo delajo farji tudi. Kaj se jim je pa treba v politiko mešati! Jože, pametni bodite! Glejte, obrtnik ste in kmet, to se pravi, da ste delavec! Kam spada torej vaš glas? K nam, in nikamor drugam!« Tako mu je izlepa prigovarjal tisti gospod s kapo. Jožetu pa le ni bilo po volji, čeprav mu ni bil odvraten. »Veste, to že ni lepo, da duhovnike v nič devate. Kdo je pa spravil nas Slovence v to državo, ki ji pravimo, da je res naša? Duhovnik! Za koga drugega jaz ne vem, ker sem pač kmet in se ne vtikam v politiko!« »Pustite ga, saj vidite, kako je farovški!« je dejal delavec Jože in vlekel gospoda s kapo k sebi. »Boš že videl, kam boš še prišel, Jože, ker si tak zabit terc! Jaz pa nisem več tako neumen, da bi ne vedel, da imam jezik zato, da ga o pravem času iztegnem. Ali misliš, da smejo le eni žreti, drugi pa delati, če pa dela ni, bi bilo pa najbolje, da kar poginejo, a? Seveda, ti, ki imaš svoj lastni sekret, si že misliš, da si več ko navaden delavec.« »Hudiča, ali sem ti kaj rekel? Kaj se cepiš nad mano?« se je ujedal Jože Hovnikov, a gospod s kapo se je vrinil in tudi drugi, med njimi tudi Tonč, so ju obstopili. Gospod s kapo ga je prijel za reverje na suknji in ga hotel poučevati: »Vi ste slabo informirani o našem pokretu, Jože, in zato trdovratno in slepo odklanjate to, kar bi morali pozdravljati za svojo odrešitev. In slepi boste tudi ostali, če ne boste hoteli izpregledati. Izpregledali pa ne boste, če se boste oklepali teh vaših malikov in se ne boste hoteli seznaniti z našimi ideali, z našimi idejami svobode in enakosti! Slišite, poglejte si ta list, preden {{redakcija|oditete|odidete}} na volišče, in če še potem ne boste vedeli, kaj vam je storiti, niste vredni, da sem izpregovoril z vami le eno besedo ...« Gospod s kapo ga je pogledal v oči žarko in skoraj nekoliko zaničljivo in Jože je mirno vzel propagandni letak in ga hotel vtakniti v žep, ko se je vmešal spet delavec Jože ter jezen in zaničljivo se režeč spačil svoj čedni obraz. Še ta teden se bo poročil delavec Jože, a ostal si bo zvest. Tako vsaj prisega sebi in drugim ter iskreno veruje, da bo s to svojo borbo za pravico in s svojo zvestobo, za dobro stvar pomagal sebi in svoji bodoči rodbini, da jim bo končno vsem skupaj nekdaj bolje, kakor je bilo njemu in njegovim prednikom. Zato ga neznansko jezi ta zarobljeni kovač Hovnik, ki se hoče zaradi svoje bajte in kovačije in zaradi tistih par njiv in zaradi farja ustavljati edino pravični besedi na svetu. Ali je sploh vredno, da se gospod Jež iz Maribora trudi s takim butljem? »Pustite ga, gospod, kmet ostane kmet, neumen in zarobljen farški hlapec! Le čaj, ko pride naša ura, ko bomo mi delavci dobili besedo in pravico, se boš moral tudi ti naučiti drugih molitvic! Le pojdi in voli, kakor si pri pridigi slišal!« »Kaj?« je vzkipel Jože. »Ti boš mene gonil iz oštarije, vsranetelj? Ne, ne gospod, mene kar pustite pri miru s tem svojim govorjenjem, jaz sem res zarobljen kmet, ker ne morem enemu delu ljudi na ljubo vreči na gnoj vsega tega, kar sem se kot kratkosrajčnik učil spoštovati. Svoje bajte pa tudi ne dam in ti je tudi ne boš, ko boš svojo imel, da veš. Če pa češ, pa pridi z menoj za štalo, ni mi za to, da bi se na tešče po gostilnah metal s teboj!« Gospod s kapo ni hotel odnehati, a tedajci so se odprla vrata in mežnar Avšič je pridrevil v gostilno. »Ježeš, ježeš, Jože, kaj pa ti je treba poslušati take čenče! Ali ne veš, kaj je tvoja dolžnost? Le hitro z menoj. Nekaterim se že čudno zdi, zakaj te tako dolgo ni! Ježeš, ježeš, kaj pa hodiš med take!« Drobni možic se je prestopal z noge na nogo, nezaupno švigal z očmi po navzočnih in vlekel Jožeta Hovnika za rokav. Sladkobni nasmešek mu nikdar ni zdrknil z usten. »Ven!« je zarohnel delavec Jože in še drugi so se približali z grozečimi obrazi. Poprej so mirno poslušali in čakali, kako se bo izteklo, potem šele bi bil dejal ta ali oni katero vmes. To ga pa nima, da bi hodil mežnar semkaj vohunit in vlačit ljudi na stran, kakor bi bil sedež samega luciferja! »Ven z njim!« so se oglasili tudi drugi in stopili bliže. Gostilničar se je previdno umaknil za kuhinjska vrata. Kaj njemu mar! Mežnarja naj le vržejo ven! Mrho prihuljeno! »Ven, oba ven. Hovnik in mežnar, ven z njima!« je netil delavec Jože, in to je Hovnika najbolj razkačilo. Odrinil je mežnarja in stopil Jožetu prav tik pred obraz. »Dejal sem ti, da me ne boš metal iz oštarij, berač!« »Ti si pa butelj, cepec ... ti si buršuj!« je vpil Jože. To je žgalo! To je bila psovka, gotovo ena najgrših psovk. »Kaj si dejal? Kaj si dejal, da sem, ti baraba potepena!« je rohnel Jože Hovnik, in na mah sta bila sprijeta z rokami in nogami. A policaj Edinec in za njim dva žandarja, ki jih je bil poslal semkaj notarjev pisar, so prišli vsaj enkrat v življenju v ugodnem trenotku, da preprečijo pretep. Na potu proti volišču je še vprašal mežnarja, ki je klental za njim: »Ali ste slišali, kaj mi je dejal? Buršuj, mi je dejal, ali veste, kaj to pomeni?« »Kako naj bi jaz to vedel, saj veš, da ne berem drugih časnikov, samo naše. To mora biti ena tistih taljanskih psovk, ki jih je vse polno zdaj po vojni. Ali ni morda srbska?« »Ni!« je zagodrnjal Jože, in on je to vedel, saj je bil odslužil vojake. Volil je doktorja Žnidarja in njegovo skrinjico. Potem, pa je odšel domov in se ni nikjer več ustavil. {{prelom strani}} Na moč je bil jezen in kar na vse skupaj, z vsem svetom bi se sporekel. Preklete volitve! Samo za jezo in zamero so in da z njimi hujskajo in razdvajajo ljudi. A da bi sploh ne šel blizu, to bi se reklo, da se ne upa poslužiti svoje državljanske pravice. A mrhe so le, vsi skupaj. Če jih poslušaš, če bereš, kako te snubijo, kaj ti obetajo in kako te hvalijo, sebe seveda tudi, a zlasti tebe, svojega volilca, bi mislil, da je zdaj res prišel nov čas in novi ljudje, ki bodo res obrnili svet na boljšo plat. Kaj še! Visi ti, ki tebe hvalijo, mislijo le nase in zase. Presneto mora biti dobra kupčija, skrbeti za »narod«, kakor pravijo ti gospodje v svojih lepih govorih. Tisti tam »Pri Ančki«, tisti s kapo, bi mu še bil ugajal, ko ne bi ... Jože Hovnik ni bil slab učenec v šoli, to mu pa le neče v glavo. A tisti časnik bo drevi le prebral, čeprav mu ga je mežnar hotel vzeti. On ni več otrok! Oženil bi se tudi rad, pa je prav taka nerodnost. Mati so še pri hiši, in Bog nas varuj, da bi ne bili. A prav bi že bilo, da bi dobil ženo. Strela! Za vasovanje mu res ni več, a kar tako biti, je tudi sitno! In — Lenčke je škoda, da bi jo vlačili po zobeh in da bi se ji smrkavci posmehovali ... Mati bodo pa seveda kar mislili, da jih hoče odriniti na zapeček! Ti presneto življenje, kujavo! <center><b>*</b></center> Sredi mestnega trga pred občinsko hišo, ki je bila hkrati tudi volilni lokal, je bilo vse polno ljudi. A to ni bila složna množica, ampak v žive, večje ali manjše gruče razdeljena ljudska sovražnost, lokavost in podpihovanje. Pristaši idej, pristaši strank, pristaši korit v borbi za smešno krpo oblasti, za vlado podgoriškega parlamenta. Lepa so imena, prikladni in zlasti zelo vljudni so priimki in naslovi, ki jih vrže na površje vrtinec sovraštva, zavisti, neumnosti, pravičnosti in laži, ker mora danes vse to še zavreti v enem in istem kotlu, nocoj pa bomo šele videli, kaj se bo skuhalo iz tega! Hajna, Branko in Karli so stali tik ob veznih vratih, da bi ugibali o mimo gredočih volilcih in jih primerno ošvrkali z na pol glasnimi opazkami ter da bi kot prvi ujeli, kako je kdo volil. Zdaj so prihajali preko trga trije čudni možici. Prvi je bil gospod Rajko Flerin, za njim pa sta šla Pumpergodlja in Tereja, menda prvič pod tako odličnim vodstvom. Flerin je bil odšel ponju v ubožnico, kar mu ni bilo bogvekako prijetno, in po višjem nalogu jima je moral tudi zapretiti, da bosta zaprta, če ne bosta volila liste in skrinjice doktorja Bendeta. V {{razprto|drugo}} skrinjico je treba vreči kroglico! V drugo! Bog vaju ne bo imel rad, če vržeta kam drugam, in nove škornje, ki sta jih zato dobila, bosta morala takoj vrniti! Ali sta razumela? Da! Razumela! Seveda! To bi bilo tudi grdo, ako bi ne znala biti hvaležna za lepe škornje! So še dobri ljudje na svetu, ki na reveža ne pozabijo! To je planil mežnar, ko jih je zagledal. A prepozno je, dragi mežnar! Novi škornji zaležejo več ko vse grožnje s peklenskim pogubljenjem, in glej, kako ti privoščijo levičarji in ti mladi »rdečkasti« kljuni ta poraz. Medtem ko je bil odpeljal Flerin svoja dva »gospoda« na volišče, je nastal zunaj nov prepir. Hajna ni mogel molčati. »Sramota je to!« je dejal glasno, da so lahko slišali skoraj vsi tam okoli. »Sramota, da morajo ti reveži voliti frakarja!« »Tako je!« — »Sramota!« — »Fej frakarija!« »Tiho!« — »Kaj je? Za koga je sramota?« — »Jezik za zobe!« Naenkrat so bili obkoljeni. Hajna je že vzdignil pest, Branko in Karli pa sta se smejala. Hej, če bi se stepli! To bi bilo nekaj! Notarjev pisar se je zadrl: »Policija!« O, ti beštija, zdaj pa le narazen! In Branko je krepko sunil na levo, da bi jo lahko odkuril. A kaj je to? Z gromkim grohotom pridere nekaj prežarjev z volišča, za njimi pa, bebasto se smehljajoč, berač Tereja. Ni ga v imeniku! Zastonj so mu kupili škornje! Še tega ne vedo! Škodoželjno in samozavestno se je režal Pumpergodlja! Ha! Zdaj bodo pa Tereji škornje vzeli! Ha! Njemu pa ne! On pa je smel voliti, naravnost v drugo skrinjico je nesel svojo kroglico, in le malo so se mu smejali, gospodje pa so mu še prav prijazno prikimavali! On je pravi podgoriški mestni ubožec, kaj bo tak pritepeni cepec kmečki, tak Tereja! He, kako šajtra zdaj jadrno proti domu! Saj ga bodo vrgli iz mestne ubožnice, le počaj, in Pumpergodlja se je prav važno razkoračil pred vežnimi vrati mestne občinske hiše in se samohvalno smehljal naokrog. Morda se še ujame kak božjak! Ničesa je prihajal s Flerinom skozi vrata. Flerin je mahal z rokami in se menda opravičeval, dolgi Ničesa pa ga je ošteval. Morala sta skozi ljudi in tik za njima je nekdo rezko zažvižgal na prste! Ničesa se je obrnil, Flerin pa je šel kar naprej, kakor da ni slišal. In ko se je Ničesa obrnil, se je oglasil nekdo tik za njegovim hrbtom: »Koliko pa stane par škornjev?« Sami posmehljivi, škodoželjni obrazi! Hudiča, kje so pa naši ljudje? »Škandal! Lov na bedake in berače!« Aha, to je pa bil Bercetov Hajna! In Branko in Karli! Tem smrkavcem je treba pošteno zamašiti gobce! Le kje je policaj? In ko je došel Flerina, ga je pričel iznova oštevati. Očital mu je nezmožnost, ker ni znal pridobiti svojih bivših tovarišev za Bendetov tabor, in vse njegove ugovore je pobijal z zaničljivimi besedami: »Ali imate le vi respekt pred denarjem? Znati, znati je treba pridobivati ljudi! Ha! Jaz ...!« Flerin se ni več pričkal. Tiho je šel poleg čvekavega Ničese tja, kamor so ga bili oni poslali po nezanesljive »voliče«. Temu Ničesi bi privoščil, da bi ga ponoči v temi in kje na samem dobili oni trije falotje, Hajna, Branko in Karli! To bi ga pestili ti čarugovci, ki se hodijo z najmočnejšimi kmečkimi štori ravsat za dekline ven k svetemu Lenartu in v Zakotje! Pa bi videl ta oholi dolgin, kako je treba pridobivati ljudi za stranko! Onim trem ultrakomunistom in ljudskim tribunom pa se bo še smejal on tedaj, ko bodo iskali službe, ko bodo morali skrivati svoje sedanje petelinje norenje in prav ponižno, uslužno in pokorno izpolnjevati pogoje, ki jim bodo potem odprli kakšna skrita, stranska vratca v trdnjavo oblasti, kjer bo on, Rajko Flerin, že davno in trdno sedel na mehki blazini. {{prelom strani}} Je že tako! Hajna, Branko in Karli pa so prežali še nadalje pred mestno hišo. Tja so prišli tudi gospodje od SLS s svojim kandidatom in kaj lepo je bilo videti, kako so se vljudno odkrivali, ko jih je dostojanstveno pozdravil Polda Krančan iz Ravberske ulice, ki je šel tudi volit, a to pot ne kakor drugekrati Bendeta, ampak Žnidarja in njegovo skupino, ker se je bil z Bendetom spri zaradi neke pravde, za katero bi moral on plačati stroške. Tega pa že ne! On prinese odvetnikom same dobre tožbe, in oni naj gledajo, da jih izpeljejo tako, da trpi stroške nasprotnik; zakaj Polda Krančan ne plačuje stroškov. Kam bi pa prišel? To bi bil kaj lahek posel za advokate! Končno pa še groziti s kriminalom! Hoho, gospod doktor Bende, če moram v kriminal jaz, boste zlezli vanj tudi vi, saj sam bi si jaz ne znal tako spretno zvijati teh procesov! Haha! Prišla sta tudi Karlijeva brata Franci in Leo. Lepo sta pozdravila in oni, ki so tu stali za Bendeta, so se jima še odkrili za nameček tudi v drugič, ko sta šla z volišča domov. Stari pa ni šel volit! Pravi, da mu ni za tak teater! Tam pa prihaja Leben! Kdaj se je bil neki pripeljal z Gorenjskega? Karli mu je skoraj tekel naproti in mu veselo mahal z rokami. Oni pa se mu še nasmehnil ni, in ko sta se sešla, mu niti roke ni podal. Kaj pa je to? Hudiča ... Karliju je zatrepetalo v očeh. Ustrašil se je in zardel. Ali je Lojze zvedel? Val krvi se je zapodil iz glave k srcu in s prisiljenim, lažnivim smehom je hotel zagrniti svojo plaho bolest, svoj strah pred izgubo tega lepega, ljubega prijateljstva. »Kako živiš? Kako se ti godi? Videti je, kakor da ti ni sile!« Smejal se je in v očeh, lesketajočih se od smeha, je preža] a bojazen. »Bolje ko tu, kjer ste menda same zverine! In norci!« je hladno odgovoril Leben. Ne zaničljivo, ne jezno, le tako neznansko tuje. A Karli še ni popustil. »No, ali mi ne boš čestital? Maturiral sem, zrel sem tako rekoč! Ha!« In Leben je odgovoril z istim glasom brez najmanjše primesi zaničljivosti ali jeze. »Ti — zrel? Menda si le še zelo nezrelo fante!« In to je izgovoril tako, kakor bi bil dejal: Včeraj je deževalo. Karliju je zledenel nasmeh in trdo ga je stisnilo za grlo. A vendar je še počakal, da se vrne Lojze Leben z volišča. Slonel je ob zidu in gledal v tla. Mimo njega so hodili ljudje z blatnim obuvalom in oškropljenimi hlačami, ker je še vedno, zdaj že tretji dan, čemerno in dolgočasno curljalo iz megle, ki se ni hotela umakniti iznad Vilunjske globeli. Fej! Obrnil naj bi se zdaj in odšel domov ali kamorsibodi! Čemu še čakati, ko je že itak vse zaigrano. Zaigrano? Ali je prijateljstvo, nesebična, srčna, na nikakršnih bioloških pogojih sloneča ljubezen dveh ljudi že zaigrana s par neumnimi, prenagljenimi besedami? Ali je to že nezvestoba, ki zanjo ni odpuščanja? V teh trenotkih si je hotel, si je moral spet priboriti Lojzeta Lebna. Oklenil se ga bo z vsem svojim, srcem, z vsem žarom svoje prijateljske ljubezni, ki je tako čiste še ni prejelo žensko bitje. In v tej sekundi bi bil dal Karli za Lebna tudi svoje življenje, a najbrže le v tej edini sekundi, ki je že ni več in ki je nikdar več ne bo. Za Lebnom je prišel iz občinske hiše tudi gospod veletrgovec Gobec in se mu obesil za komolec. Ko sta prišla mimo ljudi, mu je pričel nekaj šepetati. A Leben se je otresel skoraj neprijazno Gobčeve roke in izpregovoril tako glasno, da so lahko slišali vsi, ki so gledali za njima. »Hvala vam, gospod Gobec, nisem volil Bendeta in tudi ne potrebujem njegovega denarja!« To je za Podgorico nova senzacija! »Krasno, prekrasno!« ga hvali Karli, stopajoč poleg njega po mokrem, grudastem podgoriškem tlaku. Leben ne odgovori, niti se ne ozre nanj, ampak stopa in gleda predse, kakor bi hodil sam. Karli se vzravna, kljub temu, da čuti onemoglost svojega napora in svojo nedoraslost temu Lebnovemu preziru, iz katerega ne bo nikdar več prijateljstva. A Karli se vzravna in kot zadnji pomoček zavije svoje dobrikanje in prosjačenje v bridko užaljenost. »Kako da sem ti naenkrat premalo, Leben?« ga vpraša s tresočim se glasom. A Leben se ne ogreje niti v dobrem, niti v slabem. Mirno, kakor bi govoril o vsakdanjem svojem opravilu, odgovori: »Ker si čvekač, te ne maram več. Ljudje bi morali že vendar zvedeti, kako je z menoj in z Berto. A da si bil prav ti tisti, ki naju je izdal tej neumni, zlobni bandi, mi je bil dober pouk.« »Saj nisem iz zlobe!« je vzkipel Karli. »In tudi ne takim ljudem, ki bi vama to zamerili, nasprotno ...« »... ki so to naprej izčenčali. No, dobro, da ne tajiš! Pričakoval sem tudi laž. No, pa saj to ste ljudje, ki niti ne znate biti pošteno zlobni. Mevžice ... A tako, ti si zdaj seveda užaljen. No, nič ne de, srečno hodi!« Še zasmejal se ni, ko je Karli izza vogala gledal za njim in videl, kako vzravnan in brezbrižen s svojimi dolgimi, nekoliko zibajočimi se koraki zavija proti Hannemanovi hiši, kjer je stanovala Berta Dolinarjeva. Tudi Karli je šel naprej, in sicer v zakotno Ravbersko ulico. Zdaj šele je začutil, kako mu drgeta živec na licu, in ko je dvignil roko, da bi poiskal v priprsnem žepu cigareto, je opazil, da so se mu tresli prsti. Zakaj mu ni povedal nekaj, kar bi onega osupnilo. Ne da bi se sam opravičeval, o ne, — onemu bi moral dokazati, kako je nesramen in krivičen v svoji obsodbi, ker je tudi on le neznaten, majhen in pogrešljiv človek kakor vsi drugi in prav nič upravičen deliti kakor kakšen Bog svoje znance v ovce in kozle. {{prelom strani}} Ampak zaupanje, saj res, zaupanje, to je številka, s katero se noče ujemati ta sicer tako enostavni račun. Aj ti hudir namalani! <center><b>*</b></center> Doktor Ciril Bende je sedel doma v svoji po najmodernejšem vzorcu urejeni sobi in listal po aktih. To je delal le zato, da je imel nekaj pod rokami. Bil je zelo nemiren. Vsakokrat, kadar so se zaprla vezna vrata, se je zdrznil. Zakaj mu ne pridejo povedat? Saj mu lahko povedo tudi, če propade! Kaj pa je navsezadnje to? Saj so tudi že drugi kandidati, ki so imeli že visoke naslove, odnesli blamažo namesto mandata domov. A da bi Petek prodrl, to je skoraj nemogoče. Edini nevarni konkurent je Žnidar. Žnidar, ta kanalja, ta črna in zahrbtna duša! Ne, ta pa ne sme prodreti! Ta pa ne! Vstal je in sunil stol od sebe. Ali ni nikogar v hiši? Ali so vsi znoreli? Pritiskal je na električni gumb, a nobene služkinje ni bilo od nikoder. Kje pa so vsi trije individui? Čemu jih plača? Sakrament! Stopil je k omarici, ki je bila vzidana v steno, odrinil likerje in si natočil večji kozarček slivovke. Delovala pa je ravno nasprotno in mu pognala val krvi v senci. Ali se mu je bilo treba sploh mešati v to umazano kašo? Mar bi se bil tudi to pot, kakor sicer vedno, skril v zaledje in trdno držal vajeti v rokah! Politika je vlačuga, pravijo, in prav imajo, pa še prav umazana in muhasta povrhu! Bogve, ali se ta preklemana svojat, ki jo je pital teden dni ne le z besedami, ampak tudi z mastnimi južinami in presneto dragimi uslugami, v zadnjem trenutku ne da premotiti od onih! Ha, Žnidar, ta gotovo ne bo slabše delal ko on, in boljše pomagače ima. Njegov najboljši je še ta notarjev pisar, Ničesa in Flerin nista priljubljena, vse drugo pa je zelo nezanesljivo! Morda bo pa le šlo! Saj je končno smešno, zelo smešno, potegovati se za brezplačno čast podgoriškega župana, — a zdaj je že, kar je. Vdal se je bil prigovarjanju, in zdaj Bog nas varuj blamaže! Saj ga vse skupaj itak dovolj stane, in dandanes ni več toliko denarja na cesti, kakor ga je bilo v polpreteklosti. Ves položaj se nekam poostruje in vse kaže, da bo še slabše. Banke so se prenaglile s svojim širokogrudnim kreditiranjem in kupna moč kmeta ni več vredna besede. Izvoz je omejen, politiki pa ga lomijo, da je strah! Kaj je bilo treba teh komedij v parlamentu? Saj nam noben človek nič več ne verjame. Zdaj pa še te nesrečne volitve! Sicer pa — naj gre k vragu vse skupaj! »Lesna zadruga d. d.« je na mrtvem tiru, s Schieberjem pa zadnje dni sploh ni govoriti. Menda vendar ne bo — — — ah, kaj še, saj je sam vse prekontroliral in Vilko Verderber tudi! A najbolj varna so še ta tri posestva, ki jih je bil kupil zadnja leta — sicer pa Bog nas varuj, da bi šlo po zlu, kar je v »Lesni d. d.« in pri Schieberju. Saj ni toliko, a življenje je drago in otrokom bo tudi treba nekaj pustiti in za vsak primer ... Pa te zmerja ta golazen s »frakarjem« in oderuhom. Aha! Tu na mizi je že pripravljen govor za drevi! Dobro ga je sestavil Kambič! To je nekaj za narod! Sicer same čenče, a kaj se hoče, tako je pač treba govoriti z narodom! In on, doktor Bende, pozna svoj narod in njegove potrebe! Ni hudiča, da bi imeli klerikalci vedno največjo besedo! Oh, vraga, kajpa da jo imajo! Imajo jo, ker ta presneti narod ni nič drugega ko tolpa zabitih, suženjskih kmetavzev, slepo vdanih prižnici in njenim zaveznikom. Naša tako imenovana inteligenca, zlasti podeželsko učiteljstvo, pa ni za nič, ker si ne zna pridobiti kmeta. {{prelom strani}} Jezen je bil spet in si nalil drugi kozarček. Tega pa ni pomislil, da je tudi njemu prav malo do kmeta, ki ni njegov klient, in da ga vsi, ki so mu bili kdaj uradni nasprotniki, strupeno sovražijo. Kaj bi pomislil, saj je bil uverjen, da bo v nekaj letih kljub vsemu vsa Slovenija z redkimi izjemami korakala za gesli njegove politične stranke. Hvala Bogu! Nekdo prihaja. Aha! Njegov pisarček Mirko! »No, kako je?« vpraša vedro, kakor bi nič ne bilo. Če je šef tako dobre volje, je vesel tudi njegov uslužbenec. Kaj bi ne bil! Šefi so le redkokdaj dobre volje, in če so, vendar ti ne boš tako neumen, da bi jim kazal čemeren obraz. Hvala Bogu, da je dedec vesel! »Dobro, dobro, gospod šef! Zmaga bo naša!« je odgovoril Mirko, priljudno se režeč. »Koliko glasov je naših?« je vprašal Bende še vedno prijazno, a že nekoliko stvarneje. »Gotovega se še nič ne ve, a večino bomo imeli,« je odvrnil Mirko važno. »Kaj za vraga se to pravi? Večino bomo imeli! Seveda jo bomo imeli, če ... Če pa ne, je pa ne bomo imeli! Kaj mi, hudiča, hodite s takimi vestmi pred oči!« »Poslal me je gospod Ničesa, da bi se po nepotrebnem ne razburjali, gospod šef!« je pojasnjeval Mirko pohlevno. »Recite Ničesi, da ga lepo prosim, naj me pusti s takimi oslarijami pri miru. Če ima poročati kaj konkretnega, mu bom hvaležen, pa najsi je to vest, da smo očividno propadli. Nikar mi pa ne hodite s takimi čenčami pred oči. Konkretnost, konkretnost, jasnost!« je zakričal Bende in udaril po mizi. Iz sosednje sobe je prišla gospa Bendetova, oblečena in napravljena, da pojde med ljudi. Jezno je premerila svojega moža in tudi Mirka ter dejala pikro: »Kaj naj pomeni to divje rogoviljenje?« »Kakšno rogoviljenje?« je vzkipel Bende, a takoj umolknil pod ženinim ostrim pogledom. »Hvala, Mirko, zdaj že lahko greste! Ono pa ukrenite, kakor sva se zmenila!« je dejal Mirku kolikor mogoče uradno. Ta se je poklonil najprej gospe, nato še gospodu šefu in se odhajajoč škodoželjno muzal. Prav mu je dedcu, da ga žena šikanira. Mar bi še nocoj propadel, oh, rajši ne, sicer bo jutri in še nekaj tednov ves vražji. Naj zmaga! On, Mirko, še nima volilne pravice, sicer bi mu prav gotovo eno zagodel: da bi volil socialiste. »Kaj pa je treba tako kričati! Ah, saj pravim, vsem vam slovenskim inteligentom se pač ne posreči zakriti kmeta. Ob vsaki priliki se vam olušči skorja kulture in rohneči kmet pokaže, kar zna!« je menila gospa indignirano. »Ali si mi prišla to pripovedovat! Ne pozabi, da je vse, kar imaš, moral 'rohneči kmet' zaslužiti ...« »Molči, molči! Zdaj mi hočeš menda spet očitati očetovo zgrešeno špekulacijo in vojna posojila! Molči! Jaz si prepovedujem takšno ravnanje! Da veeeeš!« Histerično je zavrisnila in se sesedla v udobni, usnjeni naslanjač, kakor da se je onesvestila. Tega se je Bende najbolj prestrašil, ne zato, da bi umrla, ampak zato, ker je predobro poznal temu sledeče spravne prizorčke. Naglo je poskočil, vzel klobuk in hotel k vratom. »Kam pa greš?« ga je vprašala medleče. »Poklical bom kuharico in Mino, potem pa moram pogledat še v pisarno, kako so uredili!« je menil ravnodušno in prijel za kljuko. »Ah, Rilko, ti si grobijan! Ostani vendar, kam pa letiš? Kaj misliš, ali boš zmagal?« Dvignila se je napol in ga gledala pol očitajoče, pol radovedno. A gledanje že dolgo ne zaleže več, tudi besede ne, ah, zakon je dolgčas in nadloga! No, pa sta se potem le prijazno pomenila o nocojšnji večerji, ki je pripravljena v pisarni za štirideset ljudi in ki jo je treba pojesti, naj bo potem zmaga ali poraz. Če bo poraz, bo pač zmagala korupcija, klečeplastvo in nezrelost »naroda«, o tem sta si bila oba edina. Gospa Roži je gledala skozi okno za njim, ki je šel preko trga. Moj Bog, kako čeden človek je bil Rilko nekdaj. Zdaj pa bo kmalu že ves zavaljen, plešast in zabuhel. Kako se je včasih poprej trudil zanjo in za njeno naklonjenost. Pa saj so na to stran vsi moški enaki; nobeno ponižanje ni tako veliko, da bi ga ne prenesli za ceno ženske vdaje, ki jo hočejo izsiliti. Solze, grožnje, najponižnejše prošnje in seveda zlati obeti, vse to je v danem trenotku njih orožje, potem pa, ko so že davno dosegli, kar so hoteli imeti, no, potem se radi vsega naveličajo in postajajo malomarni, brezobzirni in celo grobi, če jim hodi katera druga po glavi. O prejšnji nežnosti, ljubeznivosti in strasti nobenega sledu. Zlasti pa v zakonu ... Bogve, če ne bo propadel nocoj? Za božjo voljo, le tega ne! Taka blamaža! To bi se delale Schieberica in Gobezdarka in Gobčeva, kakor da jo pomilujejo, a na tihem bi se ji režale in ji iz vsega srca privoščile blamiranega dedca. Ako bi pa ... podgoriška županja sicer ni bogve kakšna šarža, a nekaj je le! Ko pa človek itak nima nič od življenja. <center><b>*</b></center> Karli je šel k teti. To pa ni bilo prav, da sta Anamarija in Povoden raznašala okoli, kar jima je bil o Lebnu in Berti zaupal. Karli jima je to zelo zameril! A pri teti je bila tudi že Anamarija. Sedela je pri oknu in nekaj vezla. Teta pa je imela kvarte razložene na mizi in iz njih po svoji navadi Anamariji vedeževala. Odkrila je četrti kupček. »Za tistega, na katerega misliš! Also das ist für ihn! Vdovec, ljubosumnost in ljubezen. Also er wird auf einen Witwer sehr eifersüchtig sein wegen einer Liebe!« je dejala teta Malči in se hehetala. »Ali pa bo kot vdovec zelo ljubosumen zaradi neke svoje ljubezni!« se je nasmehnila Anamarija. <ins>»</ins>Te neumne kvarte!« je pikal Karli. »Kako se {{redakcija|morerejo|morejo}} omikani ljudje sploh ukvarjati s takimi vražami!« Anamarija ni rekla nič, tetka Malči pa je mirno razkladala dalje, da bo prišlo v hišo denarno pismo in da bo tudi nekaj jeze wegen einem Geistlichen. Potem je morala Anamarija še trikrat privzdigniti, to pot je bilo nekaj o bolezni in zameri, nato pa je bilo vedeževanja za danes konec. »In to delajo vsako soboto in nedeljo«, je pomislil Karli zasmehljivo. Pogovarjali sta se dalje, obe z ročnimi deli zaposleni, obe zatopljeni v svoje misli in v svoj pogovor. Zanj se ni menila nobena. Zunaj je žalostni in sivi jesenski popoldan gineval dolgočasno pod večer. Za umiranje so taki nedeljski popoldnevi najbolj pripravni, ko bi hotel človek umirati tako, kakor umira ta dan. A Karli bi hotel umreti prav tragično, na primer vpričo velike množice, ko rešuje koga iz vode ali ognja, takole na plemenit način — ali pa kot samomorilec, kjer bi bilo najzabavneje in najlepše, ako bi še v svoji smrti lahko videl in slišal, kaj govore in kako žalujejo ljudje za njim. Tetka je utrnila luč. Anamarija je pripovedovala nekaj prav vsakdanjega. »Moj mož« in spet »moj mož« — te dve besedi sta Karlija bodli in končno ni več poslušal pripovedovanja, ampak je le še prežal in štel, kolikokrat bo še rekla »moj mož«. Prej je vendar zmerom rekla »Janko«, ali bi ne mogla reči še zdaj tako? Kaj pa je to takega če je Povoden njen mož! Sploh je to čudno, kako se mlade ženske izpremene, kadar postanejo zakonske ženice! In to ni res, da bi jim zakonska postelj podelila to smešno dostojanstven ost nastopa! Saj so skoraj pri vseh že spali fantje pred slovesno poroko, a takrat je deklica bila nekam zelo ponižno in, kako bi rekel, da bi pogodil pravi izraz, nekam pomilovanja vredno, od življenja zaznamenovano bitje. Ne vse, a vsaj take, kakor Anamarija, ki nosijo svojo občutljivo dušico v očeh in na licu. Zakon in vse, kar se tega tiče, je sploh zelo čudaško urejeno. Kar je prej prepovedano — pri nekaterih velja celo za sramoto — je po poroki dolžnost! Odtod morda ta spoštijivost, ta dostojanstvenost in ta važnost mladih žen. {{prelom strani}} Karli je bil še vedno zelo mlad in predrzen v vsem svojem mišljenju in hudo zaverovan v lastno osebo. Pozneje je prišel tudi Povoden. Ali se ne pozna tudi temu, da ni več svoboden, samski fant, ampak mož. Ein gesetzter Ehemann! To je prava beseda zanj v tej Podgorici, kjer je treba za vsako slovensko besedo še nemško podkrepitev. Ta Povoden misli zdaj najbrže o vsakem samcu tako, kakor je mislil svojčas o lastnih in tujih študentovskih letih. Kako je zlikan, ostrižen in obrit. Las mu je tudi že zmanjkalo, in zdaj si jih češe na prečo po sredi glave prav do tilnika. Ein sogenannter Poposcheitel! Take so nosili za časa stare Avstrije gospodje diplomati! Pozdravlja, kakor bi moral v resnici občevati z odlično gospodo. Svojo ženko pa je treba malo pobožati, poljubiti ne, pač pa takale njeno roko stisniti k svojemu licu. Ona je seveda vsa srečna. »Kod si pa hodil, lučka? Ali si bil v kavarni?« V Podgorici so namreč imeli že poldrugi mesec kavarno. Bila je prva in edina podgoriška kavarna, štiri lože je imela in nekaj mehkih stolov in je bilo silno imenitno sedeti v kavarni in čitati liste, katerih je bilo tam troje po številu, in neke nemške revije, ki so imele datum prejšnjega leta. Lučka je sedel k svoji ženki in si nažgal cigareto. Karli ju seveda ni ponudil, pač pa ga je nagovoril: »Kako bo, Karli, z volitvami? Ali bo zmagal Bende?« »Vrag ga nosi!« je odvrnil Karli. »Najbrž bo zmagal!« »Oho! Morda so oni socialist?« »On še ne ve, kako bi, kajne Karli?« se je zvijala Anamarija in trepljala svojega »možička« po nadlehti. »Ko bi vsi tako dobro vedeli, bi bilo zanje in za marsikaj bolje! Pri nas pa je že tako! Če si količkaj boljši človek, moraš biti z Bendetom. Vsak sicer ve, da je le puhel čvekač, da je njegova stranka sama na sebi najobupnejša past, ki jo je Cankar menda zaman tako jasno osvetlil od vseh strani. A vendar ni toliko korajže med našo inteligenco, zlasti med mlajšimi, ki bi se morali in smeli zganiti, da bi podrli tega črvivega malika, ne pa da mu še vedno iznova podpirajo hrbet! To mislim jaz in zato mi ugajajo tisti, ki se jim postavljajo po robu!« »Klerikalci?« je vprašal doktor ironično. »Ne! Čeprav so stokrat boljši od onih. Že samo to, da niso frakarški, je mnogo. Največ pa je to, da so vedno Slovenci in ne izkušajo tega dejstva spravljati v drugim prikladne prevleke, kakor to delajo oni. Sicer sem pa za svojo osebo res, kakor ste me poprej izvolili zafrkniti, socialist!« In Karli je bil na moč ponosen na svojo zgovornost, zlasti pa še na svojo možatost, ki jo je s temi besedami smatral za dokazano. Povoden pa mu je odgovarjal z resnostjo ljudi, ki mislijo, da jim ne more biti nič več novega v življenju in ki zaključujejo to svojo izkušnjo z dognanjem: ljubim svojega bližnjega, a moram ga dobiti pod zobe, ker bi me sicer utegnil on požreti! Na glas se seveda kaj takega ne govori. Govori se takole: »Moj dragi deček, vi ste še zelo mladi! Življenje pa je staro, prastaro, ki teče vedno po istem tiru naokrog, tako da se vse neštetokrat ponavlja. Tudi takih Karlijev, kakršen ste vi, je bilo že nešteto in jih še bo. Zaradi njih pa je svet še vedno takšen, kakršen je bil. Za zdaj pa ste vi tu, in ko boste mrtvi, bo za vas vseeno, ali ste kaj pomenili ali ne. Živemu pa vam prav gotovo ni vseeno, ali živite za silo udobno in prijetno, ali ne? Čemu hoditi v breg, če pridete po ravni, gladki cesti do istega cilja? Preveč krvi imate, moj dragi, in drugi vam jo bodo pridno puščali, le pazite, da pri tem ne izkrvavite! Nove ne dobite nikdar več!« Tako je menil Povoden, in tudi on je bil sveto prepričan, da je njegova prava. {{prelom strani}} Karli je skril svojo jezo za skeptičen smehljaj in molčal. »Tako misli seveda le kruhoborec, zavedajoč se svojih dolžnosti kot zakonski mož in bodoči družinski oče«, je predel Karli v sebi dalje in na tihem spet enkrat preklinjal ta »egoistični« svet. In ko sta zakonca Povoden odšla, se jima ni pridružil. Povedal je teti, kako je z njim in Lebnom, in s krutimi, jezavimi besedami dolžil Anamarijo izdajstva in čenčavosti. Da, žal mu je Lebna, tako žal, da ga srce kar fizično boli. Kako veren prijatelj mu je bil, in to v tistih letih, ko ga nobeden teh podgoriških »kretenov« ni hotel poznati. Ko so ga vsi odrivali, zaničevali in smešili, mu je bil Lojze Leben, ne da bi se tega zavedal, opora in vsa tolažba. Tedaj, ko so ga gospodje od moškega zbora kratkomalo odslovili, češ, ne potrebujemo vas več, in tedaj, ko so ga izključili oni »bratje« tam doli. Lojze Leben je za vse to vedel, pa se ni niti tega, niti česa drugega, kar so mu še obešali, dotaknil niti z besedo, ampak ga je vlačil s seboj po gostilnah, mu plačeval še za cigarete in mu bil dober! Sedaj pa to! Teta Malči je vso to samoobtožbo mirno poslušala. Šele ko se je pričel vnovič zaletavati v Anamarijo in Povodna, ga je prav tako mirno kakor odločno ustavila. »Dovolj mi je tega! Molči!« In njene oči so bile hladne in prezirljive. To ni bila več teta Malči, tista dobra pojava, ki jih nahajaš skoraj le še v otroških bajkah. Teta Malči — die gute Maltschitant — je bila ranjena. Ljubila je Anamarijo in neznansko spoštovala njeno ljubezen do Povodna, živela je vsa v senci prijateljičine usode, ki bi bila lahko pred dvajsetimi leti njena lastna življenjska pot, ako bi je tedaj na križišču trda roka ne bila vodila na to zapuščeno tiho stezico, po kateri je treba lesti počasi dalje do konca. Anamarija je sicer vsa Povodnova, a teti Malči je ostala zvesta prijateljica, ker se ne skriva pred njo, ker ne odmika svojega življenja od nje, ki ji je toliko zaupanja in navezanosti prijateljstva dovolj. Kaj bi se tak rogovilež, ki je šele komaj s svojo glavo misliti pričel in se mu že vse meša, ki ga prežene in odnese dolgčas, ki je še sam ves skoleban in čenčav, obregoval ob tuje življenje, ki je težko in resno, samo zato, ker si je slučajno samemu sebi v napotje in ker ga je tega sram. »Če si sam trobil naokrog, česar bi ne bil smel, čemu zameriš to drugim?« Takšno očitanje boli. »Ali sem trobil? Zaupal sem, oni so pa počenčali!« »Kdo je počenčal prvi? Ti! Tvojih besed Povoden ni mogel sprejeti za suho zlato, ko ti pa vsa Podgorica ne verjame, in kar si vedel ti, so po njegovem smeli vedeti tudi drugi! Kaj imaš sploh z njim? Nevoščljiv si mu! On je le nekdo. Kaj si pa ti? Še nič!« »Nič? Dobro! A on je prav takšna ničla. Kaj potem, če je doktor!« »Dela, zasluži, koristi! To je že nekaj, moj dragi! Ti si šele učenec, ki se še prav grdo otepa svojega posla!« »Pa sem le sam svoj in vsakemu povem, kar mu gre! On pa se mora lepo potuhniti, kadar zarenči gospod oberkomandant doktor Sušec nad njim, in vsakemu slabemu dovtipu, ki ga izvolijo gospod primarij izreči, se mora vljudno grohotati!« »Saj ni nor, da bi z glavo ob zid butal! Sicer ga pa Sušec zelo ceni.« »Ceni? Pokroviteljsko se včasih ponorčuje iz njega, kakor iz vsakega svojih bolj ali manj važnih vazalov. Ali bi mu dal jaz vetra temu Sušcu, temu malomestnemu bogu podgoriškemu, temu nadutemu maliku, ki si drzne misliti, da smo visi le tolpa lakajev!« »Lepo te prosim, Karli, pusti Sušca pri miru! Prvič te oče oklofuta, ko bi kaj zvedel, drugič pa, kaj se boš ti reva pritlikava zaganjal v Sušca, ki te pohodi kakor žabo!« »Kaj? Mene že ne!« »Napravi, kar hočeš, mene tako neumno govorjenje kar razjezi. Kakšna je mladina danes ta dan! Kje bi se svoj čas kdo izmed nas drznil postavljati po robu takemu gospodu! Pa smo bili tudi mladi in lepše smo se imeli, kakor vi, čeprav ni bilo toliko svobode.« »Saj bi vi tudi ne bili znali kaj početi s prostostjo!« »O, vi pa znate, vi! Rušiti in zbadati, sami pa tudi vi ne spravite ničesar naprej!« »Ti misliš seveda spet na Povodna in na tisto svojo Anamarijo. Saj vem, da jih imaš veliko rajši ko nas vse skupaj!« »Kako naj te imam rada, če mi prideš le sitnarit sem!« »Dobro! Pa me ne bo več. Le imej jih. boš že videla, kaj boš imela od tega! Zbogom!« {{prelom strani}} In Karli je šel. Teta naj le premišljuje, kar koče! Morda se bo kdaj vendarle kesala te svoje trdote! Pa takrat bo prepozno! O, Karli je bil hudo užaljen! Ko je prišel na trg, je bilo vse razsvetljeno in pod obločnicami so stali ljudje, peli, kričali in žvižgali. Nekateri so tudi preklinjali! Bende je zmagal! Župan bo! ==VIII.== »Kar je danes še pogrešek, bo jutri vrlina! Ah, Berta, samo pol leta še, pa bova rešena najhujšega! Zdaj se je treba trdno upreti in se niti za pol stopinje premakniti, pa naj se vse trga in guga okrog tebe!« Kolikokrat je že to slišala v istih ali malo drugače zasukanih besedah, napisano in izgovorjeno! Kaj bi njej besede! Saj jih on sam, sedeč na njeni postelji, že z jezo izgovarja! Ona pa sedi tu na tem stolu, trdem in pustem, in zre mimo njega skozi okno. Mimo nje gredo njegove besede, mimo njega gredo njene misli v temo, ki se grozeča in obupna odpira pred njo. Zavalila se bo nadnjo, ta črna gora, ta neizprosni konec njene usode! Premalo, premalo je v njej, da bi mogla kljubovati prvemu mračnemu dnevu, premalo že za prvo senco. In on? Zdaj je tu! V tej pusti, slabo pospravljeni sobi, med mizo, na kateri so še ostanki skupne malice, nekaj keksov, prazni krožniki, prazne skodelice in napol prazna steklenica od ruma, in staro omaro sedi on na njeni postelji, njegov plašč in klobuk ležita poleg njega. Vse je tako neredno, še knjige v stojalu so zmetane na kup in papirji bodo zdaj zdaj zdrknili preko zvezkov na tla. In njej se ne da vstati in pospravljati. Ne da se ji tudi, da bi stopila k njemu, ga pobožala po laseh, mu objela glavo in jo privila k sebi. Tudi on čuti, da je ona otrpnila, a on govori, da bi jo oživil, bori se zoper to njeno mrtvilo in bori se zase in zanjo in se hoče še vedno, še vedno dalje boriti. A njej je, kakor da se bo vsak čas v njej prelomilo in da jo bo zajela tema. Tako je vsa vklenjena v to pričakovanje kakor majhna živalca, ki jo kača že gleda in ki se spričo te groze ne zgane več, ne more več zganiti, da bi se rešila. »Hudičevo življenje!« zamrmra Leben in umolkne. Zdaj šele se ozre ona po njem. Ali mu niso osiveli lasje ob sencih? Ali mu ni lice še bolj vdrto, še bolj razorano kakor kdaj poprej? Ali ni ugasnilo v tistih ljubih očeh srečno začudenje, ki je prvič zasijalo vanjo pred dolgim, dolgim časom tu v tej sobi, tam na tej njeni postelji? Ali niso te oči zelo trudne? Ne tako bistre kakor včasih poprej, a zelo utrujene? Da, to prekleto življenje! Nekaj je vendar treba govoriti! »Čuj, ali je res, da je prišla ona za teboj v Tržič?« Skremžil je lice. Kakšna muka so bila ta vprašanja! »Res! Ne pusti me v miru! A kaj, za to se tebi ni treba vznemirjati! Jaz se je bom prav gotovo znebil!« Hotela je vprašati, kako in kdaj, a je vprašala prav ponižno: »Ali si jo izgrda odpodil?« In uprla je svoje oči v njegove, ki se ji pa niso umaknile, ampak jo gledale v ne voljnem očitku: »Da, odpodil sem jo, kakor se to stori z nadležneži!« je trdo odgovoril. »Ali je kaj jokala?« je tiho vprašala. Njegove oči se niso premaknile, le nevolja v njih se je še poglobila in se začrtala okrog ust v stari, še ostrejši brazdi. »Ako bi me bil mogel njen jok ganiti, bi bil pač že davno spet pri njej!« Ali ni izgovoril tega zelo bridko? In Berta je pokimala in dejala predse: »Kajne, to je hudo, če hodi kdo za teboj na kolenih, ti ga pa moraš z nogami suvati od sebe!« Lojzetu je splahnela jedka nasajenost spričo teh besed, spričo njenega glasu, s katerim jih je bila izrekla. Zdrknil je s postelje in se sklonil k njej. Bolj od njegovih besed je slišala tik ob svoji glavi biti njegovo srce. Ljubljeno srce, ki hoče in ne zna biti njeno! Prepozno je prišla ljubezen, drago, ubogo srce — prepozno je za srečo! {{prelom strani}} On pa je govoril. Saj to je naravno, da ne mara o Franci nič več slišati, in v življenju je že tako urejeno, da se eden izmed dveh, ki sta živela več let skupno v prepiru in nevolji, naenkrat noče ločiti. Da bi ga Franca ljubila, ni govora. Saj mu je devet let dokazovala nasprotno. To pa, da mu zdaj na vso moč zastavlja pot v svobodo in da se ga oklepa, kakor bi bil on njena edina rešilna bilka na svetu, je pač neke vrste trma, ki ji ne pusti, da bi mu privoščila še kos življenja, kjer bi ne bilo nje, njene besede in njene oblasti. Ljudje jo pa še podžigajo in izpodbujajo, saj so taki, da jih veselijo tuji škandali in da privoščijo človeku vse sitnosti, kar jih je mogoče. Zdaj gre za to, kar ji je bil že tolikokrat razložil. Tisti, ki bo mogel dalje časa vztrajati v tej borbi, ta bo zmagal. Treba je pač krotiti svoje živce in zaupati trdno drug v drugega! Zaupanje — to je neprecenljivo. Ako ona dva vztrajata, bo morala Franca omagati. Naveličala se bo in obrnila svojo pozornost drugam. In kadar nje ne bo več volja rogoviliti in delati škandale, bodo takoj popustili tudi drugi s svojo opravljivostjo in zbadanjem. Pot bo prosta in vse, kar jima zdaj tako greni življenje, bo polagoma pozabljeno. Življenje bo zavozilo na solnčno stran! I seveda! Saj njemu že zdaj vse to ne prizadeva toliko bridkih ur, kakor njena, Bertina potrtost. Saj je res preveč nadloge zdaj, ko so ji odbili tudi prošnjo za enoletni bolniški dopust. {{prelom strani}} To je seveda Kambičevo maslo! Pa kaj bi se dalo tu ukreniti? Nič — seveda nič! Še pol leta mora ostati v službi, da dobi vsaj nekaj pokojnine in da dobi on pri tvrdki nekaj več plače. Saj so zadovoljni z njim tam. Saj bo vse — samo malo časa je treba še potrpeti! Seveda je ta beseda — potrpeti — od večnega ponavljanj a postala že zoprna, kaj zoprna — obupna! A le tega ne! Obupa ne! Berta, ljubljena ženka! Ženka! Tudi on je že izčrpan, čutila je to in pritisnila njegovo dlan na svoje ustne. In še nocoj se bo moral odpeljati nazaj v Tržič. Pa še jezil se je z ljudmi, ki so ga napadli, komaj da je prišel z volišča. Kdo mu neki pere in streže? Ovratnik je strašno nemarno zlikan. In zavratnica je tudi že zelo ogoljena. Kako da ni mislila na to, da bi mu kupila dve novi! Pa saj si skoraj ne upa več na cesto ... Ali je kdaj slutila, da bo še tak boj za tega njenega Lojzeta? Naslonil se je čez njeno ramo. Rahlo ga je poljubila na lice, kjer je bila koža gladka in mehka. Dom ji je bil on in vse! Ali še ni prepozno. On pa ji je v šali snel naočnike in jo naglo poljubil na konec nosu. Utrnila je luč in se ozrla nanj. Ali je bil srečen? Sopel je globoko, a vedno mirneje, rahleje. Zelo pokojen se ji je zdel njegov obraz, ki je ležal kakor v globokem spanju poleg njenega na beli blazini. A on ni spal, le oči je imel zaprte — morda je pa le dremal? Bridkost se je bila umaknila, zabrisala jo je nepričakovana, zagospodujoča želja moža, ki jo je osvojila vso. In zdaj je bilo vse nekako sproščeno in umirjeno. Napetost in groza sta se razblinili, se nekam razleteli. S posteljne omarice je vzela njegovo uro in jo nesla k svojim kratkovidnim očem. Moj Bog — samo še kratko uro je do njegovega vlaka. In on mora iti še nocoj! »Ali je že pozno?« je vprašal in zamežikal izpod trepalnic. »Ali ni preneumno, da moram zdaj vstajati!« Saj mi je tako žal zate, ubogi moj prijatelj, da moraš že stran. Ali si nevoljen? Saj te razumem! In še njej je lezla nevolja v misli, pa jo je takoj zadušila, da bi ga še bolj ne težila. »Res boš moral vstati, Lojze! Saj veš, kako je!« je dejala lahko. On pa je trpko odvrnil: »Vem!« in se dvignil. Ko mu je pospravljala stvari v aktovko, se je nenadoma spomnila. Žal, da je treba izgovoriti, le ko bi se on vsakokrat ob tem tako ne razburil. »Lojze, prosim te, ne skoči mi v lase! Teh pet sto moraš vzeti s seboj. Porabil si za vožnjo in si nisi dal povrniti. Njej pa moraš pošiljati točno in brez odtegljajev. Ne kriči! Tiho!« Stopila je k njemu in mu zaprla usta z dlanjo. Saj je molčal in vzel. Prevečkrat se je že branil in se prepiral z njo zaradi tega denarja, ki mu ga je vedno iznova dajala in ki ga je nazadnje le vzel, ko sta se že malo sporekla, preden ga je preprosila. Saj si sam ni več zapisoval, koliko mu ga je bila že dala. Kaj bi ji tudi zatrjeval, da ji bo vse pošteno vrnil! Kaj bi klel ta prekleti denar, brez katerega ni mogoče niti za silo živeti! Le žgoča bridkost je ob teh prizorih kanila vselej na njuno ljubezen in včasih se mu je zdelo, da se vračajo prve bridke ure njegovih študentovskih dni, ko je malone beračil. Prekleto trdo je bilo treba stisniti zobe! A to mora biti, če hoče doseči to, za kar se je preklal z življenjem. Noben boj ni lep in nobeno junaštvo popolnoma čisto! Preden je šel, je še vprašal: »Ali imaš še moj revolver? Prodal bi ga lahko v Tržiču. Saj ga ne potrebujem!« »Kaj ga boš prodajal! Take sile še ni! Naj le ostane tu pri meni ...« »In ko bo vsega konec, mi ga boš dala nazaj. Na dan najine civilne poroke! Ali pa hočeš morda prestopiti v kako drugo vero?<ins>«</ins> »Saj je vseeno, kajne?« »Skoroda! Ka j bi se šla teater?« »Ko sva tako {{redakcija|pašetna|poštena}}! Sicer pa, jaz nisem kriva. Vedno sem ti zabičevala, da sem prestara zate!« »Mhm...« je brundal in se muzal. »Ti si tako neumna!« In oba sta se sproščeno in veselo smejala. Ni ga spremila na postajo. Čemu bi hodila sama nazaj? Ob vratih njene sobe sta se zadnjič poljubila. Vrgla mu je roke okrog vratu in ga pritegnila k sebi, kakor bi se mu hotela obesiti okrog vratu kot težko, težko breme. In ko so se ga držale njene ustne v trpki opojnosti, je čutil, da bi to utegnila biti sreča, vroča, vrtoglava sreča ... Na postaji se ni zmenil za nikogar. Sam je hodil ob tračnicah navzgor in spet nazaj in predel nadepolne misli v bodočnost. Zato ni opazil niti Vobachovega Karlija, ki se mu je očividno nastavljal in ki je odšel potem nekoliko pobit proti mestu, ko je bil Leben vstopil v vlak, ne da bi se bil ozrl nazaj! <center><b>*</b></center> Berta Dolinarjeva pa je bila spet sama. Kaj naj bi bila drugega počela? Ulegla se je spet v posteljo, se zavila v odejo in izkušala zaspati. Zdaj se bo vozil skoraj vso noč, in zjutraj, ko pride domov, bo moral takoj v pisarno! Hladno mu mora biti v tem lahkem plašču. Takoj jutri bo kupila volne in mu pričela plesti telovnik. K Vobachovi Malči pojde, ta se razume na take reči. Ali je ne gleda Malči zadnje čase nekam postrani? Tudi ona? Morda pa vidi ona, Berta, samo strahove okrog sebe? Ko pa tako boli, tako neznansko boli ta prezir ... Utrnila je luč in odrinila knjigo, ki si jo je bila pripravila poprej. Hotela je zaspati in zaspala je, kakor zaspijo drugi ljudje — kaj bi tisto, če mislijo nekateri, da človek laže zaspi, če ima čisto vest! Samo da se zaspi! V dremavici je še z obema rokama objela blazino, potem pa je utonila v počitek. V Podgorici pa so nekateri slavili današnji dan z govori in napitnicami, drugi so bili tudi pijani, a iz jeze, nekateri so se delali norca iz vseh skupaj, in nekaj malo jih je bilo, ki se za vso stvar še zmenili niso. {{prelom strani}} <center><b>*</b></center> Zaprla je pismo, ki ga je bila napisala Lojzetu, in se spravila na korigiranje šolskih zvezkov. Otroci so bili kakor vedno tudi to pot zelo površni in prav nič izumjivi. Vse je narobe! In misli, še vse razgrete od besed, ki mu jih je bila napisala, so se upirale tej puščobi. Nekaj časa je delala mehanično, ko se naenkrat spomni, da je spregledala dve napaki, ki sta se skoraj v vsakem zvezku ponavljali. Proč z Lojzetom! Jutri mora prinesti zvezke v šolo in naloge morajo biti v redu korigirane; kajti Kambič bi utegnil revidirati, in ker si še nikdar nista bila prijatelja ... Spočetka nevoljna, se je lotila posla, ki ga je bila dolga leta vajena in ki ji je polagoma zlezel v običajni tek. Zvezki na levi so se kopičili, na desni jih je bilo vedno manj, popravki, črte in podčrtane besede, kjer se rdeča tinta v zlato preliva, bodo izzvale ogorčenje, jezo, zabavljanje na cenjeno gospodično učiteljico in bolj malo sramu in kesanja. Je že tako! Pisala je opombe, črtala in podčrtavala naprej in si napol glasno požvižgavala. Včasih je tudi pokimala z glavo ali pa se malo namrdnila. Potrkalo je. »Naprej!« Kdo bo vstopil? Kdo prihaja k njej? Ali se je njemu kaj pripetilo? Morda telegram? Bliskovito so švigala plaha vprašanja in prepletala misli, ko so se vrata odprla, in v sobo je stopila gospa Žnidarjeva, žena advokata doktorja Žnidarja. Mala in zelo obilna dama, ki je slovela po svoji pobožnosti in histeriji, se je sladkobno prismehljala, in svileni trakovi, katerih je bilo vse polno okrog njenega vratu in ramen, so zafrfotali v prepihu. Izpod koketnega klobučka, okrašenega s podjetno zavihanim, živozelenim peresom, so, zastrte s pajčolančkom, z drznim pogledom vso sobo in njeno prebivalko premerile žive, ostre oči, katerih zlovešči blesk se ni ujemal s sladkim nasmehom ustnic. Berta se je prestrašila. Domislek, da prihaja Žnidarica morda zaradi kakšne dobrodelne prireditve, se je takoj spet umaknil temni, plahi slutnji, da gre za nekaj drugega, da gre zanjo in za Lojzeta. Pogodila je. Sicer se je gospa Žnidarjeva še nekaj časa potem, ko je bila sedla na ponudeni stol, lovila z raznimi opazkami o šoli in njenih nadlogah, saj je bila včasih sama učiteljica, a nazadnje je le sprožila pogovor, zaradi katerega je bila prišla sem, v to sobo, k tej gospodični Dolinarjevi, ki jo je hvalila kot zelo inteligentno in o kateri bi si noben človek ne bil mislil, da ... »Kajne, da mi ne boste zamerili, gospodična Berta — saj vas smem tako imenovati, kajne? Vidite, kajne, da je dandanašnji svet zelo napak urejen, kajne? Ljudje se srečajo, se takole malo zaljubijo, so lahkomiselni, kajne, zgodi se malheur, in poročiti se morata, kajne? Potem, pa prideta polagoma na to, da nista prav nič drug za drugega, tista stvar se morda še ponesreči, in še večji malheur je tu, kajne?« »Kolikor je meni znano, se je gospa Lebnova svojemu možu zlagala pred poroko, češ da je nosna!« je prekinila Berta trdo val prijazne zgovornosti. »To sem vam hvaležna, da ste sami izrekli ime, človeku je tako nerodno, kajne? A da se vrnem k stvari — je že mogoče, da se je zlagala, morda pa tudi ne, saj morda sami veste, da ženska nikdar ne more z vso gotovostjo trditi, kako je! Saj veste, kajne, kako se nam lahko včasih pripeti, ko ne veste, ali ste se samo prehladili, ali pa se je kaj pripetilo!« »Jaz nič ne vem! Kaj mi sploh hodite to pravit? Meni ni treba nobenih naukov! Jaz vem, kaj smem in česa ne smem. Kajne, milostiva gospa?« Zadnje besede so bile zelo zbadljive. Milostivi gospe pa tudi ta ton ni zaprl sape. Vdano je zaprla za trenutek oči in bolestno prikimala, potem pa se je vnovič sladkobno nasmejala in dejala: »Seveda, draga gospodična, da se nimam prav nobene pravice vtikati v vaše afere, a jaz sem prišla k vam, ne zaradi sebe, ampak iz krščanskih, iz čisto krščanskih nagibov. Glejte, draga gospodična, sveti zakon je zakrament, ki je neizbrisen, kajne? To je zveza med enim možem in eno ženo za vse žive dni ... Saj si prisežeta pred oltarjem, da ne bosta drug drugega nikdar zapustila, dokler ju Bog ne loči, kajne? Saj veste, draga gospodična, kako se kriva prisega pred sodiščem strogo kaznuje in kako je sramotna za krivoprisežnika samega kakor tudi za tistega, ki ga v to navaja! In isto velja za prelom prisege, storjene pred Bogom in ljudmi!« Milostiva gospa so končali in njih oči so prežale lokavo in škodoželjno, kar ni mogel skriti niti mili smehljaj, ki naj bi bil pomilovalen in sočuten. Oči so zgovorne. To bi bilo lepo, ako bi se nas naši zakonski možje kar tako od danes na jutri lahko znebili! Svete so meje naše oblasti in gorje vsakemu, ki jih poizkuša podirati. V tem smo si takoj vse edine in ne poznamo, kadar gre za to, nobene šale. Vse za eno in ena za vse! Da, gospodična Dolinarjeva, le premislite si dobro. Berta Dolinarjeva se je samo smehljala. Čutila je vse, kar je bilo neizgovorjenega med njima, in danes jo je vse to že zabavalo. »Ali, milostiva, kaj pomaga gospe Lebnovi, ako se jaz odpovem svojim pravicam do gospoda Lojzeta Lebna? Nje ne bo vzel nikdar več k sebi, tudi ko bi mene ne bilo!« »Ali, draga gospodična, za zdaj vi niti ne mislite na to, da bi ga pustili, ali pa da bi se, kakor pravite, odpovedali svojim 'pravicam' do njega!« je pičila gospa Žnidarjeva zelo vljudno. »Pustimo besedo 'pravice' rajši na miru! Vidim, da sem se tudi vam napak izrazila. No, in ko bi pustila jaz gospoda Lebna, kaj bi to koristilo gospe Lebnovi? Saj je vse zastonj, on ne pojde nikdar več k njej, niti ne bo dovolil, da bi prišla še kdaj ona k njemu!« »Ah, draga gospodična, med zakoncema, ki sta toliko let v dobrem in slabem skupaj preživela, bi se tudi to kaj kmalu uredilo. Vse je odvisno od vas, kajti gospod Leben si zdaj že šteje v dolžnost, da se čimprej loči od svoje žene in se poroči z vami, ker vam je uničil dobro ime in sploh, ker je šel predaleč. Zdaj vas tudi ne bo pustil, ako bi mu bilo tega svojega koraka že žal!« »Mrha, tako me hočeš ponižati, take strupe si pripravila zame!« si je mislila Berta, medtem ko je malomarno gledala mimo svojega »obiska« skozi okno. Potem pa je vprašala suho, kakor je izpraševala svoje šolarje: »Ali vas je gospa Lebnova poslala k meni?« »Da, draga gospodična, gospa Francka je bila snoči pri meni in se jokala, da je omedlela in da je moral moj mož teči v apoteko po kapljice. In ko se je zavedela, je rekla, da pojde k vam in vas na kolenih poprosi, da ji ne vzamete moža ... da!« In gospa Žnidarjeva je segla v torbico, da poišče žepni robec. {{prelom strani}} Še nedolžni otročiči bi morali biti v tej komediji! Berta se je trpko nasmehnila in dejala: »Pa kako da ji je naenkrat toliko zanj? Saj je njemu samemu in drugim zatrjevala vseh osem let, da ga ima le iz usmiljenja!« »Moj Bog, gospodična, tega nikar ne verjemite! To vam pravi gospod Leben le zato, da bi se ne vznemirjali — kaj se v teku let med zakonci vse ne govori! Saj gospa Francka to sama uvidi in pravi, da bi mu po tej izkušnji bila najpokornejša, najnežnejša žena, umrla bi zanj, pravi in grozi, da bo skočila v Dravo še tisti dan, ko bo izrečena ločitvena sodba. Ona pač ne privoli v ločitev, in če jo bodo ločili šiloma, si vzame življenje. Kajne, gospodična, tega bi vi vendar ne hoteli, kajne? Saj sem jo tolažila, saj sem ji rekla: Gospodična Berta ni takšna, kaj pa vi veste, morda pa sploh ni tako! Oh, pa je rekla; 'Ko bi vi vedeli,' je rekla, 'saj sem že zadnji dve leti čutila, da nekaj ni v redu z njim. Bedel je vse noči, če pa je spal, je spal tako nemirno in mrmral in govoril v spanju.' Ah, ko bi vedeli, gospodična, kako uboga je ta žena. Jokaje mi je pravila, kakšne nesramne stvari jo izprašujejo na sodniji in kako je on, gospod Leben, osoren z njo. Prisiljeno je surov, pravi ona, saj ga poznam, saj ni bil nikdar takšen, a on se me pač mora znebiti, zdaj, ko je že enkrat pričel ...« »Hvala vam, milostiva, zdaj sem dovolj informirana!« »Kajne, gospodična, da si boste premislili in mi sporočili? Vem, da vam je to težka žrtev, a pomislite, nesrečna žena vam bo do smrti hvaležna za to!« »Ali ni vaš gospod soprog zastopnik gospe Francke Lebnove?« »Da, moj mož jo zastopa, to se pravi, on jo brani oziroma on brani zakonsko vez ali kako se temu že pravi, saj veste, kajne? A to se ve, da nimam jaz z njegovo pisarno prav nič opravka in da mu niti znano ni, da sem šla k vam. Saj me razumete, to je popolnoma privatno in neobvezno, kar mi poveste! To se pravi, kar bi mi hoteli odgovoriti!« Oči za debelimi lečami so bile utrujene. »Pisala vam bom!« »Samo eno besedo, gospodična!« je prosila njena mučiteljica. Eno besedo. Nedavno je bila slišala, kako je dejal mlad trgovski potnik čedni prodajalki v Gobčevi trgovini. »Ein Wort ist manchmal ein Luxusartikel! Da, beseda ni misel, za katero nihče ne ve, ki je ne more nihče obračati in uporabljati!« »Ne morem, še ne!« »Ah, gospodična ...« In Žnidarjeva je poskočila in jo hotela menda objeti ali kaj. Berta se je mirno okrenila in stopila k oknu. »Oprostite, milostiva, ne morem!« »Oh, oprostite, gospodična, kajne, saj mi boste pisali, kajne?« In nazadnje je po zelo lažnivih poslovilnih ceremonijah in cikanju na skorajšnje svidenje odšla. <center><b>*</b></center> Še isti večer mu je pisala. Raztrgala je prejšnje pismo in napisala drugega. Saj mu ni pisala nič novega, On je dobil najmanj že pet takih njenih poslovilnih pisem. Slovesa pa le ni bilo. Zato tudi Berta ni prav verjela svojim lastnim besedam, ki jih je morala šele zbirati, da bi bile bolj prepričevalne. Na koncu so se ji orosila stekla na naočnikih in morala jih je brisati. Ob tem je kanila solza na papir in zabrisala besedo »poljub«. Gledala je na posteljo, na kateri je sedel še pred nekaj dnevi. Njegov plašč in klobuk sta ležala poleg njega, kakor ju je po navadi vrgel, kamor je bilo. Zdaj pa je bila postelja lepo gladka in pospravljena. Ein Wort ist manchmal ein Luxusartikel! Da, kar prazno je bilo tu brez njega, in stokrat lepši in prijetnejši je nered z njim, kakor ta pospravljena, čedna udobnost brez njega. Ah, saj ne bo nič! Otresala se je strahov, ki so se spet hoteli priplaziti. Saj jih ni teh strahov, saj jih je razgnala tista ura, ko je bil tu pri njej. Takrat se je tudi za vedno razpršila mora, ki jo je bila skoraj pritisnila ob tla. Nič ni! Ko je iskala po predalu znamko, je našla pod šopom papirja njegov revolver! Aha — tu je! Vzela mu ga je bila nekdaj, ko ji je prav otročje grozil s smrtjo. O, kje je že to! Potem se mu je bila prvič uklonila. Eno samo noč je prejokala v svojem življenju, in to je bila tista noč potem! Kako se je vse izpremenilo! Človek je bojazljiv kakor mačka! Lepo je položila revolver nazaj in poiskala znamko. Še tisti večer je nesla pismo na pošto. Peti dan potem še ni bilo odgovora, ki bi bil moral priti najkesneje že dan poprej. Na preprostih, v olju natisnjenih slikah, ki jih kmetje in mali ljudje radi kupujejo, vidimo srce Jezusovo, iz katerega žari plamen, ovito s trnjevim vencem. Ko bi tiste bodice res pikale v živo, bi izzvale morda takšno bolečino, kakršno izzovejo dvomi, ki kljujejo v človekovo ljubezen. V Bertinih očeh so goreli mrzlični plamenčki, kakor da bi se vdajala kokainu. Pa je le še čakala na Lojzetov odgovor. Njej so polzele minute počasi in težko, Podgorica pa je živela kakor vedno tja v božji dan, nič prehitro, nič prepočasi. Dva arestanta, kmet Pipuš in potepuški Tinček, bi bila morala pri sodniku drva žagati. Ker pa ni bilo nobene žage pri hiši, je moral iti paznik ponjo, medtem sta pa gospoda arestanta šla za kratek čas malo tja doli v Šmonovo gostilno. Iskali so ju po vsej okolici, orožniki so se podili za njuno dozdevno sledjo do svetega Filipa, sodnik je pa rjovel nad paznikom, ki se je izgovarjal, da mu še nikdar ni nobeden ušel in da bosta že prišla nazaj. Podgorica je s tem imela svojo senzacijo, ki se je žal prekmalu končala, ker sta prišla ubežnika še tisti večer v ječarjevo kuhinjo in pijana kakor čep zahtevala, da ju paznik spet lepo zapre tja, kamor spadata. Podgoriški politiki so se spet umirili in prihajali v svoje običajne gostilne, čeprav so jih za dni volitev morali bojkotirati, osebna in načelna nasprotstva so se polagoma izravnavala, zabavljali so le še nekateri stalni zabavljači, in tudi ti le za hrbti in po ovinkih. {{prelom strani}} Polda Krančan je »gšeftal« naprej, pri Marnu so zborovali »večerničarji« kakor poprej, Schieberjeva in Bendetova sta si imeli dosti povedati, fantje in dekleta so se jezili nad vremenom, ki se je nagibalo vedno bolj na zimo, in otroci so pričeli govoriti o Miklavžu in parkeljnu. V časopisih pa so pisali o zvočnem filmu, in Podgoričani so mu prerokovali sijajen polom, kar so v svoji presenetljivi dalekovidnosti trdili že pred petdesetimi leti o železnici. <center><b>*</b></center> Šesti dan še vedno ni bilo pisma. Vsekakor je zelo nespametno začenjati s petintridesetimi leti take komedije, kajne, Berta? Kaj si boš dopovedovala take sentimentalnosti, kakršna je ta, da v tvoji rodbini ženske nimajo sreče! Mati ni bila srečna v zakonu, stara mama ni bila srečna v svojih dveh zakonih, in tudi ti ne moreš imeti sreče. Pozno si začela, to je vse! Kaj ti je pa tudi bilo treba tedaj, ko si bila že na trdnih tleh, ko si se le malo dolgočasila, sicer si se pa lahko vsem in vsakemu porogljivo smehljala v brk, podirati svoj obrambni zid in zdrkniti na »poševno ravnino«? Človek pa ni nikdar svoboden in beseda je včasih luksus! Zelo ne važno je, ali eksistira Berta Dolinarjeva ali ne! To je že res! Za druge namreč! Zase ne! In za gospo Francko Lebnovo tudi ne, še manj morda za gospoda Lojzeta Lebna, ki živi v »pregnanstvu«. Bog ve, ali je ta revolver nabit ali ne. Morda je treba samo pritisniti na ta jeziček, in vse je fuč, vsega konec! Rajši ne! Kdo bo zmagal? Ti grdo življenje ti, da se je treba kar klati na nož, na življenje in smrt. Pa Lojze ne pojde nazaj k oni! Prav gotovo ne! Morda pa le? Morda pa se je le prav otročje igral in pretvarjal, ko se je hotel počiti! Vsekakor je malo prepozno streljati se kot šestintridesetletna žena. Da — žena! Sicer je gospa Lebnova tudi žena, a ona je še nekoliko mlajša in ima še pravico do skoka v Dravo. Stala je pred ogledalom in merila v levo sence. Saj ni nabit? Kaj pa, če je? Streslo jo je po vsem telesu, mravljinci so ji zagomazeli po hrbtu, in počilo je. Res je počilo. Našli so jo pod toaletno mizico, ki jo je potegnila s seboj, ko se je zvrnila. Naočniki so razbiti ležali pod posteljo. Lice je bilo hudo spačeno. To je bilo že več ko senzacija! Ženske so jokale in dame so javkale, otroci so se prestrašeno izpraševali, moški pa so pametno razpravljali. Ali pojde duhovnik za pogrebom? Kaj pa pravi Lebnovka? Ali je on že zvedel? Ali je res, da mu je Vobachov brzojavil? Ali je res, da se je ustrelila kar v nočni strajci? Ooooooooooooo! »Kdo bo pa plačal pogreb?« je vpraševal grobar, ko so mu naročili, naj izkoplje jamo. Gospodična Pepica Šribarjeva je molila k Bogu za njeno dušo in dekan ji je obljubil, da pojde za pogrebom. Hipna duševna zmedenost! Seveda! Lebnov odgovor je bil že pred tremi dnevi prišel v Podgorico, a niso ga mogli oddati, ker so ga bili mladi poštni uslužbenci prebrali, pa so pri odpiranju pisma poškodovali ovoj. {{prelom strani}} Ko je bila že eno noč mrtva, je prišlo drugo pismo, ki so ga morali vrniti piscu. To pot ni prišlo nikomur na misel, da bi ga čital. ==IX.== Somračno je v sobi. Na tleh pred pečjo plahutajo odsevi plamena. Zunaj pa sneži. Prav na gosto se vrte snežinke mimo okna nizdol. Ponoči je že snežilo in vse jutro do poldneva. Pod večer pa je spet pričelo. Prve dni drugega tedna, v torek ali v sredo, bo že Miklavževo. Kaj mu le prinese Miklavž? Oh, ko bi bilo že pri kraju! V dveh, treh dneh se mora odločiti. Še štiri in dvajset, šestdeset ur čakanja zanj, ki ni znal nikdar čakati. Ali bi šel v bolnico? Saj je za nič! Sušec ga je že davi telo pomilovalno odslovil. On je seveda najbrže sam asistiral pri porodih svoje žene! Živci, živci! Ves svet kriči: »Moji živci, nervoza, nervozen sem!« Vsak hlapec je že nervozem, le doktor Sušec ni. Vrata v spalnico so bila priprta in svetel trak luči je tekel od vratnih podbojev do zofe tam v kotu. Ondi je bila teta Malči in nekaj pospravljala po predalih. Anamarija jo je bila naprosila, naj ostane tukaj pri njem, medtem ko bo ona v bolnici rodila svojega prvega otroka. Njej, njegovi Anamariji, še na misel ne pride, da bi se moglo kako huje izteči. Ali pa ga ni hotela mučiti s takimi strahovi. Kroajžna je, silno korajžna in vdana ta njegova žena, ki že nekaj mesecev nima druge misli kakor na dete, ki ga pričakuje. Fantek bo! Boš videl, Janko, da bo fantek! Krstili ga bomo za Miklavžka, saj ga bo Miklavž prinesel! Zdaj bo še majhen in ubog, samo vekati bo znal, a pozneje, ko bo znal govoriti, bo klical »Ma-ma-ma« in »a-ta-ta!<ins>«</ins> Boš videl, Janko, kako bo čeden in pameten moj fantek! In mamica mu bo pela, zjutraj mu bo pela, ko ga bo previjala, in potem, ko ga bo nosila okrog, ko ga bo zibala in bo fantek papcal, mu bo govorila, potem pa mu bo spet pela mamica, da bo sladko zaspančkal mali Miklavžek. Pela mu bo: »Kam greš od doma, mamica, mamica, mamica?« In tisto: »I-u-e-o-a, naše muce ni doma. Naša muca v šolo šla, v šoli je tepena b'la.« In ko bo fantek večji, ga bo mamica učila pesmice na pamet, kakor na primer tole: {{prelom strani}} <center><poem> »Naš Franček Pijanček klobuček zapil, domov it' ni hotel, še tepen je bil. Je žena regljala, hudo ga zmerjala. 'Žena, v kot! Jaz sem gospod!'« </center></poem> In fantek bo poslušal mamico in z drobnimi prstki brbal po njenem obrazu, jo vlekel za nos in ji mršil lase. In fantek bo ves mamičin, in mamica vsa sinčkova. Take samogovore je moral poslušati po cele ure. Potem je po navadi malo ugovarjal, ji nagajal, ko je šivala srajčke, čepice in robila pleničke, in jo naganjal spat. On sam je šel zvečer še v gostilno. K Marnu ali Vobachu, a vselej, kadar ga dolgo ni bilo domov, je še bdela v postelji in se naredila, kakor bi se bila prav tedaj zbudila. Samo enkrat, ko je bil zelo vinjen, je bila še zjutraj vsa objokana. A kaj naj bi sedel ves večer doma? Saj je že tako bilo dovolj dolgočasno. Vedno isto! Hvala Bogu, da se je potem najavil otrok – Anamarija se ni več pritoževala. Sedela je in šivala in bržčas mislila le na svojega otroka in prehodila z njim vsa leta do mature ali pa še dalje. Poprej, ko je bila še zaljubljena vanj, si je od svoje borne plače kupovala blago in si sama krojila obleke, da mu je ugajala. Zdaj si ni več kupovala oblek za na cesto in za veselice. Le doma je bila vedno čedna. Zjutraj, ko se je prebudil, mu je prinesla kavo na posteljo. In v tem je bila ena njenih glavnih vrlin, da je bila že umita in oblečena v čedno domačo haljo, lasje pa je {{redakcija|imale|imela}} zavite v pisano ruto, ki se ji je prav lepo podajala. Janko Povoden je iz svoje zdravniške prakse dovolj dobro spoznal zanemarjena, nepospravljena stanovanja in zatohle spalnice, da je človeka kar dušilo, če je vanje stopil. Zato je cenil njeno skrbnost. Življenje je postalo zelo tiho in mirno. Ako bi ne bilo te večne borbe s Sušcem, bi bila lahko prav zadovoljen in bi si bil sčasoma priredil še lep trebušček. Kako se bo le zdaj to izteklo? Šele nocoj ga je pričelo skrbeti ko je ni bilo več v stanovanju. Sama je bila odšla opoldne v bolnico, in on ni nič vedel, da je bila tam, dasi je imel do kosila tam opraviti. Šele ko je hotel oditi, ga je bolniška sestra ustavila ob vratih. Prvo, kar mu je potem žena rekla, je bilo to, da bo moral iti k Marnu obedovat. Potem je še govorila o novi služkinji, ki jo bo treba poiskati, in kakšna naj bo. »Kar k teti Malči stopi, Janko, saj ti ni treba prositi, ona že ve in ti bo v vsem ustregla. Pa nikar se ne jezi, da boš imel nekaj dni gostilniško hrano, saj mi je sami žal, pa saj veš, kako je. Teta Malči tudi ve, kje in kako imam spravljeno perilo, ona ti bo vse uredila.<ins>«</ins> Tako je govorila, kakor bi odpotovala za nekaj dni. Le v očeh ji je bral njeno veliko ljubezen do njega in nemir, v katerem sta se križala radost in strah pred najbližjo bodočnostjo. Rekli so, da ga obveste, in sušec ga je popoldne poslal domov, ne da bi bil rekel kako tolažilno besedo. Saj je že večkrat trdil, da včasih na uro, na pol ure natančno lahko naprej pove, kdaj bo ta ali ona ženska rodila. Seveda on – pri tej svoji praksi! Zunaj se je tem vedno bolj gostila, kako komaj razločljive sive niti so padale snežinke mimo okna. Bele strehe so se svetlikale tam zunaj, in samo okrog onegale vogala je treba stopiti, pa si pred bolnico. Ali že trpi? Ali bo vpila? Sicer je pa mogoče, da je že vse srečno prebila. Zakaj ga ne obveste? Saj so mu bili obljubili! Morda si pa misli strežnik, ki ga je bil šele včeraj nekoliko ozmerjal: »Eh, saj bo dedec dovolj zgodaj zvedel!« Sicer ni njegova navada, da bi kričal nad ljudmi, a snoči je bil že tak dan. Ah kaj, saj je Anamarija zdrava ženska! Lani proti jeseni je bila štiri dni bolna. Kaj bo to! Angina! Roditi otroka pa prav za prav še bolezen ni. Saj je ženska! Kaj bi tisto polpreteklo čvekanje, da je vsaka porodnica z eno nogo v grobu! Saj skoraj ni verjetno, da bi nastopile kakšne komplikacije, saj je zdrava, saj je nosnost tako lepo prebila. Ali bo postal oče? Zatrepetale so mu ustnice, zgrabilo ga je za goltanec in ga dušilo. Kako bi se rad zjokal! Ah, kakšno je to človeško življenje! Poklical je teto. Ali ne bo opazila, kako mu je? Ali ni bil njegov glas, ko je klical, nekoliko hripav? Ej, kaj! To so živci! No, ko bo vsega tega konec, si bo treba vzeti dopust, pa bo. »Ali ste lačni, gospod doktor?« je vprašala tetka Malči. Drobna in skromna je stala pri vratih. Ali nima objokanih oči? Čudovita je ta njena prijateljska ljubezen do Anamarije. To je skoraj tako kakor materina ljubezen do edinega otroka. »Nisem lačen in bi tudi ne mogel jesti zdaj, tetka! V bolnico mislim iti pogledat. Takoj bom nazaj. Saj ostanete tu, kajne?« Tetka je pokimala in se nasmehnila. Tako čudno se je nasmehnila, kakor bi hotela reči: »Kako si moreš sploh misliti, da bi ne ostala tu?« »In če hočete, tetka, pa nama napravite kaj za večerjo. Bom pa z vami jedel.« Ko je odšel, je šla tetka v kuhinjo, kjer je bila Anamarija, preden je odšla, za silo vse pospravila, da bi ne bilo treba nikomur pospravljati za njo. S težavo je zakurila. Tresk ni bilo in tudi nobenega drobnega polenčka. Bog ve, kje ima Anamarija sekiro! Bo treba pa kar z velikim kuhinjskim nožem razklati nekaj polen. Mehkih drv tudi ni! Morda so v drvarnici. Ali bi ne bilo najbolje, ako bi stopila tja k Vobachu po katero izmed dekel? Kaj pa, če pride Povoden medtem domov in je ne dobi doma? Svojega ključa najbrže tudi nima. Zeblo jo je v prste, ki že dolgo niso bili več vajeni takega dela, in tako neprijazne, puste kuhinje. Doli pri njej je vse tak lepo toplo in udobno, kar pripravljeno, da primeš v roke, kar potrebuješ. Seveda, ta dva sta še mlada in plača je zelo skromna. Nagajal ji je tudi štedilnik, ki je bil majhen in za nič. Dvakrat ji je ogenj ugasnil. Nazadnje je le zagorelo. Tetka si je ogledovala boleče roke. Zadrla se ji je bila treska v prst in z nožem se je bila urezala v dlan. Potem šele je začela iskati in stikati po predalih in v mali shrambi. Nekaj mesa je imela Anamarija pri hiši. Menda ga je bila še davi prinesla od mesarja. Napravila bo panirane zrezke, kompot in čaj. To je dobro, da je nekaj opravka, ji vsaj ne bo treba toliko premišljevati. {{prelom strani}} Na hodniku je stal primarij dr. Sušeč razkoračen pred vrati svoje ambulančne sobe. »Le počasi, gospod doktor! Kam pa tako naglo? Saj ne gori!« Oh, ti presneti dedec, da ga je moral prav tu dobiti! Kaj pa dela sploh ob tej uri v bolnici? Ali je morda že opravil pri Anamariji? In kako mogočno stoji! Samo da mu pokaže, kdo je on in kdo je v primeri z njim kak doktorček Povoden. »K ženi moram!« je odgovoril Janko kolikor mogoče mirno, ne da bi se bil ustavil. »Počakajte!« Nato se je morl Povoden ustaviti. Sušec pa je pogledal mimo njega na tla pod okna, poklical strežnika in zakričal nad njim, kako si drzne puščati toliko smetja v grelcih centralne kurjave. Potem je oštel še operacijsko sestro, ki je prišla slučajno mimo, in ji očital, da je pustila po dopoldanski operaciji še pol nesnage na tleh, ko je v resnici morda našel komaj neznaten kosmiček okrvavljene vate v kakšnem kotu. Sestra Prudencija je odšla vsa zardela, in še Janku je bilo, kakor vselej ob takih priložnostih, zelo nerodno. »Gospod doktor, kdaj boste pa napisali poročila za higienski zavod? Ali naj jih spišem sam, ko imam toliko časa? Tega tu notri bi tudi vi lahko zaklanfali, sestra ga bo pa prevezala!« To je bilo toliko, kakor: zdaj ostaneš tu in ne pojdeš k svoji ženi, dokler ti jaz tega ne dovolim ali pa vsaj dokler sem jaz še tukaj. Za mojim, hrbtom pa delaj kakor vedno, kar si ti zdi prav! Janko je šel v pisarno, se tam slekel in oblekel belo haljo in v mislih hodil po Suščevem licu. Ta prekleti tiran! Ta vrag bestialni! Samo da njegova obvelja, pa ti bo pohodil človeka! Kaj njemu, da hočeš biti človek, da hočeš k svoji ženi! Da hočeš za vraga vedeti, ali si oče! In nobene sestre ni blizu! Prav gotovo si ne upajo ali pa jim je kar naravnost prepovedal. Morda pa je katastrofa blizu? Morda mu neče povedati in ga neče plašiti. Ah kaj, ta človek ga samo draži in sekira, zato da mu pokaže stokrat, tisočkrat: Jaz sem nekaj, ti si pa pritlikavček! Vrata v pisarno so se odprla. Seveda — on! Saj tudi nihče ne odpira tako vrat kakor on! Kakor da so ta vrata in vse, kar on prime s svojo roko, le zapah, ki mu ga je treba izlahka odriniti, da mu je prosta pot, kamorkoli si je želi. Janko se nalašč ni okrenil. Osorno je vprašal: »Kdo je?« »Kaj, ali res ne veste, da sem, jaz? Seveda ste vedeli, kajne?« {{prelom strani}} Janko se ni obrnil in je molčal. Pa je prišel Sušec tik do njega, potegnil luč prav nad pisalno mizo, tako da je bila v sobi prijetna poltema. Povoden si ni znal več pomagati. S trepetajočimi usti in ves vroč se je uprl temu človeku, temu tiranu: »Čemu se norčujete, čemu se igračkate z menoj kakor mačka z miško, vi ...?« je bruhnil iz sebe. Sušec pa je komaj dvignil obrvi. Potem pa se je le malo nasmehnil in po širokem njegovem licu se je razlezla dobrota. »Vi ste še mladi! Zelo mladi! Nekaj ur boste še počakali, pa boste oče. Zakaj hočete videti svojo ženo, saj ste videli že toliko porodov, in ona ni nič lepša od vseh drugih. Sicer pa vi nimate niti čisto dobrih živcev! Vi mladi sploh ne znate varčevati ne s svojim zdravjem, ne s svojo pametjo! Živci, moj dragi, in pamet brez besed — sicer vas pa vaša ženka, ki je mnogo močnejša od vas, niti neče videti! Zakrpajte rajši onemu tamle kožo na glavi, pravi, da je tako neumno padel, pa se je menda le pretepal!« Šel je spet, in Janko se je okrenil in zrl za njim. Saj kar izziva ta njegov široki, trdni tilnik! Ves ta samozavestni, trdi človek je živo izzivanje! Saj mu ne moreš biti prijatelj! AIi si mu najhujši, najstrupenejši upornik ali pa njegov brezmejno vdani podložnik! Bodalo bi mu sunil v hrbet, a on bi čutil tvojo namero in te z dvema besedama vsega razdvojil, da bi mu skesan poljubil dobre roke. Ko se je vrnil Janko čez dobre pol ure spet v pisarno, je ondi stala k pisalni mizi primaknjena manjša mizica, na njej pa okusno servirana večerja in steklenica vina. Še na cigarete niso pozabili! Dvignil je pokrovke s krožnikov, in jed mu je prijetno zadišala. Bil je zelo lačen. Ko je pojedel, si je natočil še vina. Okoli pol devete ure mu je prinesla sestra Vincencija blazino in odejo in postlala na divanu. »Saj ne bom spal, sestra! Kje pa je gospod primarij?« »Domov je šel — oh, Bog obvaruj, gospod doktor, vi ne smete iti gor. Saj ni šel domov, zgoraj je. Na številki šestnajst sedi pri tistem starem diabetiku in se pogovarja. Menda čaka tudi on. Strogo nam je zapovedal, da vas ne smemo puščati gor.« »To mi boste vendar smeli povedati, ali kaj ječi?« je vzkipel Janko. »Gospa je zelo mirna in sploh ne ječi! « je rekla sestra in pospravljala posodo. »In to naj vam jaz verjamem?« »Prosim, gospod doktor ... « »Seveda! Oprostite, cenjena sestra! Saj vem, da redovnice ne smete lagati. Pa, ali mi niste malo poprej rekli, da je šel domov? Zdaj pa pravite, da ni šel. Kar izginite — pustite me pri miru!« Šla je. Menda je bila zelo užaljena. Čemu sploh vse to! Čemu te komedije! Saj bi človek znorel. Natočil si je še vina in ga izpil na dušek. Potem si je pripravil statistične liste o nalezljivih boleznih. Nekaj mora vendar početi! Bog ve, ali je resnica, kar je slišal v teh letih govoričiti po mestu o Sušcu. Saj niti ne ve več, kdo mu je pravil, da je imel zelo trpko mladost. Mati mu je bila baje postrežnica nekje v mestu ali celo natakarica. On sam seveda nezakonski otrok, in sicer ne edini. Da je bil študent, ko so pripeljali mrtvo mater, ki jo je dohitela smrt pod nekim vozom. Da se mu je ljubica baje spečala z nekim falotom in potem poginila kakor bedna žival v neki graški bolnici. Bog ve, ali je vse to res? V Podgorici imajo ljudje dosti časa in dosti veselja do takih govoric. Zvedo pa tudi vse. Saj so pred leti celo od nekod zvedeli, da je imel v Ljubljani zaročenko, ko vendar ni nikomur pripovedoval o tem. Morda je pa res tudi, kar govore o Sušcu. Loteval se ga je spanec in oči so mu lezle na drobno. Ali mu je bil primarij natresel česa v pijačo? Sicer ni bil nič opazil, pa kdo ve! Temu človeku je vse podobno. Ko se je prebudil, je stala sestra Prudencija poleg pisalne mize in se smejala. Meda ga je ona zbudila. »Hudiča, kaj pa je?« »Čestitam vam, gospod doktor, in vam želim mnogo sreče! Sina ste dobili!« »Haj, ti čenča dolga, – hvala – hvala – hvala« Stol je zropotal na tla, razmršen in kakor nor je begal po hodniku, se pognal po stopnicah in odprla vrata. »Počasi, le počasi! In tiho!« Seveda – gospod general stoje kakor straža poleg postelje. Vse so bili že pospravili, preden so ga poklicali. Le po lizofornmu še močno smrdi! Nekaj je šepetala, ali pa je le pregibala ustnice? Njegova mala Anamarija se je smehljala in vsa izmučena in potna nekaj šepetala … Sklonil se je k njej, da bi jo poljubil. Ali ga ni že držal Sušec! Pa kar za ovratnik ga je potegnil nazaj. »Pozneje, moj dragi! Tu si oglejte vašega punklja!« Seveda – rdeč novorojenček – njegov sin! Zmedenemu mu ga je vzel Sušec iz rok in dal babici, ki je važno in smehljaje se stala na drugi strani postelje. Porodnica je iztegnila roko po odeji. Prijel jo je in jo poljubil se pričel jokati v njeno dlan. Vrata so se nekoliko brezobzirno zaprla. To je bil pa on – odšel je! Janko je dvignil glavo. Babica si je dala opravka tam na drugi postelji. Menda je previjala otroka. Anamarija pa ga je gledala, tako čudovito svetlo ga je gledala in solze ni bilo v njenih očeh. Ona je gledala kot zmagalec in samo njega je gledala. Kako je morala biti srečna! Še vse drugače srečna ko on. In ona je bila njegova žena. Prav za prav je on niti poznal ni. Te sreče še nikdar ni videl v njenih očeh, na njenem licu. Ob tej sreči on ni ogel imeti svojega deleža. To je bila njena, edino njena sreča. In on se je čutil ob njej prvič zelo puhlega in neznatnega. »Pojdi!« mu je tiho rekla. <ins>»</ins>Pojdi in bodi vesel! Jaz bom zdaj spala.« »Psst!« ji je zažugal v šali, še preden je šel. »Jutri zjutraj bom tu, ko se prebudiš …« In ko se je okrenil pri vratih, da bi jo še enkrat pogledal, je ona gledala tja proti postelji, kjer je dvignila babica otroka v svoje naročje. Sušca že ni bilo nikjer več. Vse je bilo tiho in mračno. Mirno je šel v pisarno, se tam oblekel in odšel. Pod obločnico pred vhodom je pogledal na uro. Pol enajstih! Nehalo je snežiti in zrak je bil lahek in svež. On pa je bil ves nemiren in žareč. Kakor da je vročičen! Ah – čudno je to, tako zelo čudno! Kam bi šel? Najrajši bi tekel, kaj metal ali pa se kako drugače zgibal. Nekaj čudnega je tako živo veselje, ne more se reči veselje – drugače je to, kakor da bi se vlilo vanj še eno življenje, kakor da so v njem podvojene sile, ki ne vedo, kam bi. Nič misli, niti ene razločne, trdne želje, le nekaj kaotičnega, prekipevajočega čuvstva … {{prelom strani}} Na vogalu toliko da ni trčil ob moškega. Spoznal ga je šele, ko je oni šel brez besede mimo. Poklical ga je. »Majhen! Rodil se mi je sin! Zdrav, in ona tudi!« In Majhen je naglo stopil k njemu nazaj, nekaj zamrmral in mu stisnil roko. Janko se je moral nasloniti malo nanj. »Veš, Vlado, to je nekaj čudnega. Prav čudno je – pa saj boš menda še sam doživel.« Potem sta šla v Vobachu. Tam so bili še drugi, ki so mu čestitali, ga objemali in naročali kar zaporedoma. Strašno je bil pijan, ko ga je peljal Majhen pozno po polnoči domov. Pili so tudi šampanjca. Oni so se še zdaj tam kričali; kajti to je še Majhen vedel, da to ni bilo več petje, dasi je bil tudi on pijan. Saj je ves čas objemal Janka in mu pijano pridigoval: »Ta tvoj sin naj ti bo blagoslov tvojega življenja – da – blagoslov naj ti bo! Jaz sem itak izgubljen človek! Da!« In neprestano se mu je kolcalo. »Moj Bog, kaj je to?« je vzdihnila teta Malči, ko sta se priropotala po hodniku. Kaj se je zgodilo? Moj Bog – Anamarija? Do poli treh po polnoči je čakala v molitvi in strahu, da sta ji prišla dva pijana dedca povedat, da je eden od njiju že ob poli enajstih zvečer postal srečen oče in da je bil v tem veselju popolnoma pozabil nanjo. Tam na štedilniku je stala sparjena in zažgana večerja, ki se je ni bila dotaknila. Ko je šla domov, je tiho jokala, in vendar ji je bilo srce mnogo lažje. <center><b>*</b></center> Anamarija je umirala. Pred tremi dnevi je še čakala zjutraj Janka, ko ga tako dolgo ni bilo. Gotovo je pozno zaspal revež od samega veselja in zato ni mogel izpolniti obljube, da bo prvi tu. Kaj je bilo vse še pred tremi dnevi! Pred tremi dnevi se je pričelo novo življenje. Zdaj pa hoče biti vsega življenja konec. Le umreti ne – oh, le ne umreti! Zdaj pa ne – le umreti ne! Ali niso noge otekle? Ali ne postajajo prsti tako čudno modri? »Glej, Malči, poglej moje noge! Ali se ti ne zde tako čudno otekle? In glej, kako mi je vroče! Kje je Janko? Janko – Janko!« »Saj pride, Anamarija, on še spi – vso noč je bil tu pri tebi!« »Tu je bil, praviš? Saj je menda res bil! Veš, jaz ga nisem videla. Daj mi fantka!« Še včeraj zjutraj je pravila fantku, kaj vse ga bo mamica naučila. Kaj vse bo fantek imel. Zajčka in petelinčka in muco, in zdaj, dokler bo še tako majhen in revček, se bo vozil v lepem vozičku na mehki blazinici … {{prelom strani}} Nič se ni jokala, gledala je svojega sinčka in ni hotela verjeti, da sinček ne bo imel mame. Saj ga ima mamica tako rada, samo njega ima rada in atka. »Kje je Janko? Zakaj ga ni?« je zavpila. Vstopila je sestra, le sestra Vincencija je prišla. »Ni ga atka, fantek! Ni ga še – kliči atka, Miklavžek, kliči ga!« »Prosim!« je plaho rekla sestra Vincencija in hotela vzeti dete v naročje. »Pustite mi fantka, fantek je moj!« je Anamarija rezko siknila in svetle, modre oči so se jezno zasvetile. Doli v pisarni je sedel Janko na zofi in sušec je stal pred njim. »Morate, gospod kolega!« je ukazal Sušec. 'Gospod kolega', mu je rekel. Prvič mu je rekel 'gospod kolega'. Menda iz usmiljenja! »Ne morem! Ne morem!« je ječal Povoden in tiščal obraz v dlani. »Vi ste že predsnočnjim vedeli, kako je, gospod primarij! Vi ste vedeli, da ni pomoči!« »Jaz sem vedel! In kaj za to, če sem vedel? Pomoči ni! Čemu bi vam bil pokvaril še ta dva dneva?« Kakšen človek je to bil, kakšen človek! Molčal je. Znaj je molčati, ko se je on ukvarjal s smešnimi diagnozami, ko sploh ni hotel verjeti vedi, ko je verjel njej, ki mu je pravila, da ji nič ni, da jo le prsi malo bole. Le konec – le nagel konec! Saj je vseeno, vseeno … ta tu pred njim že ve. Hlipal je in spet stiskal zobe, da so pokale čeljusti. »Slišite, zdaj pa morate iti! Pojdite, vam pravim, da ne bo prepozno! Pojdite!« »Ne morem – ne morem gledati tega! Saj je moja žena!« »Pojdite k njej! Morate iti, slišite! Vaša žena je, slišite, vi človek, in vaša ljubica in mati vašega otroka in žrtev!« Oni dan ga je držal tu doli, ni ga pustil blizu, zdaj pa ga goni tja – ta človek. Kaj je mislil Sušec? Ali je mislil spet, da so to živci, ali pa ni nič mislil, kakor ni nič mogel misliti Janko Povoden. Pa je vendar šel. Naenkrat se je dvignil in je šel. »Janko! Jaanko!<ins>«</ins> je slišal njen glas, tako izpremenjen, tako čuden, kakor živalski glas. To pot ni bežal po stopnicah. Saj je vseeno, saj je vseeno. {{prelom strani}} »Janko, ali si prišel? Janko, spovedala sem se. Poljubi me, Janko!« Sklonil se je nadnjo in jo poljubil, brez misli, brez besede in brez solze. Oprijela se je njegove roke. Sedel je na posteljo in jo prijel za levico, desnico je držala pod svežnjem, v katerem je bil fantek. Fantek ni jokal. Gledal je. Teta Malči je držala Povodna, da bi za božjo voljo ne umaknil svoje roke iz one, ki se ga je oklepala v smrtnem boju. Saj ni več vedel zase ta človek, ki se je zvijal in tresel in ki je obračal svojo glavo stran, ker ni mogel prenašati trpljenja in smrti. Njene oči so izgubile pogled. Nekam velike so postale in njih luč je ledenela. Ko je zapiskala opoldanska sirena, je bilo vse pri kraju. Bolniške sestre so molile molitve za umirajoče. Povoden je planil v omaro, butnil z glavo in se neznansko trapasto zasmejal, da so se vsi stresli. Doktor Sušec je tiho odštel od vrat zunaj po hodniku. Srepo je gledal in zmajeval z glavo. On je že vedel zakaj. <center><b>*</b></center> Karli je udobno sedel ob velikem, lepem oknu ene ljubljanskih kavarn. Slastno je popil svojo jutrnjo kavo in zdaj se cigareta nanjo imenitno prilega. In mladi, naduti natakar je celo časopise prinesel, ne da bi mu bilo treba zanje reči. Zadovoljnost je kaj prijetno ugodje, in nazadnje se tudi najhujši sanjač navadi, da je z malim zadovoljen. Mehak sedež, okusna kava s sladko smetano, za petdeset par žemljico in prijazen smehljaj, povrh pa še cigareta, ki slučajno ni do polovice natlačena s smetmi – pa se je dan vendarle lepo začel. Seveda, to je že res, da je do te zadovoljnosti dolga pot, še daljša pa je pot do drznosti odkritega priznanja tega dejstva tem ljudem, tem Ljubljančanom, ki jih je razen nekaj izjem le s trideset pomnožena Podgorica. Stil je sicer malo drugačen, a bistvo ostane. Le oblika se izpreminja, snov pa je in ostane večna in neizpremenljiva. To je nepobitno dejstvo, živa resnica, in vsak, ki je kdaj prišel in ki bo kdaj prišel semkaj s kmetov, slep in nor od navdušenja in spoštovanja do te Ljubljane, bo moral in je moral doživeti ta polom v sebi. Da, da! Le on edini bo neskončno nevažen v tem važnem mestu, med temi važnimi ljudmi! Nazadnje se bo še sam sebi zdel prav nepotreben in vsiljiv in prav presneto neznaten! Kaj si je neki domišljal? Ali bi si ne mogel misliti, da je mnogo spretnejših kakor bo kdaj on, da jih je tukaj vse polno na izbiro? Doma bi bil ostal, pa bi bil zdrav – poje narodna pesem, in narodna pesem je nastala iz naroda in je namenjena narodu, Ljubljana pa je »velemesto« in nikakršen narod. Izvoljeno mesto in izvoljeno ljudstvo. Pa si menda vsi narodi tega sveta silo radi lastijo ta naslov! In vsak izkuša dokazovati, za koliko je on boljši od drugih. In pri posameznikih je ista pesem. Resnično, resnično vam povem, prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi … kdo bo pa potem na prvem mestu sedel, gospod? Kam boš del, o gospod, te vampeže, ki se hvalijo, da so rešeniki »naroda«? To so sami lažnivci! Kam boš del te blede gospode s širokokrajnimi, črnimi klobuki in zamazanimi črnimi petljami o gospod? Ti so se ščeperili s svojo žalostjo! Kam boš del pa mene, o gospod, ki sem lažniv in važen, iškarjotski in krivičen kakor tvoj levi razbojnik? Vidiš, zdaj pa sedim tu v kavarni in kadim cigareto in se veselo smejem, ker mi vsi skupaj ne morejo več do živega. Odprl je časopis. Prve strani sploh ni nikdar bral. Na drugi je pregledal naslove, po vseh drugih pa je iskal znana imena. Obrnila je zadnji list. Kaj pa je tu pod oglasi? Droben parte. »Anamarija Povoden, roj. Kolenec … s tolažili svete vere … v podgoriški bolnici … v starosti 27 let … pogreb … žalujoči soprog Dr. Janko Povoden in sinček …« Nekdaj je bila mlada deklica … Tako se pričenjajo pač pravljice! Plave lase je imela in modre oči … Da, in to zelo neumestno je jokati v ljubljanski kavarni, kjer te gledajo ljudje, ti ljudje, ko so tako neznansko radovedni. Pa ti polzijo solze preko lica in s prstom jih izkušaš brisati, da te nihče ne vidi, ker si bil nekdaj mlad, odprt človek in ker si bil nekoč ves vdan ljubemu človeškemu bitju, da te zdaj tako boli, ko je ni več, kakor ni več tega dima, ki si ga pihnil predse. 5. decembra je danes. Miklavži in parkeljni bodo hodili po podgoriških hišah. Nekateri otroci pa ne bodo nič dobili in tudi Miklavža ne bo k njim. Pa si bodo mislili: 'Kaj nisem bil vsaj tako priden kakor tisti Gobčev Slavček, ki je dobil za svojo trmo in neznanje katekizma celo železnico s tirom vred?' Ona pa bo ležala v mrzli zimski zemlji. Ali ji ne bodo pozabili deti sveče na grob? Le eno svečo naj ji dajo, da bo vsaj nekaj živega, da ne bo sama. Kaj je dejal Leben? Čemu? Čemu? Potem pa je šel, in pravijo, da je pobegnil v Rusijo. Kaj pa pravi Povoden? Žalujoči soprog in sinček! Torej na porodu! S pogreba se bodo vračali domov in pogovarjali se bodo in pomilovali njo in njega. In božič bo kmalu! Božična drevesca bodo žarela po hišah. Ljudje bodo prišli okajeni k polnočnici in se bodo jokali od pijane ganjenosti, ko se oglase zvonovi in ko pevci na koru – kolikor pač zmorejo – nežno zapojo 'Sveta noč, blažena noč …' In mir ljudem na zemlji! Mir! Kriste! Bodi ji dober! In Franc pride domov. Ali se bosta spominjala časov, ko je hodil on z Geliko, Franc pa z Ančko. Glej, kako je to pri živih ljudeh! Niti pol ure čistega spomina ne moreš dati mrtvemu! Kako naj bi potem ne letali v svesti si svoje važnosti na svojim velevažnim in pomembnim poslom ti pesniki in advokati, politiki in razni ravnatelji, profesorji in duhovniki, uredniki in stavci, trgovci s kmetov in razni uradniki, dasi nekaterim izmed njih ni treba hiteti drugam kako iz kavarne v kavarno. Teater je važen in ples, vsako delo in vsak sestanek, vse življenje je važno – vsakemu zase namreč. Smrt pa ni važna niti zate, ki si umrl, in za nikogar drugega, ker bo živel. Tudi v Podgorici bodo že pojutrišnjem pozabljene lepe besede raznih nagrobnih govorov. Ljudje imajo svoje opravke. Teden dni bodo še govorile ženske, moški pa bodo to morda že nocoj enkrat za vselej opravili. Povodnu pa ne bodo govorili, da mora skušati vse pozabiti! {{prelom strani}} No, tetka Malči mu tega ne bo dopovedovala. Ah da, teta Malči … ona nima važnih poslov. Ves njen posel je bila skrb za Anamarijo. Zdaj ga je rešena. Zanjo bo hudo! Ona ne bo mogla pozabiti! Ko je stopil na cesto, je zagledal kakor vedno najprej celo gručo mladih pohajačev, ki so stali tam na vogalu in se z bolj ali manj drznimi pogledi in opazkami obregovali v mlade deklice, ki so prihajale mimo. Tam na drugi strani so stali tudi pohajači, razcapani, mršavi delavci, ki jih je brezposelnost prignala na cesto, kjer prosijo od mimoidočih. In Karli je bil še toliko mlad, da se vprašal: »Ali imajo ti ali oni kdaj kakšno misel na smrt?« Ah, in naenkrat si spet ves jezen. Planil bi in pohodil to smešno, to predrzno, to »velevažno« mesto, ta varljivi prikaz lažnih dejstev. Pa kaj boš ti, fantek s kmetov, ki si pritlikav in neumen! <center><b>*</b></center> Policaj Edinec je preklinjal v občinski pisarni v Podgorici, kjer je moral pisati seznam umrlih in novorojenih prejšnjega tedna. Pisanje mu je šlo težko od rok, a kljub vsem njegovim prošnjam mu je tajnik vsakokrat iznova odrinil to nadležno delo. Umrli so: 1. XII. Lojza Kresnik, 67 let, dninarica, v javni bolnici 2. XII. Jožef Pogačnik, 70 let, ubožec, v javni bolnici 2. XII. Janez Slapar, 33 let, pehotni poročnik, št. 102 v Podgorici 3. XII. Anamarija Povoden, 27 let, zravnikova žena, v javni bolnici 3. XII. Franc Skobir, 2 uri, sin dekle, v javni bolnici 5. XII. Norbert Žgur, 18 let, miz. pom., v javni bolnici Dosti jih je za ta teden! Zdaj pa še novorojenčki: 1. XII. Heribert Pahernik, zak. sin lekarnarja v Podgorici št. 42 3. XII. Franc Skobir, nezak. sin dekle, umrl 3. XII. v bolnici 3. XII. Nikolaj Povoden, zak. sin zdravnika, v javni bolnici 4. XII. Rudolfina Mačič, zak. hčer uradnika v Podgorici št. 56 5. XII. Marija Zobec, zak. hči brezpos. delavca v javni bolnici. Vsi razen Franca Skobirja do danes zdravi. ::: Leopold Edinec, mestni stražnik. Hvala Bogu, da je tega pisanja konec! Ta presneta krota, ta Franc Skobir, ki ga je moral kar dvakrat pisati, bi si bil lahko prihranil tisti dve uri življenja. In Edinec si na to nevoljo ni mogel kaj, da bi ne zaklenil občinske pisarne in odšel h Krančanu. Ta stari lisjak je imel vedno kaj črnega na vesti in je Edinca znal kaj lepo sprejemati in postrežljivo vprašati, kaj bi gospod nadstražnik radi pili. Plačati pa tudi ni treba, in to je že nekaj pri teh slabih časih! Tudi novo leto je prineslo Podgorici vse polno senzacij. {{prelom strani}} V začetku februarja je nenadoma na pljučnici zbolel Bende in tudi njega je vzelo. Glej, glej, kdo bi si mislil! No, in potem se je v Podgorici marsikaj prevrglo v politiki in tudi drugače. Kakor povsod na Slovenskem, tako tudi v Podgorici, kjer so smeli nekateri ljudje živeti tako, da je bilo zanje prav, drugi pa so morali živeti tako, kakor so prvi hoteli. Bili so še taki ljudje v Podgorici, ki prvega niso zmogli, drugega pa ne hoteli, in tem se je presneto slabo godilo. ==X.== Velikonočna sobota! Praznik naših vasi, praznik naših zakotnih malih mestec in njih malih ljudi. Svinjske gnjati se kadijo in hladijo na kuhinjskih oknih, da se obIizujejo domače in sosednje mačke in psi, a preveč jih je, ki pazijo na ta zaklad, da bi se dalo priti vsaj do okna. Potice čakajo v shrambi na polici in ženske si z limono čistijo prste, ki so še vsi vijoličasti od barvila za jajčke. V mestu bodo po procesiji že jedli, na kmetih pa šele jutri po maši. Nocoj pa so prišli z vseh strani pražnje oblečeni v Podgorico k procesiji. Sicer za kake tri ure prekmalu, a kaj zato! Srečaš znanca, se z njim pogovoriš, pogledaš v izložbe in stopiš mimogrede v trgovino, ki so še do večera odprte. Pisank je treba, zlatih pomaranč in še kakega svilenega robca, če imaš kaj denarja. Sicer pa je dekle ali fant ali otrok, ki si mu boter, tudi s pomarančo zadovoljen. Kriza je! Povsod je kriza, na Francoskem in na Angleškem in na Nemškem in celo v Ameriki, kakor čitaš v časopisih. Kam je le šel denar, ki ga je bilo po prevratu toliko? Neki vragi ga morajo imeti skritega ali pa so ga oni večji, kakor se jim pravi, odnesli kam v Švico. Tam so menda trdnejše kase! Ti pa garaš in delaš, pa nimaš nič! Obresti so visoke, da jih ne zmaguješ več, kako naj bi potem odplačeval glavni dolg? Oni dan je pravil Kuharjev Luka pri svetem Lenartu, da pojdejo vse banke rakom žvižgat. Ko bi le hotele! Potlej bi se že dobil kak denar. Saj ne moreš nič prodati, kupovati pa bi moral kar naprej. Otroci so skoraj nagi, žena mora vsaj novo obutalo dobiti, hlapcu in dekli moraš vsaj nekaj odšteti za praznike. Mesarju pa si moral tele skoraj podariti, da o lesu ne govoriš. Pred dvema letoma si moral pri enem kubiku tesanega lesa podariti ali les ali pa dovoz. Zdaj bi moral kar oboje. Za davke te bodo rubili! Slabo je, presneto slabo! Pravijo, da bo še slabše, da bo še tako, kakor je bilo nekdaj v starih časih, ko so hodili vsi v raševini in v laneni domači preji. Eni se boje, da bi denar izgubil vrednost, drugi pa komaj na to čakajo! Vsega tega je pa kriva tista svetovna vojna, ki še vedno hodi strašit iz svojih grobov, dasi je minilo že skoraj dvajset let, kar je legel zadnji vojak v zemljo. {{prelom strani}} Pa kaj bi vse to! Danes je velikonočna sobota, in to je velik praznik! Gostiln pa je v Podgorici kar na izbiro. »Prosim te, Karli, ne vrti se mi tu po kuhinji! Saj vidiš, da imam delo. Pojdi ven ali pa k teti! Ne vem, kako da se zadnje čase tako doma držiš, svoj čas si bil vedno drugje, le doma ne!« Mama se je ujedala. Vsem je bil na poti. Dekle so opravile delo, hlapci so se že preoblačili gori v hlevu za praznik. Zaslišali so se koraki. Trdo je udarjala palica ob tla in stopinje so drsale rezko za vsakimi udarcem. Oče! Močno sključen je stopil veliki in močni mož na kuhinjski prag. »Kaj pa dela fant tu? Izgubi se mi, kaj ti je treba čepeti tu pri ženskah!« »Nič! Kar takole pogledat sem prišel, kako pripravljajo!« je odvrnil fant mirno in pozorno ogledoval očetov zabuhli, modrikasti obraz. »Tako, tako! Ali se nečeš peljati v Zakotje k Leonu? Grega bo zapregel, ampak do večera morata biti nazaj.« »Ne pojdem! Sicer pa — ako bi se hotel ti, sem ti rade volje na razpolago!« »Pusti to neumno čvekanje! Rade volje! Kaj boš radie volje? Saj vem, da si rajši z drugimi! Vobachi vsi skupaj niso imeli in ne bodo imeli nič smisla za familijo!« Težko se je sesedel k mizici, kjer je običajno mama zapisovala jedi, ki so jih nosile natakarice v gostilno! »Pa nič!« »Pojdi, lepo te prosim, pojdi!« je javkala mama. »Stoj, kam pa letiš? Ná, to je za nocoj!« Karli je hotel očeta poljubiti na lice, a ta se je branil. Zato je tiho vzel stotak in šel. Bilo mu je hudo. Mama se zmeraj pritožuje, da njeni otroci ne marajo za svoje starše, oče govori o nehvaležnosti otrok, če bi pa hotel biti dober z njima, te pa odrivata! Kako čudna, kako žalostna je ta vez! Pa kar stotak je dal! Jutri pa poreče, da so mu otroci samo za nadlego in stroške. Na ta veliki praznik se kaj radi rode rodbinski prepiri. Na dvorišču je bilo še vse nepospravljeno. Tu se pozna, da ni več očeta povsod. Kje neki so hlapci, da bi jih ozmerjal? »He Miha ... Grega!« Nihče se ni oglasil. Stopil je v hlev. Seveda, oba sedita na postelji in si nekaj pripovedujeta. Morala sta slišati, da ju je klical. »Zakaj se pa ne oglasita, če kličem? Kaj?« »Klicali ste naju? Nič nisva slišala.« »Kaj bi ne slišala? Ti, Miha, pojdi in pospravi dvorišče! Zakaj pa nista očetu povedala, da je voziček za pivo polomljen in zakaj ne pospravita teh starih gar?« Hlapca sta obsedela na postelji. Miha se še zganil ni. Grega pa je rekel: »To imajo vse gospod Franci čez! In kar oni rečejo, to midva narediva. Zaradi gar pa sploh ne smeva nič reči. To je vse gospodovo. In midva morava storiti samo to, kar nama gospod ukažejo.« »Ven! Marš! Oba! Takoj! Sicer vama pritisnem vsakemu eno okrog ušes! Gare stran! Dvorišče pospravita! Takoj!« Miha je vstal, Grega pa je mirno obsedel in si vlekel novo vrvco v čevelj. »Kaj pa se tako dereš, mali?« Oče! Karli je osramočen molčal in hotel mimo očeta skozi vrata. Pa ga je oče pridržal za rokav. Hlapca sta izginila kakor dva duhova, in sicer skozi zadnja vrata, ker si nista upala mimo gospodarja. Zgodilo se je že, da je gospodar katerega oplazil s palico. Temno je bilo v hlevu, ker si je bil oče zaslonil hrbet z vrati. Krave so s svojimi velikimi, vedno začudenimi očmi pogledovale nazaj, konji v boksah so topotali, da so se podkve votlo odbijale. Stari Vobach je držal svojega sina okrog ramen in s palico pokazal na dolenji konec hleva. »Ali zdaj vidiš, kam ta dva prasca spravljata gnoj, nikar da bi ga sproti odnašala iz hleva? Red mora biti! Jaz jima bom že dal vetra — še nocoj!« Karli se je okrenil za očetom, ki je lezel sključen proti svinjakom. To je žalostno, če se mora gospodar oprijemati palice in tako laziti od enega konca do drugega. Star je oče in ne bo več dolgo, ko bosta dve palici premalo. Presneto neusmiljeno je urejeno na tem svetu! »No, gospod doktor! Komandirati že znaš! Komandirati je lahko!« Franci se je režal iz garaže. »Pa bi ti, bi vsaj meni ne bilo treba!« se je odrezal Karli nevoljen. »No, no — le nikar ne bodi tako občutljiv! Saj vemo vsi, da te stari najrajši gleda, če se držiš hiše in teh smrdljivih hlevov. Reci mu no, naj kupi limuzino! Tebi na ljubo jo bo!« »Kaj pa čvekaš! Kakor da bi se jaz očetu prilizoval.« »No, no — malo priliznjenosti je zmerom dobro! Saj bi se jaz tudi, a moje dobrikanje ne zaleže pri starem prav nič. Še mama je oni dan rekla: 'Karli je očetu vse. Tako ga razvaja, da že ni več lepo.'« »To je rekla mama? No veš, potem pa res ne veste, kaj se pravi koga razvajati!« »Kar molči, no! Pavla je bila tudi oni dan tu in je očetu celi dve uri drobila — papači sem in papači tja — stari pa jo je zafrkaval, nazadnje pa ji je dal dinar — za lepe komplimente. Lahko si misliš, kako je jokala in cmevkala pri mami. 'Oh, saj vem,' je rekla,ko pride vaš nori študent, bo pa papa ves srečen. Za nas mu pa ni. Tudi za Leona ne. Pa je prineslo spet starega od nekod, menda prisluškuje zadnje čase, pa ji je rekel: 'Da, ljuba moja snaha, Karlija imam pa rad zato, ker je tako nor!' Še mami je bilo nerodno, pa se mu ni upala nič reči. No, zdaj vidiš! Reci mu za limuzino!« »Saj je ne bo kupil. Čemu me je neki hotel poslati k Pavli? Saj ve, da me draga svakinja prav nič rada ne vidi.« {{prelom strani}} »Mene tudi ne. Kaj jaz vem, zakaj ne. Zadnje čase je postal tako čuden. Menda čuti, da ni več tako, kakor je bilo. Zdaj nas pa še včasih poščegeta s svojo zlobnostjo. Veš, naš stari je zloben!« »Morda. Kam pa greš?« »V Maribor pojdem. Kaj pa naj počnem v tej puščobi?« »Še nocoj?« »Popoldne. Naj se jezijo, jaz se moram tudi dostikrat jeziti!« Karli si je šel poiskat družbe. Čemu mu bo sicer stotak? Pa so že prihajali od cerkve sem vsi njegovi dečki. Hajna, Branko, Mirko in Franc. Ho — Franc, ki je že nekaj let uradnik v Novem mestu na politični oblasti. Uradnik — to se pravi, on bo nekoč uradnik, kancelist ali tajnik — visok gospod! Vsi so lepo oblečeni — ha, nove obleke, zlikane in skrbno zapete, nove modne čevlje, gladke bele ovratnike in nove, zapeljive kravate — vse novo, kakor se spodobi za Veliko noč. »Ho, prijatelj! Kdaj si prišel? Odkod prihajaš? Kako je? Ali kaj krokaš? Kaj da te ni nič na izpregled? Ali pojdemo drevi krokat? Seveda! Ali že veš, Mirko se ženi? Res, res, za cvetno nedeljo je bil prvič oklican. Ali ni res, Mirko?« »Kaj pa hočeš? Saj se ne ženim za denar!« »Ali ga slišiš idealista? Ampak mora pa le biti!« »Oho! Tak tič si ti? Ali vzameš Lenčko?« »Kakšno Lenčko! Ali si bil na Saturnu in ne veš, da sta si tale gospod in Marnova Mila že pred dobrim letom obljubila, da se vzameta!« »In ker sta to obljubo še nekoliko podkrepila, je zdaj že tako, da jo morata tudi izpolniti!« »Molčite, gobci! Kako pa govorite?« Mirko je bil res jezen. <ins>»</ins>V zameglenosti gostilniških večerov se lahko marsikaj govori, ne pa tu na javni cesti. Saj ga imajo pri Marnu itak že dovolj!« Karli pa je gledal tega mladega fanta, ki se bo s štiriindvajsetimi leti oženil in ki bo morda kmalu po poroki že oče. Drugi pa še s tridesetimi leti ne mislijo na zakon in se ga boje kakor nalezljive bolezni. Ali bi si upal vzeti to muhasto gospodično, ko bi sam odločeval? Gotovo ne. Vse življenje z eno žensko preživeti! Bog ve, ali je pomislil kdaj na to ta mladi Mirko, Bog ve, ali pride kateremu ženinu to na misel, preden stopi pred oltar? Vse življenje! V neločljivi skupnosti! Ali jih ni strah? Ali se ne boje življenja? Kaj pomaga korajža in pogum, ko pa imaš sam prav malo odločevati! »Preljubi fantič moj ...«, to je lepa slovenska pesem, in prav zakonski možje jo tako radi prepevajo in Bog ve, ali so v resnici otožni ali pa se le tako delajo ob tej pesmici. Fantje so govorili o Flerinovem Rajku. Zdaj je pri Žnidarju. Kako se vendar vse izpremeni! Grobi Hajna pa je še vedno isti! »Ga bo že hudič vzel! Saj je vzel tudi Bendeta, tega najmogočnejšega gofljača! Bo tudi Flerina in Žnidarja in vso žlahto!« Branko je bil jedek kakor vedno. »Prej bo vzel tebe, moj dragi! Saj vidiš, kako čepimo doma in se redimo na stroške svojih staršev. Mnogo bolje bi bilo za nas, ako bi se bili uklonili, kakor na primer Franc.« {{prelom strani}} Franc je zardel. Saj je že čakal, kdaj ga bo kateri izmed bivših drugov pičil. »Nikdar se ne uklonemo!« je buknil Hajna. »Meni pa se treba ne bo!« se je oglasil Mirko. Prav je imel. On bo morda kmalu lahko gledal preko nosa tiste, ki so nekdaj njega tako gledali. Slučaj! Prav neumen bi bil, ko bi se branil. Franc se je poslovil in Karli je šel za njim. »Franc!« Saj je to bil vendar njegov tovariš najhujše zaletelosti in najsrečnejših let. »Ne ljubi se mi poslušati teh kalinov! Zelo so se izpremenili in vidim, da ne sodim več mednje. Čemu bi se vsiljeval?« »Kam pa greš?« »V bolnico. Ali ne veš, da je Ančka v bolnici?« »Ančka? Katera Ančka? A — tista! Tvoja Ančka.« »Prosim te, le počasi! To že dolgo ni več moja Ančka. Jaz imam svojo zaročenko v Novem mestu, ona pa je baje tudi zaročena z nekim lesnim trgovcem iz Dravske doline!« je odvrnil Franc precej resno. »Na, dragi Franc, tudi ti si se zelo izpremenil!« je pomislil Karli, pa ni nič rekel. Saj je čutil že poprej, da nima smisla riniti v preteklost. »Franc je bil nekdaj mlad. Zdaj pa hoče biti dostojen in upoštevan! Tudi on je zaročen. Ali se mora tudi on kmalu poročiti? Vprašal ga bom, pičil ga bom, ker je tako dostojanstven gospod!« »Kaj pa, Franc, tvoja ženka? Rad bi jo videl.« »Ne vem, ali bi ji ti ugajal? Veš, ona je zelo resna in precej malobesedna.« »Koza neumna!« si je takoj mislil Karli. Kaj da je potem vražja babnica tega tako ugnala! »Ali je ta tvoja kneginja zelo učena?« je vprašal kolikor mogoče malomarno. »Ne, učena ni, pač pa zelo inteligentna in ne ljubi takih burk, ki jih ti rad uganjaš!« »Če ne mara za humor, ni inteligentna!» je odločil Karli. Naj ga le jezijo, osla neumnega, ki misli, da mu bo imponiral s takim pustim babšetom. »Ančki ni treba praviti, da sem zaročen! Sploh pa — saj ti ni treba hoditi z menoj, če ne greš rad.« »O seveda, ti bi se me rad odkrižal in se tam lepega delal, pa ne boš!« si je mislil Karli. »Seveda grem s teboj. Meni je bila Ančka vedno zelo simpatična! Že davno bi ti jo bil prevzel, da ni bila tvoja!« »Ti si bil pač vedno velik babjek!« je dejal Franc ostro. »Bolje uspešen babjek ko omleden, brezuspešen kvasač!« Spogledala sta se in Karli je z nasmeškom vrnil Francetov ostri, vprašujoči pogled. Ančka je bila še zmeraj prav čedna deklica. Franc je bil takoj spet zaljubljen in Karli tudi. Karli je sedel Francu za hrbtom in gledal v Ančkine oči, ki so se mu poredno smejale. »O, saj te poznam, ti bi rad dvoril!« si je mislil Franc. »Ti si eden tistih! Pa čeden deček si in hotela bi te imeti za fanta, ako bi znal biti zvest!« In gledal je nekako otožno in potrto. Čutil je, da se mu ta presneti Karli le porogljivo smeje in da mu dela zgago, ki je ne odpravijo njegovi otožni pogledi. Saj si niti ni upal potrkati preteklosti na vratca. Ta nepridiprav tu poleg njega bi utegnil govoriti o njegovi zaročenki, in tako naprej. {{prelom strani}} Ančka pa se je smejala obema, temu kakor onemu. Dobro ji je delo, da se ta dva, ki sta kot prijatelja prišla k njej, zdaj pred njo postavljata in smešita drug drugega, ker bi jo vsak izmed njiju hotel imeti zase. Oh, če misli ta neumni Franc, da ona ne ve, da je zaročen, se zelo moti. A Karlija je lahko gledala mirneje. In če upa ta presneti Karli, da jo bo dobil na limanice tistih svojih prijaznih oči, kakor jih je dobil že toliko, se tudi malo moti. Ta tu pred njo, ki bi tako rad obujal stare spomine, pa jo žali s tem. Naj gre tja, odkoder je prišel! A vendar — malo mu mora pokazati, da je še vedno ona tista, ki bi ga lahko znorela, ne pa on njo. »Daj, Franc, daj, prinesi mi kozarec vode!« Franc je sicer šel nerad, a če te prosi s takim smehljajem, moraš iti. »Kaj ti pa je prav za prav, ti Ančka?« je vprašal Karli in naglo sedel na rob njene postelje, kjer je poprej tako samo ob sebi umevno sedel Franc. Saj to je ona tudi hotela. Franc naj le vidi, da ji ni nič zanj! Saj ji tudi res ni nič več zanj. Prav nič! »Oh veš, živci!« je odgovorila in bolestno skremžila obraz. »A tako? To je seveda zelo hudo!« Mislil si je pa: »Prav histerična babnica si, čeprav si presneto čedna, pa je!« »No, Ančka, ali ti je kaj zatrepetal srček, ko si ga videla spet po toliko letih?« »In če bi mi?« Vidiš jo presneto punco! Da le piči! »Meni se pa zdi Franc zelo pust in avšast! Tistega Franca, ki sem ga jaz tako rad imel, ni več v njem!« Franc se je vrnil. Ali mu ni Ančka takoj povedala, kar je bil Karli rekel o njem! Sedela sta pri njej še pol ure in vsak je čakal, kdo in kdaj bo eden izmed njiju prvi odšel. Nazadnje je bil za obiske določeni čas pri kraju in morala sta iti oba. Karli je Francu na cesti ponudil cigareto. »Ne smem toliko kaditi! Pozna se mi na prstih!« »A tako? Ta tvoja gospa soproga mora biti prav vražje sitna babnica!« In še nesramneje je pristavil: »Najbrže ti je premalo zanjo!« In zasmejal se je kolikor mogoče rezko, ker mu je bilo nerodno. »Čuj, ako misliš, da je vsak takšno prase, kakršno si ti, si pri meni na napačnega naletel! Jaz se svoje zaročenke razen pri poljubih še nisem dotaknil. Da veš!« Karli se je zresnil, pa le za Francove oči. »Koliko pa je stara tvoj a gospodična zaročenka?« je vprašal hinavsko, in Franc je res promptno odgovoril: »Šest in dvajset!« Karli se je seveda smejal. »Kaj se tako bedasto rezgečeš? Jaz vendar ne bom šel kvarit dekleta?« »Kvarit ... kvarit ...!« Karli se kar ni mogel nasmejati, in Franc je bil ves rdeč od jeze. »Ti si mi pravi patron! A to svojo nekdanjo Ančko pa bi pokvaril. Ta ima slabe živce, kajne? Bo kar bolje potlej! Vidiš, kakšne kanalje ste! O, zaročenka — Bog ne daj — pokvarila se bo! Za koga pa? Druge pač, kajne? Zlasti take, kjer ni odgovornosti! Vidiš, jaz bi vsako, ki mi ugaja — pa ne kakor ti praviš — kvaril — ampak zato, ker mi ugaja tak posel. Hudiča, saj nisem garjev, da bi umazal žensko, če spim pri njej! Ali sem ji s tem storil kaj grdega? Hudiča — vidiš, taki ste!« »No, kaj pa če se dekleta naveličaš in ga potem pustiš? Ali je to prav? Ali se ti ne smili takšno dekle? Ali se ti ne zdi, da si ji pokvaril mladost?« »Presneti moralist! Mar sem jaz kriv, mar sem jaz prislužil svojo poltenost? Sicer pa — s teboj se jaz o tem ne menim več! Bog ve, kaj bi ti vse uganjal, če bi si — upal!« »Osel!« »Šleva neumna! Žal mi je, da sem zate izgubljal besede! Ampak da veš, to Ančko si bom skušal jaz pridobiti!« »Poizkusi! Ako hočem, ti jo še vedno lahko zmešam!« »Ti? Res? No — dovolj je tega! Jaz grem k tetki! Adijo!« Vobachov Karli je bil spet enkrat zmešan, čisto zmešan. In mislil je tole: saj jé lahko vsak moški pameten za vseh sedem grških modrijanov, ena sama Dalila ga zmeša in napravi trapastega. In velepametni gospod, ki je kar odrival take človeške malenkosti, kakršne so drugi umrljivi ljudje, zaničljivo od sebe, se vede kakor prebujajoč se pubertetnik v svojem najbolj avšastem letu! Pri teti Malči je našel gospoda doktorja Povodna. Menda sta se bila s tetko prav resno sprla, in to danes na velikonočno soboto pod večer! Ko je Karli vstopil, je slišal še nekaj glasnih doktorjevih besed: »Ne dovolim ... prepovedujem si ... basta!« Povoden je bil elegantno napravljen. Karlija je hladno pozdravil, potem pa se je takoj poslovil in šel. Tetka se je jokala, ko mu je pripovedovala vso zgodbo. »Čemu pa jočeš, tetka? Je že tako! In če bi ne bila tako trapasto idealna, kakor si, bi se zaradi tega toliko ne razburjala!« »Ampak Karli! Kako je to mogoče? Saj je vendar tako žaloval za njo! Ko bi ga bil ti videl tiste dni! Saj je bil več na tleh kakor kje drugje. Iz ene omedlevice v drugo! Še k pogrebu ga niso pustili, ker je bil ves razdrapan. Jedel ni, spal ni — samo pil je. Koliko je prečepel Majhen pri njem! Cele noči! Zdaj se pa gre dret nad njim, ker je plačal za Anamarijo eno ubogo mašo zadušnico!« »Vidiš, tetka, to ni bilo prav od Majhna. Kaj njega brigajo tuje maše oziroma maše, ki naj jih plačajo tuji ljudje. To bi on lahko storil v mestu, ne pa v tej Podgorici, kjer se taka stvar takoj raznese v precej potvorjeni obliki!« »Majhen je storil to zato, ker se Janko sam ni spomnil niti njenega rojstnega dneva. Saj on sploh ne misli več nanjo. Ali je ona to zaslužila?« »Ljuba tetka, seveda ni zaslužila. A ona je mrtva. In Povoden je taka srečna narava, da se je lahko že v prvih dneh izkričal in spravil svojo bol iz sebe. Drugi ljudje, ki tega ne zmorejo, pa vlačijo takšno stvar več let za seboj!« {{prelom strani}} »Ni res, Karli, ne more biti res! Majhen jo ima še zdaj rad. Oh, da ni rajši njega vzela! On bi se že ne podil za drugimi — in to že zdaj!« »Rad, rad! Kaj ji pa to pomaga? Nič! Z onim je bila pa le srečna. Kaj mi pomaga vsa ljubezen po moji smrti, če pa jaz od tega nič nimam!« »Vidiš, taki ste! Vedno morate kaj od tega imeti. Grdo je to, podlo, da veš!« »Tega ti ne razumeš. Kako bi ti mogla to razumeti!« »Oh, že spet — po vašem sem sploh preneumna za ta svet!« »Preneumna ne, tetka, ampak — predobra!« »Nihče ne more biti predober. Predober je samo Bog, da vsega tega sveta še ni pokončal!« »In kaj potem? Nič! Kaj pa ta babnica išče pri tebi?« »Po knjige prihaja. Rada čita.« »Ta?« Vstopila je namreč gospa vahtmajsterica. Priklanjala se je in mnogo pripovedovala in izpraševala ter voščila vesele praznike. Nazadnje je na prosila še novih knjig. Do binkošti jih bo že prečitala, ker je zdaj že daljši dan. »Ampak prosim spet take lepe o grofih in baronih, malo žalostno že sme biti, in najrajši zelo zaljubljeno. Pa taki boljši ljudje naj bodo popisani, revščine imamo itak v življenju dovolj. « <center><b>*</b></center> Rajko Flerin je odprl Verderberju vrata v šefovo sobo, kjer je doktor Žnidar sprejemal le najodličnejše kliente in druge take mogočnike. Gospoda sta se pozdravila izredno vljudno z ustnicami in očmi. »Falot, si našel pot k meni!« je mislil eden. »Tudi tebe bom prav gorko zavil, lisjak stari!« je bil drugi že davno sklenil. »Bankdirektorja« ne zmaješ tako lahko, moj dragi Žnidar, četudi si od vraga spreten gospod! Predmet njunega pogovora, ki se je moral kljub prazniku vršiti še nocoj, je bila jako nedelikatna zadeva gospoda Morica Schieberja, za katerim je prav danes že tretja država izdala tiralico. »Kdo bi mislil, da je bil kanalja tak internacionalen lump! A veste, gospod Verderber, pardon — gospod direktor, da se je meni zdel ta tič že vedno sumljiv. Rekel nisem seveda nič, saj veste, kako je bilo tedaj z menoj in Bendetom! Ta bi v svoji strankarski zagrizenosti gotovo mislil, da mu zavidam klientelo. Zato sem rajši molčal.« Žnidar se je udobno zleknil in nedolžno gledal v Verderberja. Ta se je zvijal na mehkem stolu, čeprav mu je to teža telesa komaj dopuščala. »Kaj pa še? To naj ti verjamem, ti maček hinavski!« »Ah, seveda, saj vem, kako težavno je bilo ta čas vaše stališče. No, zdaj so krivice popravljene, in kajne, gospod doktor, vi ste že vse pozabili, kar je bilo?« »Jasno, gospod direktor! Zdaj bomo pričeli graditi! Kaj sem hotel reči? Ali ne ugovarja gospa Bendetova proti vaši vknjižbi?« Vidiš ga, vražjega dedca, kako dobro vse ve. {{prelom strani}} »Da, gospa Bendetova je kot glavna dedična svojega moža precej tangirana pri tej presneti lesni zadrugi. A vi boste razumeli, gospod doktor, naše stališče. Mi od te vknjižbe ne moremo in ne smemo odstopiti!« Seveda tebi gre za mesto in za službo in za provizijo, četudi izgubi žena tvojega bivšega prijatelja skoraj pol svojega premoženja! »To bo težko, gospod direktor! Zelo težavno! Vknjižba namreč ni povsem upravičena in dala bi se kaj lahko izpodbiti.« »Ampak prosim, gospod doktor ...! »Ah, pustimo to! Govorimo rajši odkrito. Koliko bi riskirala vaša banka?« »Trideset!« »Premalo — petdeset!« Le plačajte, hudiči, ki prej niste našli pota k meni! Bendetovka, ta neumna baba, pa naj si tudi zapomni, kaj se pravi hoditi po advokate in pravico drugam! Vse je bilo lepo urejeno in zelo vljudno in prijazno sta si želela gospoda vesele velikonočne praznike. Da, da, prav srečno in veselo Alelujo! Banka je bila presneto dober klient in Žnidar je bil presneto zvit advokat, drug drugemu sta potrebna, in zelo bedasto bi bilo razdvajati si moči zaradi smešnih sentimentalnosti in neumnosti drugih ljudi. Vsak ima le eno kožo, si je mislil tudi Vilko Verderber, in on, bivši najboljši Schieberjev prijatelj, si je štel v veliko zaslugo za svojo banko, da je bil prvi opazil pri predzadnji slavnostni pojedini na Schieberjevem gradu, da jedilni pribor ni več tisti iz težkega, pristnega srebra. In vsak ima le eno kožo, ki je njegova! Schieber je svojo srečno odnesel. <center><b>*</b></center> Vsaka zaljubljenost ima svoje nerodne okolnosti. Marsikaj, kar je takole, če si normalen, nepotrebno, postane nujna potreba. Po procesiji je imel Karli fante že naprošene, da so šli v temi za bolnico in on z njimi. »Vasovat pojdemo, kakor včasih!« je zavriskal Mirko. Hajna in Branko sta bila takoj zadovoljna. Le Franc, ki je edini imel lep prvi tenor, se je obotavljal. Šele ko mu je Karli rekel: »Franc, prosim te!«, je šel tudi on. Pa so zapeli: »Ljubica, vstani, pihni luč ...« In tako kakor je znal Franc, ni znal nihče drug. Kaj se boš jezil, Karli? Mogoče je, da joče tam gori za oknom tega pročelja, ki je videti v temi, kakor bi ogromna pošast razčehnila čeljust in pokazala svoje svetle zobe. Morda joče zaradi tega lepega glasu svojega nekdanjega fanta, morda zaradi njega samega, morda zato, ker mora biti na praznike v bolnici, morda zaradi svojega fanta tam v Mariboru? Morda se pa sploh ne joče? Morda celo misli nate, Karli, in se srečno smehlja ... ==XI.== « ... ob polni zavesti izražam to svojo lastnoročno napisano poslednjo voljo: Svojega najmlajšega sina Karla Jožefa Egona Vobacha postavljam za glavnega dediča svojega premoženja pod temile pogoji: 1.) da prekine svoje študije vsaj za dobo petih let. 2.) da prepusti hotel z vsemi prostori in vsem inventarjem svojima bratoma, mojima sinovoma Francu in Leonu Vobachu, v nerazdeljno skupno last. Ako bi brata Leon in Franc Vobach ne hotela prevzeti hotela, jima ima glavni dedič izplačati vsakemu po 200.000 dinarjev v gotovini, in to brezobrestno v dobi petih mesecev. 3.) da vknjiži na hiši št. 16 v Podgorici s pripadajočimi gospodarskimi poslopji vred preužitek svoje matere, moje žene Ane Vobach, rojene Štancer, in sicer dosmrtno pravico do stanovanja v dveh sobah in kuhinji v prvem nadstropju, prosto kurjavo, kolikor je porabi, in vso oskrbo s hrano vred. 4.) da vknjiži na istem poslopju in na Pipuševem posestvu v kat. občini Sv. Lenart prepoved prodaje za dobo petih let. Prav tako se obe posestvi ne smeta obremeniti razen s preužitkom Ane Vobach, moje žene, in sicer prav tako za dobo petih let. Ako moj sin Kari Vobach vse te pogoje izpolni, postane z istim dnem lastnik vseh teh mojih nepremičnin. Svoji ženi Ani Vobach, roj. Štancer zapuščam njeno zaženilo, ki se je medtem pomnožilo na 100.000 dinarjev in ki je naloženo na hranilno knjižico v Okrajni hranilnici v Podgorici, in gori omenjeni izgovorjeni preužitek. Svoji sestri Amaliji Vobach zapuščam v nepreklicno last hišo v Podgorici št. 159, v kateri je imela doslej dosmrtno pravico do stanovanja. Menda je na stara leta ne bo prodajala! Svojemu sinu Francu zapuščam oba stara avtomobila, ki naj se izločita iz ostalega inventarja, pripadajočega glavnemu dediču, in hranilno knjižico Okrajne hranilnice v Podgorici v znesku po 50.000 dinarjev in že omenjeno polovico hotela. Svojemu sinu Leonu, ki je prejel že leta 1950, ob priliki svoje poroke s Pavlo Zoričevo iz Zaplan 100.000 dinarjev, ne zapuščam razen hotela nič. Njegovemu sinu, mojemu vnuku iz tega zakona, Avgustu Vobachu pa hranilno knjižico v znesku 50.000 dinarjev. Drugim svojim sorodnikom razen sestre Ane ne zapuščam nič, kar naj mi ne zamerijo. Jaz tudi zase in za svoje otroke nisem od nikogar nič zahteval. V desnem predalu moje pisalne mize bo našel moj glavni dedič pet neizterjanih menic v skupnem znesku 70.000 dinarjev. Tudi te zapuščam njemu. Iz moje zapuščine pa naj še izplača: Gasilnemu društvu v Podgorici 5.000 dinarjev. Osnovni šoli v Podgorici tudi 5.000 dinarjev. Mestnim ubožcem v Podgorici 10.000 dinarjev, in sicer tako, da dobi vsak ubožec vsako leto na Vseh svetih dan po 100 dinarjev na roko, in to tako dolgo, dokler vsota ne bo izčrpana. {{prelom strani}} Isti ubožci naj dobe na dan mojega pogreba kosilo in večerjo s pijačo, pa še vsak po 50 dinarjev, da bodo rajši molili zame. Za maše zadušnice zame in za mojega pokojnega sina Egona določam 2.000 dinarjev in želim, da se odslužijo v podgoriški župni cerkvi. Sedmina naj se pripravi za sorodnike, za vse stalne goste moje gostilne in za vse posle v hiši. A ko bi glavni dedič ne hotel izpolniti njemu naloženih pogojev, stopi na njegov o mesto moj sin Franc, on sam pa na Francovo. Svojemu sinu Karlu naročam, naj ne bo ne prestrog, ne preveč popustljiv, ampak uvideven in pameten. Kdor mojih dedičev bi poizkušal razdreti ta moj testament, ki je moj zadnji in edinoveljavni, tega proglašam za razdedinjenega in ta naj dobi le nujni dolžnostni delež. Vsem pa naročam, naj se ne prerekajo za to dediščino in naj ne delajo drug drugemu zgage, da bom lahko mirno počival poleg svojega sina Egona. V Podgorici, na praznik svetega Jožefa leta 1931. ::::Franc Avgust Vobach, testator.« Notarjev koncipient je končal in se usedel k stranski mizici. Notar, ki je sam vodil zapuščinsko razpravo, si je česal lepo sivo brado in se odkašljeval, ker je hotel zdaj on govoriti. Leonova žena Pavla si je brisala oči. Moj Bog, saj mu nihče ne želi nič slabega onstran groba, a čemu enemu toliko, drugim pa tako natanko in skopo odmerjeno! Vsaj nekaj gotovine bi bil še lahko pridejal Leonu in malega Avgusta je le malo preskromno odpravil! In vse te prepovedi! Za svojega »ljubljenca« je stari pač dobro poskrbel! Kaj pa je temu mladiču pet let? Potem pa sme vse skupaj prodati in oditi, kamor bo hotel! Za to se že splača igrati pet let podgoriškega gospoda, potem pa hajd — odprt je svet! Nas eden pa odleti, kakor bi bil že prej za to dediščino hodil okrog starega! In čemu je treba razdajati toliko denarja šoli, cerkvi in temu nikdar sitemu gasilnemu društvu! Ubožci bi imeli tudi dovolj, ako bi jim zapustil 1000 dinarjev. Čemu jim pa bo toliko denarja? Stanovanje imajo v ubožnici, hrano dobivajo po hišah, kurjavo in luč plačuje itak občina iz svojih doklad, čemu jim je torej nasul tja toliko denarja, s katerim bi se dalo marsikaj drugega pričeti, ne da bi bili ubožci pri tem prikrajšani! In te grožnje, kdor bi skušal ugovarjati tej vsemogočni volji, bo razdedinjen! {{prelom strani}} Pa Leon, njen mož, sedi tam na desni svoje mame in gleda predse, kakor da je vse popolnoma v redu. Seveda — vsebina tega testamenta ni nikomur več nova. Saj smo jo vsi zvedeli že tisti dan po smrti starega Vobacha. A vendar — ali bi se ne dalo kako drugače ukreniti? Zakaj pa notar ne prične? Saj je itak vseeno. Saj se ne bo nihče zganil. Tudi Franci ne kaže, da mu ni vse po volji! Oh, ti Vobachi! Kakor čeki se drže drug drugega, kadar gre za njih familijo. Tako je mislila priženjena Pavla Zoričeva in se jezila. Poleg nje je slučajno sedel Karli v preprosti črni obleki in s črno kravato. Njegova mama in svakinja sta bili seveda v žalnih oblekah s klobuki in pajčolani, brata pa v salonskih suknjah in s cilindri, kakor se spodobi za sinove dobre meščanske rodbine. Tudi Karli bi bil oblekel salonsko suknjo, a da bi si moral posaditi na glavo cilinder — bogme, tako bi ga bilo sram, da bi se samemu sebi smejal! Rajši ne! Prav tedaj, ko je Karli mislil na cilinder, ga je vprašal notar: »Gospod Kari Vobach, ali sprejmete testamentarične pogoje?« »Sprejmem, gospod notar!« Preneumno, da mora biti to tako slovesno! Ali bi se lahko kako drugače ne zmenili, takole bolj domače. Saj nismo na sodniji ali pa pred oltarjem!<ins>«</ins> »S pogoji sprejmete seveda tudi dediščino?« »Seveda!« — Tega bi menda ne bil smel reči. Čemu se neki mama joče? Saj je že pol leta, kar je oče mrtev! Seveda je hudo, a kaj je treba jokati tu pred temi tujimi ljudmi! Teta Malči se pa ne joče. Predse gleda v tla, kakor brata, ki se očividno dolgočasita. Kaj če bi Francita malo sunil, da bi se mu skotalil cilinder po tleh? Karli je vsakega posameznika ostro pogledal, ko jih je notar vpraševal, ali so zadovoljni. Mama in tetka sta samo pokimali, brata sta glasno pritrdila. Kaj pa je Pavli, da stoka? Aha — nje notar nima kaj vprašati! Hvala Bogu — konec je tega dolgočasnega, nesmiselnega sedenja. Sklep se bo pismeno dostavil, gospod Kari Vobach pa naj bi prišel še v teku tega tedna v pisarno, če mu je prav, da bo on, notar, prevzel nadaljnje ukrepe. Potem so odšli skupaj domov. Ljudje, ki so jih srečavali na cesti, so jih pozdravljali, potem pa stopili skupaj, da se pomenijo o tej senzaciji. Tak frkolin — pa gospodar! Staremu se je vendar zmešalo! Celo gospa je baje sama mislila tako! Nekateri so trdili, da je bila gospa vsa zmedena, ko je po moževi smrti zvedela za testament. Prav gotovo se je staremu zmešalo. Ne — ugovarjati in predrugačiti pa ne morejo! Kdo bo pa dokazal, da se je staremu res mešalo, ko je pisal ta testament? Pravijo, da je popolnoma razločno napisan. Tako je povedala Leonova gospa. Saj od drugih se itak nič ne zve. Franci in Leon se delata, kakor da jima je edino tako prav. Da, da — ti Vobachi, ti si bodo že pomagali drug drugemu! Mladi jim utegne še katero narobe zaigrati, ta ni čisto njihov! Ali ga bo denar znorel ali ga bo pa umiril. Bomo videli! {{prelom strani}} <center><b>*</b></center> Stal je v sobi svojega očeta, ki je bila zdaj njegova. Nad starinsko pisalno mizo je visela dedova slika. To bo treba deti tja nad onole stojalo, sem pa obesiti očetov portret. To. je že stara navada, in nekaterih starih navad se je treba držati. Kaj bi zdaj? Kako da mu nihče ni sledil semkaj? Ali ga hočejo vleči s tem novim njegovim »dostojanstvom«? Osli! In bilo ga je sram, malo ga je bilo vendarle sram te nove »časti«, kakor bi ga bilo sram hoditi po Podgorici s cilindrom na glavi. Šest in dvajset let! Francu je tudi šest in dvajset let, in on bi se imenitno počutil zdaj na moji stopnji. Jaz pa ne vem, kaj naj prav za prav pričnem. Kje naj bi najprej prijel? Oh — Ančka! Zagledal je na tleh raztrgano kuverto in se spomnil nanjo, ker je sam njeno zadnje pismo, ki mu ga je bila pisala pred dobrim mesecem, takoj raztrgal in zagnal v vodo! Sicer pa — kako da ne pospravijo tega smetja? Čemu pa je toliko žensk pri hiši! Ali bi ji pisal? Usedel se je in si pripravil papir. Kdo trka? »Kaj pa je?« »Ali bi šel z nami? Gremo na papanov grob!« je slišal izpred vrat svojo svakinjo. »Pridem za vami!« je zaklical. Zakaj le ne vstopi ta babnica? Ta ga ima najbolj na piki. Ko pa je bila tako željna oblasti! Ali morda misli, da ima on kakšne skrivnosti tu notri, da ni vstopila? Ah, naj le gredo za zdaj brez njega. Saj pride za njimi. Pisal je Ančki. »Ljubljena deklica! Na Tvoje zadnje pismo Ti še nisem nič odgovoril, ker me je silno razjezilo. Ali Ti je morda Franc naročil, da mi čestitaj? Preveč bridkih besed bi Ti bil nametal, zato je bolje, da Ti nisem pisal. Pa sem vendar mnogo mislil nate. Saj Te imam res zelo rad. Glede najine ljubezni pa Ti bom izkušal prav odkrito povedati svoje mnenje, in sicer kolikor mogoče nepristransko. Glej, deklica moja, takrat, tisto jutro letos spomladi, ko sva stala ob grobu svojih staršev tam na tistem mirnem pokopališču pri svetem Florijanu, ko je ura na zvoniku odbila pol devetih, so bile najine oči, Bog ve zakaj, vse solzne. Mislim, da sva se takrat zelo ljubila. Prelepo je bilo tisto jutro in prelepa je gorska dolina, kjer je stal nekdaj Tvoj dom, in za nekaj trenutkov je bila prelepa tudi najina ljubezen. Jaz bi rad verjel, da me ljubiš in da Te ljubim jaz nad vse — da te namreč res ljubim! Pa bi se menda oba, jaz in Ti, le malo zlagala, dasi drug drugemu na ljubo. Jaz menda še nisem doživel prave ljubezni in Ti tudi ne. Veš take, kjer so vse misli, vse želje strnjene v enega na vso moč ljubljenega človeka, ki moraš biti ves njegov. Poznal sem žensko, ki je tako ljubila, seveda — ne mene! {{prelom strani}} Ti pa ne ljubiš niti Franca niti mene in tudi ne svojega zaročenca. Sicer bi se z njim pač že davno poročila. Koliko potrpljenja mora imeti ta človek s Teboj, in Ti ne veš, koliko so ženske že ob meni potrpele, pa sem jim nazadnje le ušel. Oba menda iščeva in sva si tudi drug drugemu za zdaj še premalo. Ti mi očitaš egoizem — jaz Tebi tudi! Ako nečeš, Ti ni treba odgovarjati na to moje pismo. Ti, ali bi ne bilo morda vendarle prav, ko bi se po vsem iskanju le našla? Ali sploh verjameš v takšno pravo ljubezen? Jaz bi zelo, zelo rad verjel. Lepo Te pozdravlja :::::Tvoj Karli. « Gledal je svoj podpis. Ali bo sploh mogel biti kdaj kaj drugega kakor — Karli? Potem je prišel brat Franc. Ne da bi potrkal, je vstopil. »Ti, zakaj te pa ni bilo na pokopališče? Joj, ko bi te mama videla! Seveda — zaljubljeno pismo! In zaradi tega nisi šel s familijo na grob svojega očeta, ki ti je vse zapustil. Ti nehvaležni sin! Glej, da poiščeš kak pameten izgovor!« Franc se j e široko usedel na stol in čakal, da je Karli pismo spravil v ovitek in napisal naslov, potem je spet začel: »Čuj! Jaz bom te dve stari koreti prodal. Vzeli ju bodo v račun. Nekaj bom sam priložil, nekaj boš pa ti primaknil, in imela bova limuzino. Voz — ti pravim! Saj jaz bi ti ne sitnaril. Mislil sem, da bo Leo, ko je bil prej tak navdušen avtomobilist. Pa ga ta presneta babnica tako kontrolira, da si še novega klobuka ne more kupiti brez njene vednosti. Jaz pa Pavle ne potrebujem v svojem vozu!« » Dobro! Pa kupi!« »No, nikar ne misli, mali, da te hočem izkoriščati!« »Saj ne mislim, Franc! Jaz se sploh čudim, da nisi hud!« Franc se je namrdnil. »No veš, vseeno mi ni! Pa če je stari že tako mislil, zakaj pa ne! Rad te je imel.« »Tebe in Leona vendar tudi.« »Že. A tebe — veš, zate se je bal, mislil je, da se boš vrgel po Egonu. Ali morda misliš, da te je zato postavil za glavnega dediča, ker te je slišal, kako si na Veliko noč komandiral hlapce v hlevu?« »Ah kaj!« Karli je vstal. »Zdaj pojdem pa jaz na pokopališče.« »Kakor hočeš. Ti, zakleniti že moraš. No, no, le ne jezi se! Saj boš še imeniten Vobach! No — pa nič. Piši me v uh, reva zamerljiva! Avto pa moraš pomagati kupiti, da veš!« {{prelom strani}} Ko je šel Karli preko dvorišča, ga je bilo spet sram. Hlapec ga je pozdravil tako presneto ponižno! Ni vrag, da se ni norčeval! Ampak takoj jutri bo naročil pri kolarju nove gare. Morda se bodo le nehali smejati. Na pokopališču je bilo zelo mirno, skoraj tako mirno kakor tam doli pri svetem Florijanu. Ah, lepo bi že bilo, če bi dobil žensko po svojem srcu, ki je tu prav blizu doma. Pa naj rečejo, kar hočejo, toliko bližji ti je domač človek v dobrem in slabem! Koliko jih je že tu gori! Smrt drugih je menda najresnejše časovno merilo za lastno življenje. Anamarija, Dolinarjeva, Našek, Bende, oče ... Kako daleč se vidi jeseni in solnce ima tako dolge sence! In tam gori je Pohorje, še je zelen tisti izrezek pod vrhom in od svete Helene sem lezejo drobni, beli oblački. In tem tu je to vseeno! Pa še marsikaj! In vse, kar si jim zlega storil, ne moreš nikdar več popraviti! <center><b>*</b></center> »Ali ste prišli svoje njive gledat?« ga je vprašal Hovnik, ki je nad klancem oral za ozimino. »Zakaj me pa vikaš?« »Te bom pa tikal. Lepo so ti dali oče, presneto lepo!« Kaj bi odgovoril? »Zdaj se boš pa ženil?« »Menda ne! Saj je dovolj žensk pri hiši! Kako pa ti, Jože? Si kaj zadovoljen v zakonu?« »Malo sem ga pokidal! Tiste, ki sem jo jaz rad imel, nisem smel vzeti. Saj veš, mati in ljudje in takole Sem vzel pa drugo. Lep denar je prinesla k hiši. Opomogel sem si.« »Ali je sitna?« »Drugega deda je rada imela! Saj je prišel še lani enkrat sem gor. Ravno iz mesta sem prišel, pa sem ga dobil gori na stopnicah pred kovačijo.« »Pa si za krepelce prijel?« »Jezen sem že bil. Tako bi ga bil usekal! Pa kaj boš, vraga! Pustil sem ga. Denar je pa le imela!« »Ali je čedna?« »Pojdiva v hišo gor, boš videl, čedna babnica je. Saj ne pravim, da bi bilo kaj tako hudega, no, saj je povsod kaj malega narobe.« »Ne utegnem zdaj. Pridem pa drugič. Ali nimaš otrok?« »Eno nama je umrlo. Drugega pa še ni. Kaj pa praviš ti, ki si študiran, kaj bodo napravili iz sveta?« Kaj bi odgovoril? Ta Jože ne verjame praznim besedam. Molčal je. Zato je pa Jože govoril: »Veš, zdaj na jesen je prišel k meni tisti Jože, delavec je bil včasih, čeden fant. Pri Schieberju je delal, saj ga poznaš, pri komunistih je bil, ko ste jih še vi mladi tja k Ančki hodili nekaj učit. Bos je prišel, raztrgan in suh kakor treska. Tri otroke ima in ženo. Pa fehta, kakor jih fehta dandanes cel regiment. Dela ni. Pa se je dušal in mi govoril. Smilil se mi je in marsikatere ni narobe zinil. Pa vsega mu le nisem mogel pritrditi. Vidiš, meni bi morali dati drugo srce in drugo pamet, da bi mogel živeti v tej njihovi veri!« »Kaj te je pa tako grizlo?« »Tisto, da bi bili vsi enaki, in tisto, da Boga ta je! To res ni moja krivda, če sem jaz butast prišel na svet, nekdo drug pa pameten, pa enaka si le nisva. In če sem jaz priden, ti pa len, si tudi nisva enaka. Pravijo, da je delo veselje. To ni res! Nobeno delo ni veselje. Presneto se moraš premagovati, da se spraviš k delu in da ostaneš pri delu. Tisti, ki pravi, da zmerom rad dela, se grdo laže. Delo je dolžnost, prijetno pa ni.« »Ti delaš zato, ker moraš.« »I, seveda. In zato, da imam kaj od tega. Ti pa, če boš kaj delal, si boš še več denarja navlekel, če boš pa lenaril, ti tudi ne bo sile.« »Ali bi moral po tvojem razdajati svoje imetje?« »Po mojem ne. Jaz bi dejal, da si nor, če bi slišal kaj takega o tebi. Zase boš pa že vedel.« »Kaj bi mi pa dejal, ako bi bil na Jožetovi stopnji?« »Lepo bi te ne gledal, saj veš. Pa ubil bi te ne.« »Ker veruješ v Boga.« »Zato! Če se cela ljudstva med sabo koljejo, je tega kriva tista presneta politika, ki je že tako zasukana, da se ena država mora jeziti, če si druga kaj prav pametnega namisli. Če se pa koljejo med sabo navadni ljudje, se to pravi, da nimajo Boga v sebi.« »Ti potemtakem veruješ, da je Bog pravica in resnica?« »Bog je pravica. To je menda edina pravica. Resnica pa je tole, vidiš!« Na dlani je dvignil Karliju pod oči kos odrezane črne prsti. »Kaj pa misliš ti, Jože, da bi bilo prav za ljudi?« »Jaz pač mislim, da bi bilo bolj prav, ko bi manj kričali o svojih pravicah in ko bi se na moč prizadevali za svoje dolžnosti.« »Če jim pa to prav nič ne pomaga. Če eni niti ne morejo izpolnjevati dolžnosti, ker jih nimajo. Delani! Kruha ni!« Hovnika je jezilo, da se mu račun, ki se mu je zdel tako gladek in jasen, ni obnesel. »Potem jih bo pa vse skupaj vrag vzel. Meni nič mar. Zdaj pa moram iti delat. Babnica mi že nese malico, jaz pa še do polovice nisem prišel. Srečno hodi!« Prijazno so se svetile podgoriške strehe in šiljasti zvonik je pozdravljal že od daleč. Ali je oče prav storil, da ga je vklenil v ta dom? [[Kategorija:Dela leta 1935]][[Kategorija:Ljuba Prenner]][[Kategorija:V slovenščini]][[Kategorija:Romani]][[Kategorija:Bivanjska tematika]][[Kategorija:Ljubezenska tematika]][[Kategorija:Žena in dom]] s6k4mehx2qvpcc0fdv3xfmnmtpqrr79 0 39561 207656 207409 2022-08-18T15:22:40Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Alarm (V noč sirena) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Alarm (V noč sirena), ''Obzornik'', 1965, št. 6, str. 418. }} <poem>Alarm. – V noč sirena se oglaša. Na pógradu objete v kotu ždimo. Po vseh barakah luč brljava ugaša. Prihajajo … Kako si jih želimo! Jih slišiš? Slišiš? Dolgo že brnijo nad taboriščem. – Kam jih pelje pot? Za sabo belo progo nam pustijo v tolažbo, ko odjadrajo od tod. </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] i32tjr52w7kf3rgermtkpa5zvsj55ja 0 39562 207650 207411 2022-08-18T14:43:53Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Ne ubežim | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Ne ubežim, ''Obzornik'', 1968, št. 12, str. 893. }} <poem>Ne ubežim srca obupu, kadar se splazi vanj nemir, ne ubežim življenja hrupu, čeprav že stopam v svoj večer. V vesoljstva blaženi tihoti je pozaspal krog mene svet, le v mojega srca samoti, se ne zapre rdeči cvet. </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] 1m7tekywh0qucjr7i2qbf4y2afgnloi 0 39571 207661 207626 2022-08-19T08:03:04Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Begunček Mirko | normaliziran naslov = | avtor = Anna Krasna Praček | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/1–4, 6–9; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|5CZZ9STT|s=4|1}}, {{fc|dlib|OTWWYQOH|s=4|2}}, {{fc|dlib|ITPPMZKR|s=4|3}}, {{fc|dlib|ASSPCST5|s=4|4}}, {{fc|dlib|VRKK3YOD|s=4|6}}, {{fc|dlib|0S7IS3ZF|s=4|7}}, {{fc|dlib|J18D1OUY|s=4|8}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} <center> '''I.''' </center> Ob beli cesti na Goriškem je stala sredi lepo obdelanega vrta lična, bela hišica. Na enem koncu vrta so bila v ravnih vrstah vsajena mlada sadna drevesa, poleg vrta pa je šumel potok, v katerem so se ogledovale zelene vrbe. Čez potok je bila postavljena lesena brv, po kateri se je prišlo z vrta na srednje veliko njivo in majhen travnik ob desnem bregu potoka. Ta mala prijazna domačija je bil dom osemletnega, modrookega in kodrolasega Mirka. Možina, Mirkov ata, je delal v mestnem skladišču, njegova mama in stara mati pa sta gojili zelenjavo in jo nosili na trg. Mali Mirko je bil priden in poslušen dečko, zato so ga njegovi starši in stara mati zelo ljubili. Njegova otroška leta so mu hoteli napraviti kolikor mogoče prijetna in lepa. Stara mati mu je prinesla čestokrat igrač in kolačev iz mesta, mama je skrbela, da je bil vedno čedno oblečen; ata pa mu je naredil zmiraj kako novo igračo. Večkrat mu je tudi prinesel lepih knjig iz mestne knjižnice, iz katerih mu je potem čital mične bajke in povestice, katere je še stara mati rada poslušala. Tudi v cirkus ga je peljal ata in na semenj ga je včasih vzel seboj. V šoli je bil Mirko priden. Učitelj ga je rad imel, pa tudi součenci mu niso bili sovražni. Radi so prišli k njemu povasovat, da so se lahko zabavali z njegovimi vsakovrstnimi igračami. Po deževju so zajezili potok in brodarili po njem z malim čolnom, katerega je Mirku naredil njegov ata. Mirkov pes Jugo jim je moral storiti marsikatero uslugo: nositi palice ali druge predmete na drugo stran potoka, lepo sedeti na zadnjih nogah njim v zabavo ali pa je moral celo pustiti, da so ga vpregli v Mirkov voziček. Zelo radi so imeli tudi črnega kosa, katerega je Mirku podaril njegov stric, ko je šel v Ameriko. Ker je znal Mirkov stric zelo lepo žvižgati, je naučil tudi svojega kosa več lepih popevk. Ni čuda, če je bil Mirko na svojega učenega kosa zalo ponosen; nobenemu ni pustil, da bi šel preblizu kletke, le iz gotove razdalje so lahko njegovi tovariši poslušali kosovo lepo petje. Mirkov ata je v prostih urah gojil sadni vrt in pri tem delu so ga Mirko in njegovi tovariši radi opazovali. Mirko se je tudi naučil sam cepit mlada drevesca. Ata mu je odkazal kos vrta, kjer je lahko sadil in gojil sadna drevesa. In joj, to je bilo veselja, ko je opazil, da zeleni kak cepič na njegovih drevescih! Vse svoje tovariše je privedel na vrt in jim z nemalim ponosom kazal uspehe svojega umnega sadjarstva. Največ veselja pa so imeli skupaj ob šolskih počitnicah. Hodili so se kopat, lovili so ribe in čestokrat so se podali vrh visokega hriba, odkoder se je lepo videlo Jadransko morje. Ob nedeljskih popoldnevih so šli včasih z Mirkovim očetom gledat glasno šumečo Sočo ali pa so hodili z njim do prijaznega goriškega mesta, kjer jim je pokazal mnogo zanimivosti, od katerih so se jim najbolj dopadli prekrasni vrtovi, polni najpestrejših rož in tropičnih ter drugih lepih dreves. Mirko je tudi večkrat pomagal stari materi nesti zelenjavo v mesto, zajemal je vodo iz potoka za zalivanje vrta in krmil je kravico Sivko, kadar sta bili stara mati in mama dalj časa na trgu. Hitro so minevali dnevi, Mirko je rastel, v šoli se je čedalje bolj pridno učil in učitelj je resno svetoval Možinovim, naj dajo nadarjenega učenca v višje šole. Ker je Mirkov ata kot skladiščni delavec moral često trdo in naporno delati in to za majhno plačo – saj vse kar so imeli je bilo pridobljeno s trudom in znojem – zato je sklenil, da pristrada, če je mogoče, še toliko, da Mirku oskrbi bolj in lažje življenje kot ga je imel sam. Mirko je bil zelo vesel očetove odločitve, komaj je čakal, da pojde študirat. Sicer mu je bilo težko, če je pomislil, da bo že za dobro leto zapustil svoje tovarše, lepega črnega kosa, svojega zvestega Juga in lepo rastoča njegova sadna drevesca. Toda tolažil se je s tem, da bo lahko večkrat prišel domov, ker ni bilo posebno daleč od mesta. On bi bil najraje hodil vsak dan domov, toda oče se je dogovoril s svojim prijateljem v mestu, da bo Mirko pri njem stanoval za časa šole. Čez čas, tako je menil Mirkov ata, bi kupili Mirku kolo in potem bi se vozil lahko vsak dan domov kot se sedaj on na delo in z njega. Vse je bilo skrbno pripravljeno še mesece poprej tisto leto, ko bi moral Mirko v mestno šolo. Njegova stara mati in mama sta pridno gojili zelenjavo in hodili vsak dan na trg z njo, da so lažje oskrbeli Mirku potrebno opravo. <center> '''II.''' </center> Mirku pa ni bilo usojeno, da bi šel v mestno šolo … Sredi poletja je nenadoma izbruhnila vojna in Mirkov ata je moral na bojišče. Žalosten je bil Mirko tisti dan, ko je odšel oče na bojne poljane. Jokala je mama, jokala je stara mati in jokal je Mirko, ko ga je ata poljubil v slovo. V njihovo malo hišico se je naselila žalost, skromna sreča in zadovoljstva je izginilo iz nje. Le kadar je pismonoša prinesel pismo dragega očeta z daljne bojne poljane, so bili veseli, da je še pri življenju. Mirko je popolnoma pozabil na mestno šolo, mislil je samo še na očeta in njegovo vrnitev. Črni kos, ki ni znal za Mirkovo bolest, je veselo žvižgal lepe popevke, katerih ga je naučil striček. Mirku pa ni bilo več mar kosovo petje, niti ne laskanje njegovega Juga. Čolniček je sameval privezan k vrbi ob potoku. Tudi Mirkovi tovariši so bili otožni, kajti skoro slednji izmed njih je imel očeta v vojni. Kadar so prišli k Mirku, jim ni bilo mar igranje, govorili so le o tem, kdaj se vrnejo njih očetje … V jeseni, baš ob času, ko bi bil imel Mirko iti v mestno šolo, je prišlo obvestilo, da je Mirkov oče – mrtev. Vse lepe nade, ki so jih kdaj gojili, so bile zdaj strte in končane. Mama in stara mati sta bili silno žalostni. Mirko pa nikakor ni mogel umeti, zakaj so u ubili njegovega dobrega očeta. Saj je bil njegov ata tako dober, tako lepo je skrbel za njega, mamico in staro mater … Nikomur ni nič žalega storil, vsi so ga radi imeli. Kako morejo biti ljudje tako hudobni, da ubijejo tako dobrega človeka, tega Mirko ni mogel razumeti. Spomnil se je, da mu je ata večkrat pravil o hudobnih sebičnih ljudeh, ki povzročijo mnogo gorja na svetu; te ljudi je često imenoval – pijavke. Pijavke so bile Mirku dobro znane živalice. Nekoč, ko je bredel vodo v potoku, se mu je ena vsesala v nogo; brž jo je odstranil ter jo prebil s kamnom — in bila je polna njegove krvi. Od tistega dne so se pijavke Mirku silno studile, ugibal je kakšne neki morajo biti človeške pijavke, o katerih je govoril oče. Pa mu je enkrat ata pokazal karikaturo v časopisu in mu dejal: "Vidiš, Mirko, tole je pijavka." Karikatura je predstavljala debeluharja z velikim podbradkom, debelim trebuhom in tolstimi prsti, na katerih so se bleščali dragi kamni. V roki je držal bič, s katerim je opletal po hrbtih suhih možičkov, ki so kopali rudo, iz katere so kotalili svetli zlatniki k nogam mogočnega gospoda. "Pa zakaj se pravi takim gospodom pijavke?" je vprašal Mirko očeta. Oče mu je odgovoril, da je še premajhen, da bi prav razumel to stvar, ko bo večji, mu bo več povedal o takih pijavkah. Omenil mu je le toliko, da so ti gospodje pijavke zato, ker pijejo delavcem kri s tem, da jim za težko in dolgotrajno delo skoro nič ne plačajo; sami pa imajo milijone dobička od krvavih žuljev delavskih rok. Če se jim zazdi, da nimajo dovolj profita, tedaj hujskajo ljudi na vojno, ker vojna jim nosi ogromne dobičke. Mirko je bil bister deček, zato ni pozabil na to, kar mu je takrat pravil njegov zdaj mrtvi ata. V njegovi mladi duši je vztajal srd, ki je koval načrte, kako bi se, ko bo zrastel, maščeval nad grdimi pijavkami, ki so mu umorile očeta … Nekoč je te svoje naklepe zaupal svoji mami, a ona je rekla, da bi, če bi se skušal maščevati, dosegel le to, ds bi pijavke še njemu izpile kri … Ubogi deček, ki je bil trdno prepričan, da je bilo krivično, ker so mu v vojni ubili očeta, je žalostno sklonil glavo in odšel na vrt ter zamišljen ogledoval lepa drevesca, nad katerimi sta se še pred nedolgo z očetom tako radovala. Silno mu je bilo hudo, ko se je spomnil, da njegov ata ne bo več videl teh lepih drevesc. Tuga, ki se je naselila pri njih, ko je odšel Mirkov oče v vojno, je bila zdaj še mnogo huja. Dolga se jim je zdela tista zima in lepe pomladi se niso posebno veselili — saj ni bilo več očeta, ki bi veselo žvižgajoč pomagal ob prostih urah obdelavati vrt in njivo. In še drug vzrok je bil, da se te pomladi niso veselili, ne le Možinovi, pač pa vsi prebivalci lepe Goriške. Povsod se je širila govorica, da bodo morali prav kmalo zapustiti svoje domove — kajti vojna vihra je pretila završati nad solnčnim Primorjem. In završala je z vso svojo divjo in kruto silo … Ljudje so bežali iz svojih domov v begunstvo, po cestah so se pomikale dolge vrste vojaštva proti goriški strani. Silno so grmeli topovi, po zraku so krožili zrakoplovi in metali bombe v zaledje. Vedno huje je divjala vojna, vedno več beguncev je romalo po prašnih cestah v bedo in gorje begunskega življenja. Vedno več vojaštva je prihajalo in kmalu so bili kraji v zaledju vsi polni uniformiranih moških. Celo Možinovi so morali deliti svojo majhno hišico z vojaki. Mirko se je z vojaki kmalu sprijaznil, le to mu je bilo hudo, ker so tako brezobzirno delali škodo po vrtu, njivi in travniku. Enkrat, ko je videl, kako so konji grizli bujna sadna drevesa, ki so rastla ob vrtnem plotu, je poprosil vojaka, naj priveže konja stran od dreves. Vojak pa se mu je glasno zasmejal: "Hej dečko, za temi drevesi v nekaj mesecih ne bo več sledu." Mirko je razumel vojakove besede, vedel je, da bodo morali v begunstvo, če sovražnik vzame Gorico. Nato so bili vsi ljudje v bližini mesta pripravljeni. Pobirali so sproti dozorevajoče poljske pridelke in jih opravljali v varnejše zaledje. Tudi Možinovi so pobirali skromne pridelke svoje male domačije in jih s kravico vozili v oddaljeno vas. Lahko bi jih bili skoro sproti porabili, toda živeli so raje ob zelenjavi z vrta in vojaškem kruhu, kadar so ga mogli dobiti, samo da bi imeli malo hrane za slučaj, da bi bili primorani zapustiti svoj mali dom. Tudi nekaj pohištva in obleke bi bili radi spravili na varno, dokler ne začno deževati granate krog njih, kajti tega je bilo pričakovati vsak čas. Ko so spravili na varno zadnji tovor še ne prav dozorele koruze, so spet naložili voziček z lahkimi kosi pohištva in par zaboji posodo in obleke. Mirkova mama je z vrvmi pritrjevala mali tovor k stranicam vozička, medtem ko je šel Mirko v hlev, da privede kravico. Komaj pa je utegnil natakniti Sivki majhen volovski jarem, že je zaslišal silen pok. Hitel je ven, in s grozo zapazil, da je bomba iz zrakoplova zadela njihov natovorjeni voz. Stekel je proti vozu, hoteč pogledati, če ni bomba morda zadela tudi matere, toda vojaštvo, ki se je v hipu zbralo okrog razstreljenega voza, mu ni pustilo blizu. "Mamo hočem poiskati," je jokaje prosil Mirko, vse zaman, niso ga pustili na kraj nesreče. Ni mu preostajalo drugega kot počakati, da mu vojaki povedo, če je ranila bomba njegovo mater, ki se je mudila pri vozu, ko je zrakoplov spustil smrtonosne bombe. Ves zbegan je tekal okrog vojakov, ki so v krogu zastražili voz. Gledal je, če bi mogel kje ugledati mater in naenkrat so mu oči obstale na dveh sanitejcih, ki sta se sklanjala nad nečem tam ob grmovju kraj potoka; nedaleč stran od uničenega voza. "Mama!" je kriknil Mirko in se z vso silo zagnal v skupino. Preden sta se sanitejca zavedla, je zkočil med njiju in pokleknil k ranjeni mamici, v istem hipu ga je pa prijela močna roka in ga s silo potegnila stran. Sanitejca pa sta brž pogrnila ranjenko in jo položila na nosilnico, ki so jo vojaki medtem dostavili. Mirka so vojaki odvedli v hišo in povedali obupno jokajoči stari materi, da bo ranjena žena kmalu dobra; povedali so ji tudi, kam so jo odnesli. Stara ženica se je takoj odpravila z Mirkom do vojaške bolnice, da bi se sama prepričala o stanju ranjene. Pa vojaški zdravniki jima niso dovolil k njej; rekli so jima, naj se vrneta zjutraj. Vsa potrta sta odšla in se zgodaj zjutraj spet vrnila — tedaj pa so jima brez ovinkov povedali, da je ranjena žena kmalu potem, ko so jo prinesli v bolnico — umrla. Stara ženica se je zgrudila onesveščena in Mirko je odrevenel od groze. Njegova mama mrtva! Kot oster nož ga je to rezalo v mlado srce. Tih je bil pogreb Mirkove mame kot pogreb vojaka na bojišču — nič ni bilo zvonenja — blizu, bojišča niso smeli zvoniti; grmeli pa so topovi, strašno, skoro brez prestanka. <center> '''IV.''' </center> Nekaj ur po pogrebu so naenkrat začele deževati granate povsod okrog – sovražnik je prodrl – vojaki so podili ljudi, naj se brž umaknejo, bila je prava panika. Vojaki so se z mrzlično hitrico pripravljali za boj, ljudje pa so bežali v zaledje. Mirkovo staro mater so vzeli sosedje na voz, Mirko pa je hodil za vozovi s svojimi tovariši. Nič nista vzela s seboj. Živež, ki so ga s tolikim trudom spravili v zaledje, je ostal tam, kravica je ostala doma, kar je bilo na vozu, je uničila bomba. Stara mati je vso pot jokala, Mirko pa se je čutil tako zapuščenega in nesrečnega, da bi najraje videl, da bi ga sploh ne bilo na svetu … Vse, kar mu je bilo najljubše, je izgubil. Vojna mu je vzela očeta, mater, dom. Njegovega zvestega Juga so mu vzeli vojaki pred nekaj tedni, črni kos, ubogi ptič, je ostal sam v hiši med vojaki. – Njegovi tovariši so se porazgubili po trgih in vaseh, ko so potovali v begunstvo. Mirko jih je blagroval, ker so bili vsaj tako srečni, da so imeli starše ali vsaj matere, ki so skrbele zanje na poti. Želel si je, da bi mogel tudi on ostati v bližini doma kot mnogi njegovi tovariši. Ali stara mati je bila od žalosti vsa zmedena in zato sta bila dodeljena beguncem, za katere so morale skrbeti oblasti. Nekaj časa sta živela v barakah, potem pa sta s pomočjo drugih beguncev dobila straho pri nekem bogatem kmetu v Sloveniji. Mož ju ni posebno rad vzel, bil je precej skop in raje bi imel begunce, ki bi mu mogli pomagati na kmetiji. Sicer pa ni imel z Mirkom in njegovo babico nobene škode, oba sta pomagala pri vsakem delu, kjer sta mogla, ker bila sta zadovoljna, da sta se rešila barak preden je nastopila zima. Mirko je bil včasih ves zmučen od napornega dela na kmetiji, ker ni bil navajen tako trdo delati. Vendar ni stari materi nikdar tožil, bal se je, da bi bila potem le še bolj žalostna. Upal je, da bo kmalu konec vojne in potem se bosta z babico spet vrnila v rojstne kraje. Pa tudi te nade so mu bile kmalu uničene. Sredi zime je hudo zbolela njegova babica. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil špansko in napad pljučnice. Ženica, ki je bila vse življenje vajena toplega podnebja, ni mogla kljubovati hudi bolezni. Bila je vsak dan slabša. Mirko je bil v strahu, da bo zdaj ostal popolnoma sam v tujih krajih. Njegovo upanje, da pojdeta z babico morda kmalu domov, se je pričelo rušiti. Miru noče biti in pravijo, da ga še ne bo, stara mati bolna na smrt – mogoče se še sam ne povrne več v rojstne kraje … Tako je premišljeval Mirko in bodočnost se mu je zdela vsa temna in nevesela. Že teden dni je čul vsako noč pri bolni babici, le proti jutru ga je včasih premagal spanec, da je zaspal par ur. Gospodinja mu je rekla, naj vroče moli k Bogu, da bi vrnil babici ljubo zdravje. In Mirko, ki bi bil storil vse, samo da bi ozdravela stara mati – je molil, iskreno molil. Z vso svojo nepokvarjeno, čisto, otroško dušo je prosil Boga, naj mu ohrani ljubo babico, vse bo rad trpel, da bo le imel babico pri sebi … Toda Bog ni uslišal mile, iskrene in kot novopadli sneg čiste molitve nedolžnega, trpečega otroka. Duhovnik, ki je prišel k umirajoči, je rekel jokajočemu dečku, naj se potolaži, kajti "tiste, katere Bog ljubi, jih tepe." Par ur pozneje je Mirko-begunček spet okusil božjo ljubezen, ko je ihteč klečal ob postelji, na kateri je pred nekaj trenutki izdihnila njegova stara mati … <center> '''V.''' </center> Ostal je čisto sam med tujimi ljudmi, v tako kratkem času je postal zapuščena sirota, da se tega še prav zavedal ni. Ko je šel za pogrebom babice, ni nič več ihtel, samo zamišljeno je gledal predse, kot da so vse te bolesti, ki jih je občutil, le hude in mučne sanje. Bil je hud mraz, a Mirko, četudi slabo oblečen, ni čutil nič mraza; za vse je postal top in brezbrižen v teh zadnjih par dneh. Pogrebni obredi so bili brž pri kraju. Rejenemu župniku se ni ljubilo dolgo muditi se v mrazu na pokopališču. Brž je izmolil običajne psalme in molitvice in se tesno zavil v plašč, ki mu ga je ogrnil cerkovnik, da bi se brž podal v župnišče. Ko pa je ugledal med maloštevilnimi pogrebci Mirkovo gospodinjo, se je za hip ustavil in ji voščil "Hvaljen Jezus." Žena je bila tega zelo vesela, stopila je k njemu in mu poljubila desnico. Tudi Mirku, ki je stal poleg nje, je ukazala, naj stori isto. Župniku je to spoštovanje zelo ugajalo, ponudil je desnico še Mirku, da jo poljubi. Deček se je za majhen hip obotavljal, potem pa naglo poljubil ponudeno tolsto desnico in si v istem hiou nevede in nehote obrisal ustnice z rokavom. Ostrim očem dušnega pastirja pa ni ušla ta gesta mladega dečka. Ostro mu je pogledal v oči in mu rekel skoro porogljivo: "No, fantek, na staro mater si pa brž pozabil. Nič več ne žaluješ po njej." Mirko se je skoro nehote zagledal v tolsti in rdeč obraz župnikov, odgovoril pa ni nič. Besede župnikove so ga hudo ranile in v njegovih očeh so se zalesketale solze. Ne da bi vedel kaj misli, se je spomnil na tisto karikaturo, ki mu jo je nekoč pokazal oče … Zdelo se mu je, da je župnik popolnoma podoben tisti figuri v časniku in tudi neusmiljen se mu je zdel prav tako; saj ga je tako neusmiljeno pičil s pikrimi besedami. Gospodinji je bilo nerodno, ker ni Mirko odgovoril častitemu, pa je ona rekla par besed namesto njega. – Poudarila je tudi, da bodo oni skrbeli za osirotelega dečka, da bi se ne izpridil. Župnik jo je pohvalil in ji rekel, da jim bo Bog tisočkrat povrnil njihovo dobrotno usmiljenost na tem in na onem svetu. Mirku pa je dejal, naj bo priden, poslušen ter hvaležen napram svojim dobrotnikom. Moli naj za svoje umrle starše in babico in k službi božji naj rad zahaja. Vedno mora imeti Boga pred očmi in pomni naj, da Bog pozabi le na tiste, ki na njega pozabijo. Vesel, da je tako lepo podučil malega siromaka, je župnik odhitel domov. Mirko in njegova gospodinja sta tudi hitrih korakov hitela proti domu. Staro mater je Mirko zelo pogrešal. Odkar je ni bilo več, se ni nihče mnogo zmenil zanj. Odredili so mu delo, dali so mu jesti, drugače pa se niso brigali zanj; nikomur ni bilo mar, če je njegova obleka cela ali strgana ali morda potrebna pranja. Ker je bil Mirko navajen že iz rane mladosti, mu je hudo delo, ker je moral biti zdaj umazan in raztrgan. Čestokrat si je sam opral edino nedeljsko srajco, ki jo je imel; tudi si je večkrat sam zakrpal svojo staro vsakdanjo obleko. Ni si upal vprašati gospodinje, ker če jo je poprosil, da bi mu oprala spodnjo obleko, je godrnjala, da imajo samo delo z njim ter da ima dovolj dela s svojimi otroci. Čudno se je zdelo Mirku, zakaj ljudje prezirajo otroke, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje. Vse je storil kar so mu ukazali, molčal je, če so ga suvali in pikali z nelepimi priimki poredni domači otroci in vendar so ga prezirali. Za vsako malenkost so se jezili nad njim in če se mu je včasih raztreslo kaj krme, ko je krmil živino, mu je gospodar pripeljal zaušnico. Dokler je živela stara mati, si vsaj tega niso upali. Nekega dne je prosil gospodarja, da bi mu kupil par vojaških čevljev, ki jih je ponujal naprodaj ruski volni ujetnik. Gospodar se je ujezil: "Seveda jih bom kupil, pa ne zate, begunski pohajač! Mar ti ne zadostuje, da te redimo zastonj vso zimo, še oblačili in obuvali naj bi te?" Mirko, ki je bil sicer krotek deček ni mogel molče prenesti tega pikrega očitanja. Zadnje čase je spoznal, da se bo moral odslej sam postaviti za svojo pravico, ali pa bodo krivični ljudje hodili po njem. "Ni res, da me redite zastonj," je nejevoljen odgovoril gospodarju. "Odkar sva prišla z babico k vam, sva vedno delala od zore do mraka, pa ste nama za vse delo dajali samo hrano in stanovanje in več tudi nisva vprašala." Gospodar je bil presenečen. Prvič se je zgodilo, da mu je mali pastir Mirko ugovarjal in zato ga je to le še bolj ujezilo. "Kajpa, delala sta," se je rogal Mirku, "kdo vaju je pa naučil delati? Če bi bili znali kdaj delati, bi ne bili prišli na beraško palico; poznam več beguncev, ki jim ni treba delati nadlege drugim ljudem, ker so si s pridnim delom prihranili denarja za slabe čase. Kje pa so vaši prihranki, kam ste jih dejali, vi pridni ljudje?" Mirko je bil besen kot še nikdar v svojem življenju. Najraje bi bil udaril hudobnega gospodarja v obraz. Tudi bi mu bil rad povedal, da so postali berači, ker so tako hotele nenasitne pijavke, ki so se debelele od vojnih dobičkov. Predobro je vedel, da se tudi njegov gospodar bogati z vojno. Bil je podžupan v občini in ker je bil premožen posestnik, je njegova beseda mnogo veljala pri višjih oblasteh. Četudi je bil krepak in šele srednje starosti, vendar mu ni bilo treba iti k vojakom. Ljudje so govorili, da so ga pustili doma, ker je znal mazati — in pa ker se je izkazal, da bo koristen vojak, četudi ne gre na fronto. Vsak, razen nekaj njegovih njemu enakih pristašev, se ga je izogibal; znano je bilo, da pred njim ni varno govoriti kar bi kdo hotel. Vse to je Mirko vedel in tudi mu ni bilo neznano, da dobiva zanj podporo od države, ker se mu je postavil za varuha, dokler se ne najde kak bližji dečkov sorodnik. V to je privolila stara mati, ko sta prišla k njemu stanovat, da bo s tem Mirko preskrbljen vsaj toliko časa, dokler ne mine vojna. Bala se je vedno, da bo tudi ona zapustila Mirka dolgo prej kot bo konec vojne. Pred smrtjo je prosila gospodarja, naj skrbi za Mirka, dokler se ne najde njegov stric, ki se nedvomno potrudi, da dečka dobi k sebi in uredi vse potrebno glede malega posestva. In obljubil ji je, da bo deček pri njem z vsem preskrbljen kot bi bil njegov. Mirko je stal ob postelji in slišal gospodarjevo obljubo. Zato ga je še bolj jezilo in bolelo gospodarjevo roganje in sklenil je, da ga ne bo nikdar več vprašal, da mu naj kaj kupi, potrpel bo kakor bo mogel do pomladi, potem pa pojde v stran, magari beračit. Slabše so mu ne bo godilo. V raztrgane čevlje si je tlačil slamo, da ga ni zeblo v noge, nedeljske čevlje, ki tudi niso bili več celi, je pa hranil, da ne bo popolnoma bos, ko pojde proč. Zima se mu je zdela dolga, trikrat tako dolga kakor v njegovem rojstnem kraju. Ko pa so slednjič vendar nastopili topli dnevi, se vseeno ni mogel odločiti, kam naj gre, če uide iz že neprijetne službe. Blizu ne bi mogel ostati, ker bi ga gospodar kmalu našel, daleč v tuje kraje si pa ni upal sam. Čakal je v nadi, da se mu ponudi primerna prilika. <center> '''VI.''' </center> In res se mu je ponudila. Pravijo, da se včasih tudi nesrečnim posmeje solnce. Tudi Mirku se je zdelo kot bi se mu po mnogih temnih dneh naenkrat nasmejalo solnce, ko se je lepega nedeljskega popoldne seznanil z mladim beguncem Petrom, ki je služil pri nekem kmetu v bližnji vasi. Peter je Mirku povedal, da bo pustil službo, ker mu nič ne plačajo, pa mora kljub temu težko delati. Rekel je, da bo šel po svetu ali pa v kako veliko mesto; vandrati je bil navajen. Odkar je bil begunec, je večjidel vandral, le pred zimo se je udinjal za malega hlapca pri sedanjem svojem gospodarju. Mirko ga je vprašal, če morda tudi on nima nič svojcev, ker se tako sam potika po svetu. Peter mu je povedal, da že več let nima staršev. Služiti je moral za pastirja, ko je bil še prav majhen šolar. Njegov edini brat je tudi živel pri tujih ljudeh, baš pred vojno pa je šel po svetu. Pošiljal mu je vedno lepe razglednice iz velikih mest, dokler ni bil poklican k vojakom; potem pa ni več slišal o njem. Mogoče je padel v vojni. Mirko je s sočutjem poslušal Petra, potem pa mu je orisal svojo žalostno usodo, v katero ga je pahnila strašna vojna; prosil je Petra, naj ga vzame s seboj, kadar pojde stran. Peter je bil ves zradoščen, da bo imel tovariša. Mirko se mu je takoj priljubil in zdelo se mu je, kot da sta rodna brata. Takoj sta začela skupno delati načrte, kdaj in kako bosta neopaženo pustila vsak svojo službo. Določila sta dan odhoda in se dogovorila, da se snideta pri mali kapelici pod vasjo, kjer je služil Peter. In sicer se morata sniti, ko bo še tema, da ju ne bo nihče videl. Tisti dan je bil Mirko ves razburjen. Ves dan je razmišljal, kako se bo neopažen izmuznil iz hiše. Po večerji, ko se je družina nagovarjala v izbi, se je ukradel ven in skrivaj vzel svojo borno obleko, jo naglo povezal v velik robec in se oprezno ter brzih korakov podal proti kapelici. Peter ga je že čakal. Tudi on je nosil majhno culico na palici čez ramo. Hitro sta šla na cesto in sta hodila tako dolgo, da sta bila že vsa upehana in so ju pekle bose noge. Nekje v bližini ceste sta ugledala velik kozolec in sta sklenila, da tu prebijeta ostali dol noči. Tako ste tudi storila. Ko so začeli peti petelini, sta jo mahnila počasi naprej po cesti. Med potjo sta se domenila, da bosta odslej vedno brata, povsod, koder bosta hodila. Vsakemu, kdor bi ju kaj izpraševal, morata reči, da ste brata begunka, brez staršev ter da greste k svojim sorodnikom. Kje so ti sorodniki, bosta že sproti uganila. Mirku se vandranje spočetka ni posebno dopadlo. Včasih, ko sta šla v kako kmečko hišo prosit za prigrizek, pa so ju ozmerjali in zapodili, češ, da sta lena potepuha, je bilo Mirku tako hudo, da bi šel najraje nazaj k tistemu skopemu gospodarju delat zastonj. Peter pa ga je tolažil, da se bo polagoma vsega privadil. In res se je Mirku končno še dopadlo, da je videl skoro vsak dan nove kraje. Čestokrat sta se ustavila po več dni na kaki kmetiji ter pomagala pri delu. S tem sta si zaslužila malo denarja, da sta si lahko kupila nekaj vojaške spodnje obleke in vsak po en par iz vojaških predelanih čevljev. Z vojaki sta na svojem vandranju mnogo občevala. Kjer sta naletela na vojaška taborišča ali kasarne, sta se, če sta le mogla, ustavila po nekaj dni. Med vojaki sta vedno dobila dobrih prijateljskih prostakov, s katerimi sta govorila. Rada sta poslušala, če so jima pripovedovali o svojih doživetjih na bojiščih. Tudi sta se kmalu naučila za silo govoriti več jezikov, katere so govorili vojaki. Naletela sta tudi na vojake, ki so že bojevali na bojišču, kjer je bil njiju dom. Izpraševala sta jih o svojih rojstnih krajih, če so hudo uničeni in če bo sovražnik kmalu premagan, da se ljudje potem povrnejo domov. Nemalokrat sta tudi delila z lačnimi vojaki kruh, ki sta si ga zaslužila na kmetih z delom, včasih pa sta onadva dobila jesti pri vojakih. Zdelo se jima je kot da sta tudi onadva vojaka. Vojaki niso smeli domov, onadva tudi ne, vojaki so komaj čakali miru, onadva tudi. Mnogi vojaki, s katerimi sta občevala, so obsojali vojno in govorili o krivicah, ki jih trpe ljudje zaradi vojne. Često so tudi opomnili mlada dečka, naj se pazita, da ju ne dobi v roke kak hudoben častnik ali orožnik. Lahko se jima pripeti, da ju prisilijo delati za državo ali pa vtaknejo v prisilno delavnico. Posebno je bilo to zadnje nevarno za Mirka, ki je bil mlajši in precej manjši od Petra. Mirko in Peter sta si take nasvete dobro zapomnila in sta povsod pazila, da se ne bi srečala s takimi gospodi, ki bi jima vzeli prostost. Res se jima ni dobro godilo. Mnogo hudega sta pretrpela na svojem vandranju ali vedela sta, da bi se jima godilo še mnogo slabše, če bi ju vzeli pod državno oskrbo. Zdaj sta bila vsaj prosta, potem pa bi tudi to zgubila. In ko bi minila vojna, bi ne mogla v domače kraje, ako bi jima tega ne dovolili predstojniki, kjerkoli bi že bila. Njiju načrt pa je bil, da pojdeta v domače kraje kakor hitro bo konec vojne. <center> '''VII.''' </center> Vkljub vsej opreznosti pa se jima je vseeno nekega dne primerila prav opasna nezgoda. Prišla sta do malega gozdička, kjer so se vežbali vojaki v streljanju in misleč, da ni nič posebnega, če jih nekaj časa gledata, sta sedla pod košati hrast, ter povsem mirno opazovala vežbanje strelcev. Kmalu pa je prišla k njima straža in ju odvedla pred majorja. Major je sedel na konju, v senci drevja; v roki je držal daljnogled — najbrž ju je on ugledal — in bil je videti slabe volje. Vprašal je dečka kaj iščeta tod sedaj, ko se vežbajo vojaki. Peter mu je takoj pojasnil, da sta begunca ter da gresta k svojim sorodnikom. Mislil je, da bo tak odgovor najboljši. Pa ni bil. Major je skočil s konja in ukazal straži, naj dečkoma preišče obleko in potne culice. "Najbrž sta vohuna, potepina," je jezno rekel major častniku, ki je stal poleg. "Ti ljudje od meje niso prida, nič jim ni zaupati. Zato, ker so morali pustiti svoje kraje, bi se na kakršenkoli način maščevali nad vlado, ki ima z njimi samo škodo. Najbolj bi bilo, da bi jih pustili sovražniku, naj bi jih podučil." Mirko in Pater sta slišala in razumela majorjeve beseda in prepričana sta bila, da je zdaj konec njune prostosti. Mislila sta, da ju bode morda celo ustrelili, saj v vojni so streljali ljudi za prazen nič. Tresla sta se, ko ju je vojak obračal in iskal, če nimata mogoče kakih papirjev pri sebi. Ko ju je natančno preiskal, je salutiral majorju in mu javil, da ni našel pri dečkih nič sumljivega. Major ju je srdito pogledal in jima ukazal, naj vzameta v roke potne cule, ki sta jih spet povezala, ko je vojak končal preiskavo. Molče sta ubogala in v strahu čakala kaj bo ukazal oholi major nadalje. Major pa je pograbil Petra za uho in ga parkrat zasukal okrog, nato ga je brcnil, da je odletel daleč v stran. Istotako je nategnil ušesa Mirku in se potem glasno zakrohotal. Tudi drugi častniki so se smejali, vojaki pa so stiskali sobe. Oholi major jim najbrž ni bil priljubljen. Dečka sta se urno pobrala in bežala, koliko so ju noge nesle izpred oči hudega oficirja. Ko se jima je zdelo, da sta že dovolj daleč stran, sta sedla v senco, da si odpočijeta. "Skoro bi jo bila izkrapila, Mirko," je rekel Peter in si brisal z rokavom znoj s čela. "Sreča, da je naju izpustil, jaz sem mislil, da naju da zapreti," je dejal Mirko in dostavil: "Ubogi vojaki,, ki imajo takega majorja — prava pijavka je." Četudi je bil Peter še ves prestrašen, se je vendar glasno zasmejal Mirkovim zadnjim besedam: "Imenitno ime si mu dal, Mirko, kako si se še domislil takega?" Mirku ni bilo do smeha, držal se je zelo resno in je povedal Petru, kaj je nekoč slišal od očeta o nenasitnih človeških pijavkah. Natančno mu je tudi orisal tisto karikaturo, katero mu je njegov ata ta čas pokazal. "Tvoj oče je pa moral biti zelo moder, ker je razumel take reči. Ni čudno, da tudi ti vedno pobiraš umazane časnike iz obcestnih jarkov in jih čitaš. Meni kaj takega ne pride na misel. Vandrovcu menda ni treba čitati, saj vidi vsak dan kaj novega, ko gre okrog, čemu bi potem čital novice; o vojni pa itak vedno slišiva koder hodiva," je dejal Peter, ko je Mirko končal s svojim pripovedovanjem. "Moj ata je rekel, da se s čitanjem človek izobrazi in da bi bilo bolje na svetu, če bi ljudje čitali dobre knjige in časnike," je modro odgovoril Mirko. "Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi ljudje učeni," je ugovarjal Peter, "na primer, če bi bili vsi vojaki zelo učeni, kdo bi pa bil za prostaka, vsi bi hoteli biti častniki, kdo bi pa potem bojeval?" "Nobeden," se je odrezal Mirko vesel, ds more Petru pokazati koliko se je že naučil iz umazanih časnikov, ki jih je pobiral iz jarkov cesti. Peter ga je gledal nekam začuden. Mirko pa mu je takoj pojasnil, da je čital nekje, kako so hitro zaprli nekega moža, ki je ljudem govoril, da ne bo nič več vojn na svetu, ko bodo ljudje bolj izobraženi. Rekel je menda, da gredo v vojno samo nevedni ljudje. "Kaj pa tvoj oče, Mirko, on ni bil neveden, ker je mnogo čital, kot si mi pravil, pa so ga vendarle v vojni ubili," je spet ugovarjal Peter. "Moj sta ni šel rad v vojno. On je vedno pravil, da vojne ni treba, toda, ker je več nevednih ljudi kot pametnih, morajo iti pametni z neumnimi vred v vojno, da jih pobijajo," je jezno odgovoril Mirko. Peter mu ni več skušal ugovarjati. Občudoval je Mirka, ker je znal še zdaj tako modro govoriti. Mislil si je, da bo Mirko najbrž še bolj moder kot je bil njegov oče, ko bo mož. Nič več se ni smejal Mirku, če je šel iskat liste, ki jih je kdo pustil pod kakim drevesom in jih je potem veter zanesel v obcestne jarke in grmovje. Še prosil je včasih Mirka, naj mu na glas čita, kar je Mirko tudi rad storil. Ker sta bila vedno skupaj, ste se mnogo pogovarjala. Najraje sta govorila o miru, oba bi bila rada šla v domače kraje, četudi niste imela staršev. Dogovorila ste se, da bosta živela skupaj na Mirkovem domu, in če se vrne Petrov brat iz vojne, bo pa Mirko lahko živel pri njima. Peter in njegov brat ste namreč tudi imela majhen dom nekje na doberdobski planoti ali ker ste zgodaj izgubila starše, so v njihovi revni hišici živeli najemniki. <center> '''VII.''' </center> Vojna je divjala dalje, spet je šlo poletje h koncu in Mirko in Peter niste vedela, kako in kje bosta preživeta zimo. Vsi njuni načrti, vse upanje na mir je bilo zaman. Ljudje so govorili, da bo vojna še dolgo trajala. Nekega dne sta privandrala do velikega mesta in ste se odločila, da ostaneta v tem mestu, dokler ne bo miru. Tavala sta po ulicah in ogledovala lepo mesto ter poskušala se sprijazniti z dečki, ki so nosili časopise. Ali v tem mestu so govorili tuj jezik, katerega sta prav malo razumela in dečki so brž uganili, da sta tujca ter so se jima smejali. Peter in Mirko pa vendar nista opustila svoje namere, da ostaneta v mestu. Kljub temu, da so fantalini brili norce iz njiju, sta vendar hodila vedno za njimi in se končno prav tesno spoprijateljila z nekaterimi izmed njih. Doslej sta živela vedno na ulicah. Prodajala sta časnike, raznašala sta z drugimi dečki vred plakate po mestu, včasih sta delala po nekaj dni v kakem skladišču in kadar je bil hud mraz, sta se zatekla k velikim predmestnim gostilnam, kjer sta delala v konjskih hlevih. Kadar pa nista mogla dobiti nobenega dela, sta se podnevu mudila po javnih poslopjih, zvečer pa sta šla s kakimi tovariši iskat primernega prenočišča. Če so dobili prenočišče v kakem toplem hlevu v predmestju, se jim je zdelo, da so gospodje. Največkrat pa so se morali zadovoljiti s kakimi praznimi barakami, kamor so si prinesli papirja in slame. Nekateri so bili tako srečni, da so imeli kje skrito kako staro vojaško plahto, seveda so jo navadno delili z drugimi tako, da je nazadnje vse zeblo. Vesela sta bila mlada begunca, ko so se spet vrnili topli dnevi; četudi sta bila mnogokrat lačna, sta bila zadovoljna, da ju vsaj zeblo ni. Življenje v mestu ni bilo prijetno. Mnogo hudega sta potrpela, a vendar sta vztrajala v trdni nadi, da bo vsak čas nastopil mir. Tudi sta se udomačila med svojimi mestnimi tovriši, od katerih sta se marsičesa naučila. Njuni tovariši so bili otroci mestnih revežev, mnogi pa sploh niso imeli doma in preživljali so se na ulicah kot vrabci. Nekateri so bili zelo sprideni, govorili so surovo in kradli ob vsaki priliki, toda Mirko in Peter sta pazila, da s takimi pokvarjenci nista imela mnogo opravka. Družila sta se le s takimi, ki so se obnašali dostojno in niso izmikali denarja ljudem iz žepov. Predobro sta vedela, da bi jima slaba družba znala škodovati – mesto domov bi mogoče morala v zapor radi tatvine ali kaj podobnega. Dolge mesece sta preživela v mestu, preden je končno nastopil mir. Neizrečeno radovanje je zavladalo med ljudmi tiste dni in tudi Mirko in Peter sta dala duška svojemu veselju. Pridružila sta se množicam na ulicah in sta glasno vzklikala in pela z drugimi vred. Žal, da njuno veselje ni dolgo trajalo. Mir je nastopil v pozni jeseni in Mirko in Peter se nista mogla podati domov. Kaj bi pač delala v uničenih domačih krajih v zimskih mesecih. Morala sta prebiti še eno zimo v mestu. Spet sta trpela pomanjkanje in mraz in nestrpno čakala toplih dni. Kakor hitro je skopnel sneg in so zaveli topli južni vetrovi, sta povezala svojo revno obleko ter se odpravila na pot proti domu. <center> '''VIII.''' </center> Bila sta brez denarja, zato sta se oglašala pri velikih kmetih in pomagala za mal denar z delom na polju, kjerkoli so jo hoteli udinjati za nekaj dni. Vandrala sta proti domu revna in mnogokrat lačna, prav kot sta pred par leti vandrala v tuje kraje. Ko sta prišla že tako blizu doma, da sta lahko videla v daljavi domače kraje, sta se ustavila in oba zamišljeno gledala pokrajino, po kateri sta ves čas, ko sta bila v begunstvu, tako koprnela. "Kmalu bova doma, Mirko. Še nekaj ur hoda, pa bova videla, kaj je ostalo od najinih domov," je nekam otožno spregovoril Peter. "To bodo naju gledali ljudje, po kaj sva prišla," je rekel Mirko. "Skoro gotovo je vse podrto in uničeno!" "Jaz pa sem se spomnil na nekaj drugega sedaj, ko sva že skoro doma," je povzel Peter. "Mirko, ves čas, ko sva bila v begunstvu skupaj, nisva šla niti enkrat v cerkev, velikonočne spovedi nisva že par let opravila. Na vse sva pozabila. Kaj bi rekli ljudje doma, ko bi to vedeli?" Mirko je pogledal Petru v oči in mu rekel s trpkim glasom: "Peter, saj je tudi Bog pozabil na naju, kaj zato če sva še midva pozabila nanj! Čemu naj bi bila šla k spovedi? Ali naj bi pravila duhovniku, kako ja naju zeblo in kolikokrat sva bila lačna, da se nama je tema delala pred očmi? Veš kaj bi nama povedal? Da je vse to božja volja in ne smeva godrnjati nad božjo pravičnostjo!" Peter se je zasmejal: "Oj Mirko, ti si se pa res dosti naučil v mestu, prav tako govoriš kot tisti Fritz, ki so ga zaprli, ker je rekel, da bi red videl, da bi se vsi vojaki spuntali." "No, pa so se vendar spuntali, če so prav Fritza zaprli in sedaj jih je lahko sram, ker so se bali šestnajst let starega fanta," ja dejal Mirko zmagonosno. Peter je zmajal z glavo: "Mirko, tudi tebe bodo kdaj zaprli, če boš preveč predrzen in ne boš molčal. Fritu ti je čisto zmešal glavo s svojo propagando — ali kako je le tisto imenoval." "Nič se ne boj, Peter, bom že pazil, kje bom take stvari govoril; za zdaj pa raje hitiva dalje, da bova prej doma, sit sem le poti in hoje." "In jaz tudi. Komaj čakam, da bi bilo enkrat konec tega vandranja." Pozno popoldne sta dospela do Mirkovega doma. Mirku je skoro zastalo srce, ko je ugledal nekdaj tako prijazno domačijo. Hišica je bila res zrušena od granat, za njegovimi in očetovimi lepimi drevesci skoro ni bilo sledu. Bila so posekana in tista, ki so še ostala, so bila vsa polomljena. Čez vrt je bil skopan strelski jarek. Njiva in travnik sta bila vsa razrita in polna ostankov vojnega materiala. Brv je letala v potoku poleg razbitega vojaškega voza. Mirku je bilo grenko pri srcu. Spomnil se je, ko lepo in mirno so tu živeli pred par leti njegovi starši, stara mati in on. Zdaj pa tako razdejanje! … Vse sta pregledala s Petrom, šla sta v hišo in precenila, koliko časa bi jima vzelo, da bi za silo popravila vsaj kuhinjo. Ogledoovala sta kose granat, ki so ležali na kuhinjskih tleh in med kamenjem in kosi lesa pri kuhinjskem oknu sta ugledala staro ptičjo kletko. Mirko jo je potegnil iz podrtije in jo žalostno gledal. "Kdo ve, kako je poginil moj ubogi kos?" je rekel žalostno ter vrgel kletko na kup kamenja. Odpravila sta se iz razsute hišice in sta šla k sosedom, da bi kje prenočila. Sosedje so jima dali večerjo in prenočišče. Skoro vsi so se že vrnili iz begunstva ter so skušali popraviti vsaj za silo uničena posestva in domove. Mirku niso svetovali, da bi se nastanil s Petrom v napol podrti hišici. Rekli so jima, naj se gresta raje učit kakega rokodelstva, ker sta še mlada. Tudi Mirko in Peter sta mislila sedaj, ko sta videla, kako je vse uničeno, da bi bilo bolje ukreniti kaj drugega. Vendar sta se hotela prej prepričati, če se je morda vrnil Petrov brat. Šla sta na Doberdobsko planoto, kjer je bil enkrat Petrov dom. V nemalo Petrovo začudenje in veselje sta tam našla njegovega brata. Prišel je v domače kraje, da bi zvedel, kaj se je zgodilo s Petrom, odkar ni čul o njem. Oba sta bila silno vesela, da sta se našla. Mirko je bil tudi vesel, da je njegov dobri tovariš našel svojega brata. Ostal je nekaj dni pri njima, potem pa je rekel, da bo šel spet domov. Peter in brat sta ga hotela ustaviti, toda Mirko ja rekel, da bo doma pomagal sosedom, dokler ne dobi kakega dela. <center> '''IX.''' </center> Z veseljem so ga sosedje sprejeli med se in on jim je pridno pomagal pri popravljanju hiš in čiščenju njiv. Po nekaj tednih je s pomočjo nekega soseda dobil mizarskega mojstra, ki je bil pri volji vzeti Mirka za mizarskega učenca. Mojster je bival v Gorici in Mirko se je preselil k njemu ter z veseljem oprijel novega dela. S svojo razumnostjo in vljudnostjo se je mojstru in njegovi družini kmalu priljubil. Imeli so ga radi kot bi bil njihov. Po dolgem času je zdaj Mirko spet imel redno življenje in tega je bil zelo vesel. Dalj časa je upal, da bo dobil kako pismo od svojega strica iz Amerike, toda ko več mesecev ni dobil nobene vesti o njem, si je mislil, da stric najbrž nič ne ve kaj vse se je med vojno dogodilo pri njih. Misli si morda tudi, da so kje daleč v begunstvu in se znabiti ne bodo več povrnili v uničene kraje. Mogoče je pisal, pa ker na svoja pisma ni dobil odgovora ne piše več. Mirko tudi ni imel njegovega naslova, da bi mu pisal o vsem, kar se je dogodilo v teh zadnjih par letih. Sprva mu je bilo hudo, ker ni nič slišal o stricu, na tihem je bil upal, da bi šel k njemu. Potem pa ni več mislil na tujo deželo. Zanimalo ga je bolj rokodelstvo, katerega se je z vnemo učil. Petra in njegovega brata je večkrat videl, ker sta oba delala v mestu pri popravljanju hiš. Hotela sta si zaslužiti nekaj denarja, da bi si potem popravila malo hišico na Doberdobu. Pod jesen je prišel Mirka obiskat neki dober prijatelj njegovega pokojnega očeta. "Kako si zrastel Mirko," je dejal in mu veselo prožil desnico. "Iskal sem te na tvojem domu, pa so mi sosedje povedali, kje si, pismo imam zate," je rekel in mu dal majhen ovitek. Mirko je brž odprl pismo. Takoj je uganil, da bo od strica. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Anna Krasna Praček]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] mslts1i5sz6aa65wfre74qbeg89tpm8 207663 207661 2022-08-19T08:37:04Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Begunček Mirko | normaliziran naslov = | avtor = Anna Krasna Praček | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/1–4, 6–9; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|5CZZ9STT|s=4|1}}, {{fc|dlib|OTWWYQOH|s=4|2}}, {{fc|dlib|ITPPMZKR|s=4|3}}, {{fc|dlib|ASSPCST5|s=4|4}}, {{fc|dlib|VRKK3YOD|s=4|6}}, {{fc|dlib|0S7IS3ZF|s=4|7}}, {{fc|dlib|J18D1OUY|s=4|8}}, {{fc|dlib|7MKSQ2CF|s=4|9}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} <center> '''I.''' </center> Ob beli cesti na Goriškem je stala sredi lepo obdelanega vrta lična, bela hišica. Na enem koncu vrta so bila v ravnih vrstah vsajena mlada sadna drevesa, poleg vrta pa je šumel potok, v katerem so se ogledovale zelene vrbe. Čez potok je bila postavljena lesena brv, po kateri se je prišlo z vrta na srednje veliko njivo in majhen travnik ob desnem bregu potoka. Ta mala prijazna domačija je bil dom osemletnega, modrookega in kodrolasega Mirka. Možina, Mirkov ata, je delal v mestnem skladišču, njegova mama in stara mati pa sta gojili zelenjavo in jo nosili na trg. Mali Mirko je bil priden in poslušen dečko, zato so ga njegovi starši in stara mati zelo ljubili. Njegova otroška leta so mu hoteli napraviti kolikor mogoče prijetna in lepa. Stara mati mu je prinesla čestokrat igrač in kolačev iz mesta, mama je skrbela, da je bil vedno čedno oblečen; ata pa mu je naredil zmiraj kako novo igračo. Večkrat mu je tudi prinesel lepih knjig iz mestne knjižnice, iz katerih mu je potem čital mične bajke in povestice, katere je še stara mati rada poslušala. Tudi v cirkus ga je peljal ata in na semenj ga je včasih vzel seboj. V šoli je bil Mirko priden. Učitelj ga je rad imel, pa tudi součenci mu niso bili sovražni. Radi so prišli k njemu povasovat, da so se lahko zabavali z njegovimi vsakovrstnimi igračami. Po deževju so zajezili potok in brodarili po njem z malim čolnom, katerega je Mirku naredil njegov ata. Mirkov pes Jugo jim je moral storiti marsikatero uslugo: nositi palice ali druge predmete na drugo stran potoka, lepo sedeti na zadnjih nogah njim v zabavo ali pa je moral celo pustiti, da so ga vpregli v Mirkov voziček. Zelo radi so imeli tudi črnega kosa, katerega je Mirku podaril njegov stric, ko je šel v Ameriko. Ker je znal Mirkov stric zelo lepo žvižgati, je naučil tudi svojega kosa več lepih popevk. Ni čuda, če je bil Mirko na svojega učenega kosa zalo ponosen; nobenemu ni pustil, da bi šel preblizu kletke, le iz gotove razdalje so lahko njegovi tovariši poslušali kosovo lepo petje. Mirkov ata je v prostih urah gojil sadni vrt in pri tem delu so ga Mirko in njegovi tovariši radi opazovali. Mirko se je tudi naučil sam cepit mlada drevesca. Ata mu je odkazal kos vrta, kjer je lahko sadil in gojil sadna drevesa. In joj, to je bilo veselja, ko je opazil, da zeleni kak cepič na njegovih drevescih! Vse svoje tovariše je privedel na vrt in jim z nemalim ponosom kazal uspehe svojega umnega sadjarstva. Največ veselja pa so imeli skupaj ob šolskih počitnicah. Hodili so se kopat, lovili so ribe in čestokrat so se podali vrh visokega hriba, odkoder se je lepo videlo Jadransko morje. Ob nedeljskih popoldnevih so šli včasih z Mirkovim očetom gledat glasno šumečo Sočo ali pa so hodili z njim do prijaznega goriškega mesta, kjer jim je pokazal mnogo zanimivosti, od katerih so se jim najbolj dopadli prekrasni vrtovi, polni najpestrejših rož in tropičnih ter drugih lepih dreves. Mirko je tudi večkrat pomagal stari materi nesti zelenjavo v mesto, zajemal je vodo iz potoka za zalivanje vrta in krmil je kravico Sivko, kadar sta bili stara mati in mama dalj časa na trgu. Hitro so minevali dnevi, Mirko je rastel, v šoli se je čedalje bolj pridno učil in učitelj je resno svetoval Možinovim, naj dajo nadarjenega učenca v višje šole. Ker je Mirkov ata kot skladiščni delavec moral često trdo in naporno delati in to za majhno plačo – saj vse kar so imeli je bilo pridobljeno s trudom in znojem – zato je sklenil, da pristrada, če je mogoče, še toliko, da Mirku oskrbi bolj in lažje življenje kot ga je imel sam. Mirko je bil zelo vesel očetove odločitve, komaj je čakal, da pojde študirat. Sicer mu je bilo težko, če je pomislil, da bo že za dobro leto zapustil svoje tovarše, lepega črnega kosa, svojega zvestega Juga in lepo rastoča njegova sadna drevesca. Toda tolažil se je s tem, da bo lahko večkrat prišel domov, ker ni bilo posebno daleč od mesta. On bi bil najraje hodil vsak dan domov, toda oče se je dogovoril s svojim prijateljem v mestu, da bo Mirko pri njem stanoval za časa šole. Čez čas, tako je menil Mirkov ata, bi kupili Mirku kolo in potem bi se vozil lahko vsak dan domov kot se sedaj on na delo in z njega. Vse je bilo skrbno pripravljeno še mesece poprej tisto leto, ko bi moral Mirko v mestno šolo. Njegova stara mati in mama sta pridno gojili zelenjavo in hodili vsak dan na trg z njo, da so lažje oskrbeli Mirku potrebno opravo. <center> '''II.''' </center> Mirku pa ni bilo usojeno, da bi šel v mestno šolo … Sredi poletja je nenadoma izbruhnila vojna in Mirkov ata je moral na bojišče. Žalosten je bil Mirko tisti dan, ko je odšel oče na bojne poljane. Jokala je mama, jokala je stara mati in jokal je Mirko, ko ga je ata poljubil v slovo. V njihovo malo hišico se je naselila žalost, skromna sreča in zadovoljstva je izginilo iz nje. Le kadar je pismonoša prinesel pismo dragega očeta z daljne bojne poljane, so bili veseli, da je še pri življenju. Mirko je popolnoma pozabil na mestno šolo, mislil je samo še na očeta in njegovo vrnitev. Črni kos, ki ni znal za Mirkovo bolest, je veselo žvižgal lepe popevke, katerih ga je naučil striček. Mirku pa ni bilo več mar kosovo petje, niti ne laskanje njegovega Juga. Čolniček je sameval privezan k vrbi ob potoku. Tudi Mirkovi tovariši so bili otožni, kajti skoro slednji izmed njih je imel očeta v vojni. Kadar so prišli k Mirku, jim ni bilo mar igranje, govorili so le o tem, kdaj se vrnejo njih očetje … V jeseni, baš ob času, ko bi bil imel Mirko iti v mestno šolo, je prišlo obvestilo, da je Mirkov oče – mrtev. Vse lepe nade, ki so jih kdaj gojili, so bile zdaj strte in končane. Mama in stara mati sta bili silno žalostni. Mirko pa nikakor ni mogel umeti, zakaj so u ubili njegovega dobrega očeta. Saj je bil njegov ata tako dober, tako lepo je skrbel za njega, mamico in staro mater … Nikomur ni nič žalega storil, vsi so ga radi imeli. Kako morejo biti ljudje tako hudobni, da ubijejo tako dobrega človeka, tega Mirko ni mogel razumeti. Spomnil se je, da mu je ata večkrat pravil o hudobnih sebičnih ljudeh, ki povzročijo mnogo gorja na svetu; te ljudi je često imenoval – pijavke. Pijavke so bile Mirku dobro znane živalice. Nekoč, ko je bredel vodo v potoku, se mu je ena vsesala v nogo; brž jo je odstranil ter jo prebil s kamnom — in bila je polna njegove krvi. Od tistega dne so se pijavke Mirku silno studile, ugibal je kakšne neki morajo biti človeške pijavke, o katerih je govoril oče. Pa mu je enkrat ata pokazal karikaturo v časopisu in mu dejal: "Vidiš, Mirko, tole je pijavka." Karikatura je predstavljala debeluharja z velikim podbradkom, debelim trebuhom in tolstimi prsti, na katerih so se bleščali dragi kamni. V roki je držal bič, s katerim je opletal po hrbtih suhih možičkov, ki so kopali rudo, iz katere so kotalili svetli zlatniki k nogam mogočnega gospoda. "Pa zakaj se pravi takim gospodom pijavke?" je vprašal Mirko očeta. Oče mu je odgovoril, da je še premajhen, da bi prav razumel to stvar, ko bo večji, mu bo več povedal o takih pijavkah. Omenil mu je le toliko, da so ti gospodje pijavke zato, ker pijejo delavcem kri s tem, da jim za težko in dolgotrajno delo skoro nič ne plačajo; sami pa imajo milijone dobička od krvavih žuljev delavskih rok. Če se jim zazdi, da nimajo dovolj profita, tedaj hujskajo ljudi na vojno, ker vojna jim nosi ogromne dobičke. Mirko je bil bister deček, zato ni pozabil na to, kar mu je takrat pravil njegov zdaj mrtvi ata. V njegovi mladi duši je vztajal srd, ki je koval načrte, kako bi se, ko bo zrastel, maščeval nad grdimi pijavkami, ki so mu umorile očeta … Nekoč je te svoje naklepe zaupal svoji mami, a ona je rekla, da bi, če bi se skušal maščevati, dosegel le to, ds bi pijavke še njemu izpile kri … Ubogi deček, ki je bil trdno prepričan, da je bilo krivično, ker so mu v vojni ubili očeta, je žalostno sklonil glavo in odšel na vrt ter zamišljen ogledoval lepa drevesca, nad katerimi sta se še pred nedolgo z očetom tako radovala. Silno mu je bilo hudo, ko se je spomnil, da njegov ata ne bo več videl teh lepih drevesc. Tuga, ki se je naselila pri njih, ko je odšel Mirkov oče v vojno, je bila zdaj še mnogo huja. Dolga se jim je zdela tista zima in lepe pomladi se niso posebno veselili — saj ni bilo več očeta, ki bi veselo žvižgajoč pomagal ob prostih urah obdelavati vrt in njivo. In še drug vzrok je bil, da se te pomladi niso veselili, ne le Možinovi, pač pa vsi prebivalci lepe Goriške. Povsod se je širila govorica, da bodo morali prav kmalo zapustiti svoje domove — kajti vojna vihra je pretila završati nad solnčnim Primorjem. In završala je z vso svojo divjo in kruto silo … Ljudje so bežali iz svojih domov v begunstvo, po cestah so se pomikale dolge vrste vojaštva proti goriški strani. Silno so grmeli topovi, po zraku so krožili zrakoplovi in metali bombe v zaledje. Vedno huje je divjala vojna, vedno več beguncev je romalo po prašnih cestah v bedo in gorje begunskega življenja. Vedno več vojaštva je prihajalo in kmalu so bili kraji v zaledju vsi polni uniformiranih moških. Celo Možinovi so morali deliti svojo majhno hišico z vojaki. Mirko se je z vojaki kmalu sprijaznil, le to mu je bilo hudo, ker so tako brezobzirno delali škodo po vrtu, njivi in travniku. Enkrat, ko je videl, kako so konji grizli bujna sadna drevesa, ki so rastla ob vrtnem plotu, je poprosil vojaka, naj priveže konja stran od dreves. Vojak pa se mu je glasno zasmejal: "Hej dečko, za temi drevesi v nekaj mesecih ne bo več sledu." Mirko je razumel vojakove besede, vedel je, da bodo morali v begunstvo, če sovražnik vzame Gorico. Nato so bili vsi ljudje v bližini mesta pripravljeni. Pobirali so sproti dozorevajoče poljske pridelke in jih opravljali v varnejše zaledje. Tudi Možinovi so pobirali skromne pridelke svoje male domačije in jih s kravico vozili v oddaljeno vas. Lahko bi jih bili skoro sproti porabili, toda živeli so raje ob zelenjavi z vrta in vojaškem kruhu, kadar so ga mogli dobiti, samo da bi imeli malo hrane za slučaj, da bi bili primorani zapustiti svoj mali dom. Tudi nekaj pohištva in obleke bi bili radi spravili na varno, dokler ne začno deževati granate krog njih, kajti tega je bilo pričakovati vsak čas. Ko so spravili na varno zadnji tovor še ne prav dozorele koruze, so spet naložili voziček z lahkimi kosi pohištva in par zaboji posodo in obleke. Mirkova mama je z vrvmi pritrjevala mali tovor k stranicam vozička, medtem ko je šel Mirko v hlev, da privede kravico. Komaj pa je utegnil natakniti Sivki majhen volovski jarem, že je zaslišal silen pok. Hitel je ven, in s grozo zapazil, da je bomba iz zrakoplova zadela njihov natovorjeni voz. Stekel je proti vozu, hoteč pogledati, če ni bomba morda zadela tudi matere, toda vojaštvo, ki se je v hipu zbralo okrog razstreljenega voza, mu ni pustilo blizu. "Mamo hočem poiskati," je jokaje prosil Mirko, vse zaman, niso ga pustili na kraj nesreče. Ni mu preostajalo drugega kot počakati, da mu vojaki povedo, če je ranila bomba njegovo mater, ki se je mudila pri vozu, ko je zrakoplov spustil smrtonosne bombe. Ves zbegan je tekal okrog vojakov, ki so v krogu zastražili voz. Gledal je, če bi mogel kje ugledati mater in naenkrat so mu oči obstale na dveh sanitejcih, ki sta se sklanjala nad nečem tam ob grmovju kraj potoka; nedaleč stran od uničenega voza. "Mama!" je kriknil Mirko in se z vso silo zagnal v skupino. Preden sta se sanitejca zavedla, je zkočil med njiju in pokleknil k ranjeni mamici, v istem hipu ga je pa prijela močna roka in ga s silo potegnila stran. Sanitejca pa sta brž pogrnila ranjenko in jo položila na nosilnico, ki so jo vojaki medtem dostavili. Mirka so vojaki odvedli v hišo in povedali obupno jokajoči stari materi, da bo ranjena žena kmalu dobra; povedali so ji tudi, kam so jo odnesli. Stara ženica se je takoj odpravila z Mirkom do vojaške bolnice, da bi se sama prepričala o stanju ranjene. Pa vojaški zdravniki jima niso dovolil k njej; rekli so jima, naj se vrneta zjutraj. Vsa potrta sta odšla in se zgodaj zjutraj spet vrnila — tedaj pa so jima brez ovinkov povedali, da je ranjena žena kmalu potem, ko so jo prinesli v bolnico — umrla. Stara ženica se je zgrudila onesveščena in Mirko je odrevenel od groze. Njegova mama mrtva! Kot oster nož ga je to rezalo v mlado srce. Tih je bil pogreb Mirkove mame kot pogreb vojaka na bojišču — nič ni bilo zvonenja — blizu, bojišča niso smeli zvoniti; grmeli pa so topovi, strašno, skoro brez prestanka. <center> '''IV.''' </center> Nekaj ur po pogrebu so naenkrat začele deževati granate povsod okrog – sovražnik je prodrl – vojaki so podili ljudi, naj se brž umaknejo, bila je prava panika. Vojaki so se z mrzlično hitrico pripravljali za boj, ljudje pa so bežali v zaledje. Mirkovo staro mater so vzeli sosedje na voz, Mirko pa je hodil za vozovi s svojimi tovariši. Nič nista vzela s seboj. Živež, ki so ga s tolikim trudom spravili v zaledje, je ostal tam, kravica je ostala doma, kar je bilo na vozu, je uničila bomba. Stara mati je vso pot jokala, Mirko pa se je čutil tako zapuščenega in nesrečnega, da bi najraje videl, da bi ga sploh ne bilo na svetu … Vse, kar mu je bilo najljubše, je izgubil. Vojna mu je vzela očeta, mater, dom. Njegovega zvestega Juga so mu vzeli vojaki pred nekaj tedni, črni kos, ubogi ptič, je ostal sam v hiši med vojaki. – Njegovi tovariši so se porazgubili po trgih in vaseh, ko so potovali v begunstvo. Mirko jih je blagroval, ker so bili vsaj tako srečni, da so imeli starše ali vsaj matere, ki so skrbele zanje na poti. Želel si je, da bi mogel tudi on ostati v bližini doma kot mnogi njegovi tovariši. Ali stara mati je bila od žalosti vsa zmedena in zato sta bila dodeljena beguncem, za katere so morale skrbeti oblasti. Nekaj časa sta živela v barakah, potem pa sta s pomočjo drugih beguncev dobila straho pri nekem bogatem kmetu v Sloveniji. Mož ju ni posebno rad vzel, bil je precej skop in raje bi imel begunce, ki bi mu mogli pomagati na kmetiji. Sicer pa ni imel z Mirkom in njegovo babico nobene škode, oba sta pomagala pri vsakem delu, kjer sta mogla, ker bila sta zadovoljna, da sta se rešila barak preden je nastopila zima. Mirko je bil včasih ves zmučen od napornega dela na kmetiji, ker ni bil navajen tako trdo delati. Vendar ni stari materi nikdar tožil, bal se je, da bi bila potem le še bolj žalostna. Upal je, da bo kmalu konec vojne in potem se bosta z babico spet vrnila v rojstne kraje. Pa tudi te nade so mu bile kmalu uničene. Sredi zime je hudo zbolela njegova babica. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil špansko in napad pljučnice. Ženica, ki je bila vse življenje vajena toplega podnebja, ni mogla kljubovati hudi bolezni. Bila je vsak dan slabša. Mirko je bil v strahu, da bo zdaj ostal popolnoma sam v tujih krajih. Njegovo upanje, da pojdeta z babico morda kmalu domov, se je pričelo rušiti. Miru noče biti in pravijo, da ga še ne bo, stara mati bolna na smrt – mogoče se še sam ne povrne več v rojstne kraje … Tako je premišljeval Mirko in bodočnost se mu je zdela vsa temna in nevesela. Že teden dni je čul vsako noč pri bolni babici, le proti jutru ga je včasih premagal spanec, da je zaspal par ur. Gospodinja mu je rekla, naj vroče moli k Bogu, da bi vrnil babici ljubo zdravje. In Mirko, ki bi bil storil vse, samo da bi ozdravela stara mati – je molil, iskreno molil. Z vso svojo nepokvarjeno, čisto, otroško dušo je prosil Boga, naj mu ohrani ljubo babico, vse bo rad trpel, da bo le imel babico pri sebi … Toda Bog ni uslišal mile, iskrene in kot novopadli sneg čiste molitve nedolžnega, trpečega otroka. Duhovnik, ki je prišel k umirajoči, je rekel jokajočemu dečku, naj se potolaži, kajti "tiste, katere Bog ljubi, jih tepe." Par ur pozneje je Mirko-begunček spet okusil božjo ljubezen, ko je ihteč klečal ob postelji, na kateri je pred nekaj trenutki izdihnila njegova stara mati … <center> '''V.''' </center> Ostal je čisto sam med tujimi ljudmi, v tako kratkem času je postal zapuščena sirota, da se tega še prav zavedal ni. Ko je šel za pogrebom babice, ni nič več ihtel, samo zamišljeno je gledal predse, kot da so vse te bolesti, ki jih je občutil, le hude in mučne sanje. Bil je hud mraz, a Mirko, četudi slabo oblečen, ni čutil nič mraza; za vse je postal top in brezbrižen v teh zadnjih par dneh. Pogrebni obredi so bili brž pri kraju. Rejenemu župniku se ni ljubilo dolgo muditi se v mrazu na pokopališču. Brž je izmolil običajne psalme in molitvice in se tesno zavil v plašč, ki mu ga je ogrnil cerkovnik, da bi se brž podal v župnišče. Ko pa je ugledal med maloštevilnimi pogrebci Mirkovo gospodinjo, se je za hip ustavil in ji voščil "Hvaljen Jezus." Žena je bila tega zelo vesela, stopila je k njemu in mu poljubila desnico. Tudi Mirku, ki je stal poleg nje, je ukazala, naj stori isto. Župniku je to spoštovanje zelo ugajalo, ponudil je desnico še Mirku, da jo poljubi. Deček se je za majhen hip obotavljal, potem pa naglo poljubil ponudeno tolsto desnico in si v istem hiou nevede in nehote obrisal ustnice z rokavom. Ostrim očem dušnega pastirja pa ni ušla ta gesta mladega dečka. Ostro mu je pogledal v oči in mu rekel skoro porogljivo: "No, fantek, na staro mater si pa brž pozabil. Nič več ne žaluješ po njej." Mirko se je skoro nehote zagledal v tolsti in rdeč obraz župnikov, odgovoril pa ni nič. Besede župnikove so ga hudo ranile in v njegovih očeh so se zalesketale solze. Ne da bi vedel kaj misli, se je spomnil na tisto karikaturo, ki mu jo je nekoč pokazal oče … Zdelo se mu je, da je župnik popolnoma podoben tisti figuri v časniku in tudi neusmiljen se mu je zdel prav tako; saj ga je tako neusmiljeno pičil s pikrimi besedami. Gospodinji je bilo nerodno, ker ni Mirko odgovoril častitemu, pa je ona rekla par besed namesto njega. – Poudarila je tudi, da bodo oni skrbeli za osirotelega dečka, da bi se ne izpridil. Župnik jo je pohvalil in ji rekel, da jim bo Bog tisočkrat povrnil njihovo dobrotno usmiljenost na tem in na onem svetu. Mirku pa je dejal, naj bo priden, poslušen ter hvaležen napram svojim dobrotnikom. Moli naj za svoje umrle starše in babico in k službi božji naj rad zahaja. Vedno mora imeti Boga pred očmi in pomni naj, da Bog pozabi le na tiste, ki na njega pozabijo. Vesel, da je tako lepo podučil malega siromaka, je župnik odhitel domov. Mirko in njegova gospodinja sta tudi hitrih korakov hitela proti domu. Staro mater je Mirko zelo pogrešal. Odkar je ni bilo več, se ni nihče mnogo zmenil zanj. Odredili so mu delo, dali so mu jesti, drugače pa se niso brigali zanj; nikomur ni bilo mar, če je njegova obleka cela ali strgana ali morda potrebna pranja. Ker je bil Mirko navajen že iz rane mladosti, mu je hudo delo, ker je moral biti zdaj umazan in raztrgan. Čestokrat si je sam opral edino nedeljsko srajco, ki jo je imel; tudi si je večkrat sam zakrpal svojo staro vsakdanjo obleko. Ni si upal vprašati gospodinje, ker če jo je poprosil, da bi mu oprala spodnjo obleko, je godrnjala, da imajo samo delo z njim ter da ima dovolj dela s svojimi otroci. Čudno se je zdelo Mirku, zakaj ljudje prezirajo otroke, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje. Vse je storil kar so mu ukazali, molčal je, če so ga suvali in pikali z nelepimi priimki poredni domači otroci in vendar so ga prezirali. Za vsako malenkost so se jezili nad njim in če se mu je včasih raztreslo kaj krme, ko je krmil živino, mu je gospodar pripeljal zaušnico. Dokler je živela stara mati, si vsaj tega niso upali. Nekega dne je prosil gospodarja, da bi mu kupil par vojaških čevljev, ki jih je ponujal naprodaj ruski volni ujetnik. Gospodar se je ujezil: "Seveda jih bom kupil, pa ne zate, begunski pohajač! Mar ti ne zadostuje, da te redimo zastonj vso zimo, še oblačili in obuvali naj bi te?" Mirko, ki je bil sicer krotek deček ni mogel molče prenesti tega pikrega očitanja. Zadnje čase je spoznal, da se bo moral odslej sam postaviti za svojo pravico, ali pa bodo krivični ljudje hodili po njem. "Ni res, da me redite zastonj," je nejevoljen odgovoril gospodarju. "Odkar sva prišla z babico k vam, sva vedno delala od zore do mraka, pa ste nama za vse delo dajali samo hrano in stanovanje in več tudi nisva vprašala." Gospodar je bil presenečen. Prvič se je zgodilo, da mu je mali pastir Mirko ugovarjal in zato ga je to le še bolj ujezilo. "Kajpa, delala sta," se je rogal Mirku, "kdo vaju je pa naučil delati? Če bi bili znali kdaj delati, bi ne bili prišli na beraško palico; poznam več beguncev, ki jim ni treba delati nadlege drugim ljudem, ker so si s pridnim delom prihranili denarja za slabe čase. Kje pa so vaši prihranki, kam ste jih dejali, vi pridni ljudje?" Mirko je bil besen kot še nikdar v svojem življenju. Najraje bi bil udaril hudobnega gospodarja v obraz. Tudi bi mu bil rad povedal, da so postali berači, ker so tako hotele nenasitne pijavke, ki so se debelele od vojnih dobičkov. Predobro je vedel, da se tudi njegov gospodar bogati z vojno. Bil je podžupan v občini in ker je bil premožen posestnik, je njegova beseda mnogo veljala pri višjih oblasteh. Četudi je bil krepak in šele srednje starosti, vendar mu ni bilo treba iti k vojakom. Ljudje so govorili, da so ga pustili doma, ker je znal mazati — in pa ker se je izkazal, da bo koristen vojak, četudi ne gre na fronto. Vsak, razen nekaj njegovih njemu enakih pristašev, se ga je izogibal; znano je bilo, da pred njim ni varno govoriti kar bi kdo hotel. Vse to je Mirko vedel in tudi mu ni bilo neznano, da dobiva zanj podporo od države, ker se mu je postavil za varuha, dokler se ne najde kak bližji dečkov sorodnik. V to je privolila stara mati, ko sta prišla k njemu stanovat, da bo s tem Mirko preskrbljen vsaj toliko časa, dokler ne mine vojna. Bala se je vedno, da bo tudi ona zapustila Mirka dolgo prej kot bo konec vojne. Pred smrtjo je prosila gospodarja, naj skrbi za Mirka, dokler se ne najde njegov stric, ki se nedvomno potrudi, da dečka dobi k sebi in uredi vse potrebno glede malega posestva. In obljubil ji je, da bo deček pri njem z vsem preskrbljen kot bi bil njegov. Mirko je stal ob postelji in slišal gospodarjevo obljubo. Zato ga je še bolj jezilo in bolelo gospodarjevo roganje in sklenil je, da ga ne bo nikdar več vprašal, da mu naj kaj kupi, potrpel bo kakor bo mogel do pomladi, potem pa pojde v stran, magari beračit. Slabše so mu ne bo godilo. V raztrgane čevlje si je tlačil slamo, da ga ni zeblo v noge, nedeljske čevlje, ki tudi niso bili več celi, je pa hranil, da ne bo popolnoma bos, ko pojde proč. Zima se mu je zdela dolga, trikrat tako dolga kakor v njegovem rojstnem kraju. Ko pa so slednjič vendar nastopili topli dnevi, se vseeno ni mogel odločiti, kam naj gre, če uide iz že neprijetne službe. Blizu ne bi mogel ostati, ker bi ga gospodar kmalu našel, daleč v tuje kraje si pa ni upal sam. Čakal je v nadi, da se mu ponudi primerna prilika. <center> '''VI.''' </center> In res se mu je ponudila. Pravijo, da se včasih tudi nesrečnim posmeje solnce. Tudi Mirku se je zdelo kot bi se mu po mnogih temnih dneh naenkrat nasmejalo solnce, ko se je lepega nedeljskega popoldne seznanil z mladim beguncem Petrom, ki je služil pri nekem kmetu v bližnji vasi. Peter je Mirku povedal, da bo pustil službo, ker mu nič ne plačajo, pa mora kljub temu težko delati. Rekel je, da bo šel po svetu ali pa v kako veliko mesto; vandrati je bil navajen. Odkar je bil begunec, je večjidel vandral, le pred zimo se je udinjal za malega hlapca pri sedanjem svojem gospodarju. Mirko ga je vprašal, če morda tudi on nima nič svojcev, ker se tako sam potika po svetu. Peter mu je povedal, da že več let nima staršev. Služiti je moral za pastirja, ko je bil še prav majhen šolar. Njegov edini brat je tudi živel pri tujih ljudeh, baš pred vojno pa je šel po svetu. Pošiljal mu je vedno lepe razglednice iz velikih mest, dokler ni bil poklican k vojakom; potem pa ni več slišal o njem. Mogoče je padel v vojni. Mirko je s sočutjem poslušal Petra, potem pa mu je orisal svojo žalostno usodo, v katero ga je pahnila strašna vojna; prosil je Petra, naj ga vzame s seboj, kadar pojde stran. Peter je bil ves zradoščen, da bo imel tovariša. Mirko se mu je takoj priljubil in zdelo se mu je, kot da sta rodna brata. Takoj sta začela skupno delati načrte, kdaj in kako bosta neopaženo pustila vsak svojo službo. Določila sta dan odhoda in se dogovorila, da se snideta pri mali kapelici pod vasjo, kjer je služil Peter. In sicer se morata sniti, ko bo še tema, da ju ne bo nihče videl. Tisti dan je bil Mirko ves razburjen. Ves dan je razmišljal, kako se bo neopažen izmuznil iz hiše. Po večerji, ko se je družina nagovarjala v izbi, se je ukradel ven in skrivaj vzel svojo borno obleko, jo naglo povezal v velik robec in se oprezno ter brzih korakov podal proti kapelici. Peter ga je že čakal. Tudi on je nosil majhno culico na palici čez ramo. Hitro sta šla na cesto in sta hodila tako dolgo, da sta bila že vsa upehana in so ju pekle bose noge. Nekje v bližini ceste sta ugledala velik kozolec in sta sklenila, da tu prebijeta ostali dol noči. Tako ste tudi storila. Ko so začeli peti petelini, sta jo mahnila počasi naprej po cesti. Med potjo sta se domenila, da bosta odslej vedno brata, povsod, koder bosta hodila. Vsakemu, kdor bi ju kaj izpraševal, morata reči, da ste brata begunka, brez staršev ter da greste k svojim sorodnikom. Kje so ti sorodniki, bosta že sproti uganila. Mirku se vandranje spočetka ni posebno dopadlo. Včasih, ko sta šla v kako kmečko hišo prosit za prigrizek, pa so ju ozmerjali in zapodili, češ, da sta lena potepuha, je bilo Mirku tako hudo, da bi šel najraje nazaj k tistemu skopemu gospodarju delat zastonj. Peter pa ga je tolažil, da se bo polagoma vsega privadil. In res se je Mirku končno še dopadlo, da je videl skoro vsak dan nove kraje. Čestokrat sta se ustavila po več dni na kaki kmetiji ter pomagala pri delu. S tem sta si zaslužila malo denarja, da sta si lahko kupila nekaj vojaške spodnje obleke in vsak po en par iz vojaških predelanih čevljev. Z vojaki sta na svojem vandranju mnogo občevala. Kjer sta naletela na vojaška taborišča ali kasarne, sta se, če sta le mogla, ustavila po nekaj dni. Med vojaki sta vedno dobila dobrih prijateljskih prostakov, s katerimi sta govorila. Rada sta poslušala, če so jima pripovedovali o svojih doživetjih na bojiščih. Tudi sta se kmalu naučila za silo govoriti več jezikov, katere so govorili vojaki. Naletela sta tudi na vojake, ki so že bojevali na bojišču, kjer je bil njiju dom. Izpraševala sta jih o svojih rojstnih krajih, če so hudo uničeni in če bo sovražnik kmalu premagan, da se ljudje potem povrnejo domov. Nemalokrat sta tudi delila z lačnimi vojaki kruh, ki sta si ga zaslužila na kmetih z delom, včasih pa sta onadva dobila jesti pri vojakih. Zdelo se jima je kot da sta tudi onadva vojaka. Vojaki niso smeli domov, onadva tudi ne, vojaki so komaj čakali miru, onadva tudi. Mnogi vojaki, s katerimi sta občevala, so obsojali vojno in govorili o krivicah, ki jih trpe ljudje zaradi vojne. Često so tudi opomnili mlada dečka, naj se pazita, da ju ne dobi v roke kak hudoben častnik ali orožnik. Lahko se jima pripeti, da ju prisilijo delati za državo ali pa vtaknejo v prisilno delavnico. Posebno je bilo to zadnje nevarno za Mirka, ki je bil mlajši in precej manjši od Petra. Mirko in Peter sta si take nasvete dobro zapomnila in sta povsod pazila, da se ne bi srečala s takimi gospodi, ki bi jima vzeli prostost. Res se jima ni dobro godilo. Mnogo hudega sta pretrpela na svojem vandranju ali vedela sta, da bi se jima godilo še mnogo slabše, če bi ju vzeli pod državno oskrbo. Zdaj sta bila vsaj prosta, potem pa bi tudi to zgubila. In ko bi minila vojna, bi ne mogla v domače kraje, ako bi jima tega ne dovolili predstojniki, kjerkoli bi že bila. Njiju načrt pa je bil, da pojdeta v domače kraje kakor hitro bo konec vojne. <center> '''VII.''' </center> Vkljub vsej opreznosti pa se jima je vseeno nekega dne primerila prav opasna nezgoda. Prišla sta do malega gozdička, kjer so se vežbali vojaki v streljanju in misleč, da ni nič posebnega, če jih nekaj časa gledata, sta sedla pod košati hrast, ter povsem mirno opazovala vežbanje strelcev. Kmalu pa je prišla k njima straža in ju odvedla pred majorja. Major je sedel na konju, v senci drevja; v roki je držal daljnogled — najbrž ju je on ugledal — in bil je videti slabe volje. Vprašal je dečka kaj iščeta tod sedaj, ko se vežbajo vojaki. Peter mu je takoj pojasnil, da sta begunca ter da gresta k svojim sorodnikom. Mislil je, da bo tak odgovor najboljši. Pa ni bil. Major je skočil s konja in ukazal straži, naj dečkoma preišče obleko in potne culice. "Najbrž sta vohuna, potepina," je jezno rekel major častniku, ki je stal poleg. "Ti ljudje od meje niso prida, nič jim ni zaupati. Zato, ker so morali pustiti svoje kraje, bi se na kakršenkoli način maščevali nad vlado, ki ima z njimi samo škodo. Najbolj bi bilo, da bi jih pustili sovražniku, naj bi jih podučil." Mirko in Pater sta slišala in razumela majorjeve beseda in prepričana sta bila, da je zdaj konec njune prostosti. Mislila sta, da ju bode morda celo ustrelili, saj v vojni so streljali ljudi za prazen nič. Tresla sta se, ko ju je vojak obračal in iskal, če nimata mogoče kakih papirjev pri sebi. Ko ju je natančno preiskal, je salutiral majorju in mu javil, da ni našel pri dečkih nič sumljivega. Major ju je srdito pogledal in jima ukazal, naj vzameta v roke potne cule, ki sta jih spet povezala, ko je vojak končal preiskavo. Molče sta ubogala in v strahu čakala kaj bo ukazal oholi major nadalje. Major pa je pograbil Petra za uho in ga parkrat zasukal okrog, nato ga je brcnil, da je odletel daleč v stran. Istotako je nategnil ušesa Mirku in se potem glasno zakrohotal. Tudi drugi častniki so se smejali, vojaki pa so stiskali sobe. Oholi major jim najbrž ni bil priljubljen. Dečka sta se urno pobrala in bežala, koliko so ju noge nesle izpred oči hudega oficirja. Ko se jima je zdelo, da sta že dovolj daleč stran, sta sedla v senco, da si odpočijeta. "Skoro bi jo bila izkrapila, Mirko," je rekel Peter in si brisal z rokavom znoj s čela. "Sreča, da je naju izpustil, jaz sem mislil, da naju da zapreti," je dejal Mirko in dostavil: "Ubogi vojaki,, ki imajo takega majorja — prava pijavka je." Četudi je bil Peter še ves prestrašen, se je vendar glasno zasmejal Mirkovim zadnjim besedam: "Imenitno ime si mu dal, Mirko, kako si se še domislil takega?" Mirku ni bilo do smeha, držal se je zelo resno in je povedal Petru, kaj je nekoč slišal od očeta o nenasitnih človeških pijavkah. Natančno mu je tudi orisal tisto karikaturo, katero mu je njegov ata ta čas pokazal. "Tvoj oče je pa moral biti zelo moder, ker je razumel take reči. Ni čudno, da tudi ti vedno pobiraš umazane časnike iz obcestnih jarkov in jih čitaš. Meni kaj takega ne pride na misel. Vandrovcu menda ni treba čitati, saj vidi vsak dan kaj novega, ko gre okrog, čemu bi potem čital novice; o vojni pa itak vedno slišiva koder hodiva," je dejal Peter, ko je Mirko končal s svojim pripovedovanjem. "Moj ata je rekel, da se s čitanjem človek izobrazi in da bi bilo bolje na svetu, če bi ljudje čitali dobre knjige in časnike," je modro odgovoril Mirko. "Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi ljudje učeni," je ugovarjal Peter, "na primer, če bi bili vsi vojaki zelo učeni, kdo bi pa bil za prostaka, vsi bi hoteli biti častniki, kdo bi pa potem bojeval?" "Nobeden," se je odrezal Mirko vesel, ds more Petru pokazati koliko se je že naučil iz umazanih časnikov, ki jih je pobiral iz jarkov cesti. Peter ga je gledal nekam začuden. Mirko pa mu je takoj pojasnil, da je čital nekje, kako so hitro zaprli nekega moža, ki je ljudem govoril, da ne bo nič več vojn na svetu, ko bodo ljudje bolj izobraženi. Rekel je menda, da gredo v vojno samo nevedni ljudje. "Kaj pa tvoj oče, Mirko, on ni bil neveden, ker je mnogo čital, kot si mi pravil, pa so ga vendarle v vojni ubili," je spet ugovarjal Peter. "Moj sta ni šel rad v vojno. On je vedno pravil, da vojne ni treba, toda, ker je več nevednih ljudi kot pametnih, morajo iti pametni z neumnimi vred v vojno, da jih pobijajo," je jezno odgovoril Mirko. Peter mu ni več skušal ugovarjati. Občudoval je Mirka, ker je znal še zdaj tako modro govoriti. Mislil si je, da bo Mirko najbrž še bolj moder kot je bil njegov oče, ko bo mož. Nič več se ni smejal Mirku, če je šel iskat liste, ki jih je kdo pustil pod kakim drevesom in jih je potem veter zanesel v obcestne jarke in grmovje. Še prosil je včasih Mirka, naj mu na glas čita, kar je Mirko tudi rad storil. Ker sta bila vedno skupaj, ste se mnogo pogovarjala. Najraje sta govorila o miru, oba bi bila rada šla v domače kraje, četudi niste imela staršev. Dogovorila ste se, da bosta živela skupaj na Mirkovem domu, in če se vrne Petrov brat iz vojne, bo pa Mirko lahko živel pri njima. Peter in njegov brat ste namreč tudi imela majhen dom nekje na doberdobski planoti ali ker ste zgodaj izgubila starše, so v njihovi revni hišici živeli najemniki. <center> '''VII.''' </center> Vojna je divjala dalje, spet je šlo poletje h koncu in Mirko in Peter niste vedela, kako in kje bosta preživeta zimo. Vsi njuni načrti, vse upanje na mir je bilo zaman. Ljudje so govorili, da bo vojna še dolgo trajala. Nekega dne sta privandrala do velikega mesta in ste se odločila, da ostaneta v tem mestu, dokler ne bo miru. Tavala sta po ulicah in ogledovala lepo mesto ter poskušala se sprijazniti z dečki, ki so nosili časopise. Ali v tem mestu so govorili tuj jezik, katerega sta prav malo razumela in dečki so brž uganili, da sta tujca ter so se jima smejali. Peter in Mirko pa vendar nista opustila svoje namere, da ostaneta v mestu. Kljub temu, da so fantalini brili norce iz njiju, sta vendar hodila vedno za njimi in se končno prav tesno spoprijateljila z nekaterimi izmed njih. Doslej sta živela vedno na ulicah. Prodajala sta časnike, raznašala sta z drugimi dečki vred plakate po mestu, včasih sta delala po nekaj dni v kakem skladišču in kadar je bil hud mraz, sta se zatekla k velikim predmestnim gostilnam, kjer sta delala v konjskih hlevih. Kadar pa nista mogla dobiti nobenega dela, sta se podnevu mudila po javnih poslopjih, zvečer pa sta šla s kakimi tovariši iskat primernega prenočišča. Če so dobili prenočišče v kakem toplem hlevu v predmestju, se jim je zdelo, da so gospodje. Največkrat pa so se morali zadovoljiti s kakimi praznimi barakami, kamor so si prinesli papirja in slame. Nekateri so bili tako srečni, da so imeli kje skrito kako staro vojaško plahto, seveda so jo navadno delili z drugimi tako, da je nazadnje vse zeblo. Vesela sta bila mlada begunca, ko so se spet vrnili topli dnevi; četudi sta bila mnogokrat lačna, sta bila zadovoljna, da ju vsaj zeblo ni. Življenje v mestu ni bilo prijetno. Mnogo hudega sta potrpela, a vendar sta vztrajala v trdni nadi, da bo vsak čas nastopil mir. Tudi sta se udomačila med svojimi mestnimi tovriši, od katerih sta se marsičesa naučila. Njuni tovariši so bili otroci mestnih revežev, mnogi pa sploh niso imeli doma in preživljali so se na ulicah kot vrabci. Nekateri so bili zelo sprideni, govorili so surovo in kradli ob vsaki priliki, toda Mirko in Peter sta pazila, da s takimi pokvarjenci nista imela mnogo opravka. Družila sta se le s takimi, ki so se obnašali dostojno in niso izmikali denarja ljudem iz žepov. Predobro sta vedela, da bi jima slaba družba znala škodovati – mesto domov bi mogoče morala v zapor radi tatvine ali kaj podobnega. Dolge mesece sta preživela v mestu, preden je končno nastopil mir. Neizrečeno radovanje je zavladalo med ljudmi tiste dni in tudi Mirko in Peter sta dala duška svojemu veselju. Pridružila sta se množicam na ulicah in sta glasno vzklikala in pela z drugimi vred. Žal, da njuno veselje ni dolgo trajalo. Mir je nastopil v pozni jeseni in Mirko in Peter se nista mogla podati domov. Kaj bi pač delala v uničenih domačih krajih v zimskih mesecih. Morala sta prebiti še eno zimo v mestu. Spet sta trpela pomanjkanje in mraz in nestrpno čakala toplih dni. Kakor hitro je skopnel sneg in so zaveli topli južni vetrovi, sta povezala svojo revno obleko ter se odpravila na pot proti domu. <center> '''VIII.''' </center> Bila sta brez denarja, zato sta se oglašala pri velikih kmetih in pomagala za mal denar z delom na polju, kjerkoli so jo hoteli udinjati za nekaj dni. Vandrala sta proti domu revna in mnogokrat lačna, prav kot sta pred par leti vandrala v tuje kraje. Ko sta prišla že tako blizu doma, da sta lahko videla v daljavi domače kraje, sta se ustavila in oba zamišljeno gledala pokrajino, po kateri sta ves čas, ko sta bila v begunstvu, tako koprnela. "Kmalu bova doma, Mirko. Še nekaj ur hoda, pa bova videla, kaj je ostalo od najinih domov," je nekam otožno spregovoril Peter. "To bodo naju gledali ljudje, po kaj sva prišla," je rekel Mirko. "Skoro gotovo je vse podrto in uničeno!" "Jaz pa sem se spomnil na nekaj drugega sedaj, ko sva že skoro doma," je povzel Peter. "Mirko, ves čas, ko sva bila v begunstvu skupaj, nisva šla niti enkrat v cerkev, velikonočne spovedi nisva že par let opravila. Na vse sva pozabila. Kaj bi rekli ljudje doma, ko bi to vedeli?" Mirko je pogledal Petru v oči in mu rekel s trpkim glasom: "Peter, saj je tudi Bog pozabil na naju, kaj zato če sva še midva pozabila nanj! Čemu naj bi bila šla k spovedi? Ali naj bi pravila duhovniku, kako ja naju zeblo in kolikokrat sva bila lačna, da se nama je tema delala pred očmi? Veš kaj bi nama povedal? Da je vse to božja volja in ne smeva godrnjati nad božjo pravičnostjo!" Peter se je zasmejal: "Oj Mirko, ti si se pa res dosti naučil v mestu, prav tako govoriš kot tisti Fritz, ki so ga zaprli, ker je rekel, da bi red videl, da bi se vsi vojaki spuntali." "No, pa so se vendar spuntali, če so prav Fritza zaprli in sedaj jih je lahko sram, ker so se bali šestnajst let starega fanta," ja dejal Mirko zmagonosno. Peter je zmajal z glavo: "Mirko, tudi tebe bodo kdaj zaprli, če boš preveč predrzen in ne boš molčal. Fritu ti je čisto zmešal glavo s svojo propagando — ali kako je le tisto imenoval." "Nič se ne boj, Peter, bom že pazil, kje bom take stvari govoril; za zdaj pa raje hitiva dalje, da bova prej doma, sit sem le poti in hoje." "In jaz tudi. Komaj čakam, da bi bilo enkrat konec tega vandranja." Pozno popoldne sta dospela do Mirkovega doma. Mirku je skoro zastalo srce, ko je ugledal nekdaj tako prijazno domačijo. Hišica je bila res zrušena od granat, za njegovimi in očetovimi lepimi drevesci skoro ni bilo sledu. Bila so posekana in tista, ki so še ostala, so bila vsa polomljena. Čez vrt je bil skopan strelski jarek. Njiva in travnik sta bila vsa razrita in polna ostankov vojnega materiala. Brv je letala v potoku poleg razbitega vojaškega voza. Mirku je bilo grenko pri srcu. Spomnil se je, ko lepo in mirno so tu živeli pred par leti njegovi starši, stara mati in on. Zdaj pa tako razdejanje! … Vse sta pregledala s Petrom, šla sta v hišo in precenila, koliko časa bi jima vzelo, da bi za silo popravila vsaj kuhinjo. Ogledoovala sta kose granat, ki so ležali na kuhinjskih tleh in med kamenjem in kosi lesa pri kuhinjskem oknu sta ugledala staro ptičjo kletko. Mirko jo je potegnil iz podrtije in jo žalostno gledal. "Kdo ve, kako je poginil moj ubogi kos?" je rekel žalostno ter vrgel kletko na kup kamenja. Odpravila sta se iz razsute hišice in sta šla k sosedom, da bi kje prenočila. Sosedje so jima dali večerjo in prenočišče. Skoro vsi so se že vrnili iz begunstva ter so skušali popraviti vsaj za silo uničena posestva in domove. Mirku niso svetovali, da bi se nastanil s Petrom v napol podrti hišici. Rekli so jima, naj se gresta raje učit kakega rokodelstva, ker sta še mlada. Tudi Mirko in Peter sta mislila sedaj, ko sta videla, kako je vse uničeno, da bi bilo bolje ukreniti kaj drugega. Vendar sta se hotela prej prepričati, če se je morda vrnil Petrov brat. Šla sta na Doberdobsko planoto, kjer je bil enkrat Petrov dom. V nemalo Petrovo začudenje in veselje sta tam našla njegovega brata. Prišel je v domače kraje, da bi zvedel, kaj se je zgodilo s Petrom, odkar ni čul o njem. Oba sta bila silno vesela, da sta se našla. Mirko je bil tudi vesel, da je njegov dobri tovariš našel svojega brata. Ostal je nekaj dni pri njima, potem pa je rekel, da bo šel spet domov. Peter in brat sta ga hotela ustaviti, toda Mirko ja rekel, da bo doma pomagal sosedom, dokler ne dobi kakega dela. <center> '''IX.''' </center> Z veseljem so ga sosedje sprejeli med se in on jim je pridno pomagal pri popravljanju hiš in čiščenju njiv. Po nekaj tednih je s pomočjo nekega soseda dobil mizarskega mojstra, ki je bil pri volji vzeti Mirka za mizarskega učenca. Mojster je bival v Gorici in Mirko se je preselil k njemu ter z veseljem oprijel novega dela. S svojo razumnostjo in vljudnostjo se je mojstru in njegovi družini kmalu priljubil. Imeli so ga radi kot bi bil njihov. Po dolgem času je zdaj Mirko spet imel redno življenje in tega je bil zelo vesel. Dalj časa je upal, da bo dobil kako pismo od svojega strica iz Amerike, toda ko več mesecev ni dobil nobene vesti o njem, si je mislil, da stric najbrž nič ne ve kaj vse se je med vojno dogodilo pri njih. Misli si morda tudi, da so kje daleč v begunstvu in se znabiti ne bodo več povrnili v uničene kraje. Mogoče je pisal, pa ker na svoja pisma ni dobil odgovora ne piše več. Mirko tudi ni imel njegovega naslova, da bi mu pisal o vsem, kar se je dogodilo v teh zadnjih par letih. Sprva mu je bilo hudo, ker ni nič slišal o stricu, na tihem je bil upal, da bi šel k njemu. Potem pa ni več mislil na tujo deželo. Zanimalo ga je bolj rokodelstvo, katerega se je z vnemo učil. Petra in njegovega brata je večkrat videl, ker sta oba delala v mestu pri popravljanju hiš. Hotela sta si zaslužiti nekaj denarja, da bi si potem popravila malo hišico na Doberdobu. Pod jesen je prišel Mirka obiskat neki dober prijatelj njegovega pokojnega očeta. "Kako si zrastel Mirko," je dejal in mu veselo prožil desnico. "Iskal sem te na tvojem domu, pa so mi sosedje povedali, kje si, pismo imam zate," je rekel in mu dal majhen ovitek. Mirko je brž odprl pismo. Takoj je uganil, da bo od strica. Ni se motil. Stric mu je pisal, da je izvedel po znancih, kako usodna je bila vojna za njegovega mladega nečaka. Obenem pa mu je tudi sporočal, da mu bo z veseljem pomagal, če bi hotel priti k njemu v Ameriko. Tega je bil Mirko vesel in nevesel, vse obenem. Če bi bil dobil to pismo preden se je pričel učiti mizarstva, bi ne bil nič pomišljal, takoj bi šel k stricu. Zdaj se pa ni mogel odločiti. Rad bi se bil izučil in tudi k stricu ga je mikalo. In naposled je zmagala želja — iti v tujo deželo k stricu. Mojstru je bilo zelo težko, da bo izgubil učenca kot je bil Mirko. S pomočjo očetovega prijatelja in svojega mojstra je Mirko kmalu dobil vse potrebne listine za odhod v tujo deželo. Hitro se je bližal dan odhoda. Nedeljskega jutra par dni pred odhodom je šel Mirko k Petru, da se poslovi od njega. Dolgo sta govorila o svojih izkušnjah za časa njunega vandranja v begunstvu. "Peter," je rekel Mirko, "ko bom zaslužil v Ameriki kaj denarja, bom tudi tebi pomagal, da prideš za mano. Rad bi, da bi ostala tovariša tudi v bodoče. Dolgčas mi bo, ko te ne bom mogel več videti." "Če bi mogel, bi šel kar a teboj v tuje kraje, ker pusto mi bo v teh uničenih domačih krajih, kadar ne bo več tebe blizu in vesel bom, če bom mogel res kdaj priti za teboj v Ameriko," je odgovoril Peter in se otožno ozrl na pol podrto hišico, kjer sta stanovala z bratom, kadar nista imela dela v mestu. Ko sta si podala desnice v slovo, so se obema lesketale solze v očeh in Peter je dolgo zrl za odhajajočim tovarišem. Tudi rojstno hišico je šel Mirko obiskat pred odhodom v tujino. Jesensko solnce je zlatilo zrumenelo listje dreves, obsevalo je visoki hrib, na katerega se je Mirko tolikrat podal s svojimi tovariši v lepih nepozabnih časih njegovih otroških let. Mirko je stal ob zrušeni hišici in gledal na hrib. Kakor ogromen grob se mu je zdel sedaj. Nekoč lepo drevje je bilo vse scefedrano od streljanja in obžgano od ognja, ki so ga metali na ubogi grič iz topov in zrakoplovov. Od vznožja do vrha je bil ves razrit. Kot rane so zevali jarki in jame, ki so jih kopale krogle v onih strašnih dneh, ko je z divjo silo tod vihrala vojna — uničevalka. "Koliko vojakov je izdihnilo v strašnih bolečinah na tem griču med tem časom, ko smo bili v begunstvu," je pomislil Mirko in skoro strah ga je bilo zreti na hrib. Šel je na pokopališče, da se poslovi od materine gomile. Pokopališče je bilo zapuščeno in vse razrito od granat. Komaj je našel materin grob, ves je bil preraščen z visoko divjo travo, med travo pa so ležali kosi križa sosednjega groba; nedvomno je treščila vanj krogla iz topa. Stoječ gologlav ob materinem grobu se je Mirko poslovil v duhu tudi od babice, počivajoče v hladni zemlji, daleč stran od krajev, katere je tako zelo ljubila. Spomnil se je tudi očeta in si skušal predstaviti njegov grob na daljnih bojnih poljanah … Zamislil se je in pred očmi so se mu vrstile slike lepih dni, ko je živel srečen in zadovoljen pod okriljem svojih skrbnih staršev in babice. A naenkrat se mu je pojavila pred očmi vrata temnih slik bede in trpljenja ter s svojo črno senco zakrila pestre slike lepih dni — in Mirko je bil skoro vesel, da zapušča rodni kraj … <center> '''X.''' </center> Z veseljem so sprejeli Mirka pri stricu v Ameriki. Kmalu se je privadil življenja nove domovine in si pridobil znancev in prijateljev med rojaki in drugimi ljudmi. Njegov stric, ki je bil aktiven v delavskem gibanju, ga je jemal s seboj na razne prireditve, seje in shode. Videč, da je njegov mladi nečak bistroumen mladenič, je tudi skrbel, da je imel Mirko na razpolago dobrega čtiva. Želel je, da postane njegov nečak zaveden delavec, zato je z njim mnogokrat govoril o delavskih bednih razmerah. Ker je moral tudi Mirko kmalu okusiti dobrote delavskega življenja v tej novi in bogati deželi, je kaj hitro začel razumevati nove ideje, o katerih je čital v delavskih časopisih in katere mu je skušal vcepiti njegov stric. Grenke izkušnje, s katerimi ga je obdarila vojna, ko je bil še napol otrok, so mu bile trdna podlaga za nove ideje in stremljenja. Ni bil zadovoljen, da bi bil le zaveden delavec, hotel je, da pomaga širiti zavedno delavsko misel med tisoči in tisoči trpečih proletarcev, ki trpe v okovih modernega suženjstva — ker niso dovolj razumni, da bi se otresli spon, katere jih priklepajo k bedi. Ko so mu ubili očeta, je delal naklepe, kako bi se maščeval nad morilskimi pijavkami —zdaj je prišel dan njegove osvete — in prisegel je, da se osveti, ne le za trpljenje, ki ga je trpel sam, pač pa tudi za trpljenje stotisočih, ki so ječali in še ječijo pod težo opolzkih pijavk — katere jim srkajo toplo kri … Z vso svojo mlado močjo je šel na delo, da pomaga dvigniti bedne in teptane. Vse svoje proste ure je porabil za samoizobrazbo, samo da se je mogel uspešnejše udejstvovsti v svojem človekoljubnem delu za svoje sotrpine. Čestokrat je stopil na oder in bodril delavstvo, naj se osvobodi jarma sužnosti s tem, ds se skuša samo izobraziti ter vzgajati svojo mladino v duhu res prave prostosti in delavskega ponosa. "Ne kažite mladini za vzgled "junakov," katerih prsa so okrašena s svetlimi kolajnami, zasluženimi v krvavih vojnah! Povejte ji raje, da so te kolajne ostudne, ker so oškropljene s človeško krvjo ter da je vojna sama grd in ostuden madež na civiliziranih ljudeh. Tako je čestokrat poudarjal mladi agitator v svojih govorih. Pa tudi s peresom je pridno in neumorno delal za osvobojenje proletarijata in za preprečitev barbarskih vojn. Njegovo neumorno delo ni bilo brez uspeha. Njegov plemenit in kremenit značaj mu je pomagal, da ga je delavsko ljudstvo povsod koder je bil poznan vzljubilo in tudi sledilo njegovim naukom in idejam. Peter, ki je bil prišel kmalu za Mirkom v Ameriko, se je čudil svojemu nekdanjemu tovarišu. Ponosen je bil nanj, kot da mu je pravi brat in pomagal mu je po svojih močeh pri njegovem delovanju. In ne le Peter, tudi mnogi zavedni delavci so se pridružili mlademu proletarskemu voditelju in z njim vred še danes neumorno in požrtvovalno delujejo na to, da bo enkrat tudi delavec imel in užival dobrote, katerih so zdaj deležni le tisti, ki žive v brezdelju — od krvavih žuljev milijonov delavskih rok. <center> '''…''' </center> Plodovito se širi blago delo vnetega in vztrajnega mladega borca, kot da rosi nanj blagoslov po krivici prelite krvi njegovih staršev — kot da ga spremlja tihi blagoslov s smrtjo v begunstvu dokončanega trpljenja uboge babice … Mladi borci se zbirajo, si podajajo desnice in se pridružujejo junakom Svobode ter z njimi neustrašno korakajo v boj, da z mečem uma in znanja pomorejo Pravici do zmage nad Krivico. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Anna Krasna Praček]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] qx6u1lkcutxur69g0rf3ggc3cc6zdcd 207665 207663 2022-08-19T08:43:56Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Begunček Mirko | normaliziran naslov = | avtor = Anna Krasna Praček | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/1–4, 6–9; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|5CZZ9STT|s=4|1}}, {{fc|dlib|OTWWYQOH|s=4|2}}, {{fc|dlib|ITPPMZKR|s=4|3}}, {{fc|dlib|ASSPCST5|s=4|4}}, {{fc|dlib|VRKK3YOD|s=4|6}}, {{fc|dlib|0S7IS3ZF|s=4|7}}, {{fc|dlib|J18D1OUY|s=4|8}}, {{fc|dlib|7MKSQ2CF|s=4|9}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} <center> '''I.''' </center> Ob beli cesti na Goriškem je stala sredi lepo obdelanega vrta lična, bela hišica. Na enem koncu vrta so bila v ravnih vrstah vsajena mlada sadna drevesa, poleg vrta pa je šumel potok, v katerem so se ogledovale zelene vrbe. Čez potok je bila postavljena lesena brv, po kateri se je prišlo z vrta na srednje veliko njivo in majhen travnik ob desnem bregu potoka. Ta mala prijazna domačija je bil dom osemletnega, modrookega in kodrolasega Mirka. Možina, Mirkov ata, je delal v mestnem skladišču, njegova mama in stara mati pa sta gojili zelenjavo in jo nosili na trg. Mali Mirko je bil priden in poslušen dečko, zato so ga njegovi starši in stara mati zelo ljubili. Njegova otroška leta so mu hoteli napraviti kolikor mogoče prijetna in lepa. Stara mati mu je prinesla čestokrat igrač in kolačev iz mesta, mama je skrbela, da je bil vedno čedno oblečen; ata pa mu je naredil zmiraj kako novo igračo. Večkrat mu je tudi prinesel lepih knjig iz mestne knjižnice, iz katerih mu je potem čital mične bajke in povestice, katere je še stara mati rada poslušala. Tudi v cirkus ga je peljal ata in na semenj ga je včasih vzel seboj. V šoli je bil Mirko priden. Učitelj ga je rad imel, pa tudi součenci mu niso bili sovražni. Radi so prišli k njemu povasovat, da so se lahko zabavali z njegovimi vsakovrstnimi igračami. Po deževju so zajezili potok in brodarili po njem z malim čolnom, katerega je Mirku naredil njegov ata. Mirkov pes Jugo jim je moral storiti marsikatero uslugo: nositi palice ali druge predmete na drugo stran potoka, lepo sedeti na zadnjih nogah njim v zabavo ali pa je moral celo pustiti, da so ga vpregli v Mirkov voziček. Zelo radi so imeli tudi črnega kosa, katerega je Mirku podaril njegov stric, ko je šel v Ameriko. Ker je znal Mirkov stric zelo lepo žvižgati, je naučil tudi svojega kosa več lepih popevk. Ni čuda, če je bil Mirko na svojega učenega kosa zalo ponosen; nobenemu ni pustil, da bi šel preblizu kletke, le iz gotove razdalje so lahko njegovi tovariši poslušali kosovo lepo petje. Mirkov ata je v prostih urah gojil sadni vrt in pri tem delu so ga Mirko in njegovi tovariši radi opazovali. Mirko se je tudi naučil sam cepit mlada drevesca. Ata mu je odkazal kos vrta, kjer je lahko sadil in gojil sadna drevesa. In joj, to je bilo veselja, ko je opazil, da zeleni kak cepič na njegovih drevescih! Vse svoje tovariše je privedel na vrt in jim z nemalim ponosom kazal uspehe svojega umnega sadjarstva. Največ veselja pa so imeli skupaj ob šolskih počitnicah. Hodili so se kopat, lovili so ribe in čestokrat so se podali vrh visokega hriba, odkoder se je lepo videlo Jadransko morje. Ob nedeljskih popoldnevih so šli včasih z Mirkovim očetom gledat glasno šumečo Sočo ali pa so hodili z njim do prijaznega goriškega mesta, kjer jim je pokazal mnogo zanimivosti, od katerih so se jim najbolj dopadli prekrasni vrtovi, polni najpestrejših rož in tropičnih ter drugih lepih dreves. Mirko je tudi večkrat pomagal stari materi nesti zelenjavo v mesto, zajemal je vodo iz potoka za zalivanje vrta in krmil je kravico Sivko, kadar sta bili stara mati in mama dalj časa na trgu. Hitro so minevali dnevi, Mirko je rastel, v šoli se je čedalje bolj pridno učil in učitelj je resno svetoval Možinovim, naj dajo nadarjenega učenca v višje šole. Ker je Mirkov ata kot skladiščni delavec moral često trdo in naporno delati in to za majhno plačo – saj vse kar so imeli je bilo pridobljeno s trudom in znojem – zato je sklenil, da pristrada, če je mogoče, še toliko, da Mirku oskrbi bolj in lažje življenje kot ga je imel sam. Mirko je bil zelo vesel očetove odločitve, komaj je čakal, da pojde študirat. Sicer mu je bilo težko, če je pomislil, da bo že za dobro leto zapustil svoje tovarše, lepega črnega kosa, svojega zvestega Juga in lepo rastoča njegova sadna drevesca. Toda tolažil se je s tem, da bo lahko večkrat prišel domov, ker ni bilo posebno daleč od mesta. On bi bil najraje hodil vsak dan domov, toda oče se je dogovoril s svojim prijateljem v mestu, da bo Mirko pri njem stanoval za časa šole. Čez čas, tako je menil Mirkov ata, bi kupili Mirku kolo in potem bi se vozil lahko vsak dan domov kot se sedaj on na delo in z njega. Vse je bilo skrbno pripravljeno še mesece poprej tisto leto, ko bi moral Mirko v mestno šolo. Njegova stara mati in mama sta pridno gojili zelenjavo in hodili vsak dan na trg z njo, da so lažje oskrbeli Mirku potrebno opravo. <center> '''II.''' </center> Mirku pa ni bilo usojeno, da bi šel v mestno šolo … Sredi poletja je nenadoma izbruhnila vojna in Mirkov ata je moral na bojišče. Žalosten je bil Mirko tisti dan, ko je odšel oče na bojne poljane. Jokala je mama, jokala je stara mati in jokal je Mirko, ko ga je ata poljubil v slovo. V njihovo malo hišico se je naselila žalost, skromna sreča in zadovoljstva je izginilo iz nje. Le kadar je pismonoša prinesel pismo dragega očeta z daljne bojne poljane, so bili veseli, da je še pri življenju. Mirko je popolnoma pozabil na mestno šolo, mislil je samo še na očeta in njegovo vrnitev. Črni kos, ki ni znal za Mirkovo bolest, je veselo žvižgal lepe popevke, katerih ga je naučil striček. Mirku pa ni bilo več mar kosovo petje, niti ne laskanje njegovega Juga. Čolniček je sameval privezan k vrbi ob potoku. Tudi Mirkovi tovariši so bili otožni, kajti skoro slednji izmed njih je imel očeta v vojni. Kadar so prišli k Mirku, jim ni bilo mar igranje, govorili so le o tem, kdaj se vrnejo njih očetje … V jeseni, baš ob času, ko bi bil imel Mirko iti v mestno šolo, je prišlo obvestilo, da je Mirkov oče – mrtev. Vse lepe nade, ki so jih kdaj gojili, so bile zdaj strte in končane. Mama in stara mati sta bili silno žalostni. Mirko pa nikakor ni mogel umeti, zakaj so u ubili njegovega dobrega očeta. Saj je bil njegov ata tako dober, tako lepo je skrbel za njega, mamico in staro mater … Nikomur ni nič žalega storil, vsi so ga radi imeli. Kako morejo biti ljudje tako hudobni, da ubijejo tako dobrega človeka, tega Mirko ni mogel razumeti. Spomnil se je, da mu je ata večkrat pravil o hudobnih sebičnih ljudeh, ki povzročijo mnogo gorja na svetu; te ljudi je često imenoval – pijavke. Pijavke so bile Mirku dobro znane živalice. Nekoč, ko je bredel vodo v potoku, se mu je ena vsesala v nogo; brž jo je odstranil ter jo prebil s kamnom — in bila je polna njegove krvi. Od tistega dne so se pijavke Mirku silno studile, ugibal je kakšne neki morajo biti človeške pijavke, o katerih je govoril oče. Pa mu je enkrat ata pokazal karikaturo v časopisu in mu dejal: "Vidiš, Mirko, tole je pijavka." Karikatura je predstavljala debeluharja z velikim podbradkom, debelim trebuhom in tolstimi prsti, na katerih so se bleščali dragi kamni. V roki je držal bič, s katerim je opletal po hrbtih suhih možičkov, ki so kopali rudo, iz katere so kotalili svetli zlatniki k nogam mogočnega gospoda. "Pa zakaj se pravi takim gospodom pijavke?" je vprašal Mirko očeta. Oče mu je odgovoril, da je še premajhen, da bi prav razumel to stvar, ko bo večji, mu bo več povedal o takih pijavkah. Omenil mu je le toliko, da so ti gospodje pijavke zato, ker pijejo delavcem kri s tem, da jim za težko in dolgotrajno delo skoro nič ne plačajo; sami pa imajo milijone dobička od krvavih žuljev delavskih rok. Če se jim zazdi, da nimajo dovolj profita, tedaj hujskajo ljudi na vojno, ker vojna jim nosi ogromne dobičke. Mirko je bil bister deček, zato ni pozabil na to, kar mu je takrat pravil njegov zdaj mrtvi ata. V njegovi mladi duši je vztajal srd, ki je koval načrte, kako bi se, ko bo zrastel, maščeval nad grdimi pijavkami, ki so mu umorile očeta … Nekoč je te svoje naklepe zaupal svoji mami, a ona je rekla, da bi, če bi se skušal maščevati, dosegel le to, ds bi pijavke še njemu izpile kri … Ubogi deček, ki je bil trdno prepričan, da je bilo krivično, ker so mu v vojni ubili očeta, je žalostno sklonil glavo in odšel na vrt ter zamišljen ogledoval lepa drevesca, nad katerimi sta se še pred nedolgo z očetom tako radovala. Silno mu je bilo hudo, ko se je spomnil, da njegov ata ne bo več videl teh lepih drevesc. Tuga, ki se je naselila pri njih, ko je odšel Mirkov oče v vojno, je bila zdaj še mnogo huja. Dolga se jim je zdela tista zima in lepe pomladi se niso posebno veselili — saj ni bilo več očeta, ki bi veselo žvižgajoč pomagal ob prostih urah obdelavati vrt in njivo. In še drug vzrok je bil, da se te pomladi niso veselili, ne le Možinovi, pač pa vsi prebivalci lepe Goriške. Povsod se je širila govorica, da bodo morali prav kmalo zapustiti svoje domove — kajti vojna vihra je pretila završati nad solnčnim Primorjem. In završala je z vso svojo divjo in kruto silo … Ljudje so bežali iz svojih domov v begunstvo, po cestah so se pomikale dolge vrste vojaštva proti goriški strani. Silno so grmeli topovi, po zraku so krožili zrakoplovi in metali bombe v zaledje. Vedno huje je divjala vojna, vedno več beguncev je romalo po prašnih cestah v bedo in gorje begunskega življenja. Vedno več vojaštva je prihajalo in kmalu so bili kraji v zaledju vsi polni uniformiranih moških. Celo Možinovi so morali deliti svojo majhno hišico z vojaki. Mirko se je z vojaki kmalu sprijaznil, le to mu je bilo hudo, ker so tako brezobzirno delali škodo po vrtu, njivi in travniku. Enkrat, ko je videl, kako so konji grizli bujna sadna drevesa, ki so rastla ob vrtnem plotu, je poprosil vojaka, naj priveže konja stran od dreves. Vojak pa se mu je glasno zasmejal: "Hej dečko, za temi drevesi v nekaj mesecih ne bo več sledu." Mirko je razumel vojakove besede, vedel je, da bodo morali v begunstvo, če sovražnik vzame Gorico. Nato so bili vsi ljudje v bližini mesta pripravljeni. Pobirali so sproti dozorevajoče poljske pridelke in jih opravljali v varnejše zaledje. Tudi Možinovi so pobirali skromne pridelke svoje male domačije in jih s kravico vozili v oddaljeno vas. Lahko bi jih bili skoro sproti porabili, toda živeli so raje ob zelenjavi z vrta in vojaškem kruhu, kadar so ga mogli dobiti, samo da bi imeli malo hrane za slučaj, da bi bili primorani zapustiti svoj mali dom. Tudi nekaj pohištva in obleke bi bili radi spravili na varno, dokler ne začno deževati granate krog njih, kajti tega je bilo pričakovati vsak čas. Ko so spravili na varno zadnji tovor še ne prav dozorele koruze, so spet naložili voziček z lahkimi kosi pohištva in par zaboji posodo in obleke. Mirkova mama je z vrvmi pritrjevala mali tovor k stranicam vozička, medtem ko je šel Mirko v hlev, da privede kravico. Komaj pa je utegnil natakniti Sivki majhen volovski jarem, že je zaslišal silen pok. Hitel je ven, in s grozo zapazil, da je bomba iz zrakoplova zadela njihov natovorjeni voz. Stekel je proti vozu, hoteč pogledati, če ni bomba morda zadela tudi matere, toda vojaštvo, ki se je v hipu zbralo okrog razstreljenega voza, mu ni pustilo blizu. "Mamo hočem poiskati," je jokaje prosil Mirko, vse zaman, niso ga pustili na kraj nesreče. Ni mu preostajalo drugega kot počakati, da mu vojaki povedo, če je ranila bomba njegovo mater, ki se je mudila pri vozu, ko je zrakoplov spustil smrtonosne bombe. Ves zbegan je tekal okrog vojakov, ki so v krogu zastražili voz. Gledal je, če bi mogel kje ugledati mater in naenkrat so mu oči obstale na dveh sanitejcih, ki sta se sklanjala nad nečem tam ob grmovju kraj potoka; nedaleč stran od uničenega voza. "Mama!" je kriknil Mirko in se z vso silo zagnal v skupino. Preden sta se sanitejca zavedla, je zkočil med njiju in pokleknil k ranjeni mamici, v istem hipu ga je pa prijela močna roka in ga s silo potegnila stran. Sanitejca pa sta brž pogrnila ranjenko in jo položila na nosilnico, ki so jo vojaki medtem dostavili. Mirka so vojaki odvedli v hišo in povedali obupno jokajoči stari materi, da bo ranjena žena kmalu dobra; povedali so ji tudi, kam so jo odnesli. Stara ženica se je takoj odpravila z Mirkom do vojaške bolnice, da bi se sama prepričala o stanju ranjene. Pa vojaški zdravniki jima niso dovolil k njej; rekli so jima, naj se vrneta zjutraj. Vsa potrta sta odšla in se zgodaj zjutraj spet vrnila — tedaj pa so jima brez ovinkov povedali, da je ranjena žena kmalu potem, ko so jo prinesli v bolnico — umrla. Stara ženica se je zgrudila onesveščena in Mirko je odrevenel od groze. Njegova mama mrtva! Kot oster nož ga je to rezalo v mlado srce. Tih je bil pogreb Mirkove mame kot pogreb vojaka na bojišču — nič ni bilo zvonenja — blizu, bojišča niso smeli zvoniti; grmeli pa so topovi, strašno, skoro brez prestanka. <center> '''IV.''' </center> Nekaj ur po pogrebu so naenkrat začele deževati granate povsod okrog – sovražnik je prodrl – vojaki so podili ljudi, naj se brž umaknejo, bila je prava panika. Vojaki so se z mrzlično hitrico pripravljali za boj, ljudje pa so bežali v zaledje. Mirkovo staro mater so vzeli sosedje na voz, Mirko pa je hodil za vozovi s svojimi tovariši. Nič nista vzela s seboj. Živež, ki so ga s tolikim trudom spravili v zaledje, je ostal tam, kravica je ostala doma, kar je bilo na vozu, je uničila bomba. Stara mati je vso pot jokala, Mirko pa se je čutil tako zapuščenega in nesrečnega, da bi najraje videl, da bi ga sploh ne bilo na svetu … Vse, kar mu je bilo najljubše, je izgubil. Vojna mu je vzela očeta, mater, dom. Njegovega zvestega Juga so mu vzeli vojaki pred nekaj tedni, črni kos, ubogi ptič, je ostal sam v hiši med vojaki. – Njegovi tovariši so se porazgubili po trgih in vaseh, ko so potovali v begunstvo. Mirko jih je blagroval, ker so bili vsaj tako srečni, da so imeli starše ali vsaj matere, ki so skrbele zanje na poti. Želel si je, da bi mogel tudi on ostati v bližini doma kot mnogi njegovi tovariši. Ali stara mati je bila od žalosti vsa zmedena in zato sta bila dodeljena beguncem, za katere so morale skrbeti oblasti. Nekaj časa sta živela v barakah, potem pa sta s pomočjo drugih beguncev dobila straho pri nekem bogatem kmetu v Sloveniji. Mož ju ni posebno rad vzel, bil je precej skop in raje bi imel begunce, ki bi mu mogli pomagati na kmetiji. Sicer pa ni imel z Mirkom in njegovo babico nobene škode, oba sta pomagala pri vsakem delu, kjer sta mogla, ker bila sta zadovoljna, da sta se rešila barak preden je nastopila zima. Mirko je bil včasih ves zmučen od napornega dela na kmetiji, ker ni bil navajen tako trdo delati. Vendar ni stari materi nikdar tožil, bal se je, da bi bila potem le še bolj žalostna. Upal je, da bo kmalu konec vojne in potem se bosta z babico spet vrnila v rojstne kraje. Pa tudi te nade so mu bile kmalu uničene. Sredi zime je hudo zbolela njegova babica. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil špansko in napad pljučnice. Ženica, ki je bila vse življenje vajena toplega podnebja, ni mogla kljubovati hudi bolezni. Bila je vsak dan slabša. Mirko je bil v strahu, da bo zdaj ostal popolnoma sam v tujih krajih. Njegovo upanje, da pojdeta z babico morda kmalu domov, se je pričelo rušiti. Miru noče biti in pravijo, da ga še ne bo, stara mati bolna na smrt – mogoče se še sam ne povrne več v rojstne kraje … Tako je premišljeval Mirko in bodočnost se mu je zdela vsa temna in nevesela. Že teden dni je čul vsako noč pri bolni babici, le proti jutru ga je včasih premagal spanec, da je zaspal par ur. Gospodinja mu je rekla, naj vroče moli k Bogu, da bi vrnil babici ljubo zdravje. In Mirko, ki bi bil storil vse, samo da bi ozdravela stara mati – je molil, iskreno molil. Z vso svojo nepokvarjeno, čisto, otroško dušo je prosil Boga, naj mu ohrani ljubo babico, vse bo rad trpel, da bo le imel babico pri sebi … Toda Bog ni uslišal mile, iskrene in kot novopadli sneg čiste molitve nedolžnega, trpečega otroka. Duhovnik, ki je prišel k umirajoči, je rekel jokajočemu dečku, naj se potolaži, kajti "tiste, katere Bog ljubi, jih tepe." Par ur pozneje je Mirko-begunček spet okusil božjo ljubezen, ko je ihteč klečal ob postelji, na kateri je pred nekaj trenutki izdihnila njegova stara mati … <center> '''V.''' </center> Ostal je čisto sam med tujimi ljudmi, v tako kratkem času je postal zapuščena sirota, da se tega še prav zavedal ni. Ko je šel za pogrebom babice, ni nič več ihtel, samo zamišljeno je gledal predse, kot da so vse te bolesti, ki jih je občutil, le hude in mučne sanje. Bil je hud mraz, a Mirko, četudi slabo oblečen, ni čutil nič mraza; za vse je postal top in brezbrižen v teh zadnjih par dneh. Pogrebni obredi so bili brž pri kraju. Rejenemu župniku se ni ljubilo dolgo muditi se v mrazu na pokopališču. Brž je izmolil običajne psalme in molitvice in se tesno zavil v plašč, ki mu ga je ogrnil cerkovnik, da bi se brž podal v župnišče. Ko pa je ugledal med maloštevilnimi pogrebci Mirkovo gospodinjo, se je za hip ustavil in ji voščil "Hvaljen Jezus." Žena je bila tega zelo vesela, stopila je k njemu in mu poljubila desnico. Tudi Mirku, ki je stal poleg nje, je ukazala, naj stori isto. Župniku je to spoštovanje zelo ugajalo, ponudil je desnico še Mirku, da jo poljubi. Deček se je za majhen hip obotavljal, potem pa naglo poljubil ponudeno tolsto desnico in si v istem hiou nevede in nehote obrisal ustnice z rokavom. Ostrim očem dušnega pastirja pa ni ušla ta gesta mladega dečka. Ostro mu je pogledal v oči in mu rekel skoro porogljivo: "No, fantek, na staro mater si pa brž pozabil. Nič več ne žaluješ po njej." Mirko se je skoro nehote zagledal v tolsti in rdeč obraz župnikov, odgovoril pa ni nič. Besede župnikove so ga hudo ranile in v njegovih očeh so se zalesketale solze. Ne da bi vedel kaj misli, se je spomnil na tisto karikaturo, ki mu jo je nekoč pokazal oče … Zdelo se mu je, da je župnik popolnoma podoben tisti figuri v časniku in tudi neusmiljen se mu je zdel prav tako; saj ga je tako neusmiljeno pičil s pikrimi besedami. Gospodinji je bilo nerodno, ker ni Mirko odgovoril častitemu, pa je ona rekla par besed namesto njega. – Poudarila je tudi, da bodo oni skrbeli za osirotelega dečka, da bi se ne izpridil. Župnik jo je pohvalil in ji rekel, da jim bo Bog tisočkrat povrnil njihovo dobrotno usmiljenost na tem in na onem svetu. Mirku pa je dejal, naj bo priden, poslušen ter hvaležen napram svojim dobrotnikom. Moli naj za svoje umrle starše in babico in k službi božji naj rad zahaja. Vedno mora imeti Boga pred očmi in pomni naj, da Bog pozabi le na tiste, ki na njega pozabijo. Vesel, da je tako lepo podučil malega siromaka, je župnik odhitel domov. Mirko in njegova gospodinja sta tudi hitrih korakov hitela proti domu. Staro mater je Mirko zelo pogrešal. Odkar je ni bilo več, se ni nihče mnogo zmenil zanj. Odredili so mu delo, dali so mu jesti, drugače pa se niso brigali zanj; nikomur ni bilo mar, če je njegova obleka cela ali strgana ali morda potrebna pranja. Ker je bil Mirko navajen že iz rane mladosti, mu je hudo delo, ker je moral biti zdaj umazan in raztrgan. Čestokrat si je sam opral edino nedeljsko srajco, ki jo je imel; tudi si je večkrat sam zakrpal svojo staro vsakdanjo obleko. Ni si upal vprašati gospodinje, ker če jo je poprosil, da bi mu oprala spodnjo obleko, je godrnjala, da imajo samo delo z njim ter da ima dovolj dela s svojimi otroci. Čudno se je zdelo Mirku, zakaj ljudje prezirajo otroke, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje. Vse je storil kar so mu ukazali, molčal je, če so ga suvali in pikali z nelepimi priimki poredni domači otroci in vendar so ga prezirali. Za vsako malenkost so se jezili nad njim in če se mu je včasih raztreslo kaj krme, ko je krmil živino, mu je gospodar pripeljal zaušnico. Dokler je živela stara mati, si vsaj tega niso upali. Nekega dne je prosil gospodarja, da bi mu kupil par vojaških čevljev, ki jih je ponujal naprodaj ruski volni ujetnik. Gospodar se je ujezil: "Seveda jih bom kupil, pa ne zate, begunski pohajač! Mar ti ne zadostuje, da te redimo zastonj vso zimo, še oblačili in obuvali naj bi te?" Mirko, ki je bil sicer krotek deček ni mogel molče prenesti tega pikrega očitanja. Zadnje čase je spoznal, da se bo moral odslej sam postaviti za svojo pravico, ali pa bodo krivični ljudje hodili po njem. "Ni res, da me redite zastonj," je nejevoljen odgovoril gospodarju. "Odkar sva prišla z babico k vam, sva vedno delala od zore do mraka, pa ste nama za vse delo dajali samo hrano in stanovanje in več tudi nisva vprašala." Gospodar je bil presenečen. Prvič se je zgodilo, da mu je mali pastir Mirko ugovarjal in zato ga je to le še bolj ujezilo. "Kajpa, delala sta," se je rogal Mirku, "kdo vaju je pa naučil delati? Če bi bili znali kdaj delati, bi ne bili prišli na beraško palico; poznam več beguncev, ki jim ni treba delati nadlege drugim ljudem, ker so si s pridnim delom prihranili denarja za slabe čase. Kje pa so vaši prihranki, kam ste jih dejali, vi pridni ljudje?" Mirko je bil besen kot še nikdar v svojem življenju. Najraje bi bil udaril hudobnega gospodarja v obraz. Tudi bi mu bil rad povedal, da so postali berači, ker so tako hotele nenasitne pijavke, ki so se debelele od vojnih dobičkov. Predobro je vedel, da se tudi njegov gospodar bogati z vojno. Bil je podžupan v občini in ker je bil premožen posestnik, je njegova beseda mnogo veljala pri višjih oblasteh. Četudi je bil krepak in šele srednje starosti, vendar mu ni bilo treba iti k vojakom. Ljudje so govorili, da so ga pustili doma, ker je znal mazati — in pa ker se je izkazal, da bo koristen vojak, četudi ne gre na fronto. Vsak, razen nekaj njegovih njemu enakih pristašev, se ga je izogibal; znano je bilo, da pred njim ni varno govoriti kar bi kdo hotel. Vse to je Mirko vedel in tudi mu ni bilo neznano, da dobiva zanj podporo od države, ker se mu je postavil za varuha, dokler se ne najde kak bližji dečkov sorodnik. V to je privolila stara mati, ko sta prišla k njemu stanovat, da bo s tem Mirko preskrbljen vsaj toliko časa, dokler ne mine vojna. Bala se je vedno, da bo tudi ona zapustila Mirka dolgo prej kot bo konec vojne. Pred smrtjo je prosila gospodarja, naj skrbi za Mirka, dokler se ne najde njegov stric, ki se nedvomno potrudi, da dečka dobi k sebi in uredi vse potrebno glede malega posestva. In obljubil ji je, da bo deček pri njem z vsem preskrbljen kot bi bil njegov. Mirko je stal ob postelji in slišal gospodarjevo obljubo. Zato ga je še bolj jezilo in bolelo gospodarjevo roganje in sklenil je, da ga ne bo nikdar več vprašal, da mu naj kaj kupi, potrpel bo kakor bo mogel do pomladi, potem pa pojde v stran, magari beračit. Slabše so mu ne bo godilo. V raztrgane čevlje si je tlačil slamo, da ga ni zeblo v noge, nedeljske čevlje, ki tudi niso bili več celi, je pa hranil, da ne bo popolnoma bos, ko pojde proč. Zima se mu je zdela dolga, trikrat tako dolga kakor v njegovem rojstnem kraju. Ko pa so slednjič vendar nastopili topli dnevi, se vseeno ni mogel odločiti, kam naj gre, če uide iz že neprijetne službe. Blizu ne bi mogel ostati, ker bi ga gospodar kmalu našel, daleč v tuje kraje si pa ni upal sam. Čakal je v nadi, da se mu ponudi primerna prilika. <center> '''VI.''' </center> In res se mu je ponudila. Pravijo, da se včasih tudi nesrečnim posmeje solnce. Tudi Mirku se je zdelo kot bi se mu po mnogih temnih dneh naenkrat nasmejalo solnce, ko se je lepega nedeljskega popoldne seznanil z mladim beguncem Petrom, ki je služil pri nekem kmetu v bližnji vasi. Peter je Mirku povedal, da bo pustil službo, ker mu nič ne plačajo, pa mora kljub temu težko delati. Rekel je, da bo šel po svetu ali pa v kako veliko mesto; vandrati je bil navajen. Odkar je bil begunec, je večjidel vandral, le pred zimo se je udinjal za malega hlapca pri sedanjem svojem gospodarju. Mirko ga je vprašal, če morda tudi on nima nič svojcev, ker se tako sam potika po svetu. Peter mu je povedal, da že več let nima staršev. Služiti je moral za pastirja, ko je bil še prav majhen šolar. Njegov edini brat je tudi živel pri tujih ljudeh, baš pred vojno pa je šel po svetu. Pošiljal mu je vedno lepe razglednice iz velikih mest, dokler ni bil poklican k vojakom; potem pa ni več slišal o njem. Mogoče je padel v vojni. Mirko je s sočutjem poslušal Petra, potem pa mu je orisal svojo žalostno usodo, v katero ga je pahnila strašna vojna; prosil je Petra, naj ga vzame s seboj, kadar pojde stran. Peter je bil ves zradoščen, da bo imel tovariša. Mirko se mu je takoj priljubil in zdelo se mu je, kot da sta rodna brata. Takoj sta začela skupno delati načrte, kdaj in kako bosta neopaženo pustila vsak svojo službo. Določila sta dan odhoda in se dogovorila, da se snideta pri mali kapelici pod vasjo, kjer je služil Peter. In sicer se morata sniti, ko bo še tema, da ju ne bo nihče videl. Tisti dan je bil Mirko ves razburjen. Ves dan je razmišljal, kako se bo neopažen izmuznil iz hiše. Po večerji, ko se je družina nagovarjala v izbi, se je ukradel ven in skrivaj vzel svojo borno obleko, jo naglo povezal v velik robec in se oprezno ter brzih korakov podal proti kapelici. Peter ga je že čakal. Tudi on je nosil majhno culico na palici čez ramo. Hitro sta šla na cesto in sta hodila tako dolgo, da sta bila že vsa upehana in so ju pekle bose noge. Nekje v bližini ceste sta ugledala velik kozolec in sta sklenila, da tu prebijeta ostali dol noči. Tako sta tudi storila. Ko so začeli peti petelini, sta jo mahnila počasi naprej po cesti. Med potjo sta se domenila, da bosta odslej vedno brata, povsod, koder bosta hodila. Vsakemu, kdor bi ju kaj izpraševal, morata reči, da ste brata begunka, brez staršev ter da greste k svojim sorodnikom. Kje so ti sorodniki, bosta že sproti uganila. Mirku se vandranje spočetka ni posebno dopadlo. Včasih, ko sta šla v kako kmečko hišo prosit za prigrizek, pa so ju ozmerjali in zapodili, češ, da sta lena potepuha, je bilo Mirku tako hudo, da bi šel najraje nazaj k tistemu skopemu gospodarju delat zastonj. Peter pa ga je tolažil, da se bo polagoma vsega privadil. In res se je Mirku končno še dopadlo, da je videl skoro vsak dan nove kraje. Čestokrat sta se ustavila po več dni na kaki kmetiji ter pomagala pri delu. S tem sta si zaslužila malo denarja, da sta si lahko kupila nekaj vojaške spodnje obleke in vsak po en par iz vojaških predelanih čevljev. Z vojaki sta na svojem vandranju mnogo občevala. Kjer sta naletela na vojaška taborišča ali kasarne, sta se, če sta le mogla, ustavila po nekaj dni. Med vojaki sta vedno dobila dobrih prijateljskih prostakov, s katerimi sta govorila. Rada sta poslušala, če so jima pripovedovali o svojih doživetjih na bojiščih. Tudi sta se kmalu naučila za silo govoriti več jezikov, katere so govorili vojaki. Naletela sta tudi na vojake, ki so že bojevali na bojišču, kjer je bil njiju dom. Izpraševala sta jih o svojih rojstnih krajih, če so hudo uničeni in če bo sovražnik kmalu premagan, da se ljudje potem povrnejo domov. Nemalokrat sta tudi delila z lačnimi vojaki kruh, ki sta si ga zaslužila na kmetih z delom, včasih pa sta onadva dobila jesti pri vojakih. Zdelo se jima je kot da sta tudi onadva vojaka. Vojaki niso smeli domov, onadva tudi ne, vojaki so komaj čakali miru, onadva tudi. Mnogi vojaki, s katerimi sta občevala, so obsojali vojno in govorili o krivicah, ki jih trpe ljudje zaradi vojne. Često so tudi opomnili mlada dečka, naj se pazita, da ju ne dobi v roke kak hudoben častnik ali orožnik. Lahko se jima pripeti, da ju prisilijo delati za državo ali pa vtaknejo v prisilno delavnico. Posebno je bilo to zadnje nevarno za Mirka, ki je bil mlajši in precej manjši od Petra. Mirko in Peter sta si take nasvete dobro zapomnila in sta povsod pazila, da se ne bi srečala s takimi gospodi, ki bi jima vzeli prostost. Res se jima ni dobro godilo. Mnogo hudega sta pretrpela na svojem vandranju ali vedela sta, da bi se jima godilo še mnogo slabše, če bi ju vzeli pod državno oskrbo. Zdaj sta bila vsaj prosta, potem pa bi tudi to zgubila. In ko bi minila vojna, bi ne mogla v domače kraje, ako bi jima tega ne dovolili predstojniki, kjerkoli bi že bila. Njiju načrt pa je bil, da pojdeta v domače kraje kakor hitro bo konec vojne. <center> '''VII.''' </center> Vkljub vsej opreznosti pa se jima je vseeno nekega dne primerila prav opasna nezgoda. Prišla sta do malega gozdička, kjer so se vežbali vojaki v streljanju in misleč, da ni nič posebnega, če jih nekaj časa gledata, sta sedla pod košati hrast, ter povsem mirno opazovala vežbanje strelcev. Kmalu pa je prišla k njima straža in ju odvedla pred majorja. Major je sedel na konju, v senci drevja; v roki je držal daljnogled — najbrž ju je on ugledal — in bil je videti slabe volje. Vprašal je dečka kaj iščeta tod sedaj, ko se vežbajo vojaki. Peter mu je takoj pojasnil, da sta begunca ter da gresta k svojim sorodnikom. Mislil je, da bo tak odgovor najboljši. Pa ni bil. Major je skočil s konja in ukazal straži, naj dečkoma preišče obleko in potne culice. "Najbrž sta vohuna, potepina," je jezno rekel major častniku, ki je stal poleg. "Ti ljudje od meje niso prida, nič jim ni zaupati. Zato, ker so morali pustiti svoje kraje, bi se na kakršenkoli način maščevali nad vlado, ki ima z njimi samo škodo. Najbolj bi bilo, da bi jih pustili sovražniku, naj bi jih podučil." Mirko in Pater sta slišala in razumela majorjeve beseda in prepričana sta bila, da je zdaj konec njune prostosti. Mislila sta, da ju bode morda celo ustrelili, saj v vojni so streljali ljudi za prazen nič. Tresla sta se, ko ju je vojak obračal in iskal, če nimata mogoče kakih papirjev pri sebi. Ko ju je natančno preiskal, je salutiral majorju in mu javil, da ni našel pri dečkih nič sumljivega. Major ju je srdito pogledal in jima ukazal, naj vzameta v roke potne cule, ki sta jih spet povezala, ko je vojak končal preiskavo. Molče sta ubogala in v strahu čakala kaj bo ukazal oholi major nadalje. Major pa je pograbil Petra za uho in ga parkrat zasukal okrog, nato ga je brcnil, da je odletel daleč v stran. Istotako je nategnil ušesa Mirku in se potem glasno zakrohotal. Tudi drugi častniki so se smejali, vojaki pa so stiskali sobe. Oholi major jim najbrž ni bil priljubljen. Dečka sta se urno pobrala in bežala, koliko so ju noge nesle izpred oči hudega oficirja. Ko se jima je zdelo, da sta že dovolj daleč stran, sta sedla v senco, da si odpočijeta. "Skoro bi jo bila izkrapila, Mirko," je rekel Peter in si brisal z rokavom znoj s čela. "Sreča, da je naju izpustil, jaz sem mislil, da naju da zapreti," je dejal Mirko in dostavil: "Ubogi vojaki,, ki imajo takega majorja — prava pijavka je." Četudi je bil Peter še ves prestrašen, se je vendar glasno zasmejal Mirkovim zadnjim besedam: "Imenitno ime si mu dal, Mirko, kako si se še domislil takega?" Mirku ni bilo do smeha, držal se je zelo resno in je povedal Petru, kaj je nekoč slišal od očeta o nenasitnih človeških pijavkah. Natančno mu je tudi orisal tisto karikaturo, katero mu je njegov ata ta čas pokazal. "Tvoj oče je pa moral biti zelo moder, ker je razumel take reči. Ni čudno, da tudi ti vedno pobiraš umazane časnike iz obcestnih jarkov in jih čitaš. Meni kaj takega ne pride na misel. Vandrovcu menda ni treba čitati, saj vidi vsak dan kaj novega, ko gre okrog, čemu bi potem čital novice; o vojni pa itak vedno slišiva koder hodiva," je dejal Peter, ko je Mirko končal s svojim pripovedovanjem. "Moj ata je rekel, da se s čitanjem človek izobrazi in da bi bilo bolje na svetu, če bi ljudje čitali dobre knjige in časnike," je modro odgovoril Mirko. "Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi ljudje učeni," je ugovarjal Peter, "na primer, če bi bili vsi vojaki zelo učeni, kdo bi pa bil za prostaka, vsi bi hoteli biti častniki, kdo bi pa potem bojeval?" "Nobeden," se je odrezal Mirko vesel, ds more Petru pokazati koliko se je že naučil iz umazanih časnikov, ki jih je pobiral iz jarkov cesti. Peter ga je gledal nekam začuden. Mirko pa mu je takoj pojasnil, da je čital nekje, kako so hitro zaprli nekega moža, ki je ljudem govoril, da ne bo nič več vojn na svetu, ko bodo ljudje bolj izobraženi. Rekel je menda, da gredo v vojno samo nevedni ljudje. "Kaj pa tvoj oče, Mirko, on ni bil neveden, ker je mnogo čital, kot si mi pravil, pa so ga vendarle v vojni ubili," je spet ugovarjal Peter. "Moj sta ni šel rad v vojno. On je vedno pravil, da vojne ni treba, toda, ker je več nevednih ljudi kot pametnih, morajo iti pametni z neumnimi vred v vojno, da jih pobijajo," je jezno odgovoril Mirko. Peter mu ni več skušal ugovarjati. Občudoval je Mirka, ker je znal še zdaj tako modro govoriti. Mislil si je, da bo Mirko najbrž še bolj moder kot je bil njegov oče, ko bo mož. Nič več se ni smejal Mirku, če je šel iskat liste, ki jih je kdo pustil pod kakim drevesom in jih je potem veter zanesel v obcestne jarke in grmovje. Še prosil je včasih Mirka, naj mu na glas čita, kar je Mirko tudi rad storil. Ker sta bila vedno skupaj, ste se mnogo pogovarjala. Najraje sta govorila o miru, oba bi bila rada šla v domače kraje, četudi niste imela staršev. Dogovorila ste se, da bosta živela skupaj na Mirkovem domu, in če se vrne Petrov brat iz vojne, bo pa Mirko lahko živel pri njima. Peter in njegov brat ste namreč tudi imela majhen dom nekje na doberdobski planoti ali ker ste zgodaj izgubila starše, so v njihovi revni hišici živeli najemniki. <center> '''VII.''' </center> Vojna je divjala dalje, spet je šlo poletje h koncu in Mirko in Peter niste vedela, kako in kje bosta preživeta zimo. Vsi njuni načrti, vse upanje na mir je bilo zaman. Ljudje so govorili, da bo vojna še dolgo trajala. Nekega dne sta privandrala do velikega mesta in ste se odločila, da ostaneta v tem mestu, dokler ne bo miru. Tavala sta po ulicah in ogledovala lepo mesto ter poskušala se sprijazniti z dečki, ki so nosili časopise. Ali v tem mestu so govorili tuj jezik, katerega sta prav malo razumela in dečki so brž uganili, da sta tujca ter so se jima smejali. Peter in Mirko pa vendar nista opustila svoje namere, da ostaneta v mestu. Kljub temu, da so fantalini brili norce iz njiju, sta vendar hodila vedno za njimi in se končno prav tesno spoprijateljila z nekaterimi izmed njih. Doslej sta živela vedno na ulicah. Prodajala sta časnike, raznašala sta z drugimi dečki vred plakate po mestu, včasih sta delala po nekaj dni v kakem skladišču in kadar je bil hud mraz, sta se zatekla k velikim predmestnim gostilnam, kjer sta delala v konjskih hlevih. Kadar pa nista mogla dobiti nobenega dela, sta se podnevu mudila po javnih poslopjih, zvečer pa sta šla s kakimi tovariši iskat primernega prenočišča. Če so dobili prenočišče v kakem toplem hlevu v predmestju, se jim je zdelo, da so gospodje. Največkrat pa so se morali zadovoljiti s kakimi praznimi barakami, kamor so si prinesli papirja in slame. Nekateri so bili tako srečni, da so imeli kje skrito kako staro vojaško plahto, seveda so jo navadno delili z drugimi tako, da je nazadnje vse zeblo. Vesela sta bila mlada begunca, ko so se spet vrnili topli dnevi; četudi sta bila mnogokrat lačna, sta bila zadovoljna, da ju vsaj zeblo ni. Življenje v mestu ni bilo prijetno. Mnogo hudega sta potrpela, a vendar sta vztrajala v trdni nadi, da bo vsak čas nastopil mir. Tudi sta se udomačila med svojimi mestnimi tovriši, od katerih sta se marsičesa naučila. Njuni tovariši so bili otroci mestnih revežev, mnogi pa sploh niso imeli doma in preživljali so se na ulicah kot vrabci. Nekateri so bili zelo sprideni, govorili so surovo in kradli ob vsaki priliki, toda Mirko in Peter sta pazila, da s takimi pokvarjenci nista imela mnogo opravka. Družila sta se le s takimi, ki so se obnašali dostojno in niso izmikali denarja ljudem iz žepov. Predobro sta vedela, da bi jima slaba družba znala škodovati – mesto domov bi mogoče morala v zapor radi tatvine ali kaj podobnega. Dolge mesece sta preživela v mestu, preden je končno nastopil mir. Neizrečeno radovanje je zavladalo med ljudmi tiste dni in tudi Mirko in Peter sta dala duška svojemu veselju. Pridružila sta se množicam na ulicah in sta glasno vzklikala in pela z drugimi vred. Žal, da njuno veselje ni dolgo trajalo. Mir je nastopil v pozni jeseni in Mirko in Peter se nista mogla podati domov. Kaj bi pač delala v uničenih domačih krajih v zimskih mesecih. Morala sta prebiti še eno zimo v mestu. Spet sta trpela pomanjkanje in mraz in nestrpno čakala toplih dni. Kakor hitro je skopnel sneg in so zaveli topli južni vetrovi, sta povezala svojo revno obleko ter se odpravila na pot proti domu. <center> '''VIII.''' </center> Bila sta brez denarja, zato sta se oglašala pri velikih kmetih in pomagala za mal denar z delom na polju, kjerkoli so jo hoteli udinjati za nekaj dni. Vandrala sta proti domu revna in mnogokrat lačna, prav kot sta pred par leti vandrala v tuje kraje. Ko sta prišla že tako blizu doma, da sta lahko videla v daljavi domače kraje, sta se ustavila in oba zamišljeno gledala pokrajino, po kateri sta ves čas, ko sta bila v begunstvu, tako koprnela. "Kmalu bova doma, Mirko. Še nekaj ur hoda, pa bova videla, kaj je ostalo od najinih domov," je nekam otožno spregovoril Peter. "To bodo naju gledali ljudje, po kaj sva prišla," je rekel Mirko. "Skoro gotovo je vse podrto in uničeno!" "Jaz pa sem se spomnil na nekaj drugega sedaj, ko sva že skoro doma," je povzel Peter. "Mirko, ves čas, ko sva bila v begunstvu skupaj, nisva šla niti enkrat v cerkev, velikonočne spovedi nisva že par let opravila. Na vse sva pozabila. Kaj bi rekli ljudje doma, ko bi to vedeli?" Mirko je pogledal Petru v oči in mu rekel s trpkim glasom: "Peter, saj je tudi Bog pozabil na naju, kaj zato če sva še midva pozabila nanj! Čemu naj bi bila šla k spovedi? Ali naj bi pravila duhovniku, kako ja naju zeblo in kolikokrat sva bila lačna, da se nama je tema delala pred očmi? Veš kaj bi nama povedal? Da je vse to božja volja in ne smeva godrnjati nad božjo pravičnostjo!" Peter se je zasmejal: "Oj Mirko, ti si se pa res dosti naučil v mestu, prav tako govoriš kot tisti Fritz, ki so ga zaprli, ker je rekel, da bi red videl, da bi se vsi vojaki spuntali." "No, pa so se vendar spuntali, če so prav Fritza zaprli in sedaj jih je lahko sram, ker so se bali šestnajst let starega fanta," ja dejal Mirko zmagonosno. Peter je zmajal z glavo: "Mirko, tudi tebe bodo kdaj zaprli, če boš preveč predrzen in ne boš molčal. Fritu ti je čisto zmešal glavo s svojo propagando — ali kako je le tisto imenoval." "Nič se ne boj, Peter, bom že pazil, kje bom take stvari govoril; za zdaj pa raje hitiva dalje, da bova prej doma, sit sem le poti in hoje." "In jaz tudi. Komaj čakam, da bi bilo enkrat konec tega vandranja." Pozno popoldne sta dospela do Mirkovega doma. Mirku je skoro zastalo srce, ko je ugledal nekdaj tako prijazno domačijo. Hišica je bila res zrušena od granat, za njegovimi in očetovimi lepimi drevesci skoro ni bilo sledu. Bila so posekana in tista, ki so še ostala, so bila vsa polomljena. Čez vrt je bil skopan strelski jarek. Njiva in travnik sta bila vsa razrita in polna ostankov vojnega materiala. Brv je letala v potoku poleg razbitega vojaškega voza. Mirku je bilo grenko pri srcu. Spomnil se je, ko lepo in mirno so tu živeli pred par leti njegovi starši, stara mati in on. Zdaj pa tako razdejanje! … Vse sta pregledala s Petrom, šla sta v hišo in precenila, koliko časa bi jima vzelo, da bi za silo popravila vsaj kuhinjo. Ogledoovala sta kose granat, ki so ležali na kuhinjskih tleh in med kamenjem in kosi lesa pri kuhinjskem oknu sta ugledala staro ptičjo kletko. Mirko jo je potegnil iz podrtije in jo žalostno gledal. "Kdo ve, kako je poginil moj ubogi kos?" je rekel žalostno ter vrgel kletko na kup kamenja. Odpravila sta se iz razsute hišice in sta šla k sosedom, da bi kje prenočila. Sosedje so jima dali večerjo in prenočišče. Skoro vsi so se že vrnili iz begunstva ter so skušali popraviti vsaj za silo uničena posestva in domove. Mirku niso svetovali, da bi se nastanil s Petrom v napol podrti hišici. Rekli so jima, naj se gresta raje učit kakega rokodelstva, ker sta še mlada. Tudi Mirko in Peter sta mislila sedaj, ko sta videla, kako je vse uničeno, da bi bilo bolje ukreniti kaj drugega. Vendar sta se hotela prej prepričati, če se je morda vrnil Petrov brat. Šla sta na Doberdobsko planoto, kjer je bil enkrat Petrov dom. V nemalo Petrovo začudenje in veselje sta tam našla njegovega brata. Prišel je v domače kraje, da bi zvedel, kaj se je zgodilo s Petrom, odkar ni čul o njem. Oba sta bila silno vesela, da sta se našla. Mirko je bil tudi vesel, da je njegov dobri tovariš našel svojega brata. Ostal je nekaj dni pri njima, potem pa je rekel, da bo šel spet domov. Peter in brat sta ga hotela ustaviti, toda Mirko ja rekel, da bo doma pomagal sosedom, dokler ne dobi kakega dela. <center> '''IX.''' </center> Z veseljem so ga sosedje sprejeli med se in on jim je pridno pomagal pri popravljanju hiš in čiščenju njiv. Po nekaj tednih je s pomočjo nekega soseda dobil mizarskega mojstra, ki je bil pri volji vzeti Mirka za mizarskega učenca. Mojster je bival v Gorici in Mirko se je preselil k njemu ter z veseljem oprijel novega dela. S svojo razumnostjo in vljudnostjo se je mojstru in njegovi družini kmalu priljubil. Imeli so ga radi kot bi bil njihov. Po dolgem času je zdaj Mirko spet imel redno življenje in tega je bil zelo vesel. Dalj časa je upal, da bo dobil kako pismo od svojega strica iz Amerike, toda ko več mesecev ni dobil nobene vesti o njem, si je mislil, da stric najbrž nič ne ve kaj vse se je med vojno dogodilo pri njih. Misli si morda tudi, da so kje daleč v begunstvu in se znabiti ne bodo več povrnili v uničene kraje. Mogoče je pisal, pa ker na svoja pisma ni dobil odgovora ne piše več. Mirko tudi ni imel njegovega naslova, da bi mu pisal o vsem, kar se je dogodilo v teh zadnjih par letih. Sprva mu je bilo hudo, ker ni nič slišal o stricu, na tihem je bil upal, da bi šel k njemu. Potem pa ni več mislil na tujo deželo. Zanimalo ga je bolj rokodelstvo, katerega se je z vnemo učil. Petra in njegovega brata je večkrat videl, ker sta oba delala v mestu pri popravljanju hiš. Hotela sta si zaslužiti nekaj denarja, da bi si potem popravila malo hišico na Doberdobu. Pod jesen je prišel Mirka obiskat neki dober prijatelj njegovega pokojnega očeta. "Kako si zrastel Mirko," je dejal in mu veselo prožil desnico. "Iskal sem te na tvojem domu, pa so mi sosedje povedali, kje si, pismo imam zate," je rekel in mu dal majhen ovitek. Mirko je brž odprl pismo. Takoj je uganil, da bo od strica. Ni se motil. Stric mu je pisal, da je izvedel po znancih, kako usodna je bila vojna za njegovega mladega nečaka. Obenem pa mu je tudi sporočal, da mu bo z veseljem pomagal, če bi hotel priti k njemu v Ameriko. Tega je bil Mirko vesel in nevesel, vse obenem. Če bi bil dobil to pismo preden se je pričel učiti mizarstva, bi ne bil nič pomišljal, takoj bi šel k stricu. Zdaj se pa ni mogel odločiti. Rad bi se bil izučil in tudi k stricu ga je mikalo. In naposled je zmagala želja — iti v tujo deželo k stricu. Mojstru je bilo zelo težko, da bo izgubil učenca kot je bil Mirko. S pomočjo očetovega prijatelja in svojega mojstra je Mirko kmalu dobil vse potrebne listine za odhod v tujo deželo. Hitro se je bližal dan odhoda. Nedeljskega jutra par dni pred odhodom je šel Mirko k Petru, da se poslovi od njega. Dolgo sta govorila o svojih izkušnjah za časa njunega vandranja v begunstvu. "Peter," je rekel Mirko, "ko bom zaslužil v Ameriki kaj denarja, bom tudi tebi pomagal, da prideš za mano. Rad bi, da bi ostala tovariša tudi v bodoče. Dolgčas mi bo, ko te ne bom mogel več videti." "Če bi mogel, bi šel kar a teboj v tuje kraje, ker pusto mi bo v teh uničenih domačih krajih, kadar ne bo več tebe blizu in vesel bom, če bom mogel res kdaj priti za teboj v Ameriko," je odgovoril Peter in se otožno ozrl na pol podrto hišico, kjer sta stanovala z bratom, kadar nista imela dela v mestu. Ko sta si podala desnice v slovo, so se obema lesketale solze v očeh in Peter je dolgo zrl za odhajajočim tovarišem. Tudi rojstno hišico je šel Mirko obiskat pred odhodom v tujino. Jesensko solnce je zlatilo zrumenelo listje dreves, obsevalo je visoki hrib, na katerega se je Mirko tolikrat podal s svojimi tovariši v lepih nepozabnih časih njegovih otroških let. Mirko je stal ob zrušeni hišici in gledal na hrib. Kakor ogromen grob se mu je zdel sedaj. Nekoč lepo drevje je bilo vse scefedrano od streljanja in obžgano od ognja, ki so ga metali na ubogi grič iz topov in zrakoplovov. Od vznožja do vrha je bil ves razrit. Kot rane so zevali jarki in jame, ki so jih kopale krogle v onih strašnih dneh, ko je z divjo silo tod vihrala vojna — uničevalka. "Koliko vojakov je izdihnilo v strašnih bolečinah na tem griču med tem časom, ko smo bili v begunstvu," je pomislil Mirko in skoro strah ga je bilo zreti na hrib. Šel je na pokopališče, da se poslovi od materine gomile. Pokopališče je bilo zapuščeno in vse razrito od granat. Komaj je našel materin grob, ves je bil preraščen z visoko divjo travo, med travo pa so ležali kosi križa sosednjega groba; nedvomno je treščila vanj krogla iz topa. Stoječ gologlav ob materinem grobu se je Mirko poslovil v duhu tudi od babice, počivajoče v hladni zemlji, daleč stran od krajev, katere je tako zelo ljubila. Spomnil se je tudi očeta in si skušal predstaviti njegov grob na daljnih bojnih poljanah … Zamislil se je in pred očmi so se mu vrstile slike lepih dni, ko je živel srečen in zadovoljen pod okriljem svojih skrbnih staršev in babice. A naenkrat se mu je pojavila pred očmi vrata temnih slik bede in trpljenja ter s svojo črno senco zakrila pestre slike lepih dni — in Mirko je bil skoro vesel, da zapušča rodni kraj … <center> '''X.''' </center> Z veseljem so sprejeli Mirka pri stricu v Ameriki. Kmalu se je privadil življenja nove domovine in si pridobil znancev in prijateljev med rojaki in drugimi ljudmi. Njegov stric, ki je bil aktiven v delavskem gibanju, ga je jemal s seboj na razne prireditve, seje in shode. Videč, da je njegov mladi nečak bistroumen mladenič, je tudi skrbel, da je imel Mirko na razpolago dobrega čtiva. Želel je, da postane njegov nečak zaveden delavec, zato je z njim mnogokrat govoril o delavskih bednih razmerah. Ker je moral tudi Mirko kmalu okusiti dobrote delavskega življenja v tej novi in bogati deželi, je kaj hitro začel razumevati nove ideje, o katerih je čital v delavskih časopisih in katere mu je skušal vcepiti njegov stric. Grenke izkušnje, s katerimi ga je obdarila vojna, ko je bil še napol otrok, so mu bile trdna podlaga za nove ideje in stremljenja. Ni bil zadovoljen, da bi bil le zaveden delavec, hotel je, da pomaga širiti zavedno delavsko misel med tisoči in tisoči trpečih proletarcev, ki trpe v okovih modernega suženjstva — ker niso dovolj razumni, da bi se otresli spon, katere jih priklepajo k bedi. Ko so mu ubili očeta, je delal naklepe, kako bi se maščeval nad morilskimi pijavkami —zdaj je prišel dan njegove osvete — in prisegel je, da se osveti, ne le za trpljenje, ki ga je trpel sam, pač pa tudi za trpljenje stotisočih, ki so ječali in še ječijo pod težo opolzkih pijavk — katere jim srkajo toplo kri … Z vso svojo mlado močjo je šel na delo, da pomaga dvigniti bedne in teptane. Vse svoje proste ure je porabil za samoizobrazbo, samo da se je mogel uspešnejše udejstvovsti v svojem človekoljubnem delu za svoje sotrpine. Čestokrat je stopil na oder in bodril delavstvo, naj se osvobodi jarma sužnosti s tem, ds se skuša samo izobraziti ter vzgajati svojo mladino v duhu res prave prostosti in delavskega ponosa. "Ne kažite mladini za vzgled "junakov," katerih prsa so okrašena s svetlimi kolajnami, zasluženimi v krvavih vojnah! Povejte ji raje, da so te kolajne ostudne, ker so oškropljene s človeško krvjo ter da je vojna sama grd in ostuden madež na civiliziranih ljudeh. Tako je čestokrat poudarjal mladi agitator v svojih govorih. Pa tudi s peresom je pridno in neumorno delal za osvobojenje proletarijata in za preprečitev barbarskih vojn. Njegovo neumorno delo ni bilo brez uspeha. Njegov plemenit in kremenit značaj mu je pomagal, da ga je delavsko ljudstvo povsod koder je bil poznan vzljubilo in tudi sledilo njegovim naukom in idejam. Peter, ki je bil prišel kmalu za Mirkom v Ameriko, se je čudil svojemu nekdanjemu tovarišu. Ponosen je bil nanj, kot da mu je pravi brat in pomagal mu je po svojih močeh pri njegovem delovanju. In ne le Peter, tudi mnogi zavedni delavci so se pridružili mlademu proletarskemu voditelju in z njim vred še danes neumorno in požrtvovalno delujejo na to, da bo enkrat tudi delavec imel in užival dobrote, katerih so zdaj deležni le tisti, ki žive v brezdelju — od krvavih žuljev milijonov delavskih rok. <center> '''…''' </center> Plodovito se širi blago delo vnetega in vztrajnega mladega borca, kot da rosi nanj blagoslov po krivici prelite krvi njegovih staršev — kot da ga spremlja tihi blagoslov s smrtjo v begunstvu dokončanega trpljenja uboge babice … Mladi borci se zbirajo, si podajajo desnice in se pridružujejo junakom Svobode ter z njimi neustrašno korakajo v boj, da z mečem uma in znanja pomorejo Pravici do zmage nad Krivico. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Anna Krasna Praček]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 1mcvuck7tz7r2pp64t7agxiyvdyppw9 207666 207665 2022-08-19T08:44:50Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Begunček Mirko | normaliziran naslov = | avtor = Anna Krasna Praček | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/1–4, 6–9; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|5CZZ9STT|s=4|1}}, {{fc|dlib|OTWWYQOH|s=4|2}}, {{fc|dlib|ITPPMZKR|s=4|3}}, {{fc|dlib|ASSPCST5|s=4|4}}, {{fc|dlib|VRKK3YOD|s=4|6}}, {{fc|dlib|0S7IS3ZF|s=4|7}}, {{fc|dlib|J18D1OUY|s=4|8}}, {{fc|dlib|7MKSQ2CF|s=4|9}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} <center> '''I.''' </center> Ob beli cesti na Goriškem je stala sredi lepo obdelanega vrta lična, bela hišica. Na enem koncu vrta so bila v ravnih vrstah vsajena mlada sadna drevesa, poleg vrta pa je šumel potok, v katerem so se ogledovale zelene vrbe. Čez potok je bila postavljena lesena brv, po kateri se je prišlo z vrta na srednje veliko njivo in majhen travnik ob desnem bregu potoka. Ta mala prijazna domačija je bil dom osemletnega, modrookega in kodrolasega Mirka. Možina, Mirkov ata, je delal v mestnem skladišču, njegova mama in stara mati pa sta gojili zelenjavo in jo nosili na trg. Mali Mirko je bil priden in poslušen dečko, zato so ga njegovi starši in stara mati zelo ljubili. Njegova otroška leta so mu hoteli napraviti kolikor mogoče prijetna in lepa. Stara mati mu je prinesla čestokrat igrač in kolačev iz mesta, mama je skrbela, da je bil vedno čedno oblečen; ata pa mu je naredil zmiraj kako novo igračo. Večkrat mu je tudi prinesel lepih knjig iz mestne knjižnice, iz katerih mu je potem čital mične bajke in povestice, katere je še stara mati rada poslušala. Tudi v cirkus ga je peljal ata in na semenj ga je včasih vzel seboj. V šoli je bil Mirko priden. Učitelj ga je rad imel, pa tudi součenci mu niso bili sovražni. Radi so prišli k njemu povasovat, da so se lahko zabavali z njegovimi vsakovrstnimi igračami. Po deževju so zajezili potok in brodarili po njem z malim čolnom, katerega je Mirku naredil njegov ata. Mirkov pes Jugo jim je moral storiti marsikatero uslugo: nositi palice ali druge predmete na drugo stran potoka, lepo sedeti na zadnjih nogah njim v zabavo ali pa je moral celo pustiti, da so ga vpregli v Mirkov voziček. Zelo radi so imeli tudi črnega kosa, katerega je Mirku podaril njegov stric, ko je šel v Ameriko. Ker je znal Mirkov stric zelo lepo žvižgati, je naučil tudi svojega kosa več lepih popevk. Ni čuda, če je bil Mirko na svojega učenega kosa zalo ponosen; nobenemu ni pustil, da bi šel preblizu kletke, le iz gotove razdalje so lahko njegovi tovariši poslušali kosovo lepo petje. Mirkov ata je v prostih urah gojil sadni vrt in pri tem delu so ga Mirko in njegovi tovariši radi opazovali. Mirko se je tudi naučil sam cepit mlada drevesca. Ata mu je odkazal kos vrta, kjer je lahko sadil in gojil sadna drevesa. In joj, to je bilo veselja, ko je opazil, da zeleni kak cepič na njegovih drevescih! Vse svoje tovariše je privedel na vrt in jim z nemalim ponosom kazal uspehe svojega umnega sadjarstva. Največ veselja pa so imeli skupaj ob šolskih počitnicah. Hodili so se kopat, lovili so ribe in čestokrat so se podali vrh visokega hriba, odkoder se je lepo videlo Jadransko morje. Ob nedeljskih popoldnevih so šli včasih z Mirkovim očetom gledat glasno šumečo Sočo ali pa so hodili z njim do prijaznega goriškega mesta, kjer jim je pokazal mnogo zanimivosti, od katerih so se jim najbolj dopadli prekrasni vrtovi, polni najpestrejših rož in tropičnih ter drugih lepih dreves. Mirko je tudi večkrat pomagal stari materi nesti zelenjavo v mesto, zajemal je vodo iz potoka za zalivanje vrta in krmil je kravico Sivko, kadar sta bili stara mati in mama dalj časa na trgu. Hitro so minevali dnevi, Mirko je rastel, v šoli se je čedalje bolj pridno učil in učitelj je resno svetoval Možinovim, naj dajo nadarjenega učenca v višje šole. Ker je Mirkov ata kot skladiščni delavec moral često trdo in naporno delati in to za majhno plačo – saj vse kar so imeli je bilo pridobljeno s trudom in znojem – zato je sklenil, da pristrada, če je mogoče, še toliko, da Mirku oskrbi bolj in lažje življenje kot ga je imel sam. Mirko je bil zelo vesel očetove odločitve, komaj je čakal, da pojde študirat. Sicer mu je bilo težko, če je pomislil, da bo že za dobro leto zapustil svoje tovarše, lepega črnega kosa, svojega zvestega Juga in lepo rastoča njegova sadna drevesca. Toda tolažil se je s tem, da bo lahko večkrat prišel domov, ker ni bilo posebno daleč od mesta. On bi bil najraje hodil vsak dan domov, toda oče se je dogovoril s svojim prijateljem v mestu, da bo Mirko pri njem stanoval za časa šole. Čez čas, tako je menil Mirkov ata, bi kupili Mirku kolo in potem bi se vozil lahko vsak dan domov kot se sedaj on na delo in z njega. Vse je bilo skrbno pripravljeno še mesece poprej tisto leto, ko bi moral Mirko v mestno šolo. Njegova stara mati in mama sta pridno gojili zelenjavo in hodili vsak dan na trg z njo, da so lažje oskrbeli Mirku potrebno opravo. <center> '''II.''' </center> Mirku pa ni bilo usojeno, da bi šel v mestno šolo … Sredi poletja je nenadoma izbruhnila vojna in Mirkov ata je moral na bojišče. Žalosten je bil Mirko tisti dan, ko je odšel oče na bojne poljane. Jokala je mama, jokala je stara mati in jokal je Mirko, ko ga je ata poljubil v slovo. V njihovo malo hišico se je naselila žalost, skromna sreča in zadovoljstva je izginilo iz nje. Le kadar je pismonoša prinesel pismo dragega očeta z daljne bojne poljane, so bili veseli, da je še pri življenju. Mirko je popolnoma pozabil na mestno šolo, mislil je samo še na očeta in njegovo vrnitev. Črni kos, ki ni znal za Mirkovo bolest, je veselo žvižgal lepe popevke, katerih ga je naučil striček. Mirku pa ni bilo več mar kosovo petje, niti ne laskanje njegovega Juga. Čolniček je sameval privezan k vrbi ob potoku. Tudi Mirkovi tovariši so bili otožni, kajti skoro slednji izmed njih je imel očeta v vojni. Kadar so prišli k Mirku, jim ni bilo mar igranje, govorili so le o tem, kdaj se vrnejo njih očetje … V jeseni, baš ob času, ko bi bil imel Mirko iti v mestno šolo, je prišlo obvestilo, da je Mirkov oče – mrtev. Vse lepe nade, ki so jih kdaj gojili, so bile zdaj strte in končane. Mama in stara mati sta bili silno žalostni. Mirko pa nikakor ni mogel umeti, zakaj so u ubili njegovega dobrega očeta. Saj je bil njegov ata tako dober, tako lepo je skrbel za njega, mamico in staro mater … Nikomur ni nič žalega storil, vsi so ga radi imeli. Kako morejo biti ljudje tako hudobni, da ubijejo tako dobrega človeka, tega Mirko ni mogel razumeti. Spomnil se je, da mu je ata večkrat pravil o hudobnih sebičnih ljudeh, ki povzročijo mnogo gorja na svetu; te ljudi je često imenoval – pijavke. Pijavke so bile Mirku dobro znane živalice. Nekoč, ko je bredel vodo v potoku, se mu je ena vsesala v nogo; brž jo je odstranil ter jo prebil s kamnom — in bila je polna njegove krvi. Od tistega dne so se pijavke Mirku silno studile, ugibal je kakšne neki morajo biti človeške pijavke, o katerih je govoril oče. Pa mu je enkrat ata pokazal karikaturo v časopisu in mu dejal: "Vidiš, Mirko, tole je pijavka." Karikatura je predstavljala debeluharja z velikim podbradkom, debelim trebuhom in tolstimi prsti, na katerih so se bleščali dragi kamni. V roki je držal bič, s katerim je opletal po hrbtih suhih možičkov, ki so kopali rudo, iz katere so kotalili svetli zlatniki k nogam mogočnega gospoda. "Pa zakaj se pravi takim gospodom pijavke?" je vprašal Mirko očeta. Oče mu je odgovoril, da je še premajhen, da bi prav razumel to stvar, ko bo večji, mu bo več povedal o takih pijavkah. Omenil mu je le toliko, da so ti gospodje pijavke zato, ker pijejo delavcem kri s tem, da jim za težko in dolgotrajno delo skoro nič ne plačajo; sami pa imajo milijone dobička od krvavih žuljev delavskih rok. Če se jim zazdi, da nimajo dovolj profita, tedaj hujskajo ljudi na vojno, ker vojna jim nosi ogromne dobičke. Mirko je bil bister deček, zato ni pozabil na to, kar mu je takrat pravil njegov zdaj mrtvi ata. V njegovi mladi duši je vztajal srd, ki je koval načrte, kako bi se, ko bo zrastel, maščeval nad grdimi pijavkami, ki so mu umorile očeta … Nekoč je te svoje naklepe zaupal svoji mami, a ona je rekla, da bi, če bi se skušal maščevati, dosegel le to, ds bi pijavke še njemu izpile kri … Ubogi deček, ki je bil trdno prepričan, da je bilo krivično, ker so mu v vojni ubili očeta, je žalostno sklonil glavo in odšel na vrt ter zamišljen ogledoval lepa drevesca, nad katerimi sta se še pred nedolgo z očetom tako radovala. Silno mu je bilo hudo, ko se je spomnil, da njegov ata ne bo več videl teh lepih drevesc. Tuga, ki se je naselila pri njih, ko je odšel Mirkov oče v vojno, je bila zdaj še mnogo huja. Dolga se jim je zdela tista zima in lepe pomladi se niso posebno veselili — saj ni bilo več očeta, ki bi veselo žvižgajoč pomagal ob prostih urah obdelavati vrt in njivo. In še drug vzrok je bil, da se te pomladi niso veselili, ne le Možinovi, pač pa vsi prebivalci lepe Goriške. Povsod se je širila govorica, da bodo morali prav kmalo zapustiti svoje domove — kajti vojna vihra je pretila završati nad solnčnim Primorjem. In završala je z vso svojo divjo in kruto silo … Ljudje so bežali iz svojih domov v begunstvo, po cestah so se pomikale dolge vrste vojaštva proti goriški strani. Silno so grmeli topovi, po zraku so krožili zrakoplovi in metali bombe v zaledje. Vedno huje je divjala vojna, vedno več beguncev je romalo po prašnih cestah v bedo in gorje begunskega življenja. Vedno več vojaštva je prihajalo in kmalu so bili kraji v zaledju vsi polni uniformiranih moških. Celo Možinovi so morali deliti svojo majhno hišico z vojaki. Mirko se je z vojaki kmalu sprijaznil, le to mu je bilo hudo, ker so tako brezobzirno delali škodo po vrtu, njivi in travniku. Enkrat, ko je videl, kako so konji grizli bujna sadna drevesa, ki so rastla ob vrtnem plotu, je poprosil vojaka, naj priveže konja stran od dreves. Vojak pa se mu je glasno zasmejal: "Hej dečko, za temi drevesi v nekaj mesecih ne bo več sledu." Mirko je razumel vojakove besede, vedel je, da bodo morali v begunstvo, če sovražnik vzame Gorico. Nato so bili vsi ljudje v bližini mesta pripravljeni. Pobirali so sproti dozorevajoče poljske pridelke in jih opravljali v varnejše zaledje. Tudi Možinovi so pobirali skromne pridelke svoje male domačije in jih s kravico vozili v oddaljeno vas. Lahko bi jih bili skoro sproti porabili, toda živeli so raje ob zelenjavi z vrta in vojaškem kruhu, kadar so ga mogli dobiti, samo da bi imeli malo hrane za slučaj, da bi bili primorani zapustiti svoj mali dom. Tudi nekaj pohištva in obleke bi bili radi spravili na varno, dokler ne začno deževati granate krog njih, kajti tega je bilo pričakovati vsak čas. Ko so spravili na varno zadnji tovor še ne prav dozorele koruze, so spet naložili voziček z lahkimi kosi pohištva in par zaboji posodo in obleke. Mirkova mama je z vrvmi pritrjevala mali tovor k stranicam vozička, medtem ko je šel Mirko v hlev, da privede kravico. Komaj pa je utegnil natakniti Sivki majhen volovski jarem, že je zaslišal silen pok. Hitel je ven, in s grozo zapazil, da je bomba iz zrakoplova zadela njihov natovorjeni voz. Stekel je proti vozu, hoteč pogledati, če ni bomba morda zadela tudi matere, toda vojaštvo, ki se je v hipu zbralo okrog razstreljenega voza, mu ni pustilo blizu. "Mamo hočem poiskati," je jokaje prosil Mirko, vse zaman, niso ga pustili na kraj nesreče. Ni mu preostajalo drugega kot počakati, da mu vojaki povedo, če je ranila bomba njegovo mater, ki se je mudila pri vozu, ko je zrakoplov spustil smrtonosne bombe. Ves zbegan je tekal okrog vojakov, ki so v krogu zastražili voz. Gledal je, če bi mogel kje ugledati mater in naenkrat so mu oči obstale na dveh sanitejcih, ki sta se sklanjala nad nečem tam ob grmovju kraj potoka; nedaleč stran od uničenega voza. "Mama!" je kriknil Mirko in se z vso silo zagnal v skupino. Preden sta se sanitejca zavedla, je zkočil med njiju in pokleknil k ranjeni mamici, v istem hipu ga je pa prijela močna roka in ga s silo potegnila stran. Sanitejca pa sta brž pogrnila ranjenko in jo položila na nosilnico, ki so jo vojaki medtem dostavili. Mirka so vojaki odvedli v hišo in povedali obupno jokajoči stari materi, da bo ranjena žena kmalu dobra; povedali so ji tudi, kam so jo odnesli. Stara ženica se je takoj odpravila z Mirkom do vojaške bolnice, da bi se sama prepričala o stanju ranjene. Pa vojaški zdravniki jima niso dovolil k njej; rekli so jima, naj se vrneta zjutraj. Vsa potrta sta odšla in se zgodaj zjutraj spet vrnila — tedaj pa so jima brez ovinkov povedali, da je ranjena žena kmalu potem, ko so jo prinesli v bolnico — umrla. Stara ženica se je zgrudila onesveščena in Mirko je odrevenel od groze. Njegova mama mrtva! Kot oster nož ga je to rezalo v mlado srce. Tih je bil pogreb Mirkove mame kot pogreb vojaka na bojišču — nič ni bilo zvonenja — blizu, bojišča niso smeli zvoniti; grmeli pa so topovi, strašno, skoro brez prestanka. <center> '''IV.''' </center> Nekaj ur po pogrebu so naenkrat začele deževati granate povsod okrog – sovražnik je prodrl – vojaki so podili ljudi, naj se brž umaknejo, bila je prava panika. Vojaki so se z mrzlično hitrico pripravljali za boj, ljudje pa so bežali v zaledje. Mirkovo staro mater so vzeli sosedje na voz, Mirko pa je hodil za vozovi s svojimi tovariši. Nič nista vzela s seboj. Živež, ki so ga s tolikim trudom spravili v zaledje, je ostal tam, kravica je ostala doma, kar je bilo na vozu, je uničila bomba. Stara mati je vso pot jokala, Mirko pa se je čutil tako zapuščenega in nesrečnega, da bi najraje videl, da bi ga sploh ne bilo na svetu … Vse, kar mu je bilo najljubše, je izgubil. Vojna mu je vzela očeta, mater, dom. Njegovega zvestega Juga so mu vzeli vojaki pred nekaj tedni, črni kos, ubogi ptič, je ostal sam v hiši med vojaki. – Njegovi tovariši so se porazgubili po trgih in vaseh, ko so potovali v begunstvo. Mirko jih je blagroval, ker so bili vsaj tako srečni, da so imeli starše ali vsaj matere, ki so skrbele zanje na poti. Želel si je, da bi mogel tudi on ostati v bližini doma kot mnogi njegovi tovariši. Ali stara mati je bila od žalosti vsa zmedena in zato sta bila dodeljena beguncem, za katere so morale skrbeti oblasti. Nekaj časa sta živela v barakah, potem pa sta s pomočjo drugih beguncev dobila straho pri nekem bogatem kmetu v Sloveniji. Mož ju ni posebno rad vzel, bil je precej skop in raje bi imel begunce, ki bi mu mogli pomagati na kmetiji. Sicer pa ni imel z Mirkom in njegovo babico nobene škode, oba sta pomagala pri vsakem delu, kjer sta mogla, ker bila sta zadovoljna, da sta se rešila barak preden je nastopila zima. Mirko je bil včasih ves zmučen od napornega dela na kmetiji, ker ni bil navajen tako trdo delati. Vendar ni stari materi nikdar tožil, bal se je, da bi bila potem le še bolj žalostna. Upal je, da bo kmalu konec vojne in potem se bosta z babico spet vrnila v rojstne kraje. Pa tudi te nade so mu bile kmalu uničene. Sredi zime je hudo zbolela njegova babica. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil špansko in napad pljučnice. Ženica, ki je bila vse življenje vajena toplega podnebja, ni mogla kljubovati hudi bolezni. Bila je vsak dan slabša. Mirko je bil v strahu, da bo zdaj ostal popolnoma sam v tujih krajih. Njegovo upanje, da pojdeta z babico morda kmalu domov, se je pričelo rušiti. Miru noče biti in pravijo, da ga še ne bo, stara mati bolna na smrt – mogoče se še sam ne povrne več v rojstne kraje … Tako je premišljeval Mirko in bodočnost se mu je zdela vsa temna in nevesela. Že teden dni je čul vsako noč pri bolni babici, le proti jutru ga je včasih premagal spanec, da je zaspal par ur. Gospodinja mu je rekla, naj vroče moli k Bogu, da bi vrnil babici ljubo zdravje. In Mirko, ki bi bil storil vse, samo da bi ozdravela stara mati – je molil, iskreno molil. Z vso svojo nepokvarjeno, čisto, otroško dušo je prosil Boga, naj mu ohrani ljubo babico, vse bo rad trpel, da bo le imel babico pri sebi … Toda Bog ni uslišal mile, iskrene in kot novopadli sneg čiste molitve nedolžnega, trpečega otroka. Duhovnik, ki je prišel k umirajoči, je rekel jokajočemu dečku, naj se potolaži, kajti "tiste, katere Bog ljubi, jih tepe." Par ur pozneje je Mirko-begunček spet okusil božjo ljubezen, ko je ihteč klečal ob postelji, na kateri je pred nekaj trenutki izdihnila njegova stara mati … <center> '''V.''' </center> Ostal je čisto sam med tujimi ljudmi, v tako kratkem času je postal zapuščena sirota, da se tega še prav zavedal ni. Ko je šel za pogrebom babice, ni nič več ihtel, samo zamišljeno je gledal predse, kot da so vse te bolesti, ki jih je občutil, le hude in mučne sanje. Bil je hud mraz, a Mirko, četudi slabo oblečen, ni čutil nič mraza; za vse je postal top in brezbrižen v teh zadnjih par dneh. Pogrebni obredi so bili brž pri kraju. Rejenemu župniku se ni ljubilo dolgo muditi se v mrazu na pokopališču. Brž je izmolil običajne psalme in molitvice in se tesno zavil v plašč, ki mu ga je ogrnil cerkovnik, da bi se brž podal v župnišče. Ko pa je ugledal med maloštevilnimi pogrebci Mirkovo gospodinjo, se je za hip ustavil in ji voščil "Hvaljen Jezus." Žena je bila tega zelo vesela, stopila je k njemu in mu poljubila desnico. Tudi Mirku, ki je stal poleg nje, je ukazala, naj stori isto. Župniku je to spoštovanje zelo ugajalo, ponudil je desnico še Mirku, da jo poljubi. Deček se je za majhen hip obotavljal, potem pa naglo poljubil ponudeno tolsto desnico in si v istem hiou nevede in nehote obrisal ustnice z rokavom. Ostrim očem dušnega pastirja pa ni ušla ta gesta mladega dečka. Ostro mu je pogledal v oči in mu rekel skoro porogljivo: "No, fantek, na staro mater si pa brž pozabil. Nič več ne žaluješ po njej." Mirko se je skoro nehote zagledal v tolsti in rdeč obraz župnikov, odgovoril pa ni nič. Besede župnikove so ga hudo ranile in v njegovih očeh so se zalesketale solze. Ne da bi vedel kaj misli, se je spomnil na tisto karikaturo, ki mu jo je nekoč pokazal oče … Zdelo se mu je, da je župnik popolnoma podoben tisti figuri v časniku in tudi neusmiljen se mu je zdel prav tako; saj ga je tako neusmiljeno pičil s pikrimi besedami. Gospodinji je bilo nerodno, ker ni Mirko odgovoril častitemu, pa je ona rekla par besed namesto njega. – Poudarila je tudi, da bodo oni skrbeli za osirotelega dečka, da bi se ne izpridil. Župnik jo je pohvalil in ji rekel, da jim bo Bog tisočkrat povrnil njihovo dobrotno usmiljenost na tem in na onem svetu. Mirku pa je dejal, naj bo priden, poslušen ter hvaležen napram svojim dobrotnikom. Moli naj za svoje umrle starše in babico in k službi božji naj rad zahaja. Vedno mora imeti Boga pred očmi in pomni naj, da Bog pozabi le na tiste, ki na njega pozabijo. Vesel, da je tako lepo podučil malega siromaka, je župnik odhitel domov. Mirko in njegova gospodinja sta tudi hitrih korakov hitela proti domu. Staro mater je Mirko zelo pogrešal. Odkar je ni bilo več, se ni nihče mnogo zmenil zanj. Odredili so mu delo, dali so mu jesti, drugače pa se niso brigali zanj; nikomur ni bilo mar, če je njegova obleka cela ali strgana ali morda potrebna pranja. Ker je bil Mirko navajen že iz rane mladosti, mu je hudo delo, ker je moral biti zdaj umazan in raztrgan. Čestokrat si je sam opral edino nedeljsko srajco, ki jo je imel; tudi si je večkrat sam zakrpal svojo staro vsakdanjo obleko. Ni si upal vprašati gospodinje, ker če jo je poprosil, da bi mu oprala spodnjo obleko, je godrnjala, da imajo samo delo z njim ter da ima dovolj dela s svojimi otroci. Čudno se je zdelo Mirku, zakaj ljudje prezirajo otroke, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje. Vse je storil kar so mu ukazali, molčal je, če so ga suvali in pikali z nelepimi priimki poredni domači otroci in vendar so ga prezirali. Za vsako malenkost so se jezili nad njim in če se mu je včasih raztreslo kaj krme, ko je krmil živino, mu je gospodar pripeljal zaušnico. Dokler je živela stara mati, si vsaj tega niso upali. Nekega dne je prosil gospodarja, da bi mu kupil par vojaških čevljev, ki jih je ponujal naprodaj ruski volni ujetnik. Gospodar se je ujezil: "Seveda jih bom kupil, pa ne zate, begunski pohajač! Mar ti ne zadostuje, da te redimo zastonj vso zimo, še oblačili in obuvali naj bi te?" Mirko, ki je bil sicer krotek deček ni mogel molče prenesti tega pikrega očitanja. Zadnje čase je spoznal, da se bo moral odslej sam postaviti za svojo pravico, ali pa bodo krivični ljudje hodili po njem. "Ni res, da me redite zastonj," je nejevoljen odgovoril gospodarju. "Odkar sva prišla z babico k vam, sva vedno delala od zore do mraka, pa ste nama za vse delo dajali samo hrano in stanovanje in več tudi nisva vprašala." Gospodar je bil presenečen. Prvič se je zgodilo, da mu je mali pastir Mirko ugovarjal in zato ga je to le še bolj ujezilo. "Kajpa, delala sta," se je rogal Mirku, "kdo vaju je pa naučil delati? Če bi bili znali kdaj delati, bi ne bili prišli na beraško palico; poznam več beguncev, ki jim ni treba delati nadlege drugim ljudem, ker so si s pridnim delom prihranili denarja za slabe čase. Kje pa so vaši prihranki, kam ste jih dejali, vi pridni ljudje?" Mirko je bil besen kot še nikdar v svojem življenju. Najraje bi bil udaril hudobnega gospodarja v obraz. Tudi bi mu bil rad povedal, da so postali berači, ker so tako hotele nenasitne pijavke, ki so se debelele od vojnih dobičkov. Predobro je vedel, da se tudi njegov gospodar bogati z vojno. Bil je podžupan v občini in ker je bil premožen posestnik, je njegova beseda mnogo veljala pri višjih oblasteh. Četudi je bil krepak in šele srednje starosti, vendar mu ni bilo treba iti k vojakom. Ljudje so govorili, da so ga pustili doma, ker je znal mazati — in pa ker se je izkazal, da bo koristen vojak, četudi ne gre na fronto. Vsak, razen nekaj njegovih njemu enakih pristašev, se ga je izogibal; znano je bilo, da pred njim ni varno govoriti kar bi kdo hotel. Vse to je Mirko vedel in tudi mu ni bilo neznano, da dobiva zanj podporo od države, ker se mu je postavil za varuha, dokler se ne najde kak bližji dečkov sorodnik. V to je privolila stara mati, ko sta prišla k njemu stanovat, da bo s tem Mirko preskrbljen vsaj toliko časa, dokler ne mine vojna. Bala se je vedno, da bo tudi ona zapustila Mirka dolgo prej kot bo konec vojne. Pred smrtjo je prosila gospodarja, naj skrbi za Mirka, dokler se ne najde njegov stric, ki se nedvomno potrudi, da dečka dobi k sebi in uredi vse potrebno glede malega posestva. In obljubil ji je, da bo deček pri njem z vsem preskrbljen kot bi bil njegov. Mirko je stal ob postelji in slišal gospodarjevo obljubo. Zato ga je še bolj jezilo in bolelo gospodarjevo roganje in sklenil je, da ga ne bo nikdar več vprašal, da mu naj kaj kupi, potrpel bo kakor bo mogel do pomladi, potem pa pojde v stran, magari beračit. Slabše so mu ne bo godilo. V raztrgane čevlje si je tlačil slamo, da ga ni zeblo v noge, nedeljske čevlje, ki tudi niso bili več celi, je pa hranil, da ne bo popolnoma bos, ko pojde proč. Zima se mu je zdela dolga, trikrat tako dolga kakor v njegovem rojstnem kraju. Ko pa so slednjič vendar nastopili topli dnevi, se vseeno ni mogel odločiti, kam naj gre, če uide iz že neprijetne službe. Blizu ne bi mogel ostati, ker bi ga gospodar kmalu našel, daleč v tuje kraje si pa ni upal sam. Čakal je v nadi, da se mu ponudi primerna prilika. <center> '''VI.''' </center> In res se mu je ponudila. Pravijo, da se včasih tudi nesrečnim posmeje solnce. Tudi Mirku se je zdelo kot bi se mu po mnogih temnih dneh naenkrat nasmejalo solnce, ko se je lepega nedeljskega popoldne seznanil z mladim beguncem Petrom, ki je služil pri nekem kmetu v bližnji vasi. Peter je Mirku povedal, da bo pustil službo, ker mu nič ne plačajo, pa mora kljub temu težko delati. Rekel je, da bo šel po svetu ali pa v kako veliko mesto; vandrati je bil navajen. Odkar je bil begunec, je večjidel vandral, le pred zimo se je udinjal za malega hlapca pri sedanjem svojem gospodarju. Mirko ga je vprašal, če morda tudi on nima nič svojcev, ker se tako sam potika po svetu. Peter mu je povedal, da že več let nima staršev. Služiti je moral za pastirja, ko je bil še prav majhen šolar. Njegov edini brat je tudi živel pri tujih ljudeh, baš pred vojno pa je šel po svetu. Pošiljal mu je vedno lepe razglednice iz velikih mest, dokler ni bil poklican k vojakom; potem pa ni več slišal o njem. Mogoče je padel v vojni. Mirko je s sočutjem poslušal Petra, potem pa mu je orisal svojo žalostno usodo, v katero ga je pahnila strašna vojna; prosil je Petra, naj ga vzame s seboj, kadar pojde stran. Peter je bil ves zradoščen, da bo imel tovariša. Mirko se mu je takoj priljubil in zdelo se mu je, kot da sta rodna brata. Takoj sta začela skupno delati načrte, kdaj in kako bosta neopaženo pustila vsak svojo službo. Določila sta dan odhoda in se dogovorila, da se snideta pri mali kapelici pod vasjo, kjer je služil Peter. In sicer se morata sniti, ko bo še tema, da ju ne bo nihče videl. Tisti dan je bil Mirko ves razburjen. Ves dan je razmišljal, kako se bo neopažen izmuznil iz hiše. Po večerji, ko se je družina nagovarjala v izbi, se je ukradel ven in skrivaj vzel svojo borno obleko, jo naglo povezal v velik robec in se oprezno ter brzih korakov podal proti kapelici. Peter ga je že čakal. Tudi on je nosil majhno culico na palici čez ramo. Hitro sta šla na cesto in sta hodila tako dolgo, da sta bila že vsa upehana in so ju pekle bose noge. Nekje v bližini ceste sta ugledala velik kozolec in sta sklenila, da tu prebijeta ostali dol noči. Tako sta tudi storila. Ko so začeli peti petelini, sta jo mahnila počasi naprej po cesti. Med potjo sta se domenila, da bosta odslej vedno brata, povsod, koder bosta hodila. Vsakemu, kdor bi ju kaj izpraševal, morata reči, da sta brata begunca, brez staršev ter da gresta k svojim sorodnikom. Kje so ti sorodniki, bosta že sproti uganila. Mirku se vandranje spočetka ni posebno dopadlo. Včasih, ko sta šla v kako kmečko hišo prosit za prigrizek, pa so ju ozmerjali in zapodili, češ, da sta lena potepuha, je bilo Mirku tako hudo, da bi šel najraje nazaj k tistemu skopemu gospodarju delat zastonj. Peter pa ga je tolažil, da se bo polagoma vsega privadil. In res se je Mirku končno še dopadlo, da je videl skoro vsak dan nove kraje. Čestokrat sta se ustavila po več dni na kaki kmetiji ter pomagala pri delu. S tem sta si zaslužila malo denarja, da sta si lahko kupila nekaj vojaške spodnje obleke in vsak po en par iz vojaških predelanih čevljev. Z vojaki sta na svojem vandranju mnogo občevala. Kjer sta naletela na vojaška taborišča ali kasarne, sta se, če sta le mogla, ustavila po nekaj dni. Med vojaki sta vedno dobila dobrih prijateljskih prostakov, s katerimi sta govorila. Rada sta poslušala, če so jima pripovedovali o svojih doživetjih na bojiščih. Tudi sta se kmalu naučila za silo govoriti več jezikov, katere so govorili vojaki. Naletela sta tudi na vojake, ki so že bojevali na bojišču, kjer je bil njiju dom. Izpraševala sta jih o svojih rojstnih krajih, če so hudo uničeni in če bo sovražnik kmalu premagan, da se ljudje potem povrnejo domov. Nemalokrat sta tudi delila z lačnimi vojaki kruh, ki sta si ga zaslužila na kmetih z delom, včasih pa sta onadva dobila jesti pri vojakih. Zdelo se jima je kot da sta tudi onadva vojaka. Vojaki niso smeli domov, onadva tudi ne, vojaki so komaj čakali miru, onadva tudi. Mnogi vojaki, s katerimi sta občevala, so obsojali vojno in govorili o krivicah, ki jih trpe ljudje zaradi vojne. Često so tudi opomnili mlada dečka, naj se pazita, da ju ne dobi v roke kak hudoben častnik ali orožnik. Lahko se jima pripeti, da ju prisilijo delati za državo ali pa vtaknejo v prisilno delavnico. Posebno je bilo to zadnje nevarno za Mirka, ki je bil mlajši in precej manjši od Petra. Mirko in Peter sta si take nasvete dobro zapomnila in sta povsod pazila, da se ne bi srečala s takimi gospodi, ki bi jima vzeli prostost. Res se jima ni dobro godilo. Mnogo hudega sta pretrpela na svojem vandranju ali vedela sta, da bi se jima godilo še mnogo slabše, če bi ju vzeli pod državno oskrbo. Zdaj sta bila vsaj prosta, potem pa bi tudi to zgubila. In ko bi minila vojna, bi ne mogla v domače kraje, ako bi jima tega ne dovolili predstojniki, kjerkoli bi že bila. Njiju načrt pa je bil, da pojdeta v domače kraje kakor hitro bo konec vojne. <center> '''VII.''' </center> Vkljub vsej opreznosti pa se jima je vseeno nekega dne primerila prav opasna nezgoda. Prišla sta do malega gozdička, kjer so se vežbali vojaki v streljanju in misleč, da ni nič posebnega, če jih nekaj časa gledata, sta sedla pod košati hrast, ter povsem mirno opazovala vežbanje strelcev. Kmalu pa je prišla k njima straža in ju odvedla pred majorja. Major je sedel na konju, v senci drevja; v roki je držal daljnogled — najbrž ju je on ugledal — in bil je videti slabe volje. Vprašal je dečka kaj iščeta tod sedaj, ko se vežbajo vojaki. Peter mu je takoj pojasnil, da sta begunca ter da gresta k svojim sorodnikom. Mislil je, da bo tak odgovor najboljši. Pa ni bil. Major je skočil s konja in ukazal straži, naj dečkoma preišče obleko in potne culice. "Najbrž sta vohuna, potepina," je jezno rekel major častniku, ki je stal poleg. "Ti ljudje od meje niso prida, nič jim ni zaupati. Zato, ker so morali pustiti svoje kraje, bi se na kakršenkoli način maščevali nad vlado, ki ima z njimi samo škodo. Najbolj bi bilo, da bi jih pustili sovražniku, naj bi jih podučil." Mirko in Pater sta slišala in razumela majorjeve beseda in prepričana sta bila, da je zdaj konec njune prostosti. Mislila sta, da ju bode morda celo ustrelili, saj v vojni so streljali ljudi za prazen nič. Tresla sta se, ko ju je vojak obračal in iskal, če nimata mogoče kakih papirjev pri sebi. Ko ju je natančno preiskal, je salutiral majorju in mu javil, da ni našel pri dečkih nič sumljivega. Major ju je srdito pogledal in jima ukazal, naj vzameta v roke potne cule, ki sta jih spet povezala, ko je vojak končal preiskavo. Molče sta ubogala in v strahu čakala kaj bo ukazal oholi major nadalje. Major pa je pograbil Petra za uho in ga parkrat zasukal okrog, nato ga je brcnil, da je odletel daleč v stran. Istotako je nategnil ušesa Mirku in se potem glasno zakrohotal. Tudi drugi častniki so se smejali, vojaki pa so stiskali sobe. Oholi major jim najbrž ni bil priljubljen. Dečka sta se urno pobrala in bežala, koliko so ju noge nesle izpred oči hudega oficirja. Ko se jima je zdelo, da sta že dovolj daleč stran, sta sedla v senco, da si odpočijeta. "Skoro bi jo bila izkrapila, Mirko," je rekel Peter in si brisal z rokavom znoj s čela. "Sreča, da je naju izpustil, jaz sem mislil, da naju da zapreti," je dejal Mirko in dostavil: "Ubogi vojaki,, ki imajo takega majorja — prava pijavka je." Četudi je bil Peter še ves prestrašen, se je vendar glasno zasmejal Mirkovim zadnjim besedam: "Imenitno ime si mu dal, Mirko, kako si se še domislil takega?" Mirku ni bilo do smeha, držal se je zelo resno in je povedal Petru, kaj je nekoč slišal od očeta o nenasitnih človeških pijavkah. Natančno mu je tudi orisal tisto karikaturo, katero mu je njegov ata ta čas pokazal. "Tvoj oče je pa moral biti zelo moder, ker je razumel take reči. Ni čudno, da tudi ti vedno pobiraš umazane časnike iz obcestnih jarkov in jih čitaš. Meni kaj takega ne pride na misel. Vandrovcu menda ni treba čitati, saj vidi vsak dan kaj novega, ko gre okrog, čemu bi potem čital novice; o vojni pa itak vedno slišiva koder hodiva," je dejal Peter, ko je Mirko končal s svojim pripovedovanjem. "Moj ata je rekel, da se s čitanjem človek izobrazi in da bi bilo bolje na svetu, če bi ljudje čitali dobre knjige in časnike," je modro odgovoril Mirko. "Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi ljudje učeni," je ugovarjal Peter, "na primer, če bi bili vsi vojaki zelo učeni, kdo bi pa bil za prostaka, vsi bi hoteli biti častniki, kdo bi pa potem bojeval?" "Nobeden," se je odrezal Mirko vesel, ds more Petru pokazati koliko se je že naučil iz umazanih časnikov, ki jih je pobiral iz jarkov cesti. Peter ga je gledal nekam začuden. Mirko pa mu je takoj pojasnil, da je čital nekje, kako so hitro zaprli nekega moža, ki je ljudem govoril, da ne bo nič več vojn na svetu, ko bodo ljudje bolj izobraženi. Rekel je menda, da gredo v vojno samo nevedni ljudje. "Kaj pa tvoj oče, Mirko, on ni bil neveden, ker je mnogo čital, kot si mi pravil, pa so ga vendarle v vojni ubili," je spet ugovarjal Peter. "Moj sta ni šel rad v vojno. On je vedno pravil, da vojne ni treba, toda, ker je več nevednih ljudi kot pametnih, morajo iti pametni z neumnimi vred v vojno, da jih pobijajo," je jezno odgovoril Mirko. Peter mu ni več skušal ugovarjati. Občudoval je Mirka, ker je znal še zdaj tako modro govoriti. Mislil si je, da bo Mirko najbrž še bolj moder kot je bil njegov oče, ko bo mož. Nič več se ni smejal Mirku, če je šel iskat liste, ki jih je kdo pustil pod kakim drevesom in jih je potem veter zanesel v obcestne jarke in grmovje. Še prosil je včasih Mirka, naj mu na glas čita, kar je Mirko tudi rad storil. Ker sta bila vedno skupaj, ste se mnogo pogovarjala. Najraje sta govorila o miru, oba bi bila rada šla v domače kraje, četudi niste imela staršev. Dogovorila ste se, da bosta živela skupaj na Mirkovem domu, in če se vrne Petrov brat iz vojne, bo pa Mirko lahko živel pri njima. Peter in njegov brat ste namreč tudi imela majhen dom nekje na doberdobski planoti ali ker ste zgodaj izgubila starše, so v njihovi revni hišici živeli najemniki. <center> '''VII.''' </center> Vojna je divjala dalje, spet je šlo poletje h koncu in Mirko in Peter niste vedela, kako in kje bosta preživeta zimo. Vsi njuni načrti, vse upanje na mir je bilo zaman. Ljudje so govorili, da bo vojna še dolgo trajala. Nekega dne sta privandrala do velikega mesta in ste se odločila, da ostaneta v tem mestu, dokler ne bo miru. Tavala sta po ulicah in ogledovala lepo mesto ter poskušala se sprijazniti z dečki, ki so nosili časopise. Ali v tem mestu so govorili tuj jezik, katerega sta prav malo razumela in dečki so brž uganili, da sta tujca ter so se jima smejali. Peter in Mirko pa vendar nista opustila svoje namere, da ostaneta v mestu. Kljub temu, da so fantalini brili norce iz njiju, sta vendar hodila vedno za njimi in se končno prav tesno spoprijateljila z nekaterimi izmed njih. Doslej sta živela vedno na ulicah. Prodajala sta časnike, raznašala sta z drugimi dečki vred plakate po mestu, včasih sta delala po nekaj dni v kakem skladišču in kadar je bil hud mraz, sta se zatekla k velikim predmestnim gostilnam, kjer sta delala v konjskih hlevih. Kadar pa nista mogla dobiti nobenega dela, sta se podnevu mudila po javnih poslopjih, zvečer pa sta šla s kakimi tovariši iskat primernega prenočišča. Če so dobili prenočišče v kakem toplem hlevu v predmestju, se jim je zdelo, da so gospodje. Največkrat pa so se morali zadovoljiti s kakimi praznimi barakami, kamor so si prinesli papirja in slame. Nekateri so bili tako srečni, da so imeli kje skrito kako staro vojaško plahto, seveda so jo navadno delili z drugimi tako, da je nazadnje vse zeblo. Vesela sta bila mlada begunca, ko so se spet vrnili topli dnevi; četudi sta bila mnogokrat lačna, sta bila zadovoljna, da ju vsaj zeblo ni. Življenje v mestu ni bilo prijetno. Mnogo hudega sta potrpela, a vendar sta vztrajala v trdni nadi, da bo vsak čas nastopil mir. Tudi sta se udomačila med svojimi mestnimi tovriši, od katerih sta se marsičesa naučila. Njuni tovariši so bili otroci mestnih revežev, mnogi pa sploh niso imeli doma in preživljali so se na ulicah kot vrabci. Nekateri so bili zelo sprideni, govorili so surovo in kradli ob vsaki priliki, toda Mirko in Peter sta pazila, da s takimi pokvarjenci nista imela mnogo opravka. Družila sta se le s takimi, ki so se obnašali dostojno in niso izmikali denarja ljudem iz žepov. Predobro sta vedela, da bi jima slaba družba znala škodovati – mesto domov bi mogoče morala v zapor radi tatvine ali kaj podobnega. Dolge mesece sta preživela v mestu, preden je končno nastopil mir. Neizrečeno radovanje je zavladalo med ljudmi tiste dni in tudi Mirko in Peter sta dala duška svojemu veselju. Pridružila sta se množicam na ulicah in sta glasno vzklikala in pela z drugimi vred. Žal, da njuno veselje ni dolgo trajalo. Mir je nastopil v pozni jeseni in Mirko in Peter se nista mogla podati domov. Kaj bi pač delala v uničenih domačih krajih v zimskih mesecih. Morala sta prebiti še eno zimo v mestu. Spet sta trpela pomanjkanje in mraz in nestrpno čakala toplih dni. Kakor hitro je skopnel sneg in so zaveli topli južni vetrovi, sta povezala svojo revno obleko ter se odpravila na pot proti domu. <center> '''VIII.''' </center> Bila sta brez denarja, zato sta se oglašala pri velikih kmetih in pomagala za mal denar z delom na polju, kjerkoli so jo hoteli udinjati za nekaj dni. Vandrala sta proti domu revna in mnogokrat lačna, prav kot sta pred par leti vandrala v tuje kraje. Ko sta prišla že tako blizu doma, da sta lahko videla v daljavi domače kraje, sta se ustavila in oba zamišljeno gledala pokrajino, po kateri sta ves čas, ko sta bila v begunstvu, tako koprnela. "Kmalu bova doma, Mirko. Še nekaj ur hoda, pa bova videla, kaj je ostalo od najinih domov," je nekam otožno spregovoril Peter. "To bodo naju gledali ljudje, po kaj sva prišla," je rekel Mirko. "Skoro gotovo je vse podrto in uničeno!" "Jaz pa sem se spomnil na nekaj drugega sedaj, ko sva že skoro doma," je povzel Peter. "Mirko, ves čas, ko sva bila v begunstvu skupaj, nisva šla niti enkrat v cerkev, velikonočne spovedi nisva že par let opravila. Na vse sva pozabila. Kaj bi rekli ljudje doma, ko bi to vedeli?" Mirko je pogledal Petru v oči in mu rekel s trpkim glasom: "Peter, saj je tudi Bog pozabil na naju, kaj zato če sva še midva pozabila nanj! Čemu naj bi bila šla k spovedi? Ali naj bi pravila duhovniku, kako ja naju zeblo in kolikokrat sva bila lačna, da se nama je tema delala pred očmi? Veš kaj bi nama povedal? Da je vse to božja volja in ne smeva godrnjati nad božjo pravičnostjo!" Peter se je zasmejal: "Oj Mirko, ti si se pa res dosti naučil v mestu, prav tako govoriš kot tisti Fritz, ki so ga zaprli, ker je rekel, da bi red videl, da bi se vsi vojaki spuntali." "No, pa so se vendar spuntali, če so prav Fritza zaprli in sedaj jih je lahko sram, ker so se bali šestnajst let starega fanta," ja dejal Mirko zmagonosno. Peter je zmajal z glavo: "Mirko, tudi tebe bodo kdaj zaprli, če boš preveč predrzen in ne boš molčal. Fritu ti je čisto zmešal glavo s svojo propagando — ali kako je le tisto imenoval." "Nič se ne boj, Peter, bom že pazil, kje bom take stvari govoril; za zdaj pa raje hitiva dalje, da bova prej doma, sit sem le poti in hoje." "In jaz tudi. Komaj čakam, da bi bilo enkrat konec tega vandranja." Pozno popoldne sta dospela do Mirkovega doma. Mirku je skoro zastalo srce, ko je ugledal nekdaj tako prijazno domačijo. Hišica je bila res zrušena od granat, za njegovimi in očetovimi lepimi drevesci skoro ni bilo sledu. Bila so posekana in tista, ki so še ostala, so bila vsa polomljena. Čez vrt je bil skopan strelski jarek. Njiva in travnik sta bila vsa razrita in polna ostankov vojnega materiala. Brv je letala v potoku poleg razbitega vojaškega voza. Mirku je bilo grenko pri srcu. Spomnil se je, ko lepo in mirno so tu živeli pred par leti njegovi starši, stara mati in on. Zdaj pa tako razdejanje! … Vse sta pregledala s Petrom, šla sta v hišo in precenila, koliko časa bi jima vzelo, da bi za silo popravila vsaj kuhinjo. Ogledoovala sta kose granat, ki so ležali na kuhinjskih tleh in med kamenjem in kosi lesa pri kuhinjskem oknu sta ugledala staro ptičjo kletko. Mirko jo je potegnil iz podrtije in jo žalostno gledal. "Kdo ve, kako je poginil moj ubogi kos?" je rekel žalostno ter vrgel kletko na kup kamenja. Odpravila sta se iz razsute hišice in sta šla k sosedom, da bi kje prenočila. Sosedje so jima dali večerjo in prenočišče. Skoro vsi so se že vrnili iz begunstva ter so skušali popraviti vsaj za silo uničena posestva in domove. Mirku niso svetovali, da bi se nastanil s Petrom v napol podrti hišici. Rekli so jima, naj se gresta raje učit kakega rokodelstva, ker sta še mlada. Tudi Mirko in Peter sta mislila sedaj, ko sta videla, kako je vse uničeno, da bi bilo bolje ukreniti kaj drugega. Vendar sta se hotela prej prepričati, če se je morda vrnil Petrov brat. Šla sta na Doberdobsko planoto, kjer je bil enkrat Petrov dom. V nemalo Petrovo začudenje in veselje sta tam našla njegovega brata. Prišel je v domače kraje, da bi zvedel, kaj se je zgodilo s Petrom, odkar ni čul o njem. Oba sta bila silno vesela, da sta se našla. Mirko je bil tudi vesel, da je njegov dobri tovariš našel svojega brata. Ostal je nekaj dni pri njima, potem pa je rekel, da bo šel spet domov. Peter in brat sta ga hotela ustaviti, toda Mirko ja rekel, da bo doma pomagal sosedom, dokler ne dobi kakega dela. <center> '''IX.''' </center> Z veseljem so ga sosedje sprejeli med se in on jim je pridno pomagal pri popravljanju hiš in čiščenju njiv. Po nekaj tednih je s pomočjo nekega soseda dobil mizarskega mojstra, ki je bil pri volji vzeti Mirka za mizarskega učenca. Mojster je bival v Gorici in Mirko se je preselil k njemu ter z veseljem oprijel novega dela. S svojo razumnostjo in vljudnostjo se je mojstru in njegovi družini kmalu priljubil. Imeli so ga radi kot bi bil njihov. Po dolgem času je zdaj Mirko spet imel redno življenje in tega je bil zelo vesel. Dalj časa je upal, da bo dobil kako pismo od svojega strica iz Amerike, toda ko več mesecev ni dobil nobene vesti o njem, si je mislil, da stric najbrž nič ne ve kaj vse se je med vojno dogodilo pri njih. Misli si morda tudi, da so kje daleč v begunstvu in se znabiti ne bodo več povrnili v uničene kraje. Mogoče je pisal, pa ker na svoja pisma ni dobil odgovora ne piše več. Mirko tudi ni imel njegovega naslova, da bi mu pisal o vsem, kar se je dogodilo v teh zadnjih par letih. Sprva mu je bilo hudo, ker ni nič slišal o stricu, na tihem je bil upal, da bi šel k njemu. Potem pa ni več mislil na tujo deželo. Zanimalo ga je bolj rokodelstvo, katerega se je z vnemo učil. Petra in njegovega brata je večkrat videl, ker sta oba delala v mestu pri popravljanju hiš. Hotela sta si zaslužiti nekaj denarja, da bi si potem popravila malo hišico na Doberdobu. Pod jesen je prišel Mirka obiskat neki dober prijatelj njegovega pokojnega očeta. "Kako si zrastel Mirko," je dejal in mu veselo prožil desnico. "Iskal sem te na tvojem domu, pa so mi sosedje povedali, kje si, pismo imam zate," je rekel in mu dal majhen ovitek. Mirko je brž odprl pismo. Takoj je uganil, da bo od strica. Ni se motil. Stric mu je pisal, da je izvedel po znancih, kako usodna je bila vojna za njegovega mladega nečaka. Obenem pa mu je tudi sporočal, da mu bo z veseljem pomagal, če bi hotel priti k njemu v Ameriko. Tega je bil Mirko vesel in nevesel, vse obenem. Če bi bil dobil to pismo preden se je pričel učiti mizarstva, bi ne bil nič pomišljal, takoj bi šel k stricu. Zdaj se pa ni mogel odločiti. Rad bi se bil izučil in tudi k stricu ga je mikalo. In naposled je zmagala želja — iti v tujo deželo k stricu. Mojstru je bilo zelo težko, da bo izgubil učenca kot je bil Mirko. S pomočjo očetovega prijatelja in svojega mojstra je Mirko kmalu dobil vse potrebne listine za odhod v tujo deželo. Hitro se je bližal dan odhoda. Nedeljskega jutra par dni pred odhodom je šel Mirko k Petru, da se poslovi od njega. Dolgo sta govorila o svojih izkušnjah za časa njunega vandranja v begunstvu. "Peter," je rekel Mirko, "ko bom zaslužil v Ameriki kaj denarja, bom tudi tebi pomagal, da prideš za mano. Rad bi, da bi ostala tovariša tudi v bodoče. Dolgčas mi bo, ko te ne bom mogel več videti." "Če bi mogel, bi šel kar a teboj v tuje kraje, ker pusto mi bo v teh uničenih domačih krajih, kadar ne bo več tebe blizu in vesel bom, če bom mogel res kdaj priti za teboj v Ameriko," je odgovoril Peter in se otožno ozrl na pol podrto hišico, kjer sta stanovala z bratom, kadar nista imela dela v mestu. Ko sta si podala desnice v slovo, so se obema lesketale solze v očeh in Peter je dolgo zrl za odhajajočim tovarišem. Tudi rojstno hišico je šel Mirko obiskat pred odhodom v tujino. Jesensko solnce je zlatilo zrumenelo listje dreves, obsevalo je visoki hrib, na katerega se je Mirko tolikrat podal s svojimi tovariši v lepih nepozabnih časih njegovih otroških let. Mirko je stal ob zrušeni hišici in gledal na hrib. Kakor ogromen grob se mu je zdel sedaj. Nekoč lepo drevje je bilo vse scefedrano od streljanja in obžgano od ognja, ki so ga metali na ubogi grič iz topov in zrakoplovov. Od vznožja do vrha je bil ves razrit. Kot rane so zevali jarki in jame, ki so jih kopale krogle v onih strašnih dneh, ko je z divjo silo tod vihrala vojna — uničevalka. "Koliko vojakov je izdihnilo v strašnih bolečinah na tem griču med tem časom, ko smo bili v begunstvu," je pomislil Mirko in skoro strah ga je bilo zreti na hrib. Šel je na pokopališče, da se poslovi od materine gomile. Pokopališče je bilo zapuščeno in vse razrito od granat. Komaj je našel materin grob, ves je bil preraščen z visoko divjo travo, med travo pa so ležali kosi križa sosednjega groba; nedvomno je treščila vanj krogla iz topa. Stoječ gologlav ob materinem grobu se je Mirko poslovil v duhu tudi od babice, počivajoče v hladni zemlji, daleč stran od krajev, katere je tako zelo ljubila. Spomnil se je tudi očeta in si skušal predstaviti njegov grob na daljnih bojnih poljanah … Zamislil se je in pred očmi so se mu vrstile slike lepih dni, ko je živel srečen in zadovoljen pod okriljem svojih skrbnih staršev in babice. A naenkrat se mu je pojavila pred očmi vrata temnih slik bede in trpljenja ter s svojo črno senco zakrila pestre slike lepih dni — in Mirko je bil skoro vesel, da zapušča rodni kraj … <center> '''X.''' </center> Z veseljem so sprejeli Mirka pri stricu v Ameriki. Kmalu se je privadil življenja nove domovine in si pridobil znancev in prijateljev med rojaki in drugimi ljudmi. Njegov stric, ki je bil aktiven v delavskem gibanju, ga je jemal s seboj na razne prireditve, seje in shode. Videč, da je njegov mladi nečak bistroumen mladenič, je tudi skrbel, da je imel Mirko na razpolago dobrega čtiva. Želel je, da postane njegov nečak zaveden delavec, zato je z njim mnogokrat govoril o delavskih bednih razmerah. Ker je moral tudi Mirko kmalu okusiti dobrote delavskega življenja v tej novi in bogati deželi, je kaj hitro začel razumevati nove ideje, o katerih je čital v delavskih časopisih in katere mu je skušal vcepiti njegov stric. Grenke izkušnje, s katerimi ga je obdarila vojna, ko je bil še napol otrok, so mu bile trdna podlaga za nove ideje in stremljenja. Ni bil zadovoljen, da bi bil le zaveden delavec, hotel je, da pomaga širiti zavedno delavsko misel med tisoči in tisoči trpečih proletarcev, ki trpe v okovih modernega suženjstva — ker niso dovolj razumni, da bi se otresli spon, katere jih priklepajo k bedi. Ko so mu ubili očeta, je delal naklepe, kako bi se maščeval nad morilskimi pijavkami —zdaj je prišel dan njegove osvete — in prisegel je, da se osveti, ne le za trpljenje, ki ga je trpel sam, pač pa tudi za trpljenje stotisočih, ki so ječali in še ječijo pod težo opolzkih pijavk — katere jim srkajo toplo kri … Z vso svojo mlado močjo je šel na delo, da pomaga dvigniti bedne in teptane. Vse svoje proste ure je porabil za samoizobrazbo, samo da se je mogel uspešnejše udejstvovsti v svojem človekoljubnem delu za svoje sotrpine. Čestokrat je stopil na oder in bodril delavstvo, naj se osvobodi jarma sužnosti s tem, ds se skuša samo izobraziti ter vzgajati svojo mladino v duhu res prave prostosti in delavskega ponosa. "Ne kažite mladini za vzgled "junakov," katerih prsa so okrašena s svetlimi kolajnami, zasluženimi v krvavih vojnah! Povejte ji raje, da so te kolajne ostudne, ker so oškropljene s človeško krvjo ter da je vojna sama grd in ostuden madež na civiliziranih ljudeh. Tako je čestokrat poudarjal mladi agitator v svojih govorih. Pa tudi s peresom je pridno in neumorno delal za osvobojenje proletarijata in za preprečitev barbarskih vojn. Njegovo neumorno delo ni bilo brez uspeha. Njegov plemenit in kremenit značaj mu je pomagal, da ga je delavsko ljudstvo povsod koder je bil poznan vzljubilo in tudi sledilo njegovim naukom in idejam. Peter, ki je bil prišel kmalu za Mirkom v Ameriko, se je čudil svojemu nekdanjemu tovarišu. Ponosen je bil nanj, kot da mu je pravi brat in pomagal mu je po svojih močeh pri njegovem delovanju. In ne le Peter, tudi mnogi zavedni delavci so se pridružili mlademu proletarskemu voditelju in z njim vred še danes neumorno in požrtvovalno delujejo na to, da bo enkrat tudi delavec imel in užival dobrote, katerih so zdaj deležni le tisti, ki žive v brezdelju — od krvavih žuljev milijonov delavskih rok. <center> '''…''' </center> Plodovito se širi blago delo vnetega in vztrajnega mladega borca, kot da rosi nanj blagoslov po krivici prelite krvi njegovih staršev — kot da ga spremlja tihi blagoslov s smrtjo v begunstvu dokončanega trpljenja uboge babice … Mladi borci se zbirajo, si podajajo desnice in se pridružujejo junakom Svobode ter z njimi neustrašno korakajo v boj, da z mečem uma in znanja pomorejo Pravici do zmage nad Krivico. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Anna Krasna Praček]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] iqn5iytr4nz0dmxpc5azic1464wybkg 207667 207666 2022-08-19T08:46:48Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Begunček Mirko | normaliziran naslov = | avtor = Anna Krasna Praček | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 24/1–4, 6–9; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|5CZZ9STT|s=4|1}}, {{fc|dlib|OTWWYQOH|s=4|2}}, {{fc|dlib|ITPPMZKR|s=4|3}}, {{fc|dlib|ASSPCST5|s=4|4}}, {{fc|dlib|VRKK3YOD|s=4|6}}, {{fc|dlib|0S7IS3ZF|s=4|7}}, {{fc|dlib|J18D1OUY|s=4|8}}, {{fc|dlib|7MKSQ2CF|s=4|9}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|10}} <center> '''I.''' </center> Ob beli cesti na Goriškem je stala sredi lepo obdelanega vrta lična, bela hišica. Na enem koncu vrta so bila v ravnih vrstah vsajena mlada sadna drevesa, poleg vrta pa je šumel potok, v katerem so se ogledovale zelene vrbe. Čez potok je bila postavljena lesena brv, po kateri se je prišlo z vrta na srednje veliko njivo in majhen travnik ob desnem bregu potoka. Ta mala prijazna domačija je bil dom osemletnega, modrookega in kodrolasega Mirka. Možina, Mirkov ata, je delal v mestnem skladišču, njegova mama in stara mati pa sta gojili zelenjavo in jo nosili na trg. Mali Mirko je bil priden in poslušen dečko, zato so ga njegovi starši in stara mati zelo ljubili. Njegova otroška leta so mu hoteli napraviti kolikor mogoče prijetna in lepa. Stara mati mu je prinesla čestokrat igrač in kolačev iz mesta, mama je skrbela, da je bil vedno čedno oblečen; ata pa mu je naredil zmiraj kako novo igračo. Večkrat mu je tudi prinesel lepih knjig iz mestne knjižnice, iz katerih mu je potem čital mične bajke in povestice, katere je še stara mati rada poslušala. Tudi v cirkus ga je peljal ata in na semenj ga je včasih vzel seboj. V šoli je bil Mirko priden. Učitelj ga je rad imel, pa tudi součenci mu niso bili sovražni. Radi so prišli k njemu povasovat, da so se lahko zabavali z njegovimi vsakovrstnimi igračami. Po deževju so zajezili potok in brodarili po njem z malim čolnom, katerega je Mirku naredil njegov ata. Mirkov pes Jugo jim je moral storiti marsikatero uslugo: nositi palice ali druge predmete na drugo stran potoka, lepo sedeti na zadnjih nogah njim v zabavo ali pa je moral celo pustiti, da so ga vpregli v Mirkov voziček. Zelo radi so imeli tudi črnega kosa, katerega je Mirku podaril njegov stric, ko je šel v Ameriko. Ker je znal Mirkov stric zelo lepo žvižgati, je naučil tudi svojega kosa več lepih popevk. Ni čuda, če je bil Mirko na svojega učenega kosa zalo ponosen; nobenemu ni pustil, da bi šel preblizu kletke, le iz gotove razdalje so lahko njegovi tovariši poslušali kosovo lepo petje. Mirkov ata je v prostih urah gojil sadni vrt in pri tem delu so ga Mirko in njegovi tovariši radi opazovali. Mirko se je tudi naučil sam cepit mlada drevesca. Ata mu je odkazal kos vrta, kjer je lahko sadil in gojil sadna drevesa. In joj, to je bilo veselja, ko je opazil, da zeleni kak cepič na njegovih drevescih! Vse svoje tovariše je privedel na vrt in jim z nemalim ponosom kazal uspehe svojega umnega sadjarstva. Največ veselja pa so imeli skupaj ob šolskih počitnicah. Hodili so se kopat, lovili so ribe in čestokrat so se podali vrh visokega hriba, odkoder se je lepo videlo Jadransko morje. Ob nedeljskih popoldnevih so šli včasih z Mirkovim očetom gledat glasno šumečo Sočo ali pa so hodili z njim do prijaznega goriškega mesta, kjer jim je pokazal mnogo zanimivosti, od katerih so se jim najbolj dopadli prekrasni vrtovi, polni najpestrejših rož in tropičnih ter drugih lepih dreves. Mirko je tudi večkrat pomagal stari materi nesti zelenjavo v mesto, zajemal je vodo iz potoka za zalivanje vrta in krmil je kravico Sivko, kadar sta bili stara mati in mama dalj časa na trgu. Hitro so minevali dnevi, Mirko je rastel, v šoli se je čedalje bolj pridno učil in učitelj je resno svetoval Možinovim, naj dajo nadarjenega učenca v višje šole. Ker je Mirkov ata kot skladiščni delavec moral često trdo in naporno delati in to za majhno plačo – saj vse kar so imeli je bilo pridobljeno s trudom in znojem – zato je sklenil, da pristrada, če je mogoče, še toliko, da Mirku oskrbi bolj in lažje življenje kot ga je imel sam. Mirko je bil zelo vesel očetove odločitve, komaj je čakal, da pojde študirat. Sicer mu je bilo težko, če je pomislil, da bo že za dobro leto zapustil svoje tovarše, lepega črnega kosa, svojega zvestega Juga in lepo rastoča njegova sadna drevesca. Toda tolažil se je s tem, da bo lahko večkrat prišel domov, ker ni bilo posebno daleč od mesta. On bi bil najraje hodil vsak dan domov, toda oče se je dogovoril s svojim prijateljem v mestu, da bo Mirko pri njem stanoval za časa šole. Čez čas, tako je menil Mirkov ata, bi kupili Mirku kolo in potem bi se vozil lahko vsak dan domov kot se sedaj on na delo in z njega. Vse je bilo skrbno pripravljeno še mesece poprej tisto leto, ko bi moral Mirko v mestno šolo. Njegova stara mati in mama sta pridno gojili zelenjavo in hodili vsak dan na trg z njo, da so lažje oskrbeli Mirku potrebno opravo. <center> '''II.''' </center> Mirku pa ni bilo usojeno, da bi šel v mestno šolo … Sredi poletja je nenadoma izbruhnila vojna in Mirkov ata je moral na bojišče. Žalosten je bil Mirko tisti dan, ko je odšel oče na bojne poljane. Jokala je mama, jokala je stara mati in jokal je Mirko, ko ga je ata poljubil v slovo. V njihovo malo hišico se je naselila žalost, skromna sreča in zadovoljstva je izginilo iz nje. Le kadar je pismonoša prinesel pismo dragega očeta z daljne bojne poljane, so bili veseli, da je še pri življenju. Mirko je popolnoma pozabil na mestno šolo, mislil je samo še na očeta in njegovo vrnitev. Črni kos, ki ni znal za Mirkovo bolest, je veselo žvižgal lepe popevke, katerih ga je naučil striček. Mirku pa ni bilo več mar kosovo petje, niti ne laskanje njegovega Juga. Čolniček je sameval privezan k vrbi ob potoku. Tudi Mirkovi tovariši so bili otožni, kajti skoro slednji izmed njih je imel očeta v vojni. Kadar so prišli k Mirku, jim ni bilo mar igranje, govorili so le o tem, kdaj se vrnejo njih očetje … V jeseni, baš ob času, ko bi bil imel Mirko iti v mestno šolo, je prišlo obvestilo, da je Mirkov oče – mrtev. Vse lepe nade, ki so jih kdaj gojili, so bile zdaj strte in končane. Mama in stara mati sta bili silno žalostni. Mirko pa nikakor ni mogel umeti, zakaj so u ubili njegovega dobrega očeta. Saj je bil njegov ata tako dober, tako lepo je skrbel za njega, mamico in staro mater … Nikomur ni nič žalega storil, vsi so ga radi imeli. Kako morejo biti ljudje tako hudobni, da ubijejo tako dobrega človeka, tega Mirko ni mogel razumeti. Spomnil se je, da mu je ata večkrat pravil o hudobnih sebičnih ljudeh, ki povzročijo mnogo gorja na svetu; te ljudi je često imenoval – pijavke. Pijavke so bile Mirku dobro znane živalice. Nekoč, ko je bredel vodo v potoku, se mu je ena vsesala v nogo; brž jo je odstranil ter jo prebil s kamnom — in bila je polna njegove krvi. Od tistega dne so se pijavke Mirku silno studile, ugibal je kakšne neki morajo biti človeške pijavke, o katerih je govoril oče. Pa mu je enkrat ata pokazal karikaturo v časopisu in mu dejal: "Vidiš, Mirko, tole je pijavka." Karikatura je predstavljala debeluharja z velikim podbradkom, debelim trebuhom in tolstimi prsti, na katerih so se bleščali dragi kamni. V roki je držal bič, s katerim je opletal po hrbtih suhih možičkov, ki so kopali rudo, iz katere so kotalili svetli zlatniki k nogam mogočnega gospoda. "Pa zakaj se pravi takim gospodom pijavke?" je vprašal Mirko očeta. Oče mu je odgovoril, da je še premajhen, da bi prav razumel to stvar, ko bo večji, mu bo več povedal o takih pijavkah. Omenil mu je le toliko, da so ti gospodje pijavke zato, ker pijejo delavcem kri s tem, da jim za težko in dolgotrajno delo skoro nič ne plačajo; sami pa imajo milijone dobička od krvavih žuljev delavskih rok. Če se jim zazdi, da nimajo dovolj profita, tedaj hujskajo ljudi na vojno, ker vojna jim nosi ogromne dobičke. Mirko je bil bister deček, zato ni pozabil na to, kar mu je takrat pravil njegov zdaj mrtvi ata. V njegovi mladi duši je vztajal srd, ki je koval načrte, kako bi se, ko bo zrastel, maščeval nad grdimi pijavkami, ki so mu umorile očeta … Nekoč je te svoje naklepe zaupal svoji mami, a ona je rekla, da bi, če bi se skušal maščevati, dosegel le to, ds bi pijavke še njemu izpile kri … Ubogi deček, ki je bil trdno prepričan, da je bilo krivično, ker so mu v vojni ubili očeta, je žalostno sklonil glavo in odšel na vrt ter zamišljen ogledoval lepa drevesca, nad katerimi sta se še pred nedolgo z očetom tako radovala. Silno mu je bilo hudo, ko se je spomnil, da njegov ata ne bo več videl teh lepih drevesc. Tuga, ki se je naselila pri njih, ko je odšel Mirkov oče v vojno, je bila zdaj še mnogo huja. Dolga se jim je zdela tista zima in lepe pomladi se niso posebno veselili — saj ni bilo več očeta, ki bi veselo žvižgajoč pomagal ob prostih urah obdelavati vrt in njivo. In še drug vzrok je bil, da se te pomladi niso veselili, ne le Možinovi, pač pa vsi prebivalci lepe Goriške. Povsod se je širila govorica, da bodo morali prav kmalo zapustiti svoje domove — kajti vojna vihra je pretila završati nad solnčnim Primorjem. In završala je z vso svojo divjo in kruto silo … Ljudje so bežali iz svojih domov v begunstvo, po cestah so se pomikale dolge vrste vojaštva proti goriški strani. Silno so grmeli topovi, po zraku so krožili zrakoplovi in metali bombe v zaledje. Vedno huje je divjala vojna, vedno več beguncev je romalo po prašnih cestah v bedo in gorje begunskega življenja. Vedno več vojaštva je prihajalo in kmalu so bili kraji v zaledju vsi polni uniformiranih moških. Celo Možinovi so morali deliti svojo majhno hišico z vojaki. Mirko se je z vojaki kmalu sprijaznil, le to mu je bilo hudo, ker so tako brezobzirno delali škodo po vrtu, njivi in travniku. Enkrat, ko je videl, kako so konji grizli bujna sadna drevesa, ki so rastla ob vrtnem plotu, je poprosil vojaka, naj priveže konja stran od dreves. Vojak pa se mu je glasno zasmejal: "Hej dečko, za temi drevesi v nekaj mesecih ne bo več sledu." Mirko je razumel vojakove besede, vedel je, da bodo morali v begunstvo, če sovražnik vzame Gorico. Nato so bili vsi ljudje v bližini mesta pripravljeni. Pobirali so sproti dozorevajoče poljske pridelke in jih opravljali v varnejše zaledje. Tudi Možinovi so pobirali skromne pridelke svoje male domačije in jih s kravico vozili v oddaljeno vas. Lahko bi jih bili skoro sproti porabili, toda živeli so raje ob zelenjavi z vrta in vojaškem kruhu, kadar so ga mogli dobiti, samo da bi imeli malo hrane za slučaj, da bi bili primorani zapustiti svoj mali dom. Tudi nekaj pohištva in obleke bi bili radi spravili na varno, dokler ne začno deževati granate krog njih, kajti tega je bilo pričakovati vsak čas. Ko so spravili na varno zadnji tovor še ne prav dozorele koruze, so spet naložili voziček z lahkimi kosi pohištva in par zaboji posodo in obleke. Mirkova mama je z vrvmi pritrjevala mali tovor k stranicam vozička, medtem ko je šel Mirko v hlev, da privede kravico. Komaj pa je utegnil natakniti Sivki majhen volovski jarem, že je zaslišal silen pok. Hitel je ven, in s grozo zapazil, da je bomba iz zrakoplova zadela njihov natovorjeni voz. Stekel je proti vozu, hoteč pogledati, če ni bomba morda zadela tudi matere, toda vojaštvo, ki se je v hipu zbralo okrog razstreljenega voza, mu ni pustilo blizu. "Mamo hočem poiskati," je jokaje prosil Mirko, vse zaman, niso ga pustili na kraj nesreče. Ni mu preostajalo drugega kot počakati, da mu vojaki povedo, če je ranila bomba njegovo mater, ki se je mudila pri vozu, ko je zrakoplov spustil smrtonosne bombe. Ves zbegan je tekal okrog vojakov, ki so v krogu zastražili voz. Gledal je, če bi mogel kje ugledati mater in naenkrat so mu oči obstale na dveh sanitejcih, ki sta se sklanjala nad nečem tam ob grmovju kraj potoka; nedaleč stran od uničenega voza. "Mama!" je kriknil Mirko in se z vso silo zagnal v skupino. Preden sta se sanitejca zavedla, je zkočil med njiju in pokleknil k ranjeni mamici, v istem hipu ga je pa prijela močna roka in ga s silo potegnila stran. Sanitejca pa sta brž pogrnila ranjenko in jo položila na nosilnico, ki so jo vojaki medtem dostavili. Mirka so vojaki odvedli v hišo in povedali obupno jokajoči stari materi, da bo ranjena žena kmalu dobra; povedali so ji tudi, kam so jo odnesli. Stara ženica se je takoj odpravila z Mirkom do vojaške bolnice, da bi se sama prepričala o stanju ranjene. Pa vojaški zdravniki jima niso dovolil k njej; rekli so jima, naj se vrneta zjutraj. Vsa potrta sta odšla in se zgodaj zjutraj spet vrnila — tedaj pa so jima brez ovinkov povedali, da je ranjena žena kmalu potem, ko so jo prinesli v bolnico — umrla. Stara ženica se je zgrudila onesveščena in Mirko je odrevenel od groze. Njegova mama mrtva! Kot oster nož ga je to rezalo v mlado srce. Tih je bil pogreb Mirkove mame kot pogreb vojaka na bojišču — nič ni bilo zvonenja — blizu, bojišča niso smeli zvoniti; grmeli pa so topovi, strašno, skoro brez prestanka. <center> '''IV.''' </center> Nekaj ur po pogrebu so naenkrat začele deževati granate povsod okrog – sovražnik je prodrl – vojaki so podili ljudi, naj se brž umaknejo, bila je prava panika. Vojaki so se z mrzlično hitrico pripravljali za boj, ljudje pa so bežali v zaledje. Mirkovo staro mater so vzeli sosedje na voz, Mirko pa je hodil za vozovi s svojimi tovariši. Nič nista vzela s seboj. Živež, ki so ga s tolikim trudom spravili v zaledje, je ostal tam, kravica je ostala doma, kar je bilo na vozu, je uničila bomba. Stara mati je vso pot jokala, Mirko pa se je čutil tako zapuščenega in nesrečnega, da bi najraje videl, da bi ga sploh ne bilo na svetu … Vse, kar mu je bilo najljubše, je izgubil. Vojna mu je vzela očeta, mater, dom. Njegovega zvestega Juga so mu vzeli vojaki pred nekaj tedni, črni kos, ubogi ptič, je ostal sam v hiši med vojaki. – Njegovi tovariši so se porazgubili po trgih in vaseh, ko so potovali v begunstvo. Mirko jih je blagroval, ker so bili vsaj tako srečni, da so imeli starše ali vsaj matere, ki so skrbele zanje na poti. Želel si je, da bi mogel tudi on ostati v bližini doma kot mnogi njegovi tovariši. Ali stara mati je bila od žalosti vsa zmedena in zato sta bila dodeljena beguncem, za katere so morale skrbeti oblasti. Nekaj časa sta živela v barakah, potem pa sta s pomočjo drugih beguncev dobila straho pri nekem bogatem kmetu v Sloveniji. Mož ju ni posebno rad vzel, bil je precej skop in raje bi imel begunce, ki bi mu mogli pomagati na kmetiji. Sicer pa ni imel z Mirkom in njegovo babico nobene škode, oba sta pomagala pri vsakem delu, kjer sta mogla, ker bila sta zadovoljna, da sta se rešila barak preden je nastopila zima. Mirko je bil včasih ves zmučen od napornega dela na kmetiji, ker ni bil navajen tako trdo delati. Vendar ni stari materi nikdar tožil, bal se je, da bi bila potem le še bolj žalostna. Upal je, da bo kmalu konec vojne in potem se bosta z babico spet vrnila v rojstne kraje. Pa tudi te nade so mu bile kmalu uničene. Sredi zime je hudo zbolela njegova babica. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil špansko in napad pljučnice. Ženica, ki je bila vse življenje vajena toplega podnebja, ni mogla kljubovati hudi bolezni. Bila je vsak dan slabša. Mirko je bil v strahu, da bo zdaj ostal popolnoma sam v tujih krajih. Njegovo upanje, da pojdeta z babico morda kmalu domov, se je pričelo rušiti. Miru noče biti in pravijo, da ga še ne bo, stara mati bolna na smrt – mogoče se še sam ne povrne več v rojstne kraje … Tako je premišljeval Mirko in bodočnost se mu je zdela vsa temna in nevesela. Že teden dni je čul vsako noč pri bolni babici, le proti jutru ga je včasih premagal spanec, da je zaspal par ur. Gospodinja mu je rekla, naj vroče moli k Bogu, da bi vrnil babici ljubo zdravje. In Mirko, ki bi bil storil vse, samo da bi ozdravela stara mati – je molil, iskreno molil. Z vso svojo nepokvarjeno, čisto, otroško dušo je prosil Boga, naj mu ohrani ljubo babico, vse bo rad trpel, da bo le imel babico pri sebi … Toda Bog ni uslišal mile, iskrene in kot novopadli sneg čiste molitve nedolžnega, trpečega otroka. Duhovnik, ki je prišel k umirajoči, je rekel jokajočemu dečku, naj se potolaži, kajti "tiste, katere Bog ljubi, jih tepe." Par ur pozneje je Mirko-begunček spet okusil božjo ljubezen, ko je ihteč klečal ob postelji, na kateri je pred nekaj trenutki izdihnila njegova stara mati … <center> '''V.''' </center> Ostal je čisto sam med tujimi ljudmi, v tako kratkem času je postal zapuščena sirota, da se tega še prav zavedal ni. Ko je šel za pogrebom babice, ni nič več ihtel, samo zamišljeno je gledal predse, kot da so vse te bolesti, ki jih je občutil, le hude in mučne sanje. Bil je hud mraz, a Mirko, četudi slabo oblečen, ni čutil nič mraza; za vse je postal top in brezbrižen v teh zadnjih par dneh. Pogrebni obredi so bili brž pri kraju. Rejenemu župniku se ni ljubilo dolgo muditi se v mrazu na pokopališču. Brž je izmolil običajne psalme in molitvice in se tesno zavil v plašč, ki mu ga je ogrnil cerkovnik, da bi se brž podal v župnišče. Ko pa je ugledal med maloštevilnimi pogrebci Mirkovo gospodinjo, se je za hip ustavil in ji voščil "Hvaljen Jezus." Žena je bila tega zelo vesela, stopila je k njemu in mu poljubila desnico. Tudi Mirku, ki je stal poleg nje, je ukazala, naj stori isto. Župniku je to spoštovanje zelo ugajalo, ponudil je desnico še Mirku, da jo poljubi. Deček se je za majhen hip obotavljal, potem pa naglo poljubil ponudeno tolsto desnico in si v istem hiou nevede in nehote obrisal ustnice z rokavom. Ostrim očem dušnega pastirja pa ni ušla ta gesta mladega dečka. Ostro mu je pogledal v oči in mu rekel skoro porogljivo: "No, fantek, na staro mater si pa brž pozabil. Nič več ne žaluješ po njej." Mirko se je skoro nehote zagledal v tolsti in rdeč obraz župnikov, odgovoril pa ni nič. Besede župnikove so ga hudo ranile in v njegovih očeh so se zalesketale solze. Ne da bi vedel kaj misli, se je spomnil na tisto karikaturo, ki mu jo je nekoč pokazal oče … Zdelo se mu je, da je župnik popolnoma podoben tisti figuri v časniku in tudi neusmiljen se mu je zdel prav tako; saj ga je tako neusmiljeno pičil s pikrimi besedami. Gospodinji je bilo nerodno, ker ni Mirko odgovoril častitemu, pa je ona rekla par besed namesto njega. – Poudarila je tudi, da bodo oni skrbeli za osirotelega dečka, da bi se ne izpridil. Župnik jo je pohvalil in ji rekel, da jim bo Bog tisočkrat povrnil njihovo dobrotno usmiljenost na tem in na onem svetu. Mirku pa je dejal, naj bo priden, poslušen ter hvaležen napram svojim dobrotnikom. Moli naj za svoje umrle starše in babico in k službi božji naj rad zahaja. Vedno mora imeti Boga pred očmi in pomni naj, da Bog pozabi le na tiste, ki na njega pozabijo. Vesel, da je tako lepo podučil malega siromaka, je župnik odhitel domov. Mirko in njegova gospodinja sta tudi hitrih korakov hitela proti domu. Staro mater je Mirko zelo pogrešal. Odkar je ni bilo več, se ni nihče mnogo zmenil zanj. Odredili so mu delo, dali so mu jesti, drugače pa se niso brigali zanj; nikomur ni bilo mar, če je njegova obleka cela ali strgana ali morda potrebna pranja. Ker je bil Mirko navajen že iz rane mladosti, mu je hudo delo, ker je moral biti zdaj umazan in raztrgan. Čestokrat si je sam opral edino nedeljsko srajco, ki jo je imel; tudi si je večkrat sam zakrpal svojo staro vsakdanjo obleko. Ni si upal vprašati gospodinje, ker če jo je poprosil, da bi mu oprala spodnjo obleko, je godrnjala, da imajo samo delo z njim ter da ima dovolj dela s svojimi otroci. Čudno se je zdelo Mirku, zakaj ljudje prezirajo otroke, ki nimajo nikogar, da bi skrbel zanje. Vse je storil kar so mu ukazali, molčal je, če so ga suvali in pikali z nelepimi priimki poredni domači otroci in vendar so ga prezirali. Za vsako malenkost so se jezili nad njim in če se mu je včasih raztreslo kaj krme, ko je krmil živino, mu je gospodar pripeljal zaušnico. Dokler je živela stara mati, si vsaj tega niso upali. Nekega dne je prosil gospodarja, da bi mu kupil par vojaških čevljev, ki jih je ponujal naprodaj ruski volni ujetnik. Gospodar se je ujezil: "Seveda jih bom kupil, pa ne zate, begunski pohajač! Mar ti ne zadostuje, da te redimo zastonj vso zimo, še oblačili in obuvali naj bi te?" Mirko, ki je bil sicer krotek deček ni mogel molče prenesti tega pikrega očitanja. Zadnje čase je spoznal, da se bo moral odslej sam postaviti za svojo pravico, ali pa bodo krivični ljudje hodili po njem. "Ni res, da me redite zastonj," je nejevoljen odgovoril gospodarju. "Odkar sva prišla z babico k vam, sva vedno delala od zore do mraka, pa ste nama za vse delo dajali samo hrano in stanovanje in več tudi nisva vprašala." Gospodar je bil presenečen. Prvič se je zgodilo, da mu je mali pastir Mirko ugovarjal in zato ga je to le še bolj ujezilo. "Kajpa, delala sta," se je rogal Mirku, "kdo vaju je pa naučil delati? Če bi bili znali kdaj delati, bi ne bili prišli na beraško palico; poznam več beguncev, ki jim ni treba delati nadlege drugim ljudem, ker so si s pridnim delom prihranili denarja za slabe čase. Kje pa so vaši prihranki, kam ste jih dejali, vi pridni ljudje?" Mirko je bil besen kot še nikdar v svojem življenju. Najraje bi bil udaril hudobnega gospodarja v obraz. Tudi bi mu bil rad povedal, da so postali berači, ker so tako hotele nenasitne pijavke, ki so se debelele od vojnih dobičkov. Predobro je vedel, da se tudi njegov gospodar bogati z vojno. Bil je podžupan v občini in ker je bil premožen posestnik, je njegova beseda mnogo veljala pri višjih oblasteh. Četudi je bil krepak in šele srednje starosti, vendar mu ni bilo treba iti k vojakom. Ljudje so govorili, da so ga pustili doma, ker je znal mazati — in pa ker se je izkazal, da bo koristen vojak, četudi ne gre na fronto. Vsak, razen nekaj njegovih njemu enakih pristašev, se ga je izogibal; znano je bilo, da pred njim ni varno govoriti kar bi kdo hotel. Vse to je Mirko vedel in tudi mu ni bilo neznano, da dobiva zanj podporo od države, ker se mu je postavil za varuha, dokler se ne najde kak bližji dečkov sorodnik. V to je privolila stara mati, ko sta prišla k njemu stanovat, da bo s tem Mirko preskrbljen vsaj toliko časa, dokler ne mine vojna. Bala se je vedno, da bo tudi ona zapustila Mirka dolgo prej kot bo konec vojne. Pred smrtjo je prosila gospodarja, naj skrbi za Mirka, dokler se ne najde njegov stric, ki se nedvomno potrudi, da dečka dobi k sebi in uredi vse potrebno glede malega posestva. In obljubil ji je, da bo deček pri njem z vsem preskrbljen kot bi bil njegov. Mirko je stal ob postelji in slišal gospodarjevo obljubo. Zato ga je še bolj jezilo in bolelo gospodarjevo roganje in sklenil je, da ga ne bo nikdar več vprašal, da mu naj kaj kupi, potrpel bo kakor bo mogel do pomladi, potem pa pojde v stran, magari beračit. Slabše so mu ne bo godilo. V raztrgane čevlje si je tlačil slamo, da ga ni zeblo v noge, nedeljske čevlje, ki tudi niso bili več celi, je pa hranil, da ne bo popolnoma bos, ko pojde proč. Zima se mu je zdela dolga, trikrat tako dolga kakor v njegovem rojstnem kraju. Ko pa so slednjič vendar nastopili topli dnevi, se vseeno ni mogel odločiti, kam naj gre, če uide iz že neprijetne službe. Blizu ne bi mogel ostati, ker bi ga gospodar kmalu našel, daleč v tuje kraje si pa ni upal sam. Čakal je v nadi, da se mu ponudi primerna prilika. <center> '''VI.''' </center> In res se mu je ponudila. Pravijo, da se včasih tudi nesrečnim posmeje solnce. Tudi Mirku se je zdelo kot bi se mu po mnogih temnih dneh naenkrat nasmejalo solnce, ko se je lepega nedeljskega popoldne seznanil z mladim beguncem Petrom, ki je služil pri nekem kmetu v bližnji vasi. Peter je Mirku povedal, da bo pustil službo, ker mu nič ne plačajo, pa mora kljub temu težko delati. Rekel je, da bo šel po svetu ali pa v kako veliko mesto; vandrati je bil navajen. Odkar je bil begunec, je večjidel vandral, le pred zimo se je udinjal za malega hlapca pri sedanjem svojem gospodarju. Mirko ga je vprašal, če morda tudi on nima nič svojcev, ker se tako sam potika po svetu. Peter mu je povedal, da že več let nima staršev. Služiti je moral za pastirja, ko je bil še prav majhen šolar. Njegov edini brat je tudi živel pri tujih ljudeh, baš pred vojno pa je šel po svetu. Pošiljal mu je vedno lepe razglednice iz velikih mest, dokler ni bil poklican k vojakom; potem pa ni več slišal o njem. Mogoče je padel v vojni. Mirko je s sočutjem poslušal Petra, potem pa mu je orisal svojo žalostno usodo, v katero ga je pahnila strašna vojna; prosil je Petra, naj ga vzame s seboj, kadar pojde stran. Peter je bil ves zradoščen, da bo imel tovariša. Mirko se mu je takoj priljubil in zdelo se mu je, kot da sta rodna brata. Takoj sta začela skupno delati načrte, kdaj in kako bosta neopaženo pustila vsak svojo službo. Določila sta dan odhoda in se dogovorila, da se snideta pri mali kapelici pod vasjo, kjer je služil Peter. In sicer se morata sniti, ko bo še tema, da ju ne bo nihče videl. Tisti dan je bil Mirko ves razburjen. Ves dan je razmišljal, kako se bo neopažen izmuznil iz hiše. Po večerji, ko se je družina nagovarjala v izbi, se je ukradel ven in skrivaj vzel svojo borno obleko, jo naglo povezal v velik robec in se oprezno ter brzih korakov podal proti kapelici. Peter ga je že čakal. Tudi on je nosil majhno culico na palici čez ramo. Hitro sta šla na cesto in sta hodila tako dolgo, da sta bila že vsa upehana in so ju pekle bose noge. Nekje v bližini ceste sta ugledala velik kozolec in sta sklenila, da tu prebijeta ostali dol noči. Tako sta tudi storila. Ko so začeli peti petelini, sta jo mahnila počasi naprej po cesti. Med potjo sta se domenila, da bosta odslej vedno brata, povsod, koder bosta hodila. Vsakemu, kdor bi ju kaj izpraševal, morata reči, da sta brata begunca, brez staršev ter da gresta k svojim sorodnikom. Kje so ti sorodniki, bosta že sproti uganila. Mirku se vandranje spočetka ni posebno dopadlo. Včasih, ko sta šla v kako kmečko hišo prosit za prigrizek, pa so ju ozmerjali in zapodili, češ, da sta lena potepuha, je bilo Mirku tako hudo, da bi šel najraje nazaj k tistemu skopemu gospodarju delat zastonj. Peter pa ga je tolažil, da se bo polagoma vsega privadil. In res se je Mirku končno še dopadlo, da je videl skoro vsak dan nove kraje. Čestokrat sta se ustavila po več dni na kaki kmetiji ter pomagala pri delu. S tem sta si zaslužila malo denarja, da sta si lahko kupila nekaj vojaške spodnje obleke in vsak po en par iz vojaških predelanih čevljev. Z vojaki sta na svojem vandranju mnogo občevala. Kjer sta naletela na vojaška taborišča ali kasarne, sta se, če sta le mogla, ustavila po nekaj dni. Med vojaki sta vedno dobila dobrih prijateljskih prostakov, s katerimi sta govorila. Rada sta poslušala, če so jima pripovedovali o svojih doživetjih na bojiščih. Tudi sta se kmalu naučila za silo govoriti več jezikov, katere so govorili vojaki. Naletela sta tudi na vojake, ki so že bojevali na bojišču, kjer je bil njiju dom. Izpraševala sta jih o svojih rojstnih krajih, če so hudo uničeni in če bo sovražnik kmalu premagan, da se ljudje potem povrnejo domov. Nemalokrat sta tudi delila z lačnimi vojaki kruh, ki sta si ga zaslužila na kmetih z delom, včasih pa sta onadva dobila jesti pri vojakih. Zdelo se jima je kot da sta tudi onadva vojaka. Vojaki niso smeli domov, onadva tudi ne, vojaki so komaj čakali miru, onadva tudi. Mnogi vojaki, s katerimi sta občevala, so obsojali vojno in govorili o krivicah, ki jih trpe ljudje zaradi vojne. Često so tudi opomnili mlada dečka, naj se pazita, da ju ne dobi v roke kak hudoben častnik ali orožnik. Lahko se jima pripeti, da ju prisilijo delati za državo ali pa vtaknejo v prisilno delavnico. Posebno je bilo to zadnje nevarno za Mirka, ki je bil mlajši in precej manjši od Petra. Mirko in Peter sta si take nasvete dobro zapomnila in sta povsod pazila, da se ne bi srečala s takimi gospodi, ki bi jima vzeli prostost. Res se jima ni dobro godilo. Mnogo hudega sta pretrpela na svojem vandranju ali vedela sta, da bi se jima godilo še mnogo slabše, če bi ju vzeli pod državno oskrbo. Zdaj sta bila vsaj prosta, potem pa bi tudi to zgubila. In ko bi minila vojna, bi ne mogla v domače kraje, ako bi jima tega ne dovolili predstojniki, kjerkoli bi že bila. Njiju načrt pa je bil, da pojdeta v domače kraje kakor hitro bo konec vojne. <center> '''VII.''' </center> Vkljub vsej opreznosti pa se jima je vseeno nekega dne primerila prav opasna nezgoda. Prišla sta do malega gozdička, kjer so se vežbali vojaki v streljanju in misleč, da ni nič posebnega, če jih nekaj časa gledata, sta sedla pod košati hrast, ter povsem mirno opazovala vežbanje strelcev. Kmalu pa je prišla k njima straža in ju odvedla pred majorja. Major je sedel na konju, v senci drevja; v roki je držal daljnogled — najbrž ju je on ugledal — in bil je videti slabe volje. Vprašal je dečka kaj iščeta tod sedaj, ko se vežbajo vojaki. Peter mu je takoj pojasnil, da sta begunca ter da gresta k svojim sorodnikom. Mislil je, da bo tak odgovor najboljši. Pa ni bil. Major je skočil s konja in ukazal straži, naj dečkoma preišče obleko in potne culice. "Najbrž sta vohuna, potepina," je jezno rekel major častniku, ki je stal poleg. "Ti ljudje od meje niso prida, nič jim ni zaupati. Zato, ker so morali pustiti svoje kraje, bi se na kakršenkoli način maščevali nad vlado, ki ima z njimi samo škodo. Najbolj bi bilo, da bi jih pustili sovražniku, naj bi jih podučil." Mirko in Pater sta slišala in razumela majorjeve beseda in prepričana sta bila, da je zdaj konec njune prostosti. Mislila sta, da ju bode morda celo ustrelili, saj v vojni so streljali ljudi za prazen nič. Tresla sta se, ko ju je vojak obračal in iskal, če nimata mogoče kakih papirjev pri sebi. Ko ju je natančno preiskal, je salutiral majorju in mu javil, da ni našel pri dečkih nič sumljivega. Major ju je srdito pogledal in jima ukazal, naj vzameta v roke potne cule, ki sta jih spet povezala, ko je vojak končal preiskavo. Molče sta ubogala in v strahu čakala kaj bo ukazal oholi major nadalje. Major pa je pograbil Petra za uho in ga parkrat zasukal okrog, nato ga je brcnil, da je odletel daleč v stran. Istotako je nategnil ušesa Mirku in se potem glasno zakrohotal. Tudi drugi častniki so se smejali, vojaki pa so stiskali sobe. Oholi major jim najbrž ni bil priljubljen. Dečka sta se urno pobrala in bežala, koliko so ju noge nesle izpred oči hudega oficirja. Ko se jima je zdelo, da sta že dovolj daleč stran, sta sedla v senco, da si odpočijeta. "Skoro bi jo bila izkrapila, Mirko," je rekel Peter in si brisal z rokavom znoj s čela. "Sreča, da je naju izpustil, jaz sem mislil, da naju da zapreti," je dejal Mirko in dostavil: "Ubogi vojaki,, ki imajo takega majorja — prava pijavka je." Četudi je bil Peter še ves prestrašen, se je vendar glasno zasmejal Mirkovim zadnjim besedam: "Imenitno ime si mu dal, Mirko, kako si se še domislil takega?" Mirku ni bilo do smeha, držal se je zelo resno in je povedal Petru, kaj je nekoč slišal od očeta o nenasitnih človeških pijavkah. Natančno mu je tudi orisal tisto karikaturo, katero mu je njegov ata ta čas pokazal. "Tvoj oče je pa moral biti zelo moder, ker je razumel take reči. Ni čudno, da tudi ti vedno pobiraš umazane časnike iz obcestnih jarkov in jih čitaš. Meni kaj takega ne pride na misel. Vandrovcu menda ni treba čitati, saj vidi vsak dan kaj novega, ko gre okrog, čemu bi potem čital novice; o vojni pa itak vedno slišiva koder hodiva," je dejal Peter, ko je Mirko končal s svojim pripovedovanjem. "Moj ata je rekel, da se s čitanjem človek izobrazi in da bi bilo bolje na svetu, če bi ljudje čitali dobre knjige in časnike," je modro odgovoril Mirko. "Kaj pa bi bilo, če bi bili vsi ljudje učeni," je ugovarjal Peter, "na primer, če bi bili vsi vojaki zelo učeni, kdo bi pa bil za prostaka, vsi bi hoteli biti častniki, kdo bi pa potem bojeval?" "Nobeden," se je odrezal Mirko vesel, ds more Petru pokazati koliko se je že naučil iz umazanih časnikov, ki jih je pobiral iz jarkov cesti. Peter ga je gledal nekam začuden. Mirko pa mu je takoj pojasnil, da je čital nekje, kako so hitro zaprli nekega moža, ki je ljudem govoril, da ne bo nič več vojn na svetu, ko bodo ljudje bolj izobraženi. Rekel je menda, da gredo v vojno samo nevedni ljudje. "Kaj pa tvoj oče, Mirko, on ni bil neveden, ker je mnogo čital, kot si mi pravil, pa so ga vendarle v vojni ubili," je spet ugovarjal Peter. "Moj sta ni šel rad v vojno. On je vedno pravil, da vojne ni treba, toda, ker je več nevednih ljudi kot pametnih, morajo iti pametni z neumnimi vred v vojno, da jih pobijajo," je jezno odgovoril Mirko. Peter mu ni več skušal ugovarjati. Občudoval je Mirka, ker je znal še zdaj tako modro govoriti. Mislil si je, da bo Mirko najbrž še bolj moder kot je bil njegov oče, ko bo mož. Nič več se ni smejal Mirku, če je šel iskat liste, ki jih je kdo pustil pod kakim drevesom in jih je potem veter zanesel v obcestne jarke in grmovje. Še prosil je včasih Mirka, naj mu na glas čita, kar je Mirko tudi rad storil. Ker sta bila vedno skupaj, ste se mnogo pogovarjala. Najraje sta govorila o miru, oba bi bila rada šla v domače kraje, četudi niste imela staršev. Dogovorila ste se, da bosta živela skupaj na Mirkovem domu, in če se vrne Petrov brat iz vojne, bo pa Mirko lahko živel pri njima. Peter in njegov brat ste namreč tudi imela majhen dom nekje na doberdobski planoti ali ker ste zgodaj izgubila starše, so v njihovi revni hišici živeli najemniki. <center> '''VII.''' </center> Vojna je divjala dalje, spet je šlo poletje h koncu in Mirko in Peter niste vedela, kako in kje bosta preživeta zimo. Vsi njuni načrti, vse upanje na mir je bilo zaman. Ljudje so govorili, da bo vojna še dolgo trajala. Nekega dne sta privandrala do velikega mesta in ste se odločila, da ostaneta v tem mestu, dokler ne bo miru. Tavala sta po ulicah in ogledovala lepo mesto ter poskušala se sprijazniti z dečki, ki so nosili časopise. Ali v tem mestu so govorili tuj jezik, katerega sta prav malo razumela in dečki so brž uganili, da sta tujca ter so se jima smejali. Peter in Mirko pa vendar nista opustila svoje namere, da ostaneta v mestu. Kljub temu, da so fantalini brili norce iz njiju, sta vendar hodila vedno za njimi in se končno prav tesno spoprijateljila z nekaterimi izmed njih. Doslej sta živela vedno na ulicah. Prodajala sta časnike, raznašala sta z drugimi dečki vred plakate po mestu, včasih sta delala po nekaj dni v kakem skladišču in kadar je bil hud mraz, sta se zatekla k velikim predmestnim gostilnam, kjer sta delala v konjskih hlevih. Kadar pa nista mogla dobiti nobenega dela, sta se podnevu mudila po javnih poslopjih, zvečer pa sta šla s kakimi tovariši iskat primernega prenočišča. Če so dobili prenočišče v kakem toplem hlevu v predmestju, se jim je zdelo, da so gospodje. Največkrat pa so se morali zadovoljiti s kakimi praznimi barakami, kamor so si prinesli papirja in slame. Nekateri so bili tako srečni, da so imeli kje skrito kako staro vojaško plahto, seveda so jo navadno delili z drugimi tako, da je nazadnje vse zeblo. Vesela sta bila mlada begunca, ko so se spet vrnili topli dnevi; četudi sta bila mnogokrat lačna, sta bila zadovoljna, da ju vsaj zeblo ni. Življenje v mestu ni bilo prijetno. Mnogo hudega sta potrpela, a vendar sta vztrajala v trdni nadi, da bo vsak čas nastopil mir. Tudi sta se udomačila med svojimi mestnimi tovriši, od katerih sta se marsičesa naučila. Njuni tovariši so bili otroci mestnih revežev, mnogi pa sploh niso imeli doma in preživljali so se na ulicah kot vrabci. Nekateri so bili zelo sprideni, govorili so surovo in kradli ob vsaki priliki, toda Mirko in Peter sta pazila, da s takimi pokvarjenci nista imela mnogo opravka. Družila sta se le s takimi, ki so se obnašali dostojno in niso izmikali denarja ljudem iz žepov. Predobro sta vedela, da bi jima slaba družba znala škodovati – mesto domov bi mogoče morala v zapor radi tatvine ali kaj podobnega. Dolge mesece sta preživela v mestu, preden je končno nastopil mir. Neizrečeno radovanje je zavladalo med ljudmi tiste dni in tudi Mirko in Peter sta dala duška svojemu veselju. Pridružila sta se množicam na ulicah in sta glasno vzklikala in pela z drugimi vred. Žal, da njuno veselje ni dolgo trajalo. Mir je nastopil v pozni jeseni in Mirko in Peter se nista mogla podati domov. Kaj bi pač delala v uničenih domačih krajih v zimskih mesecih. Morala sta prebiti še eno zimo v mestu. Spet sta trpela pomanjkanje in mraz in nestrpno čakala toplih dni. Kakor hitro je skopnel sneg in so zaveli topli južni vetrovi, sta povezala svojo revno obleko ter se odpravila na pot proti domu. <center> '''VIII.''' </center> Bila sta brez denarja, zato sta se oglašala pri velikih kmetih in pomagala za mal denar z delom na polju, kjerkoli so jo hoteli udinjati za nekaj dni. Vandrala sta proti domu revna in mnogokrat lačna, prav kot sta pred par leti vandrala v tuje kraje. Ko sta prišla že tako blizu doma, da sta lahko videla v daljavi domače kraje, sta se ustavila in oba zamišljeno gledala pokrajino, po kateri sta ves čas, ko sta bila v begunstvu, tako koprnela. "Kmalu bova doma, Mirko. Še nekaj ur hoda, pa bova videla, kaj je ostalo od najinih domov," je nekam otožno spregovoril Peter. "To bodo naju gledali ljudje, po kaj sva prišla," je rekel Mirko. "Skoro gotovo je vse podrto in uničeno!" "Jaz pa sem se spomnil na nekaj drugega sedaj, ko sva že skoro doma," je povzel Peter. "Mirko, ves čas, ko sva bila v begunstvu skupaj, nisva šla niti enkrat v cerkev, velikonočne spovedi nisva že par let opravila. Na vse sva pozabila. Kaj bi rekli ljudje doma, ko bi to vedeli?" Mirko je pogledal Petru v oči in mu rekel s trpkim glasom: "Peter, saj je tudi Bog pozabil na naju, kaj zato če sva še midva pozabila nanj! Čemu naj bi bila šla k spovedi? Ali naj bi pravila duhovniku, kako ja naju zeblo in kolikokrat sva bila lačna, da se nama je tema delala pred očmi? Veš kaj bi nama povedal? Da je vse to božja volja in ne smeva godrnjati nad božjo pravičnostjo!" Peter se je zasmejal: "Oj Mirko, ti si se pa res dosti naučil v mestu, prav tako govoriš kot tisti Fritz, ki so ga zaprli, ker je rekel, da bi red videl, da bi se vsi vojaki spuntali." "No, pa so se vendar spuntali, če so prav Fritza zaprli in sedaj jih je lahko sram, ker so se bali šestnajst let starega fanta," ja dejal Mirko zmagonosno. Peter je zmajal z glavo: "Mirko, tudi tebe bodo kdaj zaprli, če boš preveč predrzen in ne boš molčal. Fritu ti je čisto zmešal glavo s svojo propagando — ali kako je le tisto imenoval." "Nič se ne boj, Peter, bom že pazil, kje bom take stvari govoril; za zdaj pa raje hitiva dalje, da bova prej doma, sit sem le poti in hoje." "In jaz tudi. Komaj čakam, da bi bilo enkrat konec tega vandranja." Pozno popoldne sta dospela do Mirkovega doma. Mirku je skoro zastalo srce, ko je ugledal nekdaj tako prijazno domačijo. Hišica je bila res zrušena od granat, za njegovimi in očetovimi lepimi drevesci skoro ni bilo sledu. Bila so posekana in tista, ki so še ostala, so bila vsa polomljena. Čez vrt je bil skopan strelski jarek. Njiva in travnik sta bila vsa razrita in polna ostankov vojnega materiala. Brv je letala v potoku poleg razbitega vojaškega voza. Mirku je bilo grenko pri srcu. Spomnil se je, ko lepo in mirno so tu živeli pred par leti njegovi starši, stara mati in on. Zdaj pa tako razdejanje! … Vse sta pregledala s Petrom, šla sta v hišo in precenila, koliko časa bi jima vzelo, da bi za silo popravila vsaj kuhinjo. Ogledoovala sta kose granat, ki so ležali na kuhinjskih tleh in med kamenjem in kosi lesa pri kuhinjskem oknu sta ugledala staro ptičjo kletko. Mirko jo je potegnil iz podrtije in jo žalostno gledal. "Kdo ve, kako je poginil moj ubogi kos?" je rekel žalostno ter vrgel kletko na kup kamenja. Odpravila sta se iz razsute hišice in sta šla k sosedom, da bi kje prenočila. Sosedje so jima dali večerjo in prenočišče. Skoro vsi so se že vrnili iz begunstva ter so skušali popraviti vsaj za silo uničena posestva in domove. Mirku niso svetovali, da bi se nastanil s Petrom v napol podrti hišici. Rekli so jima, naj se gresta raje učit kakega rokodelstva, ker sta še mlada. Tudi Mirko in Peter sta mislila sedaj, ko sta videla, kako je vse uničeno, da bi bilo bolje ukreniti kaj drugega. Vendar sta se hotela prej prepričati, če se je morda vrnil Petrov brat. Šla sta na Doberdobsko planoto, kjer je bil enkrat Petrov dom. V nemalo Petrovo začudenje in veselje sta tam našla njegovega brata. Prišel je v domače kraje, da bi zvedel, kaj se je zgodilo s Petrom, odkar ni čul o njem. Oba sta bila silno vesela, da sta se našla. Mirko je bil tudi vesel, da je njegov dobri tovariš našel svojega brata. Ostal je nekaj dni pri njima, potem pa je rekel, da bo šel spet domov. Peter in brat sta ga hotela ustaviti, toda Mirko ja rekel, da bo doma pomagal sosedom, dokler ne dobi kakega dela. <center> '''IX.''' </center> Z veseljem so ga sosedje sprejeli med se in on jim je pridno pomagal pri popravljanju hiš in čiščenju njiv. Po nekaj tednih je s pomočjo nekega soseda dobil mizarskega mojstra, ki je bil pri volji vzeti Mirka za mizarskega učenca. Mojster je bival v Gorici in Mirko se je preselil k njemu ter z veseljem oprijel novega dela. S svojo razumnostjo in vljudnostjo se je mojstru in njegovi družini kmalu priljubil. Imeli so ga radi kot bi bil njihov. Po dolgem času je zdaj Mirko spet imel redno življenje in tega je bil zelo vesel. Dalj časa je upal, da bo dobil kako pismo od svojega strica iz Amerike, toda ko več mesecev ni dobil nobene vesti o njem, si je mislil, da stric najbrž nič ne ve kaj vse se je med vojno dogodilo pri njih. Misli si morda tudi, da so kje daleč v begunstvu in se znabiti ne bodo več povrnili v uničene kraje. Mogoče je pisal, pa ker na svoja pisma ni dobil odgovora ne piše več. Mirko tudi ni imel njegovega naslova, da bi mu pisal o vsem, kar se je dogodilo v teh zadnjih par letih. Sprva mu je bilo hudo, ker ni nič slišal o stricu, na tihem je bil upal, da bi šel k njemu. Potem pa ni več mislil na tujo deželo. Zanimalo ga je bolj rokodelstvo, katerega se je z vnemo učil. Petra in njegovega brata je večkrat videl, ker sta oba delala v mestu pri popravljanju hiš. Hotela sta si zaslužiti nekaj denarja, da bi si potem popravila malo hišico na Doberdobu. Pod jesen je prišel Mirka obiskat neki dober prijatelj njegovega pokojnega očeta. "Kako si zrastel Mirko," je dejal in mu veselo prožil desnico. "Iskal sem te na tvojem domu, pa so mi sosedje povedali, kje si, pismo imam zate," je rekel in mu dal majhen ovitek. Mirko je brž odprl pismo. Takoj je uganil, da bo od strica. Ni se motil. Stric mu je pisal, da je izvedel po znancih, kako usodna je bila vojna za njegovega mladega nečaka. Obenem pa mu je tudi sporočal, da mu bo z veseljem pomagal, če bi hotel priti k njemu v Ameriko. Tega je bil Mirko vesel in nevesel, vse obenem. Če bi bil dobil to pismo preden se je pričel učiti mizarstva, bi ne bil nič pomišljal, takoj bi šel k stricu. Zdaj se pa ni mogel odločiti. Rad bi se bil izučil in tudi k stricu ga je mikalo. In naposled je zmagala želja — iti v tujo deželo k stricu. Mojstru je bilo zelo težko, da bo izgubil učenca kot je bil Mirko. S pomočjo očetovega prijatelja in svojega mojstra je Mirko kmalu dobil vse potrebne listine za odhod v tujo deželo. Hitro se je bližal dan odhoda. Nedeljskega jutra par dni pred odhodom je šel Mirko k Petru, da se poslovi od njega. Dolgo sta govorila o svojih izkušnjah za časa njunega vandranja v begunstvu. "Peter," je rekel Mirko, "ko bom zaslužil v Ameriki kaj denarja, bom tudi tebi pomagal, da prideš za mano. Rad bi, da bi ostala tovariša tudi v bodoče. Dolgčas mi bo, ko te ne bom mogel več videti." "Če bi mogel, bi šel kar a teboj v tuje kraje, ker pusto mi bo v teh uničenih domačih krajih, kadar ne bo več tebe blizu in vesel bom, če bom mogel res kdaj priti za teboj v Ameriko," je odgovoril Peter in se otožno ozrl na pol podrto hišico, kjer sta stanovala z bratom, kadar nista imela dela v mestu. Ko sta si podala desnice v slovo, so se obema lesketale solze v očeh in Peter je dolgo zrl za odhajajočim tovarišem. Tudi rojstno hišico je šel Mirko obiskat pred odhodom v tujino. Jesensko solnce je zlatilo zrumenelo listje dreves, obsevalo je visoki hrib, na katerega se je Mirko tolikrat podal s svojimi tovariši v lepih nepozabnih časih njegovih otroških let. Mirko je stal ob zrušeni hišici in gledal na hrib. Kakor ogromen grob se mu je zdel sedaj. Nekoč lepo drevje je bilo vse scefedrano od streljanja in obžgano od ognja, ki so ga metali na ubogi grič iz topov in zrakoplovov. Od vznožja do vrha je bil ves razrit. Kot rane so zevali jarki in jame, ki so jih kopale krogle v onih strašnih dneh, ko je z divjo silo tod vihrala vojna — uničevalka. "Koliko vojakov je izdihnilo v strašnih bolečinah na tem griču med tem časom, ko smo bili v begunstvu," je pomislil Mirko in skoro strah ga je bilo zreti na hrib. Šel je na pokopališče, da se poslovi od materine gomile. Pokopališče je bilo zapuščeno in vse razrito od granat. Komaj je našel materin grob, ves je bil preraščen z visoko divjo travo, med travo pa so ležali kosi križa sosednjega groba; nedvomno je treščila vanj krogla iz topa. Stoječ gologlav ob materinem grobu se je Mirko poslovil v duhu tudi od babice, počivajoče v hladni zemlji, daleč stran od krajev, katere je tako zelo ljubila. Spomnil se je tudi očeta in si skušal predstaviti njegov grob na daljnih bojnih poljanah … Zamislil se je in pred očmi so se mu vrstile slike lepih dni, ko je živel srečen in zadovoljen pod okriljem svojih skrbnih staršev in babice. A naenkrat se mu je pojavila pred očmi vrata temnih slik bede in trpljenja ter s svojo črno senco zakrila pestre slike lepih dni — in Mirko je bil skoro vesel, da zapušča rodni kraj … <center> '''X.''' </center> Z veseljem so sprejeli Mirka pri stricu v Ameriki. Kmalu se je privadil življenja nove domovine in si pridobil znancev in prijateljev med rojaki in drugimi ljudmi. Njegov stric, ki je bil aktiven v delavskem gibanju, ga je jemal s seboj na razne prireditve, seje in shode. Videč, da je njegov mladi nečak bistroumen mladenič, je tudi skrbel, da je imel Mirko na razpolago dobrega čtiva. Želel je, da postane njegov nečak zaveden delavec, zato je z njim mnogokrat govoril o delavskih bednih razmerah. Ker je moral tudi Mirko kmalu okusiti dobrote delavskega življenja v tej novi in bogati deželi, je kaj hitro začel razumevati nove ideje, o katerih je čital v delavskih časopisih in katere mu je skušal vcepiti njegov stric. Grenke izkušnje, s katerimi ga je obdarila vojna, ko je bil še napol otrok, so mu bile trdna podlaga za nove ideje in stremljenja. Ni bil zadovoljen, da bi bil le zaveden delavec, hotel je, da pomaga širiti zavedno delavsko misel med tisoči in tisoči trpečih proletarcev, ki trpe v okovih modernega suženjstva — ker niso dovolj razumni, da bi se otresli spon, katere jih priklepajo k bedi. Ko so mu ubili očeta, je delal naklepe, kako bi se maščeval nad morilskimi pijavkami —zdaj je prišel dan njegove osvete — in prisegel je, da se osveti, ne le za trpljenje, ki ga je trpel sam, pač pa tudi za trpljenje stotisočih, ki so ječali in še ječijo pod težo opolzkih pijavk — katere jim srkajo toplo kri … Z vso svojo mlado močjo je šel na delo, da pomaga dvigniti bedne in teptane. Vse svoje proste ure je porabil za samoizobrazbo, samo da se je mogel uspešnejše udejstvovsti v svojem človekoljubnem delu za svoje sotrpine. Čestokrat je stopil na oder in bodril delavstvo, naj se osvobodi jarma sužnosti s tem, ds se skuša samo izobraziti ter vzgajati svojo mladino v duhu res prave prostosti in delavskega ponosa. "Ne kažite mladini za vzgled "junakov," katerih prsa so okrašena s svetlimi kolajnami, zasluženimi v krvavih vojnah! Povejte ji raje, da so te kolajne ostudne, ker so oškropljene s človeško krvjo ter da je vojna sama grd in ostuden madež na civiliziranih ljudeh. Tako je čestokrat poudarjal mladi agitator v svojih govorih. Pa tudi s peresom je pridno in neumorno delal za osvobojenje proletarijata in za preprečitev barbarskih vojn. Njegovo neumorno delo ni bilo brez uspeha. Njegov plemenit in kremenit značaj mu je pomagal, da ga je delavsko ljudstvo povsod koder je bil poznan vzljubilo in tudi sledilo njegovim naukom in idejam. Peter, ki je bil prišel kmalu za Mirkom v Ameriko, se je čudil svojemu nekdanjemu tovarišu. Ponosen je bil nanj, kot da mu je pravi brat in pomagal mu je po svojih močeh pri njegovem delovanju. In ne le Peter, tudi mnogi zavedni delavci so se pridružili mlademu proletarskemu voditelju in z njim vred še danes neumorno in požrtvovalno delujejo na to, da bo enkrat tudi delavec imel in užival dobrote, katerih so zdaj deležni le tisti, ki žive v brezdelju — od krvavih žuljev milijonov delavskih rok. <center> '''…''' </center> Plodovito se širi blago delo vnetega in vztrajnega mladega borca, kot da rosi nanj blagoslov po krivici prelite krvi njegovih staršev — kot da ga spremlja tihi blagoslov s smrtjo v begunstvu dokončanega trpljenja uboge babice … Mladi borci se zbirajo, si podajajo desnice in se pridružujejo junakom Svobode ter z njimi neustrašno korakajo v boj, da z mečem uma in znanja pomorejo Pravici do zmage nad Krivico. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1931]] [[Kategorija:Anna Krasna Praček]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 85z7chmtvg7ulitftwo5rxee5np8xfv 0 39572 207649 207484 2022-08-18T14:41:18Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Zima 1943 | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Zima 1943, ''Obzornik'', 1968, št. 12, str. 893. }} <poem>Po pet stoje v pozoru sive vrste. Nad taboriščem severnik zavija, molče prezeba bedna tovarišija, prestopa v coklah, mraz mrtviči prste. Brezup povsod, do koder pogled seže: cement, ograde, stolpi in barake, bodeča žica meri jim korake, brez milosti kosti jim zima reže. </poem> ==Opombe urednice== 1. Vera Albreht, Zima 1943, ''Slovensko pesništvo upora: 1941-1945'', 4. knjiga, 1997, str. 330-335. [VA: Zima 1943. [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] dtu4jkqhrrox203lzatgy5jwlcvpn0j 0 39575 207653 207620 2022-08-18T15:06:48Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Še včeraj ... | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Še včeraj, ''Obzornik'', 1965, št. 7, str. 527. }} <poem>Še včeraj je s pletilkami rožljala, na bloku prazna zeva njena klop. Saj nogavice ni še dokončala in bolna ni bilá, morda prestara, da zaslužila bi iz kotla krop. Kako se nam prijazno je smehljala, ker drugih je besed kot me bila. Z rokami si je rada pomagala, kadar z novico je med nas prišla. V »nebeško« jih komando je pobrala vse tiste, ki postale so odveč … Vso noč so stale, in med njimi stala je tudi ona. – Zdaj ni živa več. Na mizi njena volna je ostala, ostalo v nogavici pet pletilk – (Kako jih krčevito je držala.) Katera njeno delo bo končala, nasnuto v soju žalostnih svetilk? </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] s51omjl1hy15e2alq2hvci97xz8f3rh 0 39583 207659 207566 2022-08-18T19:01:39Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= neznan | naslednji= Neodposlano pismo | naslov= Dopis z Ravensbrucku | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, }} <poem> </poem> ==Opombe urednice [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] Main title: Rudé právo Publisher: Komunistická strana Československa Published in: 1921 - 1990 Periodical item's number: 39 Periodical item date: 21.6.1945 ISSN identifier: 0032-6569 Pages: [1], 2, 3, 4 7ml1zs1uikgjtw776d79tt6c4f3yiqp 207678 207659 2022-08-19T11:38:41Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= neznana pesem | naslednji= Neodposlano pismo | naslov= Dopis z Ravensbrucku | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Neodposlano pismo, prevod v češčino Vilem raga }} <poem> </poem> ==Opombe urednice== [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] Main title: Rudé právo Publisher: Komunistická strana Československa Published in: 1921 - 1990 Periodical item's number: 39 Periodical item date: 21.6.1945 ISSN identifier: 0032-6569 Pages: [1], 2, 3, 4 2lcejpevch984hmumstp6ydfy7u1o6j 0 39585 207660 207629 2022-08-19T07:54:18Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni.''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah.''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu.''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor. <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho.''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki.''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje.''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. 4xn6xyhjrvvi54mkkibtsotgbvcuiqg 207662 207660 2022-08-19T08:29:43Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni.''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah.''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu.''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor. <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho.''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki.''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje.''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza.''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. h52zk8al2w2wpz764gorb8tlniwcn1e 207669 207662 2022-08-19T08:53:25Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni.''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah.''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu.''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor. <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho.''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki.''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje.''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza.''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznaila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da s esnide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčen in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. qf8vl8tvbwomuddqifahaqdhoofwybp 207672 207669 2022-08-19T09:09:28Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni.''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah.''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu.''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor. <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho.''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki.''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje.''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza.''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznaila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da s esnide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčen in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini Je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči!Intersantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. s69iss84fnrvv0s2jxual2uvwpkstob 207673 207672 2022-08-19T09:42:32Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni.''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah.''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu.''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor. <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho.''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki.''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje.''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza.''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznaila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da s esnide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčen in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini Je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči!Intersantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. Razmere in vtivi v splošnem. Zaostalost na deželi. Na vrhu in spodaj. Ljudje se klanjajo in godrnjajo <center> ––– </center> Velika razlika, ki te kmalu sune v oči, ko se malo razgledaš po Jugoslaviji, je med življenjem v mestih in na deželi. Mislim večja mesta kot sta Ljubljana in Zagreb. Mala mesta so večje vasi. V mestih dobiš vse kar zahteva moderno življenje. Na primer v Ljubljani se lahko tudi vsega razvajeni Američan počuti kakor doma. Ničesar ne pogreša – razen malo večje požurjenosti. Ameriški hrup in direndaj je lahko pogrešati. Življenje v Ljubljani je v glavnih aspektih zapadnoevropsko. Ljudje se nosijo moderno; ženske so tako oblečene in ostrižene kaor v Ameriki, tudi delavke; izjemo delajo le nekatere stare mamice. To velja za vsa večja evropska mesta, ki sem jih obiskal. Ni pa to življenje še doseglo vasi in malih mest – razen malih izjem – in razlika je ostro začrtana, ko opazuješ obe plasti prebivalstva, ki ki se vsak dan meša v mestih. Kmet je ostal zanemarjen. Morda je danes manj nepismenosti in kmet več čita, toda kaj čita? Poduka, ki bi ga pripravili do tega, da bi se zavedal, kako velike važnosti je sanitarnost, ni še dobil – ali pa ga noče. V tem oziru so vasi še vedno na spodnejm klinu srednjeveške primitivnosti. Nesnaga in smrad. Kmet si najbrž ne more pomagati, če mu občina ali višja oblast noče oskrbeti boljših cest in vaških kozjih poti, lahko pa bi si pomagal, da bi mu ne stal kup gnoja prav pred vratmi hiše. okoli hiše ameriškega farmarja je čisto kakor okro mestne vile – izjeme, slabe in dobre so povsod – tu pa je gnojišče poleg {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Naš kmet nima nobenega pojma, niti ne verjame, da so muhe raznašalke bolezni, posebno otroških. Oblasti se vsekakor nič ne brigajo, da bi izboljšale zdravstvene, higieniške razmere ljudstva na deželi. Neki zdravnik mi je pravil, da petdeset odstotkov umrljivosti na Hrvaškem zakrivi tuberkuloza. Saj ni čudno. Zrak v bivališčih je okužen. Ne brigajo se tudi za uničenje kožnega mrčesa. Zatiranje "narodnih živali" (kakor jih imenuje br. Šular iz Kansasa) bi moralo biti energična akcija oblasti. Mislite si ponižanje, ki so ga doživeli naši izletniki, ko jim je agent Cunard linije v Ljubljani naznanil, da morajo šest dni pred vkrcanjem na parnik zapustiti Jugoslavijo, da se prej "očistijo", kajti Jugoslavija je v "ušivem pasu" z ostalim Balkanom, Ogrsko, Poljsko in Rusijo vred! To velja za potnike 3. razreda na ladji. Potniki drugega razreda so izvzeti, čeprav lahko prinesejo tono uši na parnik! <center> * </center> Na oficialnem papirju je Jugoslavija danes transformirana dežela: politike ni več, razrednega boja ni več in Slovencev, Hrvatov in Srbov ni več. Tako je na vrhu, na koži. Spodaj pod kožo, v resničnem življenju je pa vse kot je bilo: politika je, razredni boj je in Slovenci, Hrvatje in Srbi so, gospodje so in siromaki so. Stare politične struje se kavsajo pod drugimi imeni in v drugačnih formah, delavci in podjetniki so v konfliktu, a to se drugače pove! Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udejstvujejo v kulturnem delu itd. Tisk in javna beseda je svobodna, če ti govornik zaupa. Kar se javno ne sme govoriti, se govori toliko več privatno v ožjih krogih: v kavarni. gostilni, parku, pisarni, povsod. "Klanjam se" je običajen sprejem in poslovitev. Po vsej Jugoslaviji se klanjajo kakor avtomatje. Besedi gresta avtomatično. "Klanjam se!" tudi takrat, ko {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Klanjam se! – ciuia0rakrfgtk76nerf0pdra9hz40p 207674 207673 2022-08-19T09:46:57Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''Po Hercegovini in Bosi. Med rojaki in Turki. Izletniki okupirali Sarajevo. Prenočišče v lementarski kasarni''' <center> ––– </center> Naš vlak je zapustil Dubrovnik ob enajstih ponoči (ob triindvajsetih po jugoslovanskem železniškem času) in medtem, ko smo mi prijetno dremali na mehkih sedežih v kupejih drugega razreda, nas je privlekel po ozkotirni progi v Mostar, glavno mesto Hercegovine, ob sedmih zjutraj. Mostar smo videli le iz vlaka in s postaje, na kateri smo zajtrkovali, torej en vem nič povedati o tem mestu. Videl sem le nekaj modernih hiš in precej vitkih minaretov turških džamij. Okolica se mi je zdela pusta, morda malo bolja od one v severni Dalmaciji. Vlak je potegnil in v nekaj urah smo bili v Bosni. Pokrajina ob naši ozkotirni železnici je hribovita, toda visoki hribi so le deloma zeleni; večjidel je kamen. Železnica teče ob reki Neretvi, ki ponekod zelo dere. Proga se spušča v globoke soteske in spet se dviga v širokih ovinkih po rebri. Scenerija je povsod divje romantična. Na Gorenjskem sem občudoval Vintgar, tu pa smo naleteli na celo vrsto Vintgarju podobnih vodopadov. Kmalu so kamniti hribi ostali za nami in pokazali so se obraščeni s šumami. Odprle so se doline in zagledali smo polja tobaka in žita ter vadi. Pozdravljali so nas brkati muslimani s fesi na glavah in prvič smo smo opazili turške žene s črnim pajčolanom na obrazih. To je bilo nekaj novega za naše izletnike in naši fantje so imeli obilo zabave z muslimankami v širokih hlačah in z zakritim licem. Bosna je bogata na lesu, tobaku in češpljah. Čim bolj smo se bližali Sarajevu, tem lepša so bila polja in sadovnjaki, ki so se kar šibili sadja. Tudi vasi so bile gostejše in pojavile so se tovarne lesnih izdelkov. Pridemo v Sarajevo. Na postaji nas je sprejela velika deputacija sarajevskega Slovenskega kluba. Rasto Zemljič, železniški uradnik, je pozdravil izletnike v kratkem govoru, moški zbor med njimi je zapel pesem in ženske so izsule na nas košaro rož. Ker ni nihče med nami pričakoval tega, smo bili nekako osupnjeni in pozabili smo se zahvaliti. Obvestili so nas, da so nam že vse pripravili: prenočišče in vodnike, ki nam vse pokažejo. Nato so nas tlačili v tramvajske vozove. Ko so vozovi ropotali z nami po ulicah, smo opazili, da so vse hiše okrašene z zastavami. Nekdo me dregne: Pa ne zlodja, da bi – – Nekaj ur kasneje izvemo, da je prišel v Sarajevo tudi general Živkovič, predsednik vlade. Njemu so veljale zastave in policija in vojaštvo, katerega se je kar trlo po mestu. Lepa reč! Preljubi sarajevski rojaki so nam izposlovali prostore v pravoslavnem seminarju, ki je bil prazen med počitnicami. V Velikih dvoranah so stale pogrnjene majhne postelje v dolgih vrstah kakor v kasarni. V eni dvorani za moške in v drugi za ženske – vse strogo ločeno. Tedaj je izbruhnil upor, zlasti med zakonci. Kakšna je to manira? Kje je komfort? Mar mislijo, da smo trampje? Sklenjen je bil mir s tem, da je manjše število zakonskih parov in ponosnih samcev odkorakalo v hotel, tri ženske – Grabnarjeva in Klemenčičeva s hčerko in Pittsburgha – so pa bile tako užaljene, da so takoj odkurile nazaj na postajo in se odpeljale s prvim vlakom naravnost v Zagreb. Sarajevo – napis v cirilici na postaji se čita Sapajebo – je čudovito mesto v širokem grabnu ob reki Miljački. Tu prihajata skupaj zapad in orient. Tu se vse meša: moderna noša in turški kostum, moderne hiše in muslimanske bajtice, krščanske cerkve in mohamedanske mošeje, katoliški Hrvatje, španski židi in kdo še vse. Začudil sem se, ko so mi povedali, da je v Sarajevu okoli 2000 Slovencev: delavci so in uradniki pa tudi vojaki. Slovenski klub ima svoje prostore v lepi hiši nedaleč od mosta čez Miljačko, na katerem je bil ustreljen kronoprinc Franc Ferdinand. Videl sem tisto famozno ploščo, katero so vzidali v spomin in slavo – atentatorju Principu. <center> ––– </center> '''Sarajevska čaršija. V delavski zbornici. V kabaretu in "Pri Amerikancu". Patriotično razpoloženje rojakov pri dobrem vinu in svoboda na ulicah''' <center> ––– </center> Izletniki smo se razdelili v manjše gruče in vsaka je šla na svojo stran Sarajeva. Br. Olip se je s svojo skupino nekam izgubil – in tako nismo videli nobene cerkve od znotraj niti turške džamije. Že prej nam je toplo priporočil, da si moramo ogledati Begovo džamijo. Mile in jaz – to je bila vsa skupina – sva šla mimo te džamije in videla muslimane, kako so sezuvali opanke in čevlje, umili si noge in potem korakali bosi na odprt prostor, kjer so klečali s hrbti proti nam in se klanjali do tal. To sva videla – in bilo je dovolj. Rajši sva šla v čaršijo. To je turški del mesta, odnosno turški trg svega i svašta. Tam je bilo več izletnikov, ki so pridno kupovali suvenirje: razno zlatnino in srebrnino z ročnimi vrezninami, pletenine, fese, male preproge in drugo drobnarijo. Prodajalnice – male, nizke lope – so obenem delavnice. Tam prodajajo tudi sadje, jedila in črno kavo, ki jo kuhajo pred teboj na špiritu. Turški barantači te robe so kakor židje. Ako se znaš dobro pogajati, jim lahko zmanjšaš ceno. V čaršiji je kar mrgolelo ljudi kot na sejmu. Usiljivi pa niso ti trgovci. Mirno sedi v svoji lopi in dela ali pa čaka prekrižanih rok in nog, da kdo stopi k njemu. ne mudi se jim nikamor. Tudi drugim se ne mudi. Šli smo v večjo restavracijo in posedli okoli mize na vrtu, kjer običajno obedujejo, če ni dežja, povsod po Evropi. Bilo je okoli treh popoldne. Naročimo kosilo in natakar nam pove, da ne bo nič, ker je kuharica odšla. Vprašamo za malo šunko in sir. V Ameriki bi bilo to na mizi v petih minutah, v Sarajevo smo čakali eno celo uro. Končno nam prinese tako porcijo, da bi se lahko nasitilo petnajst možakov. Medtem, ko so drugi ogledavali džamije in muzeje, sva z Miletom poiskala Radničko komoro in Radnički dom. Sodrug Jakšić je tajnik delavske zbornice in seznanila sva se tudi z uradnikom "Snage", socialistične revije. Oba sta naju prijazno sprejela, razkazala prostore in potožila o težkih razmerah, v katerih se danes nahaja delavsko gibanje v Bosni. Sodrugi čitajo "Prosveto" in zasledujejo naše delo v Ameriki. Zvečer istega dne so bili izletniki povabljeni v prostore Slovenskega kluba. Kot že omenjeno, so prostori v pritličju velike in lepe hiše v eni glavnih ulic, ki se vleče ob Miljački. Tam imajo čitalnico – tudi "Prosveto" sem videl med listi – vadijo se v petju in prirejajo družabne sestanke. Prostori pa so bili premajhni za nas vse in voditelji kluba so poudarili, da je treba iti nekam drugam. Odločili so se za neki večji kabaret. Predno so nas odpeljali, so zapeli več narodnih pesmi; pomagali so jim tudi naši pevci, posebno Rozi. V kabaretu ni bilo nič posebnega razen mlade Turkinje v moderni noši, ki si je uporno razkrila obraz, ko je zasedla stol na galeriji v ozadju. Kemalov duh prihaja tudi v Bosno. Na malem odru so dekleta pela domače in španske popevke in plesala orientalske plese. Sarajevskim voditeljem je bilo tam predolgočasno in odpeljali so večje število izletnikov in izletnic v gostilno "Pri Amerikancu," kjer je menda vse bolj domače. Mene tam ni bilo, ker sem odšel v kasarno spat, toda drugi dan so mi povedali, da je junaška skupina, ki je bila tam, prišla domov ob petih zjutraj. "Amerikanec" jim je tako postregel, da so potem, ko so jadrali domov, okupirali vse glavne ulice Sarajeva in policija je – bežala, ker ni hotela žaliti visokih gostov, pomešanih z malimi oficirji. Na ulicah so se igrali vojake in klicali Italijo na vojno! Pripomniti je treba, da so bili med temi "junaki" domačini v večini. Vsi so prišli zdravi in svobodni v kasarno in hotele. <center> ––– </center> '''Proti Belgradu. Vožnja skozi sto predorov v dimu in sajah. Postaje brez vode. Srbska sela in prašiči. Sprejem v Belgradu''' <center> ––– </center> Dne 2. avgusta smo se poslovili od Sarajeva. Vlak pelje po hribih naokrog mesta in tako smo imeli pri odhodu najlepši razgled po vsem mestu. V nekaj minutah nam pa Sarajevo izgine izpred oči in vlak – ki še vedno vozi po ozkotirni progi – zavije med visoke hribe z vmesnimi ozkimi dolinami. Vožnja po teh hribih, ki je trajala pol dneva – oziroma do noči, ko nam je tema zastrla okna – bi bila zares čudovita, če bi pod kotlom lokomotive ne kurili z najslabšim premogom kar ga imajo v Jugoslaviji. Okolica nas je spominjala na tirolske in koroške hribe, koder vlaki lezejo nad vrtoglavimi globinami in vsak čas izginejo v prodoru. Tudi v tem kraju Bosne je bil vlak vsakih par minut v tunelu. Sli smo skozi približno sto predorov predno smo prišli na srbske ravnine. Če bi tod vozila električna železnica, bi bila to najzanimivejša vožnja v vsej Evropi, izvzemši morda Švico – tako pa je bila muka. Vozovi so bili zaviti v gost dim, ki nas je hotel zadušiti, ko je prišel vlak v predor; ko pa smo zaprli okna, je bilo v kompartmentu vroče kot v peči. Debele saje so neprenehoma padale v vagone in ponoči je kar bliskalo isker, ki so se usipale v vozove in marsikomu prežgale obleko, če je bilo okno odprto. Pač slabo spričevalo za železniško upravo. Bila je vročina, ki je užejalala marsikoga, toda s čim potolažiti žejo. Bosna ima dosti vode, ampak na bosanskih postajah je pitna voda luksus. V vlakih, kakor sploh po Evropi, pa nimajo pitne vode. Izletnik Pleše iz Pittsburgha je glasno protestiral. Ko se je vlak ustavil na postaji, je vprašal skozi okno voza: "Imate što vode?" "Nema vode", je leno odgovoril možak pred postajo. "Kako vi ljudi živite ovde?!" je zaključil ogorčeni Pleše, toda nekdo ga je opozoril, da ni varno kikati, ker ga lahko vtaknejo v luknjo. Br. Pleše – ki je gl. nadzornik SNPJ – se pa ni dal ugnati in je še ob drugih prilikah glasno povedal svoje mnenje o zanikrnih razmerah v Jugoslaviji. Drugi so vzeli take neugodnosti bolj filozofsko. Česar ni, tega ne moreš vzeti v momentu. Plešetov prijatelj iz Pittsburgha, Steve Gojkovič – rekli smo mu Štifko, ko ga je tako krstila Rozi Stegovčeva – mlad in zelo prikupen fant, je tak filozof. Poredno se je režal s fesom na glavi – več naših izletnikov je kupilo turške fese v Sarajevu in nosili so jih do Srbije – in pripovedoval Bošnjakom, kakor kasneje Nemcem in Belgijcem, kratko storijo o dveh Ircih v angleščini! Na jezo ali smeh – kakor je kdo hotel – smo zadremali v kupejih. Ko je zarja pokukala skozi sajasta okna vlaka, smo bili V Srbiji. Hribi so bili že daleč za nami in zdaj je vlak kadil po ravnini. Široka polja s koruzo, ajdo in drugim, sadovnjaki in šume krokinkrog. Večja in manjša sela s tipičnimi srbskimi hišicami in srbski seljaki v opankih. Videli smo tudi velike črede prašičev. Večkrat sem slišal in čital, da je Srbija dežela svinj in res je tako. Na splošno je kraj, ki nam je bil pred očmi, bolj pust. V nedeljo zjutraj, 3. avgusta, smo prišli v Belgrad. Postaja, na kateri se je vlak ustavil, je velika, moderna in lepa. Sprejeli so nas zastopnlki Radničke komore (delavske zbornice), železniške uprave in Putnika. Vso prtljago so nam naložili na voz, nas pa odvedli peš do palače Radniške komore, kjer so nam shranili v dvorani prtljago in nam pripravili mize za obedovanje. Ta palača je nova kakor je večina modernih poslopij, ki so nastala po vojni. Palača je na zunaj fino, artistično delo, notri pa je velika in lepa dvorana s prostornim odrom ter druge sobe. Tam je tudi sedež srbske delavske zadruge. V pritličju je restavracija. V dvorani komore je doprsna soha srbskega socialističnega voditelja Tucoviča, ki je padel v svetovni vojni. V Belgradu smo bili od osmih zjutraj do enajstih zvečer in ves ta čas je bil vodnik in spremljevalec na vseh potih sodrug Milorad Belić, tajnik delavske zbornice in urednik "Radničkih Novin." <center> ––– </center> '''V Belgradu. Peš, v tramvaju in avtobusih po mestu in okolici. Mrzlično zidanje palač. Mesto je vojaški in policijski tabor''' <center> ––– </center> Ljubljanski kulturni referent, ki se je z menoj razgovarjal in potem napisal ta razgovor v "Jutru", piše tamkaj, da se mi je Belgrad dopadel. To je pomota. Belgrad se mi ni dopadel, izvzemši nekaterih posameznih reči, čeprav ga hvalijo, da je poleg Carigrada najlepše mesto Balkana. Razume se, da izletniki nismo mogli videti vsega v enem dnevu – toda pokazali so nam glavne pointe. Videli smo Belgrad, kakršen je ob nedeljah, torej prazničnega. Najprej smo šli peš po glavnih ulicah in po obširnem trgu Tereziji, ki je središče mesta; prehodili smo vse ulice doli do promenade Kalimegdan, ki je ob stari trdnjavi, najstarejšem poslopju v Belgradu, katero se nahaja na hribčku v kotu ob izlivu Save v Donavo. Ustavili smo se samo v enem kraju: v avtomatičnem salunu, kjer vržeš novec v mehanizem in natočiš si piva, vina, žganja ali izvabiš prigrizek. To je res novost za balkansko mesto. Čim prehodiš nekaj blokov, ne moreš prezreti kontrasta, ki ga dela naglo naraščanje mesta. Po vojni silno zidajo nove hiše in palače, ki so res lepe in moderne, ampak vsega ne morejo zazidati – in tako vidiš poleg nove palače staro bajtico, nizko kučico in ta kontrast pači vse skupaj. Nove ulice so široke in asfaltirane, trotoarji pa iz konkreta kakor v Chicagu, stare ulice pa so ozke in prašne. Največji kontrast je pa v noši. Poleg moderno oblečenih moških in dam mencajo brkati možakarji s čepicami na glavah in opanki na nogah, drugi v širokih turških hlačah, tretji pa spet drugače. Čudovito pisana množica. V Ameriki smo čitali poročila, da je latinica zdaj ravnopravna s cirilico. V Sloveniji, na Hrvaškem in po Dalmaciji so napisi na postajah v obeh pisavah – v Belgradu pa vsi samo v cirilici. Omenil sem to mojemu srbskemu spremljevalcu in odgovoril mi je: "Mi samo pišemo cirilico, govorimo pa latinico kakor vi!" Najimpozantnejše so nove vladne palače. Vsako ministrstvo ima svojo palačo. Velikanske stavbe, ki stanejo lepe vsote. Zdi se mi, da bi vlada lahko opravljala svoje posle v enem ali dveh poslopjih in prihranila nekaj milijonov za druge koristne naprave, na primer za elektrifikacijo železnice v Bosni. Saj ni treba, da bi mala Jugoslavija posnemala potratnost Francije in Anglije, kjer imajo cele ulice in trge vladnih palač. Ko smo bili drugi dan v Zagrebu, so nam tamkaj potožili, da se mora Zagreb sam vzdrževati, dočim gre ves denar v davkih v Belgrad. Drugo, ki ti takoj pade v oči, je številno vojaštvo in policija. Sicer je dovolj – in preveč – vojaštva po vseh večjih mestih Jugoslavije, toda Belgrad izgleda mestoma kakor ena sama vojašnica. Vojaške straže stoje pred kraljevo palačo blizu Terazije, stoje pred vojnim ministrstvom, okoli stare trdnjave in drugod. Ko smo šli mimo kraljeve palače, se je br. Pleše ustavil pred vojakom na straži in ga vprašal, kaj je tista palača. Vojak mu je odgovoril: "Nemojte mene pitati!" Na promenadi ob steri trdnjavi nad izlivom Save v Donavo je interesantno. Staro zidovje je mestoma še danes okrhano od avstrijskih granat, ki so letele preko Save izza Zemuna ob izbruhu svetovne vojne. Na konici promenade stoji kolosalna soba v spomin zmage. Kip je izdelal Meštrovič. V delavsko zbornico smo se vrnili v malih tramvajskih vozovih, ki so malo večji kot ljubljanski. Pred zbornico so nas čakali trije avtobusi, katere je izletnikompoklonila belgradska občina za izprevoz in ogledovanje mesta. Qdpeljali smo se iz mesta ven na deželo pod vodstvom Belgradskih sodrugov. Odvedli so nas na prijazen grič Avalo, obraščen s šumo, kjer se lahko zabavaš v senci kakor na ameriških piknikih z edino izjemo, da ti ni treba pijače jemat s seboj. Dovolj in vsake vrste je dobiš tam. <center> ––– </center> '''Internacionala na belgradskih cestah! Kopanje v Savi. Muslimanski pesnik. Slovo od Belgrada med bliskom, gromom in ploho''' <center> ––– </center> Vožnja v avtobusih na Avalo je bila zanimiva. Ko smo prišli kakih dvajset milj iz mesta, je naš bus obstal na cesti kakor štatljiv konj. Ni pa ni šel dalje. Bilo je vroče, da je kar lilo iz nas, pa smo tam sedeli, ko je motor korenito zaštrajkal. Za nami je prišel drugi bus in preselili smo se vanj na veliko jeze šoferja, ker je dobil večji človeški tovor. Bila je gneča kajpada, ali to nas ni motilo. Medtem so naši srbski spremljevalci poslali "wireless" v mesto, naj pride za nami drugi bus, ki bo vozil, ne pa stal na mestu kakor spomenik zmage nad Turki. Piknik v šumi Avale je trajal dobro uro. Jape je smatral ta kraj in hopsasanje izletniške grupe za nekaj tako izbornega, da je snel film. Upam, da ga ne bo nihče kazal po Ameriki! Ko smo se pošteno razigrani vračali v Belgrad, smo našli naš prvi bus na istem mestu, kjer je obstal. Kakor Jugoslovanska politika – je lepo počival ne cesti in šofer je spal. Nekaj milj dalje smo našli drugi bus, ki je – poklican – šel prvemu na pomoč in potem obtičal na cesti, ko mu je motor umrl! To nas je spravilo v še boljšo voljo in naši pevci ter pevke so napele vse strune. Srbski tovariši so to poslušali nekaj časa, nato so se pridružili še oni. Peli so v latinici, slovensko. Končno so se vsi skupaj lotili – kam pade, da pade – "Internacionale", ki je mogočno odmevala iz avtobusa, ko so šle prve belgradske hiše mimo nas. Bili smo še v mestu, ko se je Rozi spomnila nečesa. {{nejasno|?}} je Belgradčane: " Vse ste nam pokazali, še celo Avalo, na nekaj ste pa menda pozabili. Kje je vaša slavna Glavajača?" Srbi se zasmejejo. Lahko še pokažejo, so rekli, pa niso nič pokazali. Saj nimaš kaj videti od zunaj, notri pa ne smeš – in komu se ljubi? V Zagrebu in Ljubljani sem dosti slišal o tej lepi instituciji, v kateri mučijo politične jetnike. Povedali so, da človeška zver, ki nadzoruje mučenje, se piše Kosmajac, mlad oficir. Barbarstvo! Popoldne se je skupina naših izletnikov odločila, da se gre kopat v Savo. Vročina je pritiskala in hladna voda široke reke bi se dobro prilegla. Kopališče je na oni strani v Zemunu. Na brodu so naa prepeljali čez. Voda se je res dobro prilegla, ni se pa blato. Sava je tamkaj tako umazana kakor kaka vaška luža in ljudi je kar mrgolelo v kalužasti vodi. Ko so se izletniki izvlekli na suho, so bili bolj umazani kakor prej. Pohladili smo se šele s pivom. Pri mizici na trotoarju delavske zbornice sem naletel na mladega muslimanskega poeta iz Bosne, ki je bil zelo prijazen. Rekel je, da se zanima za slovensko delavsko literaturo in jezil se je na cenzuro, ki mu uničuje njegove najboljše pesmi. Vprašal sem ga, kako se njegovi nazori ujemajo z muslimansko vero. "Ja sam musliman samo po imenu, inačo sam ateista", je krepko podčrtal. Malo prod polnočjo so izletniki zapustili Belgred. Baš takrat je prihrumela velika nevihta. Bliskalo, treskalo in lilo je za žive in mrtve. Kako nam je to dobrodošlo! Ozračje se je ohladilo in z lahkim srcem smo se odpeljali spet enkrat po normalni široki progi, katere nismo videli od Splita. Ugnezdili smo se v kupejih z mehkimi sedeži in si preganjali spanec. Železniška direkcija nas je to pot lepo ofrnažila. Dala nam je le dva vozova, češ: Stisnite se, braća Amerikanci, kakor se morete in znate, pak onda odlazite! – Ker ni bilo prostora, da bi bili vsi polegli, smo se morali vrstiti. Rozi, Mile, Štifko in še nekaj drugih je pa skrbelo, da niso oni, ki so čakali, zaspali stoje. Zlasti Mile! Zdaj se je že navadil ameriške slovenščine in tolkel je, kako se "mufamo" od mesta do mesta po Jugoslaviji, pa nič ne "kikamo" in cele "lajkamo" ... <center> ––– </center> '''V Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je vzoren zavod.Zelo pelo mesto. Muzeji in parki''' <center> ––– </center> V pondeljek, 4. avgusta, nekako ob osmih zjutraj smo dospeli v beli Zagreb. Bil je že dan, ko nas je vlak vozil po prijaznih hrvaških ravninah z mnogimi vasmi in bogatimi polji. Enkrat med zarjo in dnevom se je vlak ustavil v Sisku – ker izletniki ne znajo cirilice, so na pročelju postaje čitali cirilski napis za "Cucak" – a ni stal dolgo. Zagreb se nam je takoj dopadel. Resnično je to najlepše mesto v Jugoslaviji, a tudi čisto, snažno in moderno. Tam je precej industrij in tudi zidajo mnogo. Prvo poslopje, ki ti pade v oči, ko stopiš z glavnega kolodvora, je hotel Esplanade, velika palača z lepo promenado v ospredju. Rekli so mi, da je to največji in najboljši hotel v Jugoslaviji; večjega in boljšega res nisem videl in tudi – dražjega ne. Šli smo zajtrkovat v restavracijo tega hotela in dobro so nam zasolili v primeru z drugimi. Na postaji so sprejeli izletnike zastopniki Radničke komore in izseljeniškega komisarijata, ki so bili potem ves dan z nami, dokler nismo odpotovali. V Zagrebu je bilo namreč konec našega skupnega izleta po Jugoslaviji. Tu so se izletniki razšli na vse vetrove, vsak na svoje stroške, le polovična vožnja na železnicah je ostala za izletnike do 10. avgusta. Naša prva pot po zajtrku je bila v palačo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kjer se nahaja tudi Radnička komora (delavska zbornica) in uredništva socialističnih listov kot "Radničke Novine" itd. Sodrug Vladimir Pfeifer, tajnik delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, nas je vodil. Če je kaj treba pohvaliti v Jugoslaviji, je socialno zavarovanje delavcev, ki je državno in obligatno. Ta institucija, dasi ne še perfektna in v marsičem pomanjkljiva, je velikega pomena za delavce. V Ameriki nam tega zelo manjka, zato pa moramo imeti svoje lastne podporne organizacije. Zagrebški Osrednji urad je sijajen zavod. Tam so klinike, kjer smo videli v čakalnicah veliko množico moških in žensk; videli smo zdravnike pri delu in prostorne pisarne z zelo zaposlenimi uradniki in uradnicami. Pfeifer nam je pokazal tudi izvrstno kopališče za revmatične in druge bolnike – z velikim bazenom, v katerem lahko plavajo – in peljal nas je na ravno streho, kjer so priprave za solnčne kopeli. Sploh ta zavod lahko služi za zgled drugim deželam, kjerkoli še manjka tega. Kakor v Belgradu tako so nam tudi v Zagrebu oskrbeli avtobus za ogledovanje mesta. Pokazali so nam vseučeliščno knjižnico, v kateri nam je prijazen profesor tolmačil razne stare rokopise in zgodovinske dokumente, katerih je neprecenljiva zbirka. Dalje etnografski muzej s slikovitimi hrvaškimi narodnimi nošami in orodjem, Jelačičev trg, Markov trg, na katerem je bil z razbeljeno krono mučen vodja kmetskega punta Matija Gubec in druge zanimivosti. Odvedli so nas v park Maksi mir, v katerem je živalski vrt. Zelo lepo urejen park. Del izletnikov je posetil tudi pokopališče Mirogoj, kjer so videli grob v parlamentu ustreljenega Radiča. Grob je še vedno pokrit s svežimi rolami, ki jih redno donašajo seljaki in seljakinje iz vseh krajev Hrvaške. Slišal sem, ds je v Zagrabu približno 30.000 Slovencev. Res smo jih srečali mnogo, med temi tudi eno uradnico v delavski zbornici – ki je takoj dobila dopust, da gre lahko z nami – natakarje v Lovačkem rogu in povsod. Toda zagrebških rojakov ne spoznaš, če se sami ne izdajo: govore hrvaško in še kako pojejo! Delavske razmere so take kakor drugod: slabe. Baš tiste dni je bila stavka pekovskih delavcev, katerim je bila znižana plača. Zaslužek je slab, če primerjaš dinarčke amariški valuti, toda živež je poceni. Dobra obleka je draga. In tudi Zagreb je poln vojaštva in oficirjev. <center> ––– </center> '''Razgovor z izseljeniškim komisarjem. Njegov urad in njegove sugestije, ki niso vlekle. "Amerika, zemlja prokleta!" – toda dolarji, ki drže valute pokonci, so all right ...''' <center> ––– </center> Izseljeniški komisar za Jugoslavijo, g. Andrinović, je povabil voditelje izleta, naj ga obiščejo v njegovem uradu. Za ta posel sta bila delegirana br. Jakob Zupančič, tajnik Izletnega urada, in br. Frank Jelenc iz Sheboygana, Wis., zraven pa so prištulili še mene, dasi nisem bil noben vodja. Odzval sem se kot vesten poročevalec, ki se zaveda, da mora imeti povsod svoj nos. Izseljeniški komisarijat ja v stari hiši v starem delu mesta. Na starih in izglodanih stopnicah, hodnikih in sobah ni nič atraktivnega. V pisarnah ja precej nameščencev. Tu je zelo sistemiziran aparat zasledovanja jugoslovanskih emigrantov v vseh deželah sveta, njihovih organizacij in javnega življenja sploh. Imajo indeksni seznam po kartah več tisoč izseljencev v Združ. državah, Južni Ameriki itd. Poleg imena na karti je tudi omenjen poklic in druge pripombe. Pokazali so mi karto z mojim imenom in zraven je zapisano, da sem časnikar. Vsa ta imena so pobrali in jih še vedno pobirajo iz naših ameriških listov. Dalje Imajo tamkaj debele knjige (scrap books) izrezkov iz vseh jugoslovanskih listov, ki izhajajo v lnozemstvu. Silno se zanimajo za podporne organizacije. O naši jednoti imajo cel kup beležk izrezkov iz Prosvete {{nejasno|?}}, Hrvatski Bratski Zajednici {{nejasno|?}}. V velikem kartonskem zvezku so prilepljene glave vseh slovenskih, hrvaških in srbskih listov iz Amerike. Komisar je postaven mož, Srb, ki govori resno in z gesto avtoritete. Niti enkrat se ni pošalil kot so se drugi uradniki, s katerimi sem prišel v dotiko. V razgovoru me je vprašal, če misli kdo naših izletnikov ostati v Jugoslaviji. Potrebno bi bilo – je rekel – če bi voditelji izleta agitirali za povratek izseljencev v domovino. Zemlja je poceni (ni povedal, kje) in izseljenci, ki imajo denar, bi si lahko kupili kmetije ali začeli kak business in bi dobro boravili. Kdor si je na primer prihranil $10.000, bi lahko dobro živel v Jugoslaviji. Odgovoril sem mu, da kdor ima $10.000, ne pojde v Jugoslavijo, pač pa bo gledal, da pridobi še drugih $10.000. Omenil sem tudi, da sem bil informiran v Sloveniji, da so dobro opremljene in rodovitne kmetije zelo drage, v pustinji pa ne bo nihče metal dolarjev. Nadalje se ne bodo izseljenci nikdar sprijaznili s takimi davki, kakršni danes ubijajo kmeta v Jugoslaviji, še bolj pa mlade industrije. Govorili smo tudi o naši jednoti in komisar je sugeriral, da bi SNPJ ustanovila društva v stari domovini. Jugoslovanska vlada bi to pozdravila. Odgovoril sem, da pa ne bi tega pozdravila ameriška vlada, ki bi stavila ovire. In po sedanjih pravilih bi bilo to nemogoče, ker ljudje v Jugoslaviji bi ne zmogli asesmentov, ki jih plačujemo v Ameriki; k večjemu, če bi določili zavarovalnine v dinarjih za stari kraj, torej popolnoma ločeno lestvico. O ideji se lahko razpravlja, toda na praktično uresničenje te ideje zaenkrat še ni misliti. Ko smo tako govorili, sem opazil na steni komisarjeve pisarne tablico z debelim napisom: <center> ––– </center> "Amerika, zemlja prokleta!" Pod tem naslovom je kratka pesem v hrvaščini, ki jo je baje spesnil neki hrvaški delavec v Pittsburghu. Verzi slikajo muke in izkoriščanje jugoslovanskega delavca v tujini. Komisarju se je tako dopadla, da jo je dal pod steklo v okvirju in obesil na steno. Nato pa je komisar konstatiral, da so emigrantje v Severni in Južni Ameriki in drugih deželah lansko leto poslali v Jugoslavijo skupaj štiriinosemdeset milijonov dinarjev! Ta vsota je precej pomogla – je omenil komisar – da s ejugoslovanska valuta vzdržuje na sedanji višini. Amerika, zemlja prokleta! – – '''Nazaj proti Ljubljani. Spet na Gorenjskem. Tihi bohinjski kot postaja hrupen. Blizu italijanske meje''' <center> ––– </center> Ko nas je izseljeniški komisar v Zagrebu povabil k sebi, nam je sporočil, da bomo z njim obedovali. Po razgovoru, ki ga je imel z nami, pa se mu je vsekakor za malo zdelo, da bi še nadelje ostal z nezadovoljneži, ki so ugovarjali njegovim načrtom. Skratka: komisar se ja oprostil, da ima sestanek z dvema duhovnoma – tiste dni je bil Zagreb poln duhovščine, ki je prihajala na evharistični kongres – in poslal je nekega drugega uradnika, da nas spremi v restavracijo "Lovački rog." Tako se je zaključil naš sestanek z izseljeniškim komisarjem – edini sestanek za časa mojega bivanja v Jugoslaviji, pri katrem sem bil vsaj nekoliko v dotiki s predstavniki vlade. Poslovili smo se od Zagreba in prijaznih zastopnikov delavske zbornice. Zdaj je moral vsak izletnik SNPJ sam skrbeti, kako in kam se odpelje. Kljub temu smo ostali v skupinah – izvzemši nekaterih – in moja skupina je kupile listke tretjega razreda v brzovlaku, ki je bil ob petih popoldne namenjen v Ljubljano. Ko pa pridemo k vlaku, najdemo vse vozove tretjega razreda natlačene s potniki; za nas ni bilo več nobenega prostora. Jape je letal od Poncija do Pilata na postaji in tik pred odhodom vlaka je dosegel, da je naša skupina dobila prostor v vagonu drugega razreda. Good job! To ni bil prvi slučaj, da je Jakob Zupančič, tajnik Izletne urada izklepetal kaj dobrega za izletnike. Na primer že prej v Franciji in Švici. Bil je dober vodja. Brzovlak je drvel z veliko hitrostjo in kmalu je zapustil Hrvaško. Po enem tednu smo bili spet v Sloveniji. Šli smo mimo Brežic in Vidma na drugi strani Krškega ob Savi. Videm je bila moja postaja, na kateri sem prvič stopil v vlak pred tridesetimi leti, ko sem odšel v Ameriko. Zato me je zdaj zanimala. Opazil sem veliko izpremembo: postaja se je nekam skrčila, most čez Savo se je sključil kakor starčeva grba in celo Sava je manjša! In vso pot, ko smo drveli ob Savi proti Zidanem mostu, se mi je reka zdela jako majhna, veliko ožja in plitvejša kot je bila pred tridesetimi leti ... <center> * </center> Br. John Olip je skrbel, da so izletniki plezali po gorenjskih hribih. Kot dober prijatelj prirode je privoščil vsakomur, da se navžije lepote in čudes gorenjske prirode. Povedal sem že, kako me je John prvič vodil k Vintgarju, na Bled in Brezje, dasi Brezje ne spadajo med prirodne krasote in ni tam nič lepega razen morda divjih kostanjev. Kljub temu sem mu zvesto sledil prvič in drugič, ko me je vodil v Bohinj. Po trudapolnem potovanju – pravkar opisanem – se človeku dobro prileže, če se skrije in odpočije v lepem kotu Gorenjske ob Bohinjskem jezeru, mi je voščil John. Ali right. Pa še enkrat v hribe in na hribe. Šla sva sama, ker drugi izletniki so rajši počivali doma. Z vlakom do Jesenic, od tam pa z drugim vlakom v Bohinjsko Bistrico. V tretjem razredu seveda, da vidiva ljudi. Bilo jih je dosti, največ nemških turistov, ki so spačeno čitali slovenske napise na postajah in brili norce is cirilskih. Bil je tudi trop Hrvatov ali Srbov, ki so šli bogve kam za delom ali po kupčiji. In srbski oficirji, ki so med dopustom tudi prijatelji prirode. Fina družba. Iz Bohinjske Bistrice nas je vzel avtobus do Zlatoroga ob jezeru. Voznina dvajset dinarčkov (dva kovača). Debela mama, ki je konduktirala, je pojasnila, da bo petnajst dinarčkov, kadar popravijo cesto. Zdaj se še ne mudi, da bi jo popravili. Od Sv. Janeza je bus vozil ob jezeru. Zlatorog je hotel za turiste. So še drugi hoteli in restavracije. Takoj sem spoznal, da ni vse tako tiho in mirno v tem čarobnem kotu, ki je navdušil že toliko slovenskih pesnikov. Avti trobijo sem in tja, trgovci so našli vse skrivne steze in hrup srbskih, nemških in čeških turistov ni nič manjši kot na Bledu. <center> ––– </center> '''Tudi dež je obiskal Bohinj in pral turiste. Beg od slapa Savica. Vojaško grobišče. Izprehod od Zlatoroga do Sv. Janeza''' <center> ––– </center> Mešana turistična družba v Bohinju bi naju ne motila, če bi se bil br. Olip prej pogodil z vremenom predno me je odvlekel v bohinjski kot. Tiste dni smo čitali v ljubljanskih dnevnikih brzojavne vesti o veliki suši in vročini v Ameriki. Vesti so bile v takem tonu, kakor da je v Ameriki zgorelo vse, kar je zelenega. Bili smo prepadeni in želeli smo, da bi mogli poslati v Ameriko malo slovenskega vremena. Tiste dni je namreč na Slovenskem grdo deževalo kar po več dni skupaj in hladne sape so pihale, da smo kar podrhtavali v naših "Palm Beach outfitih". Marele ni nihče prinesel v stari kraj in dolarje, kolikor jih je še ostalo od jugoslovanske turneje, smo potrebovali za druge, potrebnejše stvari. Naj nas dež pere kolikor hoče! Tako je bilo tudi v Bohinju. Čim sva prišla v Zlatorog, se je brž ulila prva ploha in prignala veliko jato turistov v restavracijo. Smola. Mesto da bi plezali po strmini in uživali krasoto prirode, pa smo čepeli v restavraciji. Smola. Po eni "luli duhana" (dalmatinska časovna mera: če vprašaš Dalmatinca, koliko je še do prihodnje postaje, ti odgovori: "Popuši tri lule duhana, pak si tamo") je dež prenehal in John mi pomigne, naj mu sledim, ker zdaj je vse all right in začne se plezanje k slapu Savice. Slap Savice je visoko gori v bohinjskem kotu, na gorski steni, kjer izvira Sava. Vsak pošten prijatelj prirode mora videti izvirek in malo Savico, ki pada in bobni v curkih, od blizu. Dobro. Odmahava jo v breg in krepko vihtiva vsak svojo palico, ki je vsakemu prijatelju prirode – tretja noga pri plezanju. John se zanima za vse med potjo. Zagleda ciklamne, ki so lepo rdečeli ob stezi, in jih nabira. Tako lezeva naprej po treh nogah. Tla so mokra, pa kaj bi to. Od daleč se vidijo curki Savice, ki se penijo navzdol, ampak to je treba videti prav od blizu. Prilezeva ne vem kako daleč, ko se nebo spet stemni, vrhovi Alp so bili zaviti v gosto meglo ves dan, nad nami zagrmi in hajd nova ploha, midva pa na vso moč nazaj v dolino. Palica ni bila več potrebna. In s tem je bil moj obisk Savice končan za letos. Pri Zlatorogu smo se sušili eno dobro uro in spet nas je podražilo solnce in zvabilo ven. John je bil zdaj previdnejši. K slapu Savice ne gremo več, rajši kam v bližino, kjer lahko zbežimo pod streho. Dobro. Ob cesti so stale punčke in prodajale maline po dva dinarčka merico. Tudi maline so bile mokre in prodajalka se je držala kakor oni, ki je sedem let vedril pod kozjim repom – kakor je rad rekel Mile. Vse se je togotilo na mokro vreme. Nebo si je vzelo odmor in naju pustilo, da sva prilezla do vojaškega pokopališča v šumi. Pokopališče datira od zadnje vojne in tu leže pokopani italijanski, nemški in madžarski vojaki, ki so umrli za ranami. Lesen plot naokrog. V sredi lesena koliba, ki reprezentira kapelico z oltarčkom in stene so popisane od obiskovalcev. Na grobovih so leseni križi z imeni padlih. Vsi italijanski križi so belo pobarvani in na nekaterih je enostavno zapisano "Militare Italiano". Ime je pozabljeno za vselej. Nad vhodom je nemški napis, ki se glasi v slovenščini: "Potomci, zedinite se, da ne bo naša kri zastonj prelita". Do danes še niso uslišani ... Ker je kazalo, da bo dež počakal, sva se napotila nazaj do Sv, Janeza na drugem koncu Bohinjskega jezera. Hodila sva po mokri cesti – in se vsak čas ogibala avtom – ob vsej dolžini jezera, ki bogme ni majhno. To je bilo dobro za najine kosti in ameriške čevlje, in kot prijatelja pripode sva morala biti zadovoljna. Kaj če bib bila hodila na Triglav? Od Sv. Janeza – stara in pusta cerkvica na jezerskem bregu, ki pa je bila na Olipovo žalost zaprta – z busom nazaj v Bohinjsko Bistrico. Tu je zadnja postaja v Jugoslaviji. Vrh hribov nad nami je italijanska meja in naš vlak, ki je prišel iz predora pod hribom, je bil iz Italije. Na postaji je četa financarjev v zelenih uniformah, ki so se izgubili v vozovih in pregledovali prtljago, ter druga četa žandarjev, ki so pobrali potnikom pasporte. Vlak je bil pretrgan na več kosov in nanovo sestavljen. Precej časa je vzelo, predno smo se odpeljali proti Jesenicam. Ko sem bil zvečer spet v Ljubljani, je bila bohinjska ploha že pozabljena. <center> ––– </center> '''Rudarski revirji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. S Seliškarjem na robu njegovega "Kamnoloma". Delavski zavodi''' <center> ––– </center> Tone Seliškar, delavski pesnik in pisatelj, ki je tudi v Ameriki dobro znan našim delavcem, je učitelj po poklicu. Njegova žena je tudi učiteljica. Včasih, v mojih mladih letih, je bil učitelj škric, dasi je bil siromak v mnogih ozirih, danes pa se mnogo slovenskih učiteljev zaveda, da so proletarci, delavci in sodelujejo v delavskem gibanju. Med temi je tudi Tone Seliškar, s katerim sem bil že več let v pismeni zvezi, toda osebno sva se seznaila šele zdaj in takoj sva bila najboljša prijatelja. Bil je s svojo družino na počitnicah na Vranskem, a pustil je svojce tam in pohitel v Ljubljano, da s esnide z izletniki iz Amerike. Tone je Trboveljčen in njegova pesniška zbirka 'Trbovlje' me je že pred par leti seznanila z njegovimi "sajastimi brati" ki tam kopljejo premog. Razume se, da je bilo treba obiskati te brate in kdo drugi bi mi bil ljubši kažipot kakor Seliškar? Tone se je velikosrčno ponudil, de me spremi v Trbovlje in njegova ponudba je bila sprejeta z aklamacijo. Mile Klopčič, tudi delavski pesnik in publicist, je sin rudarja v Zagorju. Pravilno je torej bilo, da je šel tudi on z nama. Dogovorili smo se, de se odpeljemo v Zagorje, kjer bo on boss, nakar me prepusti Seliškarju, da odideva peš čez brda v Trbovlje. K sreči ni tisti dan – 6. avgusta – deževalo. Vlak nas je vlekel mimo Litije. Tam v bližini je Joško Oven doma, zato sem se radovedno ozrl po hriboviti okolici. Vsak prijatelj prirode bi bil vesel tega kraja. Jaz pa sem prijatelj le do gotove meje ... Pridemo v Zagorje, ki se skriva med strmimi hribi. Premogove žile so v hribih in vhod v revir je po malem tiru v dolini. Nedaleč od rudnika ob vodi je separacija, kjer premog perejo in separirajo: drobnega posebej in debele kose posebej. To delo gre avtomatično, samo od sebe z mašinerijo in nekaj delavcev, ki so tam, ima opraviti le s polnimi in praznimi vozički. Videl pa sem nekaj žensk, ki so izbirale smet iz premoga in za to delo imajo po 25 dinarjev na dan. Lezli smo po hribu, na katerega so prilepljene rudarske hišice. Na mali planoti je "power house", ki dviga in spušča vzpenjačo v šahtu. V Zagorju je bila tudi steklarna, ki so jo podrli in premestili nekem drugam. Delavci v Zagorju so bili lastnikom preveč radikalni ... Obiskali smo tudi poslopje delavskega konzumnega društva, ki ga vodi že dolgo let Melhijor Čobal, star bojevnik, čigar ime je v tesni zvezi z delavskim gibanjem na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Čobal me je prijazno sprejel in razkazal vse prodajalniške skladiščne prostore. Zelo živahno je tam. V poslopju zadruge je tudi urad strokovne komisije, katere tajnik je Jurij Arh. Vsi pridno delajo. Razmere rudarjev in drugih delavcev so danes zelo na slabem kot so povedali fantje. Okrog 5000 delavcev je danes uposlenih v vseh treh premogovnikih – Zagorju, Trbovljah in Hrastniku – in povprečna plača je zdaj 43 dinarjev (približno 85 centov) dnevno. Včasi jih je delalo še enkrat toliko. Organizacija je pasivna. Vse počiva in čaka ... Le kulturno se smejo nekoliko gibati. Mile je naju povabil v svojo domačo hišo in njegova mati, prijazna žena, nam je postregla s kosilom. Njegov oče je bil na delu pod zemljo, zato mu nismo mogli seči v roko. Nato smo se poslovili od Zagorja in odrinili peš v hrib proti Trbovljam: Seliškar, jaz in Arh, ki se je nama pridružil. Prekoračili smo visok hrib, drsali v dolino in spet lezli na drugo strmino. Pot je držala večjidel skozi gozd. Po dolgem sopihanju – vsi smo bili mokri – se nam pokažejo Trbovlje v dolgem grabnu. Ustavimo se ne robu velikega kamnoloma, ki je zijal pod nami. To je seliškarjev "Kamnolom", v katerem se je odigrala tragična eksplozija, ki jo je tako lepo opisal v svoji drami. <center> ––– </center> '''Po trboveljskih bojiščih. Delavski dom. Poredni prijateljski zdravnik. Izlet v Hrastnik. Kopališče brez vode''' <center> ––– </center> Od Seliškarjevega "Kamnoloma" smo se spustili po slemenu navzdol na cesto, ki nas je kmalu pripeljala na mesto, kjer je pred petimi leti divjala krvava bitka med orjunaši in rudarji. Šest delavcev in štirje orjunaši so bili ubiti. Na "škarpi" ob cesti, na kateri so pokali streli, so vzidali padlim orjunašem spominsko ploščo. Padlim delavcem je spominska plošča zabranjena! V bližini Je Delavski dom z lepo dvorano in prostornim odrom. Tam sem se sešel z voditelji socialističnega delavstva v Trbovljah: Korinšek, Klenovšek, Krušič in drugi. Povedali so mi, da komunistični val, ki je bil zelo močan v teh krajih, odhaja in med rudarje in druge delavce se vrača razpoloženje za trezno in konstruktivno delo kolikor je mogoče v sedanjih izjemnih razmerah. Agresivnejši kot komunisti so danes klerikalci, ki bi radi dobili delavce v svoje kremplje. Klerikalci skušajo izriniti socialiste iz občinske uprave. Trboveljska dolina je večja kot zagorska in zdela se mi je lepša. Seliškar ima tu prijatelja, ki nas je povabil k sebi. To je dr. Hugo Baumgarten, zdravnik in rodom Dunajčan, ki pa govori slovensko kakor domačin in zna tudi angleško. Naučil se je v šoli na Dunaju. Doktor je prignal svoj avto in nam ponudil vožnjo v Hrastnik, kamor je šel obiskat bolnike. Ker je bilo v avtu prostor samo za tri, je moral Arh ostati v Trbovljah. Predno je zavil v breg proti Hrastniku, je naju doktor malo izprevozil po trboveljski dolini. Ustavili smo se pri novi bolnici za rudarje z željo, da si jo ogledava. Prijazni doktor je rad ustregel. V bolnici nam pride naproti usmiljena sestra in dr. Baumgarten ji pove, da je prišel Amerikanec "nalašč zato v Trbovlje, da vidi njihovo bolnišnico". – "Ni mogoče!" se je začudila. Ali je res verjela? Poklicala je drugo usmiljenko in ta me je vodila po vseh oddelkih zavoda, ki je res zelo moderno opremljen. Avto je spet potegnil in šli smo mimo hiš in hišic in mimo Seliškarjevega "Krista na Klečci". Radarski revirji so gori rebri in videl sem jih le od daleč. Kmalu se dvigne cesta navzgor in vije se precej visoko do male planote, s katere je krasen razgled po vsej dolini. Nato se cesta vije navzdol precej časa, dokler ne pade v drugo ozko dolino: v Hrastnik. S Tonetom sva izstopila in doktor se je odpeljal po svojih opravkih, ki so trajali eno uro. Iz Hrastnika ne morem zabeležiti posebnosti, ker nisva nikogar obiskala. Čas je bil prekratek in prijatelj Seliškar ni mogel dobiti nobenega znanca. Tako sva le hodila po cesti do tovarne in nazaj do gostilne, kjer je naju čakal zdravnik in odpeljal nazaj v Trbovlje. Med povratkom je doktorjev avtomobil obstal pred novim kopališkem, ki so ga zgradili v Trbovljah. Imajo banje in prhe pa tudi velik bazen na prostem za plavanje. Bazen je prazen in suh. Kadar izpuste umazano vodo, vzame tri dni, da se ponovno natoči!Intersantno. V stari domovini radi iščejo medveda in ujamejo podlasico – pa so videti zadovoljni. <center> ––– </center> '''Razmere in vtisi v splošnem. Zaostalost na deželi. Na vrhu in spodaj. Ljudje se klanjajo in godrnjajo''' <center> ––– </center> Velika razlika, ki te kmalu sune v oči, ko se malo razgledaš po Jugoslaviji, je med življenjem v mestih in na deželi. Mislim večja mesta kot sta Ljubljana in Zagreb. Mala mesta so večje vasi. V mestih dobiš vse kar zahteva moderno življenje. Na primer v Ljubljani se lahko tudi vsega razvajeni Američan počuti kakor doma. Ničesar ne pogreša – razen malo večje požurjenosti. Ameriški hrup in direndaj je lahko pogrešati. Življenje v Ljubljani je v glavnih aspektih zapadnoevropsko. Ljudje se nosijo moderno; ženske so tako oblečene in ostrižene kaor v Ameriki, tudi delavke; izjemo delajo le nekatere stare mamice. To velja za vsa večja evropska mesta, ki sem jih obiskal. Ni pa to življenje še doseglo vasi in malih mest – razen malih izjem – in razlika je ostro začrtana, ko opazuješ obe plasti prebivalstva, ki ki se vsak dan meša v mestih. Kmet je ostal zanemarjen. Morda je danes manj nepismenosti in kmet več čita, toda kaj čita? Poduka, ki bi ga pripravili do tega, da bi se zavedal, kako velike važnosti je sanitarnost, ni še dobil – ali pa ga noče. V tem oziru so vasi še vedno na spodnejm klinu srednjeveške primitivnosti. Nesnaga in smrad. Kmet si najbrž ne more pomagati, če mu občina ali višja oblast noče oskrbeti boljših cest in vaških kozjih poti, lahko pa bi si pomagal, da bi mu ne stal kup gnoja prav pred vratmi hiše. okoli hiše ameriškega farmarja je čisto kakor okro mestne vile – izjeme, slabe in dobre so povsod – tu pa je gnojišče poleg {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Naš kmet nima nobenega pojma, niti ne verjame, da so muhe raznašalke bolezni, posebno otroških. Oblasti se vsekakor nič ne brigajo, da bi izboljšale zdravstvene, higieniške razmere ljudstva na deželi. Neki zdravnik mi je pravil, da petdeset odstotkov umrljivosti na Hrvaškem zakrivi tuberkuloza. Saj ni čudno. Zrak v bivališčih je okužen. Ne brigajo se tudi za uničenje kožnega mrčesa. Zatiranje "narodnih živali" (kakor jih imenuje br. Šular iz Kansasa) bi moralo biti energična akcija oblasti. Mislite si ponižanje, ki so ga doživeli naši izletniki, ko jim je agent Cunard linije v Ljubljani naznanil, da morajo šest dni pred vkrcanjem na parnik zapustiti Jugoslavijo, da se prej "očistijo", kajti Jugoslavija je v "ušivem pasu" z ostalim Balkanom, Ogrsko, Poljsko in Rusijo vred! To velja za potnike 3. razreda na ladji. Potniki drugega razreda so izvzeti, čeprav lahko prinesejo tono uši na parnik! <center> * </center> Na oficialnem papirju je Jugoslavija danes transformirana dežela: politike ni več, razrednega boja ni več in Slovencev, Hrvatov in Srbov ni več. Tako je na vrhu, na koži. Spodaj pod kožo, v resničnem življenju je pa vse kot je bilo: politika je, razredni boj je in Slovenci, Hrvatje in Srbi so, gospodje so in siromaki so. Stare politične struje se kavsajo pod drugimi imeni in v drugačnih formah, delavci in podjetniki so v konfliktu, a to se drugače pove! Klerikalci so prenesli svoj politični evangelij na božja pota in evharistične kongrese, liberalne struje postavljajo in odkrivajo razne spomenike, socialisti se udejstvujejo v kulturnem delu itd. Tisk in javna beseda je svobodna, če ti govornik zaupa. Kar se javno ne sme govoriti, se govori toliko več privatno v ožjih krogih: v kavarni. gostilni, parku, pisarni, povsod. "Klanjam se" je običajen sprejem in poslovitev. Po vsej Jugoslaviji se klanjajo kakor avtomatje. Besedi gresta avtomatično. "Klanjam se!" tudi takrat, ko {{nejasno|? (del besedila je nejasen)}}. Klanjam se! – dh7bd4u1i5eox38n21z7t7g26d2ob94 0 39586 207657 207611 2022-08-18T19:01:14Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Neodposlano pismo (Enkrat na mesec), neznana različica | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Neodposlano pismo (Enkrat na mesec) neznana različica, osnova za prevod v češčino. }} <poem> </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] bimae545elj33z50sz2f5xn8fdcb7nf 0 39593 207648 207644 2022-08-18T14:32:57Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Ob vrnitvi, Padlemu partizanu Mihi Čopu | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albreht, Ob vrnitvi, Padlemu partizanu Mihi Čopu, ''Naša Žena'', 1947, št. 6, str. 167. }} <poem> Vrnili so se krepki, zmag pijani, prihajali so v trumah dan za dnem, od sonc, viharjev in snega ožgani, da bil pogled prijeten je očem. Odšel si z doma, v srcu poln navdiha, prežet idej in borbe za resnico, in partiji predan, tovariš Miha, V slovo zamahnil si mi še z desnico. Na Štajerskem, v bitki za Mozirje, si padel v boju, tik srca zadet. Oči uprte v neba vsemirje dejal si, ko si zapuščal svet: »Tovariš, prosim te, pozdravi mamo, povej, da bil sem dober komunist, težko mi je, ko jo zapuščam samo …« Omahnil si, kot se osuje list. Vrnili so se krepki, zmag pijani, med njimi sem iskala tvoj obraz. Ko rdeči prapori so po Ljubljani zaplapolali, me preletel je mraz. Od bolečine strašne mislih nate: Kako užival bi sadove zmag! Kako plačali žrtve smo bogate, da prestopili smo svobode prag! </poem> [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedna poezija]] nqsetakohf1dt5dey6auuf8ymgbkr8y 0 39595 207658 2022-08-18T19:01:24Z Alenka Župančič 5744 Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Neodposlano pismo, Junaku -- partizanu Mihi Čopu v spomin | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Neodposlano pismo, Junaku -- partizanu Mihi Čopu v spomin, ''Slovenski poročevalec'', 1. 7. 1945, št. 62, str. 6. (''Naša žena''), 1945, št. 8-9, str. 165. }} <poem>Enkrat na mesec smem pisati pismo in to je borih le p... wikitext text/x-wiki {{ naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Neodposlano pismo, Junaku -- partizanu Mihi Čopu v spomin | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Neodposlano pismo, Junaku -- partizanu Mihi Čopu v spomin, ''Slovenski poročevalec'', 1. 7. 1945, št. 62, str. 6. (''Naša žena''), 1945, št. 8-9, str. 165. }} <poem>Enkrat na mesec smem pisati pismo in to je borih le petnajst vrstic. Me tukaj v Ravensbrücku srečne nismo, drugače tu posebnih ni novic. Povejte mu, če kdaj se v vas prikaže, da ga v pregnanstvu pozabila nisem, da mu pošiljati ne morem pisem, teh par vrstic naj mu vas kdo pokaže: Vse k tebi, sinko moj, pošiljam želje. Kako je s tabo, ali še živiš? Ti moje si edino zdaj veselje, zato z lahkoto nosim še ta križ. Vem, da doma so hišo nam požgali, očeta umorili, brata ni, v gozdove tebe, sinko, so pognali, ko k nam prišle peklenske so zveri. Kako pri vas? Ste zdravi in veseli, vas okrog mize še sedi devet? Vse, še ime domače so mi vzeli, zdaj sem številka le – tri sto deset! </poem> ==Opombe urednice [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]] lxdgygy0jm2htz2mx1itd5208lp8fh2 1 39596 207664 2022-08-19T08:37:50Z Teastezinar 8570 Nova stran z vsebino: {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} wikitext text/x-wiki {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} 0uj4vy1kgv7f1sr5blayefy57tb5qv1