Wikivir:Slovenska leposlovna klasika

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.22</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikivir:Slovenska leposlovna klasika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2166</id>
    <revision>
      <id>207106</id>
      <parentid>207029</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T11:56:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.196.179</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="605792" xml:space="preserve">{{WikiProjekt
|projekt=Slovenska leposlovna klasika
|tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike
|mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']]
|koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]]
|sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]]
|nadrejeni=
|sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil
|sorodni2=Besedila za ZRC SAZU
}}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16].
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}}   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}}
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: Tina Raj
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib]
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib]
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib]
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]
*''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]''
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]''
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133]

* [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943
* [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943
*J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib]
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202]
*[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220]
*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib]
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302]
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib].
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]

*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==

*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)	
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) 
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] 
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib]
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib]
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib]
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]
*A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]]
*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} 
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride)
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)

*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] 
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib]
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>dva685jt3l7d0lch7tya0tm76gn1trq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kazalo:Dusna pasa 1831.djvu</title>
    <ns>104</ns>
    <id>4785</id>
    <revision>
      <id>207099</id>
      <parentid>20849</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:47:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <model>proofread-index</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="463" xml:space="preserve">{{:MediaWiki:Proofreadpage_index_template
|Avtor=[[Friderik Baraga]]
|Naslov=[[Dušna paša|Dushna pasha : sa kristjane, kteri shelé v' duhu in v' resnizi Bogá moliti]]
|Leto=1831 (2. izdaja)
|Založba=
|Vir=[[:Slika:Dusna pasa 1831.djvu]]
|Slika=[[Slika:Dusna pasa 1831.djvu|page=5|220px]]
|Strani=&lt;div style=&quot;text-align:justify&quot;&gt;&lt;pagelist 
1to4=- 
5=1
504=-
505to507=roman
508to514=-
/&gt;&lt;/div&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Du%C5%A1na_pa%C5%A1a&amp;action=purge&amp;printable=yes Verzija za natis, celotno besedilo]&lt;/span&gt;
|Pripombe=
}}</text>
      <sha1>nz6vdeyfqs5i1rrb9f1qtv8wu4awvns</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207100</id>
      <parentid>207099</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:47:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <model>proofread-index</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="469" xml:space="preserve">{{:MediaWiki:Proofreadpage_index_template
|Avtor=[[Friderik Baraga]]
|Naslov=[[Dušna paša|Dushna pasha : sa kristjane, kteri shelé v' duhu in v' resnizi Bogá moliti]]
|Leto=1831 (2. izdaja)
|Založba=
|Vir=[[:Slika:Dusna pasa 1831.djvu]]
|Slika=[[Slika:Dusna pasa 1831.djvu|page=5|220px]]
|Strani=&lt;div style=&quot;text-align:justify&quot;&gt;&lt;pagelist 
1to4=- 
5=1
504=-
505=1
505to507=roman
508to514=-
/&gt;&lt;/div&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Du%C5%A1na_pa%C5%A1a&amp;action=purge&amp;printable=yes Verzija za natis, celotno besedilo]&lt;/span&gt;
|Pripombe=
}}</text>
      <sha1>80ktlf7f4f0zayla403qsg99mfl6my6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/4</title>
    <ns>100</ns>
    <id>4786</id>
    <revision>
      <id>207087</id>
      <parentid>163990</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:39:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;
&lt;references/&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2kynzpxjcgny1b2csiga6gewhr5fqq0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207088</id>
      <parentid>207087</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:40:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>odstranjevanje celotne vsebine strani</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/2</title>
    <ns>100</ns>
    <id>4788</id>
    <revision>
      <id>207085</id>
      <parentid>163988</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:39:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;
&lt;references/&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2kynzpxjcgny1b2csiga6gewhr5fqq0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/512</title>
    <ns>100</ns>
    <id>4791</id>
    <revision>
      <id>207093</id>
      <parentid>163993</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:43:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/1</title>
    <ns>100</ns>
    <id>4793</id>
    <revision>
      <id>207086</id>
      <parentid>163985</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:39:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;
&lt;references/&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2kynzpxjcgny1b2csiga6gewhr5fqq0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/5</title>
    <ns>100</ns>
    <id>4800</id>
    <revision>
      <id>207089</id>
      <parentid>163991</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:41:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nekorigirano */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="655" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;1&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''Dushna pasha'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;sa&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;kristjane,&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;kteri shelé v' duhu in v' resnizi Boga moliti.&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;Spisal&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;FRIDERIK BARAGA,&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;Kaplan v' Metliki.&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;Drugi natis&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;V' natis tih bukev so milostljivi Firsht&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;Gofpod Gospod&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;ANTON ALOJS,&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;Ljubljanski Shkof 20. grudna 1828 dovolili.&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;V LJUBLJANI&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;Natisnil Joshef Blasnik.&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvovesu.&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;1831.&lt;/center&gt;&lt;noinclude&gt;
&lt;references/&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rjdqgh98oxg6yss1rh19ytj3isc849s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/504</title>
    <ns>100</ns>
    <id>4825</id>
    <revision>
      <id>207098</id>
      <parentid>163992</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:45:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/6</title>
    <ns>100</ns>
    <id>5643</id>
    <revision>
      <id>207090</id>
      <parentid>163994</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T00:42:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;
&lt;references/&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2kynzpxjcgny1b2csiga6gewhr5fqq0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikivir:Evidenca opravljenih korektur</title>
    <ns>4</ns>
    <id>33194</id>
    <revision>
      <id>207105</id>
      <parentid>207042</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T11:05:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.196.179</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8309" xml:space="preserve">: ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]''

Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]].

Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022.

{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe
|-
|20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || &lt;s&gt;3982&lt;/s&gt; &gt; 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || &lt;s&gt;1,9&lt;/s&gt; &gt; 1,2 h || &lt;s&gt;1&lt;/s&gt; &gt; 2 || da || še ne 
|-
|26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || &lt;s&gt;2250&lt;/s&gt; &gt; 1500 b/h || &lt;s&gt;2,5&lt;/s&gt; &gt; 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba
|-
|26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||&lt;s&gt;25081&lt;/s&gt; 24311 || [[Tinično breme]] || &lt;s&gt;2250&lt;/s&gt; &gt; 3750 b/h || &lt;s&gt;11,2&lt;/s&gt; &gt; 6,5 h || &lt;s&gt;1&lt;/s&gt; &gt; 13 || ne || še ne 
|-
|4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne ||
|-
|5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne ||
|- {| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
|5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne
|- {| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
|5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila.
|-
|6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu.
|-
|- {| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
|6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu.
|- {| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
|6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne
|-
|7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe.
|- {| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
|7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati.
|- {| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
|7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše.
Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu.
|- {| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;
|9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe.
|-
|9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah.
|-
|11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „&quot;, nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu.
|-
|11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati.
|-
|12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati.
|-
|13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx.
|-
|14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča).
|-
|14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne ||
|-
|14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne ||
|-
|15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || 
|-
|20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati.
|-
|20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati.
|-
|25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne 
|-
|26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne.
|-
|26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe.
|-
|27. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]||5070|| [[Tri kokoške]] ||1500 b/h||4 h 15 min||5|| ne || še ne || 2 številki sem morala v celoti pretipkati.
|-
|28. julij 2022 || [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]||23215|| [[Nevesta roparskega poglavarja]] ||2250 b/h||10,32 h||11|| ne || še ne || Vsi narekovaji so bili narobe obrnjeni, poenotiti je bilo potrebno zapisovanje ločil pred/za oklepaji.
|-
|1. avgust 2022 || [[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]]||15574|| [[Požar]] ||3750 b/h||4,15 h||9|| ne || še ne || Popravila sem narekovaje, odstavke, zapacano besedilo. 
|-
[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]]</text>
      <sha1>2d4e6znfj37dfi13d1p6mamfv9urxs9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor (''Vera Albreht''</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39494</id>
    <revision>
      <id>207084</id>
      <parentid>206887</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T21:00:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="682" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Pogovor (Vera Albreht)
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Pogovor, ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 3, str. 71.
}}

&lt;poem&gt;»Kaj je najvišje ?«
»Bog!
On gleda z oblakov na zemljo,
kaj dela otrok.«
»Kaj je najsvetlejše ?«
»Sonce zlato!
Iz temne zemlje prikliče
rast bogato.«
»Kaj pa je najslajše ?«
»Domača govorica!
V tvojem srcu prebiva
kot bela golobica.«
»Kaj pa je najboljše ?«
»Mati!
Kadar si najbolj reven,
te vsa obogati.«
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>4djhmtdzvyhu443iq7huomtrtg91flw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prevedeni zgodovinski romani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39499</id>
    <revision>
      <id>207072</id>
      <parentid>207069</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T18:00:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni tuji zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23020" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov v rokopisu
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, skupaj ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbsko, Marija Mitrović 1980, rusko 1982 M. Simonovič, makedonsko 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (1997, 2007)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnicca (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914
*1915
*1916
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>1vzlmciwf3fy11u40psr4zndmsp1zwg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207073</id>
      <parentid>207072</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T18:17:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni tuji zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23352" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov v rokopisu
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, skupaj ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbsko, Marija Mitrović 1980, rusko 1982 M. Simonovič, makedonsko 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (1997, 2007)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnicca (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1916
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>b45qwvjpf717pht8mb4cijtqwu0t96h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207074</id>
      <parentid>207073</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T18:46:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni tuji zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23734" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov v rokopisu
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, skupaj ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbsko, Marija Mitrović 1980, rusko 1982 M. Simonovič, makedonsko 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (1997, 2007)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881)
*1916 I. [Józef Ignacy] Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875)
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>68ych7ch2s3m0ewysm5r71cebbugapa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207075</id>
      <parentid>207074</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T19:33:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni tuji zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23729" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov v rokopisu
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, skupaj ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbsko, Marija Mitrović 1980, rusko 1982 M. Simonovič, makedonsko 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (1997, 2007)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881)
*1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875)
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>rbkqecsfj2s59zwlvricbq04ixirbxj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207076</id>
      <parentid>207075</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T20:01:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24205" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (1997, 2007)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881)
*1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875)
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>ohizyum7gg76m4pti90hr7sy85rxj32</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207077</id>
      <parentid>207076</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T20:05:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24268" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (1997, 2007)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881)
*1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875)
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>6yv7y5zwd3hqby3cllwdkaio23sg2yw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207078</id>
      <parentid>207077</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T20:09:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24501" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (1997, 2007)
*Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) &gt; 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881)
*1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875)
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>oq1az2oxhldw0pk5aj0y728pc4hd3ph</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207079</id>
      <parentid>207078</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T20:18:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24522" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev.  Johann Strutz 1997, 2007)
*Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) &gt; 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881)
*1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875)
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>kyvlvqghg724nw2p9nb33jp9wyeesj1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207101</id>
      <parentid>207079</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T07:00:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni tuji zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24819" xml:space="preserve">'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, začenši s češčino 1894 (prev. Alois Koudelka), 18 prevodov je ostalo v rokopisu; Cobiss je evidentiral naslednje: angleški, nemški, beloruski, danski, francoski, grški, hrvaški, madžarski, italijanski, poljski, ruski, španski, kitajski; polovica od tega so slikanice
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; češki 1946, srbski 1954, francoski 1970, sledili so prevodi v španščino, italijanščino, hrvaščino, bosanščino, nemščino, turščino, perzijščino, bolgarščino, angleščino, arabščino, grščino, korejščino, slovaščino, madžarščino, finščino, makedonščino, litovščino ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  angleščina ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Drago Jančar: ''Galjot'' (1978) &gt; srbščina Marija Mitrović 1980, ruščina 1982 M. Simonovič, makedonščina 1984 Tome Arsovski, madžarski 1985 Orsolya Gállos, kazaški 1987 Bekbolat Edetov, poljski 1988 Joanna Pomorska, češki 1990 František Benhart, nemški 1991 in ponatisi Klaus Detlef Olof, nizozemski 1989 Roel Schuyt, angleški 2011 Michael Biggins, turški 2015 Neşe Ay Başman, francoski 2020 Andrée Lück Gaye
*Drago Jančar: ''Severni sij'' (1984) &gt; srbski 1987 Vlado Gotovac, nemški 1990 Peter Wieser, ruski 1990 L. Simonovič, 1994 nizozemski Roel Schuijt, angleški 2001 Michael Biggins, slovaški 2001 Anežka Kočalková, francoski 2005 Andrée Lück Gaye, italijanski 2008 Darja Betocchi in Enrico Lenaz, češki 2009 Libor Doležán, nemši 2011 Klaus Detlef Olof, turški 2012 Ay Neşe Başman, hrvaški 2012 Anamarija Paljetak, katalonski 2014 Simona Škrabec, francoski 2018 Andrée Lück-Gaye,  turški 2020 Neşe Ay Başman
*Drago Jančar: ''Katarina, pav in jezuit'' (2000) &gt; češki 2003 František Benhart, hrvaški 2004 Mirjana Hećimović, katalonski 2005 Simona Škrabec, madžarski 2006 Orsolya Gállos, nemški 2007 Klaus Detlef Olof, francoski 2009 in 2016 Antonia Bernard, poljski 2010 Joanna Pomorska, ruski 2011 Majja Ryžova in Marianna Beršadska
*Florjan Lipuš: ''Stesnitev'' (1995) &gt; nemščina ''Verdächtiger Umgang mit dem Chaos'' (prev.  Johann Strutz 1997, 2007)
*Rado Murnik: ''Lepi janičar'' (1954) &gt; 2001 priredba Vinka Möderndorferja za otroške radijske igre v angleščini (''The handsome janissary'', prev. Henrik Ciglič) in francoščini (''Le beau janissaire'', prev. Viktor Jesenik)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, Šmarješke Toplice, 2006; ni dostopnega izvoda)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, Celovec: Mohorjeva, 2019)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač, Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865 Michał Czajkowski: Kirdžali: Podonavska povest, Slovenski glasnik (izv. 1839)
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija, Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj, prev. Leopold Gorenjec, SN 1869 (izv. Poslední král Bosenský)
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest, Narodni koledar 
*1869 Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v 3. stoletje po Kristusovem rojstvu, prev. Anton Lésar (izv. Passio sanctarum Perpetuae et Felicitatis)
*1870
*1871 Menčikov: Povest o Petru Velikem, prev. Jurij Kosmač, SV
*1872–73 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Lavoslav Gorenjec, Letopis Matice slovenske 
*1873
*1874
*1875 Charles Guénot: Hanani ali poslednje dni v Jeruzalemu, prev. France Jaroslav Štrukelj, Slovenec (izv. Hanani l'Essénien, scènes des temps apostoliques, 1865) 
*1876
*1877 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani: Roman iz časov Ivana Groznega, Slovenec (izv. 1861)  
*1877 Michał Czajkowski: Dobrudža, Slovenec (izv. 1839)
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883–84 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Car in tesar ali saardamska ladjedelnica, prev. Henrik Podkrajšek
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar, prev. Josip Kržišnik, SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888 Alois Jirásek: Pasjeglavci: Zgodovinska povest, prev. Luka Smolnikar, Slovanski svet, ponatis 1907  (izv. Psohlavci, 1884)
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1889 Alois Dostál: Zavetišče: Zgodovinska povest, prev. -r-, Slovenec
*1890 Jan Podhajský [Karel Tippmann]: Radinje: Zgodovinska povest, prev. V. Ž., Slovenec (izv. Radyně: Historická povídka, 1880)
*1891
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Peter Miklavec, Novo mesto: Josip Krajec, ponatisi 1905, 1908–1910 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1892−93 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Matija Mrače, Ljubljana: Matica slovenska, ponatis 1908–09 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1893 August Šenoa: Turopoljski top (izv. 1865)
*1894 August Šenoa: Kmetski upor: Zgodovinska povest šestnajstega veka, prev. I. P. Planinski [Ivan Pintar?], Edinost (izv. Seljačka buna, 1877)
*1894 Karel Sabina: Osveta: Povest o razmerah v človeški družbi 15. stoletja, Gorica 
*1895 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska pripovest XVI. veka, Edinost, ponatis Glas naroda 1917 (izv. Zlatarovo zlato, 1871) 
*1895 Joseph Spillmann: Sultanovi sužnji: Carigrajska slika iz 17. stoletja, prev. D. Z., Domoljub (izv. Die Sklaven des Sultans: Eine Erzählung aus Konstantinopel im 17. Jahrhundert, 1895)
*1896 Aleksander Sergejevič Puškin: Kapitanova hči, prev. Ivan Prijatelj, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Kapitanskaja dočka, 1836)
*1896 E. Šreknik: Krištof Kolumb ali odkritje Amerike, prev. iz ruščine J. M., Novice, ponatis v knjigi 1906 in 1930 v ZDA 
*1896 Čeda Mijatović: Ikonija, vezirjeva mati: Povest iz 17. stoletja
*1896 Josef Ehrenberger: Tatarji na Moravskem ali Bog ne zapusti svojih služabnikov, prev. Simon Gregorčič ml., Gorica (izv. Tataři na Morawě, anebo, Bůh swých wěrných neopustí!: půwodní wlastenská powídka pro mládež, 1847)
*1897
*1898 August Šenoa: Čuvaj se senjske roke, Trst: Edinost (izv. 1875)
*1898 Jan Klecanda: Na bojišču: Epizode iz laške ustaje leta 1848, prev. Ivan Rejec, Gorica (izv. Na bojišti, 1883)
*1898–99 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, ''Soča'', knjiga Gorica 1899 (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1899–1900 Tommaso Grossi: Marco Visconti: Zgodovinski roman, [prev. Joža Lovrenčič,] Gorica (Soča, knjiga 1900), (izv. Marco Visconti, 1834)
*1900–1901 Alessandro Manzoni: Zaročenca (I promessi sposi): Milanska povest iz sedemnajstega veka, [prev. Ivo Benkovič], Slovenec (izv. I Promessi Sposi, 1827) 
*1901 Za dežjem solnce sije: Povest iz prejšnjih stoletij, prev. Bukovič, Edinost
*1900 Alois Jirásek: V tujih službah: Kos češke anabase, prev. Dragotin Přibil (izv. V cizích službách, 1883)
*1901 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Peter Miklavec, Soča, ponatis 1909 (izv. 1896) in več drugih prevodov (izv. Quo vadis: Powieść z czasów Nerona, 1895–96) 
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Peter Miklavec, ponatis 1917–18 v Amerikanskem Slovencu (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1902–03 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Peter Miklavec, Soča (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1903 Aleksander Petruševski: Pripovesti o Petru Velikem, prev. Ivan Steklasa 
*1903 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Leonardo da Vinci, ponatisi 1911, 1925, prev. Fran Bradač
*1903–1904 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. J. H-n. [Josip Hacin], Soča (izv. Les Trois Mousquetaires, 1844) 
*1904−05 Henryk Sienkiewicz: Potop, prev. Peter Miklavec, ponatis 1926–28 (izv. 1886)  
*1904–06 August Šenoa: Prokletstvo: Zgodovinski roman, prev. Makso Cotič, Edinost, Trst (izv. Kletva, 1881) [Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić]
*1905–06 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, [prev. Josip Hacin], Soča, ponatis 1906 Gorica, Svetovna knjižnica (izv. Le Comte de Monte Christo, 1844–1846)
*1905 August Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba, prev. Karel Ozvald (izv. Karanfil s pjesnikova groba, 1878)
*1905 Josip Eugen Tomić: Zmaj iz Bosne: Povest iz novejše bosanske zgodovine, prev. Silvester Košutnik, ponatis 1923
*1905 Mór Jókai: Karin (izv. Carinus: Históriai novella, 1860) 
*1906 August Šenoa: Zlatarjevo zlato: Zgodovinska povest iz 16. stoletja, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1923 (izv. Zlatarevo zlato, 1871)
*1906 August Šenoa: Prijatelj Lovro, Celje (izv. 1873)
*1906 Alois Dostál: Darovana: Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, Ljudska knjižnica
*1906−07 August Šenoa: Zadnja kmečka vojska, ponatisi 1907 kot Kmečki upor ali Stara pravda (izv. Seljačka buna, 1877)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci: Zgodovinska slika, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1907 Václav Beneš-Třebízský: Črni vitez, Slovenec
*1907 Henryk Sienkiewicz: Pod tatarskim jarmom, prev. J. A. [Joža] Glonar, Slovenec, ponatis Glas naroda (izv. Niewola tatarska: Urywki z kroniki szlacheckiej Aleksego Zdanoborskiego, 1880)
*1907–1909 Alexandre Dumas: Dvajset let pozneje, prev. Josip Hacin, Soča, ponatis Ameriška domovina 1928 (izv. Vingt ans après, 1845)  
*1908 Václav Beneš-Třebízský: Loški župnik, Slovenec 
*1908–09 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi (izv. Lucius Flavus, 1890)
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1909 Václav Beneš-Třebízský: Kraljica Dagmar, prev. Josip Hacin, Gorica, Slovanska knjižnica (izv. Královna Dagmar, 1883) 
*1910 Anton de Waal: Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb, prev. Ivan Pregelj (izv. Valeria oder der Triumphzug aus den Katakomben, 1884)
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža: Roman iz rimske zgodovine, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 (izv. Borgia!, 1900)
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, prev. Ivan Mulaček, ''Slovenec'' in Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček, ponatis v Glasu naroda 1917 (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1910 Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Taras Buljba, prev. Vladimir Levstik
*1910 Reimmichl [Sebastian Rieger]: Črna žena: Zgodovinska povest, priredil [Gregor Žerjav,] ''Domoljub'' (izv. Die schwarze Frau: Erzählung aus dem Tiroler Freiheitskrieg, 1909) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, prev. Vojteh Hybášek, Trst (izv. Jih: Historicko-romantické obrazy z dějin jihoslovanských, 1862–1863)
*1911 Josip Eugen Tomić: Udovica: Povest iz 18. stoletja, prev. Štefan Klavs
*1912 Ivan Vazov: Pod jarmom: Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo, prev. Peter Miklavec, Dan (izv. Под игото, 1890) 
*1912 Velemir Deželić: V burji in viharju: Zgodovinski roman iz davnih dni Jugoslovanov, prev. Ivan Vuk  (izv. U buri i oluji, 1902) 
*1912 Velemir Deželić: V službi kalifa, prev. Ivan Vuk, Slovenski ilustrirani tednik (izv. U službi kalifa, 1907)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, 1846)
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompeja, [prev. Ivan Mulaček,] Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 John Retcliffe [Hermann Ottomar Friedrich Goedsche]: Puebla – zaklad Inkov! Historično politični roman, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Puebla oder Die Franzosen in Mexiko, 1865–1867) 
*1912–13 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912–1913 Victor Hugo: Notre Dame de Paris: Roman iz 15. stoletja po zgodovinskih zapiskih, prir. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Notre-Dame de Paris, 1838) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1913 August Šenoa: Kletva, prev. Ivan Vuk (izv. Kletva, 1881)
*1913 Julius Zeyer: Andrej Černišev: Zgodovinski roman iz časa Katarine Velike, prev. Janko Svetina, Gorica, Slovanska knjižnica, ponatis 1917 (izv. Ondřej Černyšev, 1876)
*1913 Alexandre Dumas: Akta: Zgodovinski roman iz Neronovih časov, prev. Prev. F. P., Edinost (izv. Acté, 1838) 
*1914 
*1914–15 [Adolf Mützelburg:] Nevesta z milijoni: Nadaljevanje romana Grof Monte Cristo, prev. L. J. P. [Louis J. Pirc], Clevelandska Amerika (izv. Die Millionenbraut, 1868)
*1915 Alexandre Dumas: Mrtvaška roka: Nadaljevanje in konec romana Grof Monte Cristo, Clevelandska Amerika (izv. Le comte de Monte-Cristo, 1844–1846 (1845?))
*1915 Robert Buchanan: Senca meča: Roman iz časov Napoleona I. Glas naroda, za GN prev. G. P. (izv. The Shadow of the Sword, 1881)
*1916 Józef Ignacy Kraszewski: Umirajoči: Zgodovinski roman, za GN prir. J. T. [Janez Trček], Glas naroda (izv. Morituri: Powieść w dwóch tomach, 1874–1875)
*1917
*1918
*1919
*1920
*1920−21 Enrica von Handel-Mazzetti: Junakinja iz Štajra: Štefana Švertner, prev. Josip Jerše (izv. Stephana Schwertner, 1912–14) 
*1921
*1922 August Šenoa: Pruski kralj, prev. Alojz Gradnik (izv. 1878) 
*1922 Victor von Falk: Hči papeža: Roman Lukrecije Borgie: Po zapiskih škofa Burkhardta, tajnika papeža Aleksandra VI., Knjižnica Jutra 
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912)
*1923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1923 Lev Nikolajevič Tolstoj: Hadži Murat, prev. Vladimir Levstik (izv. 1910) 
*1923 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Julijan Odpadnik, Tabor [začetek trilogije Hristos i Antihrist], prev. Božidar Borko (izv. Julian Otstupnik, 1896) 
*1923 Henryk Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, prev. Rudolf Molè, ponatis 1953 (izv. Ogniem i mieczem, 1884) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Oskar Hubicki: Razpad carstva: Roman zadnjega cesarja Habsburžana, Knjižnica Jutra (izv. Stürzende Throne: Der Roman der letzten Kaisers von Oesterreich, 1923)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1925 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Knez Serebrjani, prev. Alojzij Benkovič (izv. 1861)
*1925 Grigorij Petrovič Danilevski: Na Indijo, prev. Alojzij Benkovič, Gorica: Mohorjeva (izv. На Индию при Петре, 1880)
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 August Šenoa: Kmečki punt, prev. Joža Glonar (izv. Seljačka buna, 1877) 
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914)
*1928 Henryk Sienkiewicz: Quo vadis, prev. Joža Glonar, ponatis 1942–43 (izv. 1896)
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1931 Cezar, prev. Fran Albreht po Mirka Jelušića hrvaški priredbi nemškega izvirnika 
*1931 Emil Ludwig: Napoleon, prev. Josip Vidmar, Modra ptica (izv. 1922)
*1931 Vera Ivanovna Križanovska: Kraljica Hatasu: Roman iz življenja starih Egipčanov, prev. Ivan Vouk, Gorica: Sigma (izv. Царица Хатасу, 1894)
*1931 Ferdynand Antoni Ossendowski: Lenin, prev. Fran Bradač
*1931 Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu 1482, prev. Janko Tavzes (izv. Notre-Dame de Paris, 1831) 
*1932 Sergej Rudolfovič Minclov: Ko so hrasti šumeli, prev. Bogomil Vdovič, Mohorjeva (izv. Под шум дубов, Berlin, 1924) 
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1932 Stefan Zweig: Marija Stuart, prev. Fran Albreht.
*1932 René Fülöp-Miller: Sveti satan, prev. Ferdo Kozak (izv. Der Heilige Teufel) 
*1932 Jaroslav Durych: Blodnje, prev. Ferdo Kozak, ponatis 1940? (izv. Bloudění, 1929)
*1932–33 Boleslav Prus: Faraon, prev. France Koblar, ponatis 1967 (izv. 1895–96)
*1932−34 Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir, prev. Vladimir Levstik (izv. 1863–69) 
*1932−35 Aleksej Konstantinovič Tolstoj: Peter Veliki, prev. Josip Vidmar
*Velimir Deželić ml.: Kragulj: Roman iz 9. stoletja, prev. Lojze Golobič, Mohorjeva 
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1933 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Legniško bojišče, prev. France Vodnik (izv. Legnickie pole, 1930) 
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1934 Klabund: Borgijci, prev. Vladimir Levstik, več ponatisov (izv. Borgia, 1928)
*1934 Franz Heinrich Achermann: V službi pri trinogu: Povest iz časov francoske revolucije, prev. Bogomil Vičič (izv. Die Kammerzofe Robespierres: Historischer Roman aus der französischen Schreckenszeit, 1923)
*1934–35 Henryk Sienkiewicz: Križarji, prev. Rudolf Molè (izv. Krzyżacy, 1900) 
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1935 Henryk Sienkiewicz: Mali vitez, prev. Boris Rihteršič (izv. Pan Wołodyjowski, 1887)  
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1936 Mihael Pravdin [Michael Prawdin]: Podrl se je svet, prevedel Mirko Javornik (izv. Eine Welt zerbricht. Ein Tatsachenroman, 1933)
*1936 Dolores Viesèr: Pevček, prev. Janez Pucelj (izv. Das Singerlein. Die Geschichte einer jungen Seele, 1928) 
*1936−38 Ludwig Ganghofer: Martinjklošter: Roman iz začetka 12. stoletja, Domoljub, 1941 v knjigi
*1936−39 Enrica von Handel-Mazzetti: Jese in Marija, prev. Ivan Pregelj (izv. Jesse und Maria, 1906) 
*1937 Friedrich von Gagern: Ljudstvo, prev. Fran Albreht (izv. Ein Volk, 1932)  
*1937 Klaus Mann: Symphonie pathétique: Roman o Čajkovskem, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Hram 
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938 Ivan Vazov: Pod jarmom, prev. France Bevk (izv. Под игото, 1890)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1938 Klabund: Rasputin, prev. Boris Rihteršič (izv. 1929) 
*1938 Klabund: Pjotr, prev. Boris Rihteršič (izv. 1923)
*1938 Ivan Fjodorovič Naživin: Kozaki (izv. 1929–30), prev. Miran Jarc
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939–40 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1940 Ana Wambrechtsamer: Danes grofje Celjski in nikdar več, prev. Niko Kuret (izv. Heut Grafen von Cilly und nimmermehr, Gradec, 1933)
*1940 Franz Werfl: Verdi: Roman opere, prev. Rudolf Kresal, Ljubljana: Hram (izv. Verdi: Roman der Oper)
*1940 Jan Petrus: Junaška žena: Življenjski roman velike žene, prev. Maks Kovačič, Murska Sobota (izv. Statečná žena) 
*1941 Dolores Viesèr: Podkrnoški gospod, Slovenčeva knjižnica, prev. Janez Pucelj, ponats 1993 (izv. Der Gurnitzer – Ein Heldenleben aus der Türkenzeit, 1932)
*1941 Arthur Luther: Demon, prev. Mile Klopčič, ponatis 1943
*1941 Zofia Kossak (Szczucka)-Szatkowska: Križarska vojska, prev. Tine Debelja (izv. Krzyżowcy, 1935)
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1943 Wilhelm Hünermann: Oče Damijan, prev. Marija Beata Jalen 
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Napoleon, prev. Anton Mrak
*1943 Dimitrij Sergejevič Merežkovski: Michelangelo, prev. Joža Lovrenčič
*1943 Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije: Zgodovinska novela  
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1944 Enrica von Handel-Mazzetti: Štefana, prev. Tomaž Poklukar (izv. Stephana Schwertner, 1912–14)
*1944 Michael Prawdin: Džingis-Kan in njegova dediščina, prev. France Zupan (izv. Tschingis-Chan und seine Erbene, 1937)
*1944 Bruno Frank: Baron Trenk, prev. Vladimir Pušenjak 
*1944 Teodor Jeske-Choiński: Poslednji Rimljani, prev. Fran Bradač
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Zgodovinski romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>73vcj4zarnhcmth5ba50bznv7qcgknf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kruci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39503</id>
    <revision>
      <id>207071</id>
      <parentid>207033</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T12:32:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="167768" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}}, {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|12}}, {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|14}}, {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|15}}, {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|16}}, {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|17}}, {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|18}}, {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|19}}, {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|20}},
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|4}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.

V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube.

Prvo srečanje v boju s Kruci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci!

Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom.

»Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi!

Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovednost. Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševe Vide. Sivolasi lopov je izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega dosedanjega krvavega obračuna s Krajino.

Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico!

Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zatekla iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul je govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da
ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegove izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje.

V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanje, da še ne bo po njem pri skrbni negi.

Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri maščevalni pohod. Iztrebila je levi murski breg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.

Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srčno rano. Nikakor ni mogel dognati. Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom Tököly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precej utrjenih postojank in trdnjav.

Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan.

Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljubše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.

Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v pregnanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše opravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.

Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih telesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah.

Njena glavna skrb ter razvedrilo je bil sinko. Določeno je bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel večkrat čednega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasledstvo. Versko zagrizeni musliman je čisto pozabil, da je mati otroka kristjana, katere ni silil nikdo na odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic.

Na rešitev iz harema Dinoe-Dinoe ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja!

Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priljubljena kristjana, prosta in ji celo zasigurano manjše spremstvo cesarskih, če bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brez dolgega oklevanja ter kovanji načrtov je vzela otroka ter eno strežnico. Dali so ji konje in oddelek vojakov. Ti so prejeli nalog: spremiti plemenito vezirko do Mure in se vrniti z njenim potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na kako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt.

Ko bi bila hotela migniti Turčija samo z mezincem podpore, bi ne bil Munkač nikoli padel. Vsled pomanjkanja prehrane je predala Helena trdnjavo cesarskim 9. januarja 1688. Zasiguran ji je bil prost izhod v spremstvu preostankov posadke. Oblegovalci so seve preiskali temeljito prtljago junakinje in odkrili med raznimi dragocenostmi tudi krono kralja Krucev. Takrat zaplenjena krona je še ohranjena. Podobna je dragonski čeladi. Spodnji del je vijolične barve in obrobljen štiri prste na široko s čistim zlatom; zgornji del je obokast ter bel, obšit s platnom in okinčan z velikim dragocenim kamnom.

Prvi kralj Krucev je bil sicer ob krono. V odškodnino za to ga je imenoval veliki vezir leta 1690. za velikega kneza erdeljskega. Emerik I. se je podal s svojimi tolpami v Erdelje, kjer je rogovilil do svoje smrti. Prebivalstvo slovenskega Štajerja je imelo precej časa mir pred Kruci.

Vsled sijajnih zmag slavnega avstrijskega vojskovodje Evgena je bila Ogrska kmalu rešena turškega jarma. Madžari so pokazali za osvoboditev malo ali nobene hvaležnosti. Radi malenkosti je došlo kmalu med avstrijskim dvorom in madžarskimi plemenitaši do sporov. Madžari so grozili s ponovnim uporom, opiraje se na ostanke Krucev.

Nezadovoljnost ogrskih domačinov so podžigali francoski najemniki, dokler ni prikipela do vrhunca. Tudi glavar in kralj zopet zbranih Krucev je bil kmalu pri roki v osebi Franca Rakoči, sina junaške Helene iz njenega prvega zakona, braniteljice trdnjave; Munkač in soproge Emerika, ne baš slavnega prvega kralja Krucev.


&lt;center&gt; '''Drugi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Kakor že omenjeno, se je udala l. 1688. glavna ter zadnja trdnjava prvega kralja Krucev — Munkač. Po predaji Munkača je prišla njegova braniteljica Helena Zrinjska s svojim sinom Francom na Dunaj. Njeno večletno krucevanje ji je odpustil cesar povsem radi zaslug prednikov. Prepustil ji je celo v uporabo vsa podedovana in z ropom prisvojena posestva na Ogrskem. Iz Dunaja je poslala Helena sina na Češko, kjer se je izobraževal pet let prav pridno. Po končanih naukih je prevzel oskrbovanje razsežnih materinih posestev na Madžarskem. Leta 1696. se je oženil s hčerko hessenskega kneza Karola. Kot bogatin ter mogočnjak je bival in se zabaval deloma na Dunaju, deloma na svojih ogrskih graščinah. Godilo se mu je vsestransko po knežje. Še razna dostojanstva je imel zanj pripravljena avstrijski cesar.

Rakočiju je že bilo prirojeno hrepenenje po čisto samostojnem ter neodvisnem kraljestvu. Za njegov pohlep po osamosvojitvi so zvedeli Francozi, ki so itak natezali Avstriji vajeti s pomočjo puntarskih madžarskih plemičev. Francoski poslanik Villarsa je prejel od svoje vlade naročilo, naj spelje Rakočija, da se bo uprl cesarju. Vstaja bo rodila siguren uspeh. Francoski kralj bo podpiral punt z denarjem ter vojaštvom. Francoski poslanik je prisegel Rakočiju, da bo postal po otresenju avstrijskega jarma veliki knez Erdelije. Lastna častilakomnost in obljube Francozov so bile tolikanj mikavne in zapeljive, da se jim je udal mladi mogočnjak in pričel pogajanja s Francozi. Nesreča je hotela, da se je našel iz njegove najožje družbe Judež v osebi nekega častnika, ki je ovadil vse spletkarije in pogajanja s Francijo na Dunaj. Meseca maja l. 1701. je poslal cesar na tihoma nad tedaj še prikritega puntarja vojaški oddelek. Ta je presenetil Rakočija na njegovi lastni graščini ter ga je ujel po kratki oblegi. V verigah so gnali cesarski upornika v Dunajsko Novo mesto. Pahnili so ga v isto ječo, v kateri je čakal radi vstaje pred 30 leti na smrtno obsodbo njegov stari oče, grof Zrinjski, ki je bil tudi obglavljen.

Rakoči ni romal sam v zatohle podzemeljske prostore. Z njim so odtirali na odgovor in zatožno klop vso njegovo ožjo okolico. Njegovemu svetovalcu Berčeniju, duši zarote, je uspel pobeg iz ječe na Poljsko.

Poljaki so bili poleg Francozov naklonjeni madžarskemu gibanju po osamosvojitvi. Berčeni je storil na svobodi vse, da otme smrti svojega gospoda. Avstrija je stražila tako pazno ujetega ptiča, da je presedel v ječi šest mesecev ter čakal v neprestanem strahu, da planejo zdaj in zdaj nanj rablji in ga odvedejo na morišče. Konečno je le uspelo Berčeniju, da je zasnoval s pomočjo Rakočijeve žene rešilni načrt.

Kakor že zaupano, se je trudila njegova žena pol leta, predno je podkupila straže, ki so pustile jetnika na prosto. V preobleki navadnega vojaškega prostaka se mu je posrečil v noči pobeg iz mesta. Za mestnim obzidjem je čakal nanj konj. V galopu je oddrvel do Donave in preko ga je odpeljal brodar. Izmuznil se je iz Ogrske na Poljsko, kjer mu je preskrbel francoski poslanik varno zavetje. Tudi po opaženem pobegu so ga obsodili v Dunajskem Novem mestu na smrt, njegova razsežna posestva in celo imetje pa zaplenili.

Pod zaščito Poljske Rakoči nikakor ni miroval. Njegovi podpihovalci so bili noč in dan na delu po domovini. Ko se je prikazal Rakoči l. 1703. z majhnim krdelom konjikov na ogrski meji, je švignil mahoma plamen silne vstaje po celi deželi. Cele trope nezadovoljnežev in bivših Krucev so vrele pod njegovo zastavo. Krucem so se pridružili še Turki. Rakočijeva krdela so se množila in narasla naglo v mogočno armado. S prostovoljci, ki so bili prežeti sovraštva do Habsburžanov, je udaril Rakoči na cesarjevo armado, jo potolkel, se polastil več trdnjav, katere je spremenil v svoje postojanke in je postal drugi kralj madžarskih Krucev.

Jedva je uspel upor napram Avstriji, je postala Krucem Madžarska pretesna. Rakočijeva roparska vojska se je razlila po doma opravljenem poslu liki narasla reka na vse strani. Kruci so zopet pridivjali na Štajersko. Tudi slovenski kraji med Muro in Dravo so morali vnovič čutiti besnost krščenih in nekrščenih Turčinov, podivjanih Krucev. Blizu 30.000 ogrskih puntarjev in plenaželjnih turških tolovajev je ropalo in požilago po Fürstenfeldu, Borovju, Friedbergu in po Dekanovcih. Ena truma teh divjakov je privihrala med klanjem in požiganjem celo do Dunaja.

Avstrijskemu maršalu Sigbertu grofu Heisterju se je posrečilo, da je naklestil dvakrat pošteno Forgacha, enega od voditeljev krucevskih čet. Grof zmag ni izrabil in tako so ostale brez strašilno učinkovitih posledic. Razkropljene trume so se kmalu ponovno zbrale in ropale še drzneje.

&lt;center&gt; – – –&lt;/center&gt;

Dne 12. januarja 1704 so prebrodili Kruci Muro pri Murskem Središču, odkoder so se razpasli po celem Medžimurju. Glavna četa je naperila svoj pohod na Čakovec ter ga zavzela v naskoku. V Čakovcu Kruci niso samo plenili, nameravali so zagospodovati stalno nad mestom. Lotili so se z vso vnemo utrjevalnih del. Kmalu se je prelevil Čakovec v krucevski tabor, odkoder bi jih bilo težko prepoditi. V Čakovcu je bil tudi glavni stan tolovajske vojske, ki ni držala rok križem po utaborenju. Iz Čakovca so hodili Kruci ropat na dve strani. Ena četa je plenila neusmiljeno ob Muri in se je upala nad Ljutomer; druga je prihrumela za Dravo nad Središče. Pohoda nad Ljutomer in Središče sta bila zgolj roparskega značaja. Vrnitev z obilnim plenom iz omenjenih krajev v Čakovec je bila za Kruce predaleč in preveč nevarna. Čakovski generalni štab je odredil oporišča na Murskem polju. Kruci so se usidrali na Moti, pri Braneku in v Razkrižju.

Krog pravkar omenjenih naselbin so izkopali zakope, jih utrdili, privlekli vanje topove in vsako od teh manjših taborišč je dobilo svojo lastno ter stalno posadko. Z utrdbami na Moti, pri Braneku in Razkrižju so postali Kruci gospodarji celega Murskega polja. Svoje tabore so dobro založili s plenom, da bi jih lahko branili ter vztrajali za slučaj nenadnih napadov in oblege.

V taboriščih je živela kmetska sodrga na račun Muropolja kakor bogovi. Kakor hitro so pojedli in popili naropano ter se narajali do dolgega časa, so se pozabavali s ponovnimi plenitvami in z uprizarjanjem nepopisnih grozovitosti po bližnji okolici.
Po utrditvi in takorekoč stalni naselitvi na Murskem polju so napadli prvič Ljutomer 8. februarja 1704. Tržani, ki se niso dosti zmenili za od Krucev do gole kože slečene ter nezavarovane kmete, so imeli od prvega vpada dovolj časa, da so se pripravili na poset. Z združeno močjo so kmalu tudi odpodili roparsko druhal. Drugi dan po prvem napadu je bila nedelja. Kruci so se vrnili pred Ljutomer že ob osmi uri zjutraj v znatno ojačenem številu.

Vsled prve zmage so se čutili Ljutomerčani čisto varne in se nikakor niso nadejali tako naglega ponovnega navala, Kruci so se polastili trga z groznim kričem.

Pri pogledu na pesjanski obisk so sicer prilezli tržani na odpor, a videč, da so sami mnogo preslabi, so zbežali na Kamenščak in na druge bližnje hribe ter se tamkaj poskrili.

Kruci so se najbrž sami čudili, kako da jim je padel Ljutomer brez boja kot zrelo jabolko v tolovajske roke. Koj po pobegu tržanov so se uživeli v položaj ter se lotili vajenega dela.

Če kedaj, je občutil Ljutomer ob priliki lega obiska, kaj je madžarsko gorje! Tolpa divjakov je uganjala po trgu nezaslišane zločine. Predvsem so udrli v vsako hišo. Ni jim zadostovalo, da so jo izropali, kar se je sploh dalo odnesti, ne, posadili so vsaki še rdečega petelina na streho. Pohlepa po opustošenju jim ni utešilo uničenje imetja zasebnikov, spravili so se tudi nad cerkev sv. Janeza Krstnika. Po vlomu v hram božji so pobrali predvsem vse, kar je posedalo količkaj premično vrednost. Po oropanih dragocenostih so planili kakor obsedenci nad oltarje in svete podobe. Eden se je izpozabil v neugnani posurovelosti tako daleč, da je odsekal Marijinemu kipu na stranskem oltarju glavo. Vdrli so tudi v tabernakelj, kjer jih je mikal svetli ciborij, iz katerega so izsuli posvečene hostije na oltar. Najsvetejšega se niso lotili s še večjo oskrumbo. Kar je bilo v svetišču za roparje brez vrednosti, so zdrobili na drobne kose, znosili na kupe in sežgali. V popolnoma izpraznjeno, in onečaščeno cerkev so postavili svoja kljuseta.

Videč po glavnem oltarju raztresene sv. hostije so začeli stikati za duhovniki. Našli so skritega kaplana Mateja Kosa in nekega ormoškega frančiškana, ki se je mudil slučajno v Ljutomeru na pomoči. Oba svečenika so prignali v Janezovo cerkev in jima zapovedali, da sta morala povžiti vse hostije, kar sta storila radevolje, da ni trpelo Rešnje Telo še gršega, onečaščenja.

Da niso prizanesli Kruci v Ljutomeru župniščU in imetju tamošnje duhovščine, je pač umevno samo po sebi. Takratni g. župnik Matija Wiser se je skril ob napadu v pivnico ali klet, kjer ga niso našli, dasi so pretaknili za njim vse kote. Ker si niso mogli
ohladiti jeze nad fajmoštrom, so si jo nad njegovim imetjem. Uničili ter ugrabili so mu vse, kar se je dalo odnesti in mu napravili z ropom in z opustošenjem škode za 4351 goldinarjev. Zadeli so pri brskanju na župnikove denarne prihranke in ukradli 300 gld. G. župnik je zvedel v pivnico, kako je ob vse. Iz te ječe je tudi pisal g. dekanu v Radgono, kako gospodarijo Kruci po njegovem stanu.

Ko je bila usiljena župniku v roke beraška palica, je prišel na vrsto kaplan. Matej Kos ni odbežal po končanem zavživanju sv. hostij ali se kam potuhnil. Postavil se je roparjem po robu, ko so stegnili prste po njegovem imetku. Ves njegov odpor je bil zaman. Podlegel je premoči. Še zvezali so ga in odtirali seboj. Pri Razkrižju so ga po prebatinanju napodili nazaj proti Ljutomeru. Ubogi Kos je bil ob vse na prihrankih ter opremi. Njemu povzročena škoda je bila precenjena na 455 gld.

Škoda, katero je trpel Ljutomer pri tem vpadu, je bila za tedanje čase ogromna. Pozneje so jo cenili na 40.234 gld.

Ko so slekli Kruci tržane do nagega, so zdivjali nad kmete. Vasem izven trga se ni godilo nič boljše nego samemu Ljutormeru. Madžarski plenilci so uganjali na kmetih, ki niti uteči niso utegnili, grozovitosti ter nasilja, ki se ne dajo niti popisati.

Da ni bil vpad Krucev na Mursko polje za smeh in kratek čas, nam potrjujejo razni zapisniki iz onih groznih dni. Iz teh od rajnega zgodovinarja ter župnika Sv. Marku niže Ptuja, g. Slekovca, zbranih seznamov navajamo tukaj le nekaj primerov:

Na Moti so vzeli Kruci 24 konj, več nego 130 goved in 60 svinj. Razen tega še 108 panjev, slanine ter svinjskega mesa za 140 gld., 72 korcev (mernikov ali vaganov) pšenice, moke ter sočivja, 18 štrtinjakov vina, platna, obleke, blazin in razne druge robe za 630 gld., pohištva in vozne opreme za 300 gld. in 141 vozov sena.

Iz Stročje vasi so odgnali 39 konj, 94 gover ter 154 svinj. Odnesli so 41 panjev, slanine, svinjskega mesa in začimbe za 360 gld., moke, sočivja in zrnja, 914 korcev, 13 štrtinjakov vina ter jesiha, obleke, platna, vdelanih kož, preje in prediva za 580 gld., vozne sprave, plugov, bran, orodja in pohištva za 630 gld., sena in otave 128 vozov in en kop škopa.

Pristovčanom so pobrali enostavno vse. Vzeli so jim 24 konj, 53 goved, 115 svinj, 47 panjev, slanine, klobas in svinjskega mesa za 70 gld., 460 korcev zrnja, sočivja ter moke, 4 štrtinjake vina, obleke, obutvi, vdelanih kož, platna ter druge robe za 280 gld., vozne sprave za 480 gld., sena in otave s tem vred, kar je zgorelo, 125 voz.

Na Cvenu so odgnali gospodarjem 50 konj, 76 goved in 100 svinj. Vzeli so 40 rojev, svinjskega mesa, slanine in zabele za 170 gld., 142 korcev zrnja, 11 veder (vedro = 56 l) vina, obleke, platna, blazin in preje za 360 gld., vozov in vozne sprave, orodja in pohištva za 387 gld.

Tudi čedni Cvengradič so oropali do golega in povzročili škode za 11.500 gld. Po popolnem izropanju so zažgali grad ter ga spremenili v pogorišče in razvaline.

Kakor po baš kar naštetih naseljih, po katerih smo za primer izrazili škodo v številkah, so ropale ter uničevale krucevske trume tudi v: Križevcih, Kjučarovcih, na Grabah, v Branislavcih, Cezanjevcih in po vseh drugih vaseh.

Naropanega plena ni mogla odnesti sama druhal. Prisilili so kmete, da so jim morali lastno imetje odpeljati v njihova taborišča.

Posamezni oddelki Krucev so se tudi spravili nad vinograde v hribih. Prihrumeli so celo v spodnje Slovenske gorice. Po gričih in dolinah je odmeval strahoten krik prebivalstva: »Bežite, bežite! Kruc pride, rebelija bo!«

Obupani ljudje so zakopali v vsej naglici, kar so posedali dragocenejšega in odbežali v smeri proti Mariboru, da si otmejo vsaj golo življenje.

Kruci niso samo ropali in požigali, temveč tudi ravnali grozovito z narodom. Nekatere so postrelili, druge so tepli do smrti, zopet drugim so odsekali roke ali nogo, rezali so ušesa in nosove. Ženskam so trgali s teles obleko, jih onečaščali, počenjali z njimi vse mogoče grdobije in hudobije.

Baš kar na kratko nanizano je le površna ter slabotna slika onega gorja, ki je poplavljalo Mursko polje v dobi krucevskih vpadov. Že iz omenjenega je razvidno več nego dovolj, da so bili bolj nego divjo zveri podivjani Kruci dosti grozovitejši in manj prizanesljivi nego Turki.

Po zgledu in receptu prve čete Krucev je besnela tudi druga, ki je pridrla 3. februarja 1704 v Središče. Presenečenih Središčanov se je lotila druhal z grožnjo. Zapretili so, da bodo do tal upepelili ves trg, prebivalce mučili in pomorili, ako ne bodo držali z njimi in jim ne bodo v pomoč pri ropanju. Hočeš — nočeš — moraš, Središčani so popustili ter so se udali banditom in šli z njimi.

Kruci so si privoščili najprej župnišče. Župnik Jernej Wenger je bil primoran, da je izročil 300 mernikov zrnja in 14 polovnjakov vina. Plen so morali odpeljati Središčani v krucevski tabor. Komaj so bili tolovaji iz farovža, se je bal župnik ponovnega obiska. S pohištvom in preostalo malenkostjo živeža je nameraval pribežati v Ormož. Na cesti je hotela nesreča, da je srečal Kruce. Odvzeli so mu vse. Gnali so ga nazaj v Središče, vpričo njega so ogulili farovž do sten in še prazno zidovje so slednjič zažgali.

Ko so uničevali plameni župnišče, je planila druhal nad cerkev sv. Duha. Vse, kar je imelo v njej kako vrednost, kakor kelihe, ciborij, monštranco in druge dragocenosti, ker jih niso bili poskrili pravočasno, so Kruci pobrali, oltarje podrli in jih zažgali zunaj cerkve. V čisto oropan hram božji so nagnali svoje konje in spremenili tako svetišče v navaden hlev.

Iz Središča je zadišal Krucem sosednji Ormož. Mesto je bilo precej utrjeno, a so se ga le polastili hitro. Bili so namreč izvežbani v naskakovanju trdnjav. Ne samo, da so ropali, morili ter požigali po mestu, uspel jim je celo udar na grad. Graščaka Franca Petthe je presunil strah pred Kruci že pred njihovim prihodom tako, da se je ognil srečanju s pravočasnim begom v Ptuj. Plemeniti gospod je posedal precej gotovine ter drugih dragocenosti, česar ne bi bil rad kar meni in tebi nič zaupal pregledu tolovajev. Pred odhodom je zakopal svoj zaklad v gradu v trdni veri, da ga ne bodo iztaknili pri še tako skrbnem brskanju.

Madžarski tolpi ni bilo za gole grajske stene. Tako dolgo so iskali ter razkopavali po kleti, da so naleteli na dragocenosti in jih dvignili. V zahvalo za najdbo zaklada so razbili in uničili vse po sobah. Ni ostala nepoškodovana niti najmanjša reč. Grajske hleve in pristavo so požgali, iz kleti so odpeljali 100 štrtinjakov vina.

Treba še pribiti, da so upepelili Kruci po Ljutomerskih goricah 160 vinskih hramov, kleti ter prešnic.

Mnogo ljutomerskih tržanov, Ormožancev, Velikonedeljčanov in Središčanov se je zateklo v Ptuj, Maribor in Ruše. V Rušah so bivali precej časa kot begunci: ormoški župnik, velikonedeljski nadžupnik Maksimilijan Krajner in miklavški kaplan Jakob Kopriunšek.

V Ptuju so se silno bali Krucev, vendar ti niso udarili na močno utrjeno ter zavarovano mesto. Strah pred Kruci je tako premajal nekatere Ptujčane, da je bilo ob vesti: Kruci so v Ormožu! v Ptuju vse na nogah in je uteklo mnogo meščanov v Maribor. Očetje minoriti so odpremili svojega na smrt bolanega gvardijana Gašparja Dietlna v vsej naglici iz ptujskega samostana na »Hamre« pri Monsbergu, kjer je umrl še isti dan po prepeljavi.

Bodi dovolj o grozodejstvih Krucev! Iz omenjenih najstrašnejših zločinov bo razumel čitatelj srditost muropoljske obrambe in maščevanja nad Kruci.

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Čudno se bo zdelo čitateljem, ki so preleteli prvo poglavje krucevskih grozot, da se ne omenja nikjer med opustošenimi naselji Veržej. Ta je bil vendar Krucem najbližji in bil takorekoč obkoljen od sovražnih taborov. Veržejci s svojim staropreizkušenim stotnikom Karlom so vohali že precej pred usodepolnim vpadom, kaj bo doletelo prej ali slej Mursko polje. V očigled madžarski opasnosti so si utrdili svoje gnezdo in ga preskrbeli z živežem ter strelivom za slučaj oblege. Veržejski strelci so bili prvotno trdega mnenja, da bo pritisnil prvi naval na nje, saj na nje edine so lahko kuhali Kruci srd ter maščevalnost.

Ko je bil enkrat zavarovan Veržej, preskrbljen in pripravljen za napad, je mislil dobri Ropoša tudi na sosede. Kakor potujoč pridigar je hodil od vasi do vasi in oznanjal prihod sovraga z onstran Mure, ki bo tokrat prifrčal in se spustil na bogato Mursko polje kakor krdela požrešnih kobilic.

Muropoljci Veržejcu niso verjeli. Celo smejali so se mu nekateri, češ, da bi rad igral nekako večjo vlogo nego je položaj »hauptmana« peščice veržejskih strelcev. Prigodilo se je, da so ga naravnost napodili z očitkom, da ga je strah za lastno kožo. On je že dvakrat hudo razdražil sršenovo gnezdo onstran Mure. Naj le opikajo Kruci njegove Veržejce, ker nad ostalimi Muropoljci se nimajo zakaj znašati. Povsod samo trmasta in gluha ušesa!

Pri toliki kratkovidnosti je mislil stari Ropoša: Bog je sebi najprej ustvaril brado. Bom pač oskrbel ter zavaroval pred nevarnostjo to, kar mi nalaga dolžnost.

Krenil je proti Jeruzalemu in k Sv. Miklavžu v prepričanju, da bi znala tokratna povodenj Krucev preseči muropoljsko ravan in se dvigniti v hribe. Podal se je k miklavškemu župniku g. Martinu Starihi, o katerem je šel glas, da je bil oficir pred posvečenjem v mašnika ter se je boril neštetokrat proti Turkom. Že starejši gospod je bil priljubljen ter spoštovan daleč na okrog. Radi njegove življenske izkušnje so se zatekali k njemu ljudje po nasvete. Slovel je kot ranocelnik in zdravnik. V sili je bil takoj na uslugo, če je bilo treba še tako daleč pohiteti k bolniku. Pijanci in pretepači so imeli strah pred njegovo goljatsko roko. Ako je prestavil brez najmanjšega napora z rokami poln polovnjak z enega gantnerja na drugega, je dvignil liki pero v zrak nakresanega razgrajača in mu odmeril prosto med nebom in zemljo na neimenovani del telesa, kar mu je šlo in ne škodilo.

Gospod Martin Stariha je poslušal pozorno starega stotnika, kaj da grozi Murskemu polju in najbrž tudi Ljutomerskim goricam. Takoj je bil pridobljen za izpeljavo obrambnega načrta. Pri krucevskem navalu ni šlo samo za varnost njega ter faranov, predvsem za največjo dobrotnico cerkve, revežev in cele miklavške župnije — za Vido na krasnem imanju na Jeruzalemskem griču!

Vojna izkušnja mu je narekovala, da v dolini in sploh nizko ležeči Miklavž ni za pretvorbo v tabor po tedanjih pojmih. Jeruzalem s svojim bajnim razgledom daleč na okrog je ustvarjen, da kljubuje sovražniku, če bi bilo treba mesece.

Župnik in oče sta mahnila v Jeruzalem do Vide na določitev bodočih utrdb in zakopov na licu mesta.

Čisto smo pozabili na Vidovega sinčka, katerega smo ostavili v Jeruzalemskih goricah kot sedemletnega ravnokar pokristjanjenega Turčka. Franc je bil ob tokratnem posetu dedeka in g. župnika 17 letni mladenič. Materine visoko-krepke postave, očetove uprav turške odločnosti, ne baš lepega obraza, pač pa mu je žarela iz oči — nedolžnost — sad najskrbnejše vzgoje. Užival je domačo vzrejo pod skrbnimi očmi dobre matere. V predmetih, ki bi mu naj služili in ga pomagali preživljati v življenju, sta ga šolala domača gospoda. Gospod župnik ni pozabil, da je bil v tistih časih brez pravega pomena mladec, ki bi ne znal sigurno sedeč v sedlu sukati meča, metati kopja, streljati iz puške ter nabijati top in možnar.

Franček — že takorekoč mali vitez po izobrazbi in vežbi — je pozdravil miklavška romarja in ju povedel v hišo k materi. Ta se je čudila obisku očeta, ki se je sicer držal doma in se ni podal dalje, nego je segal ropot veržejskega bobna.

Pri Jeruzalemu sta kovala možakarja bojne načrte, ki so bili najlepša godba za Frančeka; Vidi pa so poživljali najbridkejše spomine na ugrabitev in turško sužnost. Naj bo Jeruzalem utrdba za celo župnijo Miklavž, je bil zaključek obiska župnika Starihe in veržejskega »hauptmana«. Župnik bo najel ljudi ter vodil delo, Vida bo dala na razpolago svet in turško zlato, da najeti in prostovoljni robotniki ne bodo preklinjali utrdb, predno bodo gotove in pred njihovim izkušenim — dalekosežnim pomenom.

Kar je miklavški župnik Veržejcem obljubil, je tudi držal. Na jesen leta 1703. je hodil po svoji župniji od hiše do hiše, od enega hrama po goricah do drugega. Povsod je govoril o preteči nevarnosti vpada Krucev in o potrebi samoobrambe, sicer bodo spremenili madžarski vragovi nemoteno Mursko polje v puščavo. Miklavčani so verjeli svojemu dušnemu pastirju ter obljubili prostovoljno roboto krog nove cerkvice žalostne Matere božje v Jeruzalemu (pozidana 1652), dasi je smešil gospod kaplan Jakob Kopriunšek župnikov strah, katerega mu je vcepil ono staro predeno in tarantalo iz Veržeja, ki vidi v vsakem prekmurskem kmetu tolovajskega Kruca!

Ko so bili delavci deloma naprošeni in deloma najeti, je pomogel gospod Martin Ljutomeržanom, in sicer trgovcem ter kovačem, do zaslužka. Pokupil je vse motike in krampe. Radgona ni zmogla zanj dovolj smodnika. Iz Maribora in Gradca so bile naročene od orožarjev puške in razno drugo orožje. V zahvalo za takoj izplačana naročila je žel stari gospod pikre opazke na račun lahkovernosti, ker se je dal pretentati od pretepaškega Veržejca in še svoje župljane goni na brezmiselno delo. Veržejci niso mogli potegniti nikogar drugega z vojno nevarnostjo, so pač Šmiklavčane, ki so telebasti rovtarji in hvala Bogu, da samo gledajo Mursko polje!

Nič boljše se ni godilo župniku in Ropošu kakor očaku Noetu. Tudi on je zbijal ter vezal barko in je bril tedanji izprijeni svet norca iz brodograditelja.

Nikakor ne smemo misliti, da bi se bili lotili Šmiklavčani pri tolikem posmihanju od vseh strani z navdušenjem kopanja rovov, nametavanja nasipov, opletanja jarkov s šibjem ter izgrebanjem podzemeljskih shramb za: smodnik, smolo, orožje ter živila. Delali so iz uslužnosti do cenjenega gospoda župnika ter Vide. Revnejši so lepo zaslužili ob pomanjkanju dela na pozno jesen pri hrani in zadostni pijači.

Jarki so se poglabljali krog cerkve, nasipi dvigali. Glavne točke iz zemlje nametanih in zbuntanih utrdb so bile med seboj zvezane s poprečnimi dohodnimi grabami. Za nasipom po vsaki strani hriba se je morala umakniti vinska trta prikritim volčjim jamam, katere so nabili z navzgor zaostrenimi koli. Takele naprave so bile za napadalce pri nepazljivosti presneto nevarne. Zvozili so za nasipe velike kupe slame in čebelne panje iz cele župnije.

Ob koncu leta 1703. je priganjal gospod Stariha k delu. Stari veržejski »hauptman« si je bil prišel ogledat obrambne utrdbe. Klel se je na krščeno dušo, da je videl cela krdela Krucev, ki vršijo dobro preračunane priprave za vpad. Tokrat bodo vdrli v Medžimurje in od tam se bodo razpredli po Murskem polju in še dalje. Madžarska je izčrpana, da opustošena vsled neprestanih prask z Avstrijo. Krucevska krdela se nameravajo založiti z vsem potrebnim na račun Slovencev. Starec je napovedoval prebridko istino, katero je posluhnil le Šmiklavž na župnikov pritisk.

Pred odhodom je pokazal Ropoša prijatelju župniku v dokaz, da so njegove napovedi o skorajšnji krucevski nadlogi resnice, pismo. Poslal mu ga je glavar Krucev iz Krajine in njegov smrtni sovražnik Jurij Godrnja. Nadlopov je prosil črno na belem stotnika, naj mu pošlje v Bakovce dva funta svojega mesa. Ropoša mu je odgovoril v tem smislu: Pridi sam po štajersko meso! Jaz (Ropoša) ne vem, po kom bi naj poslal že staro in zategnjeno pečenko!

Vidi v tolažbo, vnuku Frančeku v pouk in razvedrilo, Miklavčanom pa v bodoče resne čase v kratek čas je pustil oče Ropoša v jeruzalemskem taboru prvo moško posadko — starega veržejskega trobentača in turškega strica Andreja Husijana. Rad je ostal Draša pri Vidi. Obetala se mu je najboljša pijača, nič dela in dovolj prilike pred svežimi hvaležnimi poslušalci za obširno krčmo z doživljaji med grencarji in Turčini.

Kmalu začetkom januarja 1704 so že prisvetili plameni številnih požigov iz Medžimurja po presenečenem Murskem polju. Svetle oznanilce strašnega vpada so videli koj ob prvem pojavu z daleko in tolikanj mikavno razglednega Jeruzalema, katerega je čuvala z nasipom obdana Mati božja. Muropoljci so uvideli prekasno, kako se je obrnil posmeh Veržejcem in Miklavčanom v njihovo lastno največjo škodo in se izlil v potok solz vaščana, tržana in meščana. Prihrumelo je hujše gorje iz onstran Mure, nego je bilo napovedano. Zadelo je na prost vstop, se zajedlo med Muropoljce in ugonabljalo med peklenskimi mukami človeška življenja ter požigalo in pokončevalo imetek.

Kakor že opisano, so plenili Kruci malodane ne ovirano in brez resnega odpora po celem Murskem polju. Niti zreti se niso upali proti osiguranemu Veržeju, ki je čakal v najstrožji pripravljenosti noč in dan ne samo, da se brani, v ugodnem slučaju tudi izpade, udari in prežene premagance daleč preko Mure. Kljub prvotnemu omalovaževanju bi bil poslal veržejski stotnik oddelke svoje strelske čete na pomoč sosedom ter ogrožal sovražnika za hrbtom, da ni bilo tokrat Krucev v dobrem orožju kakor listja in trave.

V največji sili je pač vsak sam sebi najbližji in tako so čuvali tudi Veržejci le svoje lastno naselje.

Kruci so že bili strahoviti gospodarji Murskega polja. Upali so se visoko v Ljutomerske gorice, ustrahovali so Ljutomer, Središče in Ormož. Patrulje so sporočile glavnemu stanu v Čakovec, da so izsledile krog jeruzalemske cerkvice utrjeno postojanko, ki bi znala postati usodepolna za brezskrbno kretanje plenečih trum.

Koj po ugotovitvi krucevskih izvidnikov je pustil bobnati in trobiti župnik Stariha na umik v zatočišče v zakope krog žalostne Matere božje v Jeruzalemu. Kmetje so poskrili živino po viničarijah in se izselili z družinami vred v tabor, da si zavarujejo vsaj življenje pred madžarskimi divjaki, katerim je bilo tuje prizanašanje s smrtjo celo nedolžnim otročičem. Jeruzalemski tabor je bil obljuden, zastražen in je zrl smelo v oči napadu, ko je prenesel gospod župnik Najsvetejše, cerkvene posode, mašne obleke, perilo in druge dragocenosti iz župne cerkve pri Sv. Miklavžu na hrib v — Jeruzalem. Prihod živega Sina božjega med branilce žalostne Matere je bil ganljiv dogodek, ki je navdušil za boj sposobne može ter fante, da so se čutili dovolj jake ne le za obrambo, da celo za napad!

Pri selitvi v tabor je bilo miklavškega kaplana Kopriunšeka tako sram, ker se je bil urezal z muropoljskimi zasmehovalci vred na debelo, da jo je potegnil natihoma v Maribor, od tam v Ruše, kjer je že dobil dva tovariša: velikonedeljskega in ormoškega župnika.

Kruci so navalili na Jeruzalem pasje mrzlega februarskega jutra v močnih jezdnih oddelkih ter peščetah iz Ormoža. Zadeli so na pohodu najprej na farno cerkev in župnišče pri Sv. Miklavžu. Cerkev je bila zaklenjena istotako farovž in nikjer živega človeka, da — sploh ne živega bitja! S silo so vlomili v svetišče ter v župnišče. Odšli so praznih rok in so jo ubrali s poživinjeno besnostjo proti Jeruzalemu. Tamkaj se jim je obetal po napovedi izvidnikov odpor za zakopi.

Napadalce je vodil naš dobri znanec — »oberkruc« Jurij Godrnja iz Bakovec. Iz ciganskih ust je zaznal natanko, da se skriva med begunci jeruzalemskega taborišča ona, ki mu je nakopala toliko škode, sramote in srčne boli! Nobenega ropa in napada se še ni bil lotil doslej s tako nestrpnostjo in z žarečim pohlepom po maščevanju, kakor navala na Jeruzalem. O uspehu podjetja ni dvomil niti najmanj. Muropoljci so sami ponudili Krucem kakor na krožniku: Ljutomer, Središče in Ormož in kljuboval bi naj zmagovalcem kup zemlje krog jeruzalemske cerkve! Glavar se je režal divje pri pogledu na razkopano zemljo krog svetišča in na taborišče, ki je utihnilo ob pojavu napadalecv, kakor bi se že bilo razbežalo v celoti. Konjike je odredil v zasede, da bi ne ušla po zavzetju utrdbe niti miš. Pešcem je zapovedal naskok s krikom, da bi uplašil branilce na predajo brez odpora.

Taboru žalostne Matere božje je poveljeval gospod župnik Martin Stariha, katerega proslavljajo še danes zgodovinarji z zasluženim okraskom: »Victoriosus«, to je — zmagovalec.

Prihod Krucev mu je oznanil ogenj, ki je buknil v zrak z visokim stebrom dima ter plamenov. Prinesel je med branitelje iz cerkvice Najsvetejše, molil krog cerkve na glas lavretanske litanije, spodbudil farane s par besedami, dal klečečim blagoslov in nato so morale matere z deco v podzemeljska kritja. Možje in fantje na svoja mesta za nasipom, dekleta z lonci k vreli vodi, smoli in kupom slame!

Priprave za dostojen sprejem madžarskih zverin so bile izvršene z vso naglico ter točnostjo, kakor bi bile navežbane. Pri odmevanju napadalnih klicev ni bilo med branitelji niti enega malodušneža, niti otroci niso vekali ali jokali po kavernah.
Kruci so se pehali navkreber od vseh strani. V prvih vrstah so nosili lestve, vrvi ter težke bate. V drugih so bili pravi rablji z golimi sabljami v zobeh ter z noži za pasom. V tretji strelci. Ti bi naj vrtali glave onim, ki bi se drznili samo pokukati iznad zakopa.

Kriki razbesnelega krvološtva so se spremenili presneto naglo v obupni: Ojoj, v madžarske kletvice ter stok, ki je popolnoma zmedel vse krucevske oddelke. Z ostrimi klini nabite volčje jame so odgovorile prve na bojne krike. Ni bila šala, telebniti s polno težo telesa v globoko jamo in se nasaditi na kolec. Ostrina se je zapičila vsakemu Krucu tako, da je tičala prav globoko v drobovju. Nepopisno mučna smrt je bila neizogibna.

Volčje jame so bile krog in krog zunanjega nasipa skrbno prikrite na vrhu. V nje je popadala skoro vsa prva vrsta lestvarjev in kijarjev, ki so zastokali, zaječali ter vpili na pomoč, da sta zdivjali obe naslednji vrsti naskakovalcev ne naprej do tabora ter zmage, navzdol pod hrib in v kritje šume!

Na pobegle so se vsule krogle branilcev. Marsikateri Kruc je poljubil na pobegu slednjič majko zemljo in ni nikoli več kolovratil, tulil in ropal, požigal in moril med Štajerci.

Kakor bi se obrisal, ni bilo nikjer že pred kratkem zmago tulečih kričačev. Vse mirno in tiho … Le iz jam pred zakopom stok, da so se ježili ženskam v taboru lasje, saj so čule prvič, kako do mozga segajoče vpije človek, ki umira počasi strašne smrti in mu ni pomoči, če bi ga tudi snel s kolca. Zastrupljenje je sledilo vsakemu natiku na kol, ki je bil navadno ves blaten.

Razen župnika je bilo vse po taboru prepričano, da je pognalo že prvo presenečenje Kruce v beg in ne bodo ponovili napada. V bitkah in napadih preizkušeni duhovnik je poznal dobro turški način naskakovanja, v katerem so podkovani bratci Turčinov
— Kruci. Zagotavljal je z vso sigurnostjo, da se bodo napadalci kmalu otresli posledic nepredvidenega prvega poraza in se lotili redne oblege. Ta se lahko raztegne pri splošno zmagovitem položaju sovražnika v tedne in mesece. Bo treba noč in dan vztrajati budno na straži. Drugi naskok bo preudarnejši in bo še došlo do spopadov, ki bodo zahtevali hrabrost branilcev. Ženske in otroci so molili v cerkvi na glas rožni venec. Dan se je nagibal k zatonu. Iz jam pred svetiščem še vedno stokanje. Po grabah v bližnji okolici mir in tišina … Župnik je ukazal pripraviti plamenice, da jih bodo zapalili pri količkaj sumljivem kretanju sovražnika. Kruci ne držijo v varnem kritju rok križem, ampak se pripravljajo na ponovitev napada s turško zahrbtnostjo in zvijačo.

Dolgo so napenjale straže oči v zimsko noč po kotanjah, odkoder bi se naj pojavila nevarnost, če se sploh bo!

In res! V poltemo zavitih zgodnjih urah je bilo opaziti pod hribom gibanje in tekanje, ki se je strnjalo v krog. Kruci so pripravljali napad. Straže so pozvale na opazovanje župnika. Poveljnik je uganil kmalu, za kaj bo šlo tokrat. Napadli bodo strelci. Vsak bo držal pred seboj po eno in več debelih vreč s slamo. Po trebuhu se bodo plazili navzgor do volčjih jam. V te bodo pometali vreče, skočili sami vanje in seve na s slamo zavarovano vrečo, sicer bi se nabodli. Vsak bo izpulil s časom ostre kole in čepel precej udobno ter varno kakor v zakopu. Iz jam bodo otvorili ogenj iz pušk na jeruzalemske nasipe v trenutku, ko se bodo ponovno pojavile za njihovimi hrbti vrste lestvarjev in kijarjev. Nekaj teh strelcev — vrečarjev bodo že upihnili iz utrdb s streli; ostalo bo treba iztrebiti s previdnimi protinapadi. Tako se je glasil poveljnikov poduk, katerega so bili potrebni branitelji.

Kruci so se že plazili na kreber po hribu, porivajoč pred seboj natrpane vreče. Tokrat niso tulili po indijansko. Čuti je bilo le pritajeno hrsanje obleke po zmrzli zemlji, katerega je prekinjal še vedno obupni jek s smrtjo se borečih po volčjih jamah. Tudi vrečarji so varali sami sebe v nadi, da bodo gotovo presenetili prve zmage pijane v spanju in se potegnili do cilja neopaženo ter brez izgub.

Komaj so se priplazili v strelno razdaljo, so zaplamtele visoko plamenice na vseh koncih zakopov. Osvetljevale so liki kača lazeči cilj. Na rezko povelje so odjeknili s hriba navzdol prvi streli. Kruc, ki ni skril v trenutku oddaje prve salve butice za vrečo, se je zakotalil po hribu v objemu majke smrti. Nezadeti se niso spustili v beg. Planili so kvišku, vsak vrečo za ramo, in že je izginil v jami, kjer se je spustil na vrečo brezobzirno na že nabodenega tovariša in mu pomagal s težo lastnega telesa hitreje v večnost. Naskok na jame in izgin v njih se je odigral z naglico, da Miklavčani niti utegnili niso, da bi bili ponovno nabili svoje krese in pihalnike.

V jamah potuhnjenih napadalcev ni nikdo več videl. Da so pridno na delu, so pričali polomljeni kolci, ki so frčali iz pasti na vse strani, in številni mrliči ter še vedno na pomoč vpijoči težki ranjenci. Tudi slednji so morali iz jam, da so našli v njih kritje zdravi tolovaji.

Utrjevalnega dela po jamah niso smeli opazovati branitelji mirno. Enkrat vgnezden Kruc bi lahko pogubonosno čivkal iz svoje puške cele dneve in vznemirjal tabornike. Župnik je zapovedal podkuriti lonce ter kotle s smolo. Prve vrste izpadnikov so se lotile jamarjev v kritju pušk s polnimi piskri vrele smole, katere se sigurno ni nadejal nobeden sovražnik. Da je bilo povelje na izpad z vrelo smolo posrečeno izbrano, je oznanil taboru krik, tuljenje in obupni skoki iz jam. Kruci — strelci iz volčjih jam vsi opečeni po vinogradih, za njimi dobro pomerjeni streli. Sedaj je bil celo poveljnik mnenja, da bodo uživali par dni mir, dokler ne bo dobila ravbarska golazen ojačenj ali topov iz Čakovca.

Zimsko jutro je pozdravilo vrle branitelje od otrok ter mater in očetov. Vse je bilo na kolenih v glasni molitvi v hramu žalostne Matere božje, v katerem je pel sveto mašo zahvalnico župnik Stariha ob pritrkovanju zvonov.

Po končani službi božji je vrelo vse na okope, odkoder je bil ono jutro po odbitju drugega napada kot ribje oko čist razgled. O sovražniku ne sluha ne duha. Ali je sploh pobegnil, ali se pa skril kam dalje, da si odpomore od občutnih izgub. Poveljnik je oznanil popolno varnost in pokop mrličev, katerih so našteli 156 in nekaj še pri življenju ostalih ranjencev, ki so kmalu umrli vsled izgubljene krvi, prezebe in na zvijajočih bolečinah zastrupljenja.

Dveh lepih zmag brez vsake izgube so se veselili Miklavčani in se zahvaljevali nebeški Materi, da jih ni prepustila pokolju in požigu. Župnik je dal nanositi naslednje predpoldne na najbolj vidno točko Jeruzalema grmado in jo zažgati radi čistega neba, da so morali videti njen visoko segajoči plamen do Čakovca, po celem Murskem polju in v Krajini. Goreča grmada z jeruzalemskega griča bi naj oznanila po dogovoru s »hauptmanom« Veržejcem zavrnitev prvih napadov in bila obenem opozorilo, naj prihitijo na pomoč, odrežejo Krucem umik in jih potolčejo do zadnjega. Kres je prasketal veselo, se vzpenjal visoko proti nebu in pel v svitlih plamenih prvo hvalnico za zmago nad sovragi pri tokratnem in največjem vpadu strašnih Krucev!

Po zmagi in pri daljšem odmoru je imel stari Draša dovolj prilike, da je kratkočasil branilce ob dolgih večerih z zanimivimi doživljaji iz svojega življenja.

Kot propovednik je hotel imeti poprej z dobro kapljico uglajeno grlo in povrh ga je še bilo treba lepo prositi, da je zaupal mladim in starejšim radovednežem svojo zgodovino. Najrajši je začel z dogodkom, ki je tvoril nekak mejnik vseh njegovih doživetij in mu je vsilil vojaško suknjo. Da bi ga vsi natanko razumeli, je dvignil Draša jezik s posebnim poudarkom in pričel:

»Predvsem morate znati, da sem ravno tako Veržejec ko »hauptman« Ropoša. Le to je šent, ker nisem nikdar poznal ne očeta in ne matere! Starša sta morala biti ubogi pari, da sta rajši poprej pobegnila iz obmurske solzne doline, predno sem si utegnil utisniti spominu: kaka in kaj sta bila. Bog jima nakloni raj kljub brezbrižnosti za mojo odgojo in usodo, za katero so poskrbele v moji nežni mladosti dobre veržejske mamike.

Pri Ropoševih sem bil za pastirja. Pod klobukom in v hlačah za malega hlapca in po dvajsetem letu mi je zaupaval tu in tam Karlov oče par konj. Na Ropoševini je bilo že tedaj dovolj dela in jela. Mi odrasli »Čehi« smo radi čutili za nedelje in praznike kaj okroglega v žepu, za kar je bila trda.

Nekaj veržejskih postopačev je izsledilo po doljnelendavskih gumah kostanjeva drevesa, za kojih debeli sad se ni brigal ne ogrski graščak in ne tlačan. Kar cele koše kostanja so prinašali preko Mure in ga prodajali ob nedeljah po Radgoni, Ljutomeru in celo po Čakovcu. Zaslužek ni bil bogzna kaj, nekaj je le vrgel, saj je bil kostanj zastonj in trud se je izplačal. Hitro sem bil pri kostanjarjih. Osvojil sem si ljutomerski trg. Za župnišče in za boljše hiše sem izbral debelejšo in skrbno prebrano blago, kateremu ni bil kos nobeden drugi. Premožnejši Ljutomerčani so pekli, kuhali ter jedli le Drašekov kostanj. Kostanjeva trgovina je cvetela seve le na pozno jesen, in sicer nekaj nedelj.

Šlo je ono jesen h kraju s kostanjem, ko mi je naročil g. ljutomerski župnik, naj bi poskrbel zanj in za župana par večjih brent tega žlahtnega sadu v ježicah. Neizluščen kostanj se ohrani daleč v zimo in je mogoče zabavati z njim želodec ne le pri vinskem moštu, da, celo ob poliču že pretočenega vina.

Sama peklenska skušnjava me je obsenčila pri fajmoštrovem naročilu. Vrinilo se mi je na misel: Drašek, kaj bi bilo, če bi ti enkrat nekoliko potegnil ljutomersko gospodo? Nisem se udal kar na mah skušnjavcu. A zmogel me je le in zagazil sem v goljufijo. Nabral sem po dolnjelendavskih gozdovih ježičnatega kostanja in ga spravil v Veržej, kjer sem ga izluščil.

Takrat sem spustil v žep dvojni dobiček. Luščeni kostanj sem prodal najprej po Ljutomeru na drobno; prazno facje ali ježičje sta plačala župnik in župan kar povprek, ne da bi si bil ogledal kateri robo natančneje. Iz trebušastih brent sem sesul ježičje v kot pivnice v župnišču in pri županovih. Zanesli so se na moje poštenje in radi tega mi je uspela prevara brez truda.

Kako sta luščila trška gospoda po prvem pretočenju vina prazno facje, ali sta ga pekla ali kuhala, še do danes ne znam. V svoji mladostni kratkovidnosti sem se režal lumpariji. Šele drugo jesen sem se domislil, da sem si zaprl z goljufijo Ljutomer za vselej. Pohajal sem s kostanji v Radgono in k Veliki Nedelji.

Lepega dne me je srečal pri prenašanju kostanjevega bremena k Veliki Nedelji konjar ljutomerskega g. župnika. Pravil mi je, kako se vsi čudijo, zakaj me ni več v Ljutomer. Kar sline se cedijo tržanom po mojem okusnem in debelem kostanju. Niti z besedico se ni dotaknil, da bi se bil kdo hudoval radi plačane potegavščine s praznim ježičjem.

Po temeljitem preudarku in po vseh predvidenih varnostnih pripravah sem mahnil z brento prihodnjo nedeljo v Ljutomer. Prodal sem blago brez poziva na obračun radi lanske potegavščine. Župnišče in župan sta poslala služinčad po več meric kostanja. Tri nedelje eno za drugo mi ni nikdo niti z mezincem pokazal, ker sem bil vnovčil kostanjeve odpadke za užiten sad.

Četrto nedeljo je priklepinil k meni na trg dolgopeti potegon — faroški konjar. Povabil me je, da bi izpraznil na gospodovo željo v župnišču celo brento. Nič zavratnega sluteč, sem mu sledil v pivnico, kjer sem stresel kostanje v lesen polivač. Ko je bila brenta prazna, je odskočil hlapec k vratom in obrnil ključ – – –

Petero ran Križanega in vsi sveti, izza visoke kadi je stopil predme s korobačem v roki trški berič. Pogledal me je pošastno ko sam ljuti vrag, me nahrulil po pasje in me začel hladiti s korobačem po dolgem in počez, kakor bi pral hodno štrenjo. Pod udarci sem se zgrudil na kolena, povzdignil roke in prosil za božjo voljo milosti. Klečečega me je pograbil za pas in me žnoral po zadnjici, kakor bi mlatil po praznem podu. Roka se mu je utrudila. Moral je odnehati in menil na glas, da udarci nikakor niso celotna kazen za prazno kostanjevo ježičje!

S faroškim hlapcem sta me zvezala. Berič mi je porezal gumbe na hlačah, da sem jih moral braniti pred popolnim pobegom z uklenjenim rokami. V verigah sta me gnala na posmeh celega trga na občino, kjer so že čakali name župan in vojaki-dragonci.

Župan mi je držal dolgo pridigo. Zaključil je svoje nauke z obsodbo: ,Ti veržejsko ničvredno seme! Že v mladosti goljufaš, kak lopov bi šele pognal iz tebe v moški dobi. Spadaš ven iz poštene družbe in prideš med cesarske, ki bodo vate nagnali s palico poštenost. Tamle že čakajo dragonerji, ki te bodo odpeljali med grencarje, da boš lahko sleparil Turke s praznim facjem!

Vse moje mile prošnje so bile bob v steno. Konjiki so me vrgli kakor kakega psa v verigah na voz in z Bogom Mursko polje! Na vozu sem premišljal: Kako in kaj bo odslej s teboj, ubogo veržejsko paro? Če me je korobačil ljutomerski berič, kaj šele bodo počenjali z mehoj hrvaški dragonerji! 

Moram reči, da je bil pandur y Ljutomeru zlodej; meni čisto neznani Hrvati pravi — angeli! Kmalu za Ljutomerom so me razvezali. Dali so mi jesti in piti pod resno pretnjo, da bo pri njih dobro. Če bi skušal pobegniti, se bom koj pobratil s smrtjo!

Med dolgo vožnjo od Ljutomera do Karlovca se mi je pridružilo precej tovarišev po silem in prostovoljno. Večina je bila takih mladih fantov, ki so imeli kaj na vesti in so jih potisnili med vojake za kazen.

V Veržeju sem imel opravka s konji, torej sem moral v Karlovcu na konjski hrbet. Izmuštrali so me za cesarskega dragonerja-trobentača. V Karlovcu sem ostal eno leto in nato sem moral za celih pet dolgih let med graničarje. Tamkaj smo se kresali s Turki, ki so silili na vseh koncih in krajih v Slavonijo.

Moj Bog, cele dneve in noči bi vam lahko pripovedoval, kaj vse sem doživel v bojih s Turki. Danes bom preskočil bolj vsakdanjo šaro in zaupal, kako sem se poturčil.

Brž za Siskom ob Kulpi je turška trdnjava Petrinja. Vrgli smo janičarje preko reke. Iznenada nam je padla turška zalega za hrbet, pobila in razkropila našo celo četo. Spoprijela sva se z janičarskim jezdecem. Ohladil me je po glavi do omedlevice; jaz sem ga pa potipal s sabljo pod rebra, da ni podil nikdar več kakega grencarja.

V noči po krvavem spoprijemu mi je vrnilo zavest kričanje in vpitje. Zmagovalci so preiskovali pobite tovariše in se prerekali za plen. Otipal sem se skrbno od pet do glave in se uveril, da mi ne manjka nobeden ud. Tik mene je ležal z obrazom proti zemlji od tele moje desnice na smrt zabodeni janičar. Zablisnilo se mi je po od udarca razboleli glavi, sam duh božji mi je poslal razsvetljenje. Ne bi bil naštel do deset, že sem bil iz avstrijskega graničarja turški janičar, da bi ne bil sumil nikdo o moji pristnosti. Površno sem zmetal na Turčina cesarske cunje in koj sem bil med ono gručo janičarjev, ki so se pulili za zajete konje. Vsled telesne premoči sem sedel kmalu v sedlu dobrega rjavca in hajdi s Turčini izpod petrinjske ravni na Kostanjico.«

Tale prehiter prekrst iz kristjana v muslimana se je zdel vojaških običajev neukim Drašovim poslušalcem prenagel. Nekateri so bili celo mnenja, da jih farba stari Veržejec, kakor je potegnil svojčas ljutomerskega fajmoštra in župana s praznim kostanjevim ježičjem.

Drašek se je obnesel za svojo verodostojnost in trdil s povzdignjenim glasom:
»Vi hribovski kolovrati, mislite, da so bili oni bosanski janičarji res pravi Turki nekod iz Arabije. Poturčeni Bosanci, ki turščine niti znali niso. Navadni roparji hrvaške govorice kakor mi grencarji. Le tu in tam je vrinil kateri v pogovor onega Mohameda in njihovega nebeškega Alaha. S plenom so oddrveli izpred Petrinje v Kostanjico in jaz iz radovednosti z njimi. Živi zlodej se ni zmenil ali sem Osman, Ahmed ali celo sam Mohamed! Glavno je bilo, da sem tičal v janičarski preobelki, imel dolge mustače in se drl iz polnega grla kot človeške krvi pijan tolovaj.

Iz Kostanjice smo jo ubrali v Novi, od tam v Prijedor in ustavili smo se v turški trdnjavi Ključ v Bosni, odkoder je bil privrel moj oddelek v Slavonijo na rop, pokolj in požig.

Niti o spremembi imena mi ni bilo treba razmišljati. Že od rojstva se pišem Husijan. Ne eden Turčin v Ključu ni povedal tako po turško se glasečega imena, kakor jaz — Veržejec! Krstnega patrona Andreja sem zamenjal z Ahmedom in no — Ahmed Husijan, mar li še hočete kaj bolj pristno mohamedanskega!

Radi izurjenosti v trobentanju sem bil kmalu po prihodu v Ključ na dvoru tamošnjega poveljnika Omer age. Dobri Omer aga je bil ravno tako islamski Hrvat kot jaz veržejski musliman. Najrajši je poslušal, če sem mu zatrobil katero slovensko. Omerjeve konje sem nadziral, varil gospodarju črno kavo, katere nobeden od vas okusil ni in ne bo, in njegova ušesa sera gladil s slovenskimi vižami.

Lepega dne me vpraša gospodar: »Ahmed, kako ti ugajata Ključ in moj dvor?«

»Hm,« sem odgovoril: »Vse bi še bilo, če bi se ne drl oni prokleti muezin (turški cerkovnik) po trikrat na dan tako dolgo z minareta (mohamedanski zvonik) in plašil s svojim kričanjem ljubega Alaha.«

Aga me je pogledal začudeno z vprašanjem: »Kdo zove v tvojem selu vernike k molitvi, če ne muezin z minareta?«

»Glej, aga« sem mu razlagal: »Ti si musliman iz Ključa, jaz iz Veržeja ob Muri. Oba moliva enega Alaha. Tvoj Alahov prerok je oni Mohamed iz Arabije, moj Ropoša iz Veržeja. Tebi kriči v uho ljubega Alaha babji muezin; pri nas na selu vzame trikrat na dan bobnar boben in ta poje po vasi: Ropoša, Ropoša – – trilah – – trilah – –! Veržejski muslimani znamo ob ropotu bobna: Aha, sedaj se treba zateči v molitvi k preroku Ropošu in po njem k samemu Alahu! Ali ni bolj vojaški poziv na pogovor z Alahom na boben, nego konjedersko kričanje obsedenega muezina z minareta?«

Miklavčani so se krohotali na glas, ko so čuli, kako je povzdignil Draša veržejskega »hauptmana« v turškega preroka. Nekaterim pa le ni bilo po godu, da je zatajil krščeni Veržejec brez sile Boga Očeta in njegovega Sina.

Draša je na te pomisleke klical razdražen: »Kaj znate vi, miklavška mahala, kaj je zatajevanje vere! Mar sem li trdil napram agi, da bi bil Ropoša drugi Kristus in veržejski boben — Bog! Turka sem potegnil ter osmešil in ničesar drugega! Na tihem in sam zase sem molil k našemu pravemu Bogu in sem prosil pomoči svojega apostolskega patrona sv. Andreja.«

Komaj in komaj so pregovorili užaljenega Veržejca, da jim je nametal na kratko, kako se je zopet vrnil v krščansko vero.

»Naj bo,« je nadaljeval: »V Ključu sem se pomudil nad eno leto, ko mi pravi aga: »Ahmed, dunajsko odposlanstvo se vrača pod našo zaščito iz Carigrada na Sarajevo–Travnik in v Jajcu moram pripraviti jaz zameno oboroženih spremljevalcev. Odpravi se ti z mojim oddelkom v Jajce in počakaj tamkaj, da se priključiš cesarskim.' Ubogal sem. Nisem pa spremil Dunajčanov samo do meje Slavonije, namenjen sem bil z njimi kar na cesarski dvor na Dunaj.

V Zagrebu mi je nekaj pošepnilo: »Drašek, dolgo že nisi videl Veržeja. Kaj bi bilo, ko bi smuknil najprej v Veržej? Za cesarski dvor in Dunaj boš imel pozneje časa in dovolj prilike.« Kakor sem pobegnil od Turčinov ob Savi, tako sem zapustil cesarske v Zagrebu. Na največje začudenje cele veržejske srenje sem se oglasil po dolgih letih pri Ropoševih v Veržeju, kjer se mudim do danes.«

Veržejec je pil, da je ropotalo po njegovem vsled gostih besed osušenem grlu. Vsa prigovarjanja so bila zaman, da bi nadaljeval še ta večer s svojimi doživljaji. Obljubil je prihodnjič ono o prelevitvi iz veržejskega trobentarja v svinjskega pastirja in to baš radi tega, ker so pokazali tudi oni v jeruzalemskem taboru Krucem, da je ta madžarska svojat kvečjemu za svinjske stražarje in ne za vojake!

Drugi večer je omehčal Drašeka g. župnik s polno bučo iz Vidine kleti, da je opisal na dolgo in široko prvi pohod Veržejcev nad Kruce.

Krucevske krotitve se je udeležil tudi on Andrej Husijan, ki je zaključeval svoj doživljaj takole:

»Bakovci so goreli, da so se dotikali plameni oblakov. »Hauptman« je nekam odbrzel z ono že rajno vihro, ki bi mu naj bil za zeta. Mislil sem si: Draša, od vročine imaš tako posušeno grlo, da niti pljuvati ne moreš. Krucev ni, vse se je razbežalo in mar boš li podil ženske in deco?

Zavil sem s pogorišča proti grajski pristavi, kjer bo gotovo dobiti vsaj nekaj mokrega, za poplaknenje neznosne suše. Obširna pristava je bila polna vsakojakega blaga, nikjer človeka – – Vsi so se razbežali in poskrili iz bojazni, da bomo planili tudi na graščakovo imanje.

Konja sem privezal zunaj hleva in mu vrgel krme. Ni bilo težavno, poiskati klet. Ti sveta nebesa, na kako vino sem naletel! Točil in pil sem kar v temi. Rajski duh in blaženi okus sta me prepričala, da se bratim z že dolgo neokušeno kapljico. Kako dolgo in koliko sem si ga privoščil, ne vem. Ob izhodu iz pivnice sem otipal precej obilno leseno čutaro in v tej je bila — stara slivovka.

Na obilno vino še par potegljajev iz čutare in nisem znal v temi, kje in kam sem privezal konja ter kje bi naj bil doma. Po štirih sem se splazil do lesenih stopnic, ki so vodile navzgor na senik. Dvakrat sem omahnil s tretje stopnice nazaj na tla, v tretje prilezel na seno in sklenil, da se odpočijem. Tipal sem za ugodnim mestom, pa se mi je hotelo izmuzniti izpod šak človeško telo. Pograbil sem neznanca trdno za noge, da je veknil in mi celo zaupal, da je na pristavi za svinjskega pastirja. Ob pojavu tolovajev v Bakovcih je utekla grajska služinčad. Njemu so veleli na seno, da bi vsaj živino odvezal, če bi začelo goreti.

Razveselil sem se nedolžnega človeka. Na mojo lepo besedo je ostal na senu. Pojasnil sem mu, da sem se oglasil v grajski kleti s poštenim ter potrebnim namenom in ne kot ropar in požigalec! Beseda je dala besedo, čutara naju je tako zbližala, da sva v objemu trdno zaspala.

Pozno zjutraj me je vzdramilo glasno govorjenje. Omencal sem si oči, sedel ter čakal, da se mi je vrnil spomin. Spal sem na kozolcu, kjer je bilo shranjeno seno prav zgoraj, ob straneh so se sušili snopi. Polukal sem previdno skozi lino. Pod kozolcem je mrgolelo vražjih Krucev in služinčadi. Vsi so se drenjali krog mojega konja in bili mnenja, da mora tičati nekje blizu tudi njegov gospodar.

Pasje duše madžarske, kar vsuli so se proti onim stopnicam in vsak je skušal biti prvi na seniku. Samopomoč je bila na mestu. Če se ne ubranim, me bodo nataknili na kolec, da se bom vical pri živem telesu za požig in pokolj v Bakovcih. V vsej naglici sem zagrabil za pastirjevo gorjačo in počakal pri odprtini, da sta se prikazali dve glavi. Zamahnil sem na moč — tresk! je odjeknilo z obeh betic – – Čuti je bilo torkljanje po lesenih stopnicah in prilet cap — cap — na ilovnata tla – –

Spodnji so zagnali krike do Jezusa in Marije! V svesti sem si bil, da kar tako na naglo in praznih rok se me ne bo lotil nikdo več!

Ozrl sem se okrog po senu. Pogled mi je obvisel na trdo smrčečem pobratimu — svinjskem pastirju. Siromak pijani je bil na mah slečen in že tudi v preobleki veržejskega strelca. Pastirske cote sem zavlekel po sebi, si opasal kravji rog in prešinila me je še misel: Draša, sedaj in urno, sicer bo po tebi! V pastirskem capju sem se spustil med množico, ki je vpila vame: »Svinjar, koliko Veržejcev je na seniku?«

Odrezal sem se, da samo eden s sabljo in puško!

Vsi so me imeli za pastirja. Nikdo mi ni sledil. Ustavil sem se pri svinjski ograji ter zatrobil v kravji rog. Svinje so se odzvale z glasnim buh — buh — in za menoj v krdelu na pašo.

Pobeg se je doigraval posrečeno. Bil sem prepričan, da bom pripeljal v Veržej celo svinjsko trajbo, ko sem zadel za Dokležovjem na močen oddelek krucevske konjiče. Po izmenjavi vprašanj, kod in kam, sem jim natvezel, da ženem v Ižakovec k nerescu več prasic. Same bi nikakor ne šle tako daleč, sem moral pač s celo trajbo na pot.

Duše tolovajske, verjeli so mi in mi pustili, da sem tulil na rog ter zavil s svinjami ne v Ižakovce, pač pa v Veržej. Ščetinarji so bili tako poslušni rogu, da so mi sledili v vodo, splavali preko in z vsem svinjskim blagom sem se pojavil v — Veržeju.

Veržejski strelci so se vrnili praznih rok; jaz trobentač s celo trajbo svinj. Toliko še povem, da smo hodili vsi moški Veržejci mesece in mesece z mastnimi mustačami, Veržejke so imele špeha in masti kakor nikoli prej in ne pozneje.

Kaj so počeli Kruci s pravim pastirjem? Radi njegove usode me ni nikdar grizla vest. Pobratimstvo sva sklenila v temi in pri vsebini moje čutare. Zamenjal sem dobro obleko za ničvredne cunje. Kaj takega bi mi ne zameril niti turški Alah, kaj šele naš — neskončno usmiljeni in dobrotljivi Bog.«

Drašek je poplaknil svoj doživljaj. Obljubil je ob priliki kaj več iz obilne zaloge istinitih vojnih spominov.

&lt;center&gt; –  – – &lt;/center&gt;

Cele tri dni ni bilo nobenega Kruca na spregled. Niti od daleč se ni bližala kaka ponovna nevarnost. Več kmetov je ostavljalo tabor po jutrih in hodilo gledat k živini po goricah in raznih skrivališčih. Krucev od nikjer — a tudi Veržejcev ne, da bi javili kot odgovor na grmado popolen poraz sovražnika. Četrto jutro so pozdravili tabor žalostne Matere božje, kakor bi bili pognali v noči iz tal, ne veržejski strelci — krucevski topovi! Sovražniki so pripeljano orožje zakopavali in obdajali z zakopi na treh gričih od ormoške strani. Cevi treh topov so bile precej dolge — znamenje, da bodo iz varnosti pred v zemljo zabitimi koli in brez nevarnosti vrele smole skušali zrahljati jeruzalemski tabor, da bo sčasom omehčan brez nadaljnjih izgub za naskok in zavzet. Kruci se niso pustili ugnati v kozji rog od miklavških kmetov. S streli iz dalekonosnih topov so hoteli prisiliti branilce k predaji.

Župnik Stariha je opazoval s strahom kot veščak topniške priprave in se zavedal dobro, da ne bodo kljubovali granatam zakopi in razleta karteč ne bodo vzdržale na daljši čas ženske z negodno deco. Predno bodo zabobneli prvi streli iz kanonskih žrel in predno se bodo zasadile prve granate v z zemljo osigurano trdnjavico, bo treba poklicati potom sla na pomoč Veržejce. Sicer bodo poginjali zadnji ostanki jeruzalemskih braniteljev med nebom in zemljo, nasajeni na kole. Poveljnik je sklical v cerkev posvet bojevnikov in jim zaupal brez ovinkov, kako bo, če bodo pričeli bruhati med nje topovi od treh strani smrt. Edino rešilno upanje so še veržejski strelci. Javiti se mora iz njih vrst kak mlajši, da se bo preplazil skozi obroč oblegalcev in ponesel »hauptmanu« od njega napisano pismo.

Ni bilo zajcev med Miklavčani, katere bi bilo treba prigovarjati ali celo siliti v tako tvegano podjetje, kakor je bil prenos sporočila v oddaljeni Veržej skozi strnjene sovražne vrste. Kolikor za orožje sposobnih mož ter mladcev, toliko v smrt pripravljenih prostovoljcev! In med temi, ki so se hoteli izmuzniti iz sovražnega oklepa, je bil tudi Benjamin med branitelji, komaj 17 letni Vidin Franček. Poveljnik na zboru v Marijinem svetišču je bil ganjen do solz pri pogledu na kmečke junake — starejše in mlajše. Iz čete je stopil naprej Franček, padel na kolena pred župnika pred Marijinim oltarjem in ga prosil, naj poveri njemu nalogo prebitja do dedeka. Naj bo to njegov prvi viteški čin!

Župnik je omahoval, drugi so bili odločno proti. Mladec je prosil in stekel pri poveljnikovem oklevanju po mater. Ta naj da pred Marijo in celim zborom dovoljenje, da prikliče ravno on, najmlajši, ogroženemu taboru pomoč.

Vstopila je Vida in bila kot mati edina proti pričakovanju vseh za to, da se odpravi na večer njen sinko na sicer smrtno nevarno, a nujno potrebno pot. Pri toliki požrtvovalnosti, da, daritvi edinega otroka na oltar rešitve drugih so duhovniku zaigrale, zaplesale in se usule nehote in proti zadrževanju solze ganutja …</text>
      <sha1>0afghhdol1eub2nqcz8ovkjhngzfnhp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tebi (Najlepšo pesem)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39506</id>
    <revision>
      <id>207080</id>
      <timestamp>2022-07-31T20:37:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov= Tebi (''Najlepšo pesem'') | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova,   Tebi (''Najlepšo pesem''), ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 3, str. 79. }}  &lt;poem&gt;Najlepšo pesem Tebi bi zapela, a Ti si moja pesem brez besed: kakor je drobne ptice v snegu sled, tako narahlo naj bi zazvenela. Preveč Te moja duša je objela, da bi T...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="649" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Tebi (''Najlepšo pesem'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova,   Tebi (''Najlepšo pesem''), ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 3, str. 79.
}}

&lt;poem&gt;Najlepšo pesem Tebi bi zapela,
a Ti si moja pesem brez besed:
kakor je drobne ptice v snegu sled,
tako narahlo naj bi zazvenela.
Preveč Te moja duša je objela,
da bi Te kdaj spustila še med svet,
a ko od njega strt boš in proklet,
tedaj bo s Tabo v zarje poletela!
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>kvik665hx7j87x2fubnlz622107bqwt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pomladna ''(Ali vidiš'')</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39507</id>
    <revision>
      <id>207081</id>
      <timestamp>2022-07-31T20:44:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Pomladna | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, ''Pomladna'', ''Ženski svet'', 1927, let. 5, št. 4, str. 108.   }}  &lt;poem&gt;Ali vidiš cvetje v mesečini? To je plamen mojih hrepenenj. Ali nosiš v svoji duši sen, kaj so ti vtonili že spomini?  V mojem srcu znova se razcveta kakor roža rdeča sred noči – ko v pomladn...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="887" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Pomladna
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, ''Pomladna'', ''Ženski svet'', 1927, let. 5, št. 4, str. 108. 

}}

&lt;poem&gt;Ali vidiš cvetje v mesečini?
To je plamen mojih hrepenenj.
Ali nosiš v svoji duši sen,
kaj so ti vtonili že spomini?

V mojem srcu znova se razcveta
kakor roža rdeča sred noči –
ko v pomladno jutro zaduhti:
od spominov daljnih sem objeta.

In na večer, ko zaprem oči,
težek vonj narcis mi čas pričara –
kaj mi mar resnica, kaj prevara:
večna je Lepota tistih dni!
&lt;/poem&gt;


==Opombe urednice==
Vera Albreht, ''Pomladna'', v: ''Antologija slovenskih pesnic 1'' (''1825–1941''), ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str.96.


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>cmth4ihahj0tik4rlgg6tl032gz1m89</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207082</id>
      <parentid>207081</parentid>
      <timestamp>2022-07-31T20:47:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="890" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= ''Pomladna''
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, ''Pomladna'', ''Ženski svet'', 1927, let. 5, št. 4, str. 108. 

}}

&lt;poem&gt;Ali vidiš cvetje v mesečini?
To je plamen mojih hrepenenj.
Ali nosiš v svoji duši sen,
kaj so ti vtonili že spomini?

V mojem srcu znova se razcveta
kakor roža rdeča sred noči –
ko v pomladno jutro zaduhti:
od spominov daljnih sem objeta.

In na večer, ko zaprem oči,
težek vonj narcis mi čas pričara –
kaj mi mar resnica, kaj prevara:
večna je Lepota tistih dni!
&lt;/poem&gt;


==Opombe urednice==
Vera Albreht, ''Pomladna'', v: ''Antologija slovenskih pesnic 1'' (''1825–1941''), ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str.96.


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>l9ej3s2emrxq2v2q5loquk24sp03pqp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jesenska pesem (''Pobrana polja'')</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39508</id>
    <revision>
      <id>207083</id>
      <timestamp>2022-07-31T20:56:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{ naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Jesenska pesem (''Pobrana polja'') | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir=  Vera Albrechtova, Jesenska pesem (''Pobrana polja''), ''Ženski svet'', 1928, let. 6, št. 10, str. 308.  }}  &lt;poem&gt;Pobrana polja, prazne plodne njive in zemlja trudna znova razorana, po tratah niti pajčevine sive, s srebrno roso čezinčez pretkana.  V meglo ovita...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1069" xml:space="preserve">{{ naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Jesenska pesem (''Pobrana polja'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir=  Vera Albrechtova, Jesenska pesem (''Pobrana polja''), ''Ženski svet'', 1928, let. 6, št. 10, str. 308. 
}}

&lt;poem&gt;Pobrana polja, prazne plodne njive
in zemlja trudna znova razorana,
po tratah niti pajčevine sive,
s srebrno roso čezinčez pretkana.

V meglo ovita ves dan je poljana,
zmrzuje bosa deca v mokri paši,
jesenski veter drobna srca plaši,
ki tuli tožno čez poljà prostrana.

Za plenom bega pes na poznem lovu,
zbudil je jato dremajočih vran —
a že je polje polno tihih sanj ...

Leno se dviga dim v lesenem krovu,
v daljavi prva luč je zažarela —
a mojo dušo žalost je objela...
&lt;/poem&gt;


==Opombe urednice==
Vera Albreht, Jesenska pesem (''Pobrana polja''), v: ''Antologija slovenskih pesnic 1'' (''1825–1941''), ur. I. Novak Popov, Založba Tuma, 2004, str. 94. 

[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>2cn7oc4qjpzy7jvyxy3kaspazdiwc4j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/514</title>
    <ns>100</ns>
    <id>39509</id>
    <revision>
      <id>207091</id>
      <timestamp>2022-08-01T00:42:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/513</title>
    <ns>100</ns>
    <id>39510</id>
    <revision>
      <id>207092</id>
      <timestamp>2022-08-01T00:43:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/511</title>
    <ns>100</ns>
    <id>39511</id>
    <revision>
      <id>207094</id>
      <timestamp>2022-08-01T00:43:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/510</title>
    <ns>100</ns>
    <id>39512</id>
    <revision>
      <id>207095</id>
      <timestamp>2022-08-01T00:43:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/509</title>
    <ns>100</ns>
    <id>39513</id>
    <revision>
      <id>207096</id>
      <timestamp>2022-08-01T00:44:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stran:Dusna pasa 1831.djvu/508</title>
    <ns>100</ns>
    <id>39514</id>
    <revision>
      <id>207097</id>
      <timestamp>2022-08-01T00:44:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>8939</id>
      </contributor>
      <comment>/* Without text */</comment>
      <model>proofread-page</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;&lt;pagequality level=&quot;0&quot; user=&quot;Kwamikagami&quot; /&gt;&lt;/noinclude&gt;&lt;noinclude&gt;&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rpj5e3144stb4vkjri93wikrlcsk447</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Požar (France Bevk)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39515</id>
    <revision>
      <id>207102</id>
      <timestamp>2022-08-01T10:54:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.196.179</ip>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Naslov-mp|naslov=Požar|avtor=France Bevk|izdano={{mp|delo|Žena in dom}}, 9/ 1–10, {{mp|leto|1938}}|vir= {{fc|dlib|AZI59M0Z|s=7|1}}, {{fc|dlib|7ER9GAQU|s=4|2}}, {{fc|dlib|DZAT3XJO|s=4|3}}, {{fc|dlib|K2GAQ4XP|s=4|4}}, {{fc|dlib|Z6DLAY0V|s=4|5}}, {{fc|dlib|DVCIPGWJ|s=4|6}}, {{fc|dlib|1NTRWRT3|s=4|7}}, {{fc|dlib|QXXPJEU7|s=4|9}}, {{fc|dlib|J8WY2QJ0|s=4|10}}|dovoljenje=javna last|obdelano=1}}  ==1==  Bilo je pomladnega dne. Solnce je tako toplo prigrevalo, kakor da se...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88111" xml:space="preserve">{{Naslov-mp|naslov=Požar|avtor=France Bevk|izdano={{mp|delo|Žena in dom}}, 9/ 1–10, {{mp|leto|1938}}|vir= {{fc|dlib|AZI59M0Z|s=7|1}}, {{fc|dlib|7ER9GAQU|s=4|2}}, {{fc|dlib|DZAT3XJO|s=4|3}}, {{fc|dlib|K2GAQ4XP|s=4|4}}, {{fc|dlib|Z6DLAY0V|s=4|5}}, {{fc|dlib|DVCIPGWJ|s=4|6}}, {{fc|dlib|1NTRWRT3|s=4|7}}, {{fc|dlib|QXXPJEU7|s=4|9}}, {{fc|dlib|J8WY2QJ0|s=4|10}}|dovoljenje=javna last|obdelano=1}}

==1==

Bilo je pomladnega dne. Solnce je tako toplo prigrevalo, kakor da se čas nagibije že na poletje. Drevesa so bila še gola, toda trate je že pokrivala nizka trava. Na prisolnčnih bregovih so se odpirale cvetice. V drevoredih so vriskali igrajoči se otroci. Zemlja je dišala.

Duh po polju je izpremešan z vonjem mandeljnovega cvetja vel prav do bolnišnice, ki je stala ob stranski cesti, skrita za gosto, živo mejo. Razlival se je po vrtu, ki je bil zasajan z mladimi breskvami, pretakal se je skozi okna v dvorane. Bolniki so ga željno vdihavali. Bili so bolj nemirni ko po navadi.

Ob uri, ko se je bilo solnce že nagnilo čez poldan, sta se Katrica in Lovre izprehajala po vrtu bolnišnice. To je bilo sicer proti predpisom. Katrica bi bila morala biti ob tisti uri v postelji. Toda že nekaj dni prej, odkar je pričakovala obisk moža, ni nehala zagotavljati zdravnikom, da je krepka in da se počuti zdravo. To jim je dopovedovala s tako gorečnostjo, da se res niso mogli upirati njenim besedam.

Lovre jo je bil prijel za podpazduho, da sta hodila po belem pesku, ki jima je škripal pod nogami. Katrica, ki je bila oblečena v pisano, do gležnjev segajočo obleko, se je vsa naslanjala na moža, najrajši bi mu bila obraz položila na ramo. Bila sta na videz kakor dva mlada zaljubljenca, Že več tednov se nista videla.

Na pogled sta bila tako različna med seboj. Katričin obraz je bil bled, oči so ji bile zaradi bolezni globoko vdrte, obrobljene z modrikastimi krogi. Po naravi je imela pšenične lase, belo polt in modre oči. Zdela se je živo nasprotje črnolasega moža rjave polti in mračnega pogleda z malce zagonetnimi nasmehom na ustnicah.

Hodila sta počasi, nista mnogo govorila. Z rahlim nasmehom, kakor da ju trenutno vse veseli, sta se ozirala na holme, ki so se raztezali za mestom. Bilo je kazno, da vsa zbrana in z nekako pobožnostjo uživata solnce in medsebojno bližino.

Četudi se je Katrica vedno bolj in z vso težo opirala na moža, se ji je nazadnje vendar zapletla noga, da bi bila kmalu padla na kolena. Lovre jo je naglo zgrabil okoli pasu. Imel je občutek, da se mu bo prelomila v rokah.

»Vidiš, da si še brez moči,« ji je rekel.

»To je le zaradi tega, ker nič ne delam«, se je branila.

Lovre se je oziral pa kaki klopi. Zagledal jo je, ki je stala v redki, mrežasti senci pod mlado breskvijo. Sedla sta.

Katrica je postala nekam žalostna. Položila je glavo na moževo ramo in rada pustila, da je Lovre pestoval njeno desnico v svojih dlaneh. Oči so se ji zalile s solzami.

»Domov pojdem,« je slednjič izpregovorila.

Lovre se je začudil. Umaknil je obraz od nje in jo je gledal nekaj trenutkov.

»Ali ti ne ugaja tu?«

Žena se je rahlo stresnila ob teh besedah. Moj Bog, kakšno vprašanje! Bele dvorane, vrste postelj, postrežnice, zdravniki, zdravila, predpisi, predpisi — kdo more za trajno to prenašati? Poleg tega je bila pomlad. Ona je ni videla le z očmi, ni je doznavala le z nosnicami. Plala ji je v krvi. Še nikoli je niso tako hudo mučile različne misli in žgoča hrepenenja. Da, če bi nikogar ne imela na svetu, bi morda ostala. Pa še tedaj ne.

»Ne ostala bi več rada.«

»Toda ti ne smeš od tod, dokler ne ozdraviš,« ji je Lovre rahlo božal roko, da bi jo pomiril.

»Saj sem zdrava. Doma se bom razgibala, pa bom dobra. Saj ne moreš tako dolgo ostati brez mene.«

»Saj si sam pomagam. Včasih mi pride pospravit Jožica.«

Lovre je čutil, kako je žena ob tej zadnji besedi vsa vzdrhtela. Ni se več oslanjala nanj. Roke si je položila na kolena in tiho gledala predse. Na ustnicah ji je ležal poseben izraz. Lovre ga je videl, toda ni ga razumel.

»Pojdem,« se je nenadoma odločila. »Saj sem dobra. Zaplešem, ako hočeš,« se je nasmehnila, toda njen nasmeh je izražal vse kaj drugega ko radost.

Mož jo je gledal. Tudi ona ga je zrla. Po njenih očeh je spoznal, da bi je vse sile tega sveta ne odvrnile od sklepa.

»Prav,« se je vdal. »Toda peš ne moreš domov. Potrpi še ta teden. V nedeljo pridem z vozom. Potem, ako te bodo pustili zdravniki...«

Žena se mu je molče privila k ramenu ...

Še nikoli ni doživela tako dolgega tedna. Že samo pričakovanje ji je črpalo moči.

V nedeljo je Lovre prišel z vozom. Ko ga je zagledala, ji je rahla rdečica pobarvala obličje. Tako je bila na videz bolj zdrava ko kdaj prej. Čutila je mrzlico, toda bila je srečna, da je nihče več ni zadrževal v tistem trenutku.

»Jožica ti bo pomagala, dokler ne boš popolnoma na nogah,« ji je rekel mož.

Da, da. Niti malo mu ni ugovarjala. Še z očmi se ni izdala, kaj čuti in misli. Le proč od tod. Čimprej.

Šele ko je sedela poleg moža na vozu, ki se je stresal po razriti cesti, se je do dna oddahnila. Bila je srečna. Morda še nikoli v življenju ni bila tako srečna. Imela je občutek, ko da se vrača iz ječe v svobodo. Bolnišnica ji je ostala za hrbtom, mesto v daljavi. Ob cesti so se razprostirala polja, ob njivah je v vrstah stalo drevje, na vejah se je že odpiralo popje. In povsod ljudje na nedeljskih izprehodih. Solnce in nežno zelenje.

Le Lovre je bil videti mračen. Ali se ji je le dozdevalo tako? Bolj ko ga je pogledovala, bolj se ji je zdel kakor živo nasprotje s solnčno nedeljo in njenimi občutki.

»Ali ti ni prav, da se vračam domov?« ga je vprašala.

Začuden jo je pogledal.

»Zakaj bi mi ne bilo prav? Prav mi je!«

Saj ji nikoli ni lagal, vendar mu tedaj ni popolnoma verjela.

Voz je slednjič prešel raztreseno vas in se ustavil pred majhno hišico. Spodaj je bila veža s kovačnico, a zgoraj kuhinja in kamra. Pogled ji je pobožal začrnele stene. Prejšnji izraz sreče ji je vsaj za trenutek iznova razširil lica.

Priteklo je vitko dekle podolgovatega obraza in rjavih las, ki ji je hotelo pomagati z voza.

»Saj bom lahko sama, Jožica,« ji je rekla Katrica mrzlo.

Res, stopila je sama z voza, a je padla možu v naročje. Nato se je ozrla proti rodni hiši, ki je stala za dober streljaj oddaljena više ob klancu. Pred njo je stal Ferjan, njen oče. Širokopleč se je oziral proti nji, a se ji ni približal zaradi moža. Pomahala mu je z roko. Ga bo že obiskala. Tedaj ni imela več moči.

Lovre jo je moral podpirati, da je lahko prišla po stopnicah. V sobi se je sesedla na stolico. Bila je bleda, upehana, vročične oči so se ji radovedno ozirale okrog. Da, še je spoznala dom. Vse je bilo čedno, pospravljeno, toda poznalo se je, da je tuja roka delala red. Nekatera reč bi morala stati na drugem mestu. Tako pa so se ji zdele te stene nekam tuje.

»Izmučena si videti,« ji je rekel Lovre. »Lezi! Medtem ti bo Jožica skuhala kavo.«

Bilo ji je bridko, da je morala priznati svojo smrtno utrujenost. Najrajši bi bila sama stopila v kuhinjo. Toda bala se je, da se bo zgrudila ...

Drugi dan, ko je Lovre odšel na delo, je vstala kakor po navadi. Prišla je bila Jožica, da bi ji pomagala. Katrica je ni grdo gledala, ni ji rekla trde besede. Bila je z njo sladkejša ko po navadi. Toda dokazati je hotela z delom, da je zdrava in ne potrebuje več tuje pomoči.

Tresla se je od šibkosti, a dekletu je sproti jemala vsako delo iz rok. Z redkimi besedami je izražala vedno bolj neprikrito nejevoljo.

Jožica je postala zbegana, ko je videla, kako Katrica vsako stvar nalašč popravlja za njo. Nazadnje je razumela. Roke so ji zastale, začudena je strmela nekaj trenutkov.

»Če tako delaš, me več ne potrebuješ,« je izrekla skoraj med solzami.

»Mislim, da bom lahko sama.«

Dekle je molčalo. Toda še zmeraj se ni moglo odločiti, da bi odšlo.

»Saj zaradi tega ni treba, da si huda name,« se je Katrica ozrla po nji.

»Saj nisem.«

Katrica je stala ob oknu in z notranjim zadovoljstvom gledala za prijateljico, ki je stopala po stezi skozi sadovnjak. Zgrabila jo je omotica, da se je z globokim vzdihom sesedla na stol.

Lovre se je vrnil in našel pripravljeno večerjo. Sedel je in se nekam začuden ozrl okoli sebe.

»Kje pa je Jožica?«

»Odšla je.«

Žena ga ni pogledala v oči.

»Kako — odšla?«

»Za zmerom,« je rekla Katrica malce razdraženo, oči so se ji pomenljivo rogajoče uprle v moža. »Saj jaz je ne potrebujem ...«

Lovre jo je gledal, gledal, ki mu je nekam nemirna umikala pogled. Saj je ni bilo treba izpraševati, vse je bral na njenem obrazu. Bil je na rahlo užaljen, a jo je poizkusil opravičiti v svojih mislih ... Zganil je z rameni, kakor da je v trenutku vse vrgel s sebe. Pokrižal se je in zajemal.

==2==

Lovre se je živo spominjal dne, ko je bil prvič stopil v tisto vas. Prej je niti po imenu ni poznal. Bilo je med vojno, ko se je njegov bataljon, ki je bil na pohodu, neki večer ustavil na klancih med hišami. Vojake so porazdelili po skednjih.

Ponoči je nastal požar. Gorel je Ferjanov hlev. Zažgali so ga bili vojaki, ki so bili nastanjeni v njem.

Vsa vas je bila v hipu na nogah, tudi vojaki. Hiteli so gasit.

Rešili so živina, nekaj poljedelskega orodja, omejili požar, da se ni razširil na hišo. Hleva niso mogli rešiti, pogorel je do tal. Drevje, ki je stalo okoli njega, je svoje osmojene veje obupno iztezalo v nebo.

Vojaku, ki je visel privezan, na enem izmed dreves, se je približalo plavolaso dekle, ki je imelo ves objokan obraz. Nekaj časa je prepadeno, z velikimi očmi strmelo v kaznjenca, ki so mu bila že posinela lica in mu je pena silila na ustnice. Nato se je ozrlo v Lovreta, ki je stal ob strani, kakor da straži tovariša.

»Kaj pa je takega storil?« je dahnilo s strahom.

»Ali ne zadostuje, da je po njegovi nemarnosti zgorel hlev?« je Lovre pokazal zobe. »Za to ga ne bomo nagradili.«

»S tem nam nič ni pomagam,« se je Katrica zgrozila. »Zaprli bi ga, ako ga že morate kaznovati.«

»Obsodba ga šele čaka.«

»Zakaj ga pa potem mučite?«

Vojak je bil padel v nezavest. Lovre je zajel s korcem vode in mu jo je pljuščil v obraz. Nato mu je zrahljal vezi. Vojak se je grgraje oddahnil, kakor da se iznova vrača k življenju.

»Gospodična, vi ste dobrega srca,« jo je Lovre gledal z nagajivim smehom v očeh.

»Jaz nisem nobena gospodična.«

»No, no, le ne tako huda!«

Kazalo je, da se je dekle bolj zanimalo za privezanega vojaka ko za vse na svetu. Šele ko so ga odvezali in odpeljali, se ji je malce razjasnil obraz.

Lovretu se ni mudilo z vrta. Prebedel je že veliko noči, ki niso bile tako kratkočasne ko ta. V tistih urah nesreče je bila popustila tudi Ferjanova pazljivost nad hčerjo. Slednjič se je Katrica zasmejala, kakor da je že pozabila na požar in na mučenje.

Preden sta se poslovila, mu je dala naslov.

Pisma so bila vsakdanja, a se je vendar vsaka beseda nežno dotikala Katričinega srca. Včasih je izgubila sled za Lovretom, a se je nato zopet oglasil iz kakega daljnega kraja.

Nekaj mesecev po vojni je iznenada prišel v vas. Na sebi je imel vojaške hlače, a v nahrbtniku vse svoje premoženje. Preden je stopil k dekletu, ki ga je že pričakovalo, se je ustavil pred kovačnico, v kateri je Ferjan vihtel težko kladivo.

»Ali potrebujete pomočnika?« ga je vprašal.

Ferjan ga je premeril od nog do glave. Ponudba mu je bila po srcu. Odkar je bil pri gradbi novega hleva dvignil pretežko bruno, ga je bolelo v križu, ni imel več prejšnje moči. Delo pa se mu je po vojni kopičilo. Fant mu je bil po volji in mu zopet ni bil po volji.

»Ná, poizkusi!« mu je vrgel kladivo. »Da vidimo, kaj zmoreš in znaš.«

Lovre je vrgel nahrbtnik na tla in si zavihal rokave. Šlo je za to, da pokaže svoje znanje in moč. Ni mu šlo le za kruh, šlo mu je tudi za dekle. Čutil je, kako ga starec bistro gleda v roke, meri moč in spretnost slednjega udarca.

Sprejel ga je. Spal bo nad kovačnico, a jedel pri domači skledi.

V mraku sta se Katrica in Lovre srečala na klancu.

»Katrica!« je vzkliknil fant.

»Lovre!«

Vse, kar sta bila zamislila, jima je šlo kakor namazano. Verjela sta, da se ne bosta nikoli več ločila!

Oče ni slutil njunega prejšnjega poznanja. Vedel je sicer, da si hči z nekom dopisuje, a se ni kaj prida zmenil za to. Toda ni bilo treba prav bistrega očesa, da je opazil, kako se fant in dekle rada gledata. Biti sta morala previdna, da ni pomočnika že prve mesece vrgel na klanec. Pa saj sta dobila obilo prilike, da sta se sestajala.

Da bi ne bilo preveč očitno, ga je Katrica kdaj pa kdaj obiskala v družbi svoje prijateljice Jožice. Dekleti sta stali na vratih kovačnice, mu gledali v roke in govorili. Lovre je venomer dvigal obraz in v smehu kazal bele zobe. Gledal je le Katrico. Jožice s tankimi, rahlo trepetajočimi ustnicami in do dna izprašujočimi očmi zanj ni bilo.

Zavest, da ga ima dekle rado, je bila zanj kakor močna pijača. Včasih si je mislil, da ni nikogar na svetu, ki bi ga mogel ljubiti. Bil je nagle jeze, neugnane, vroče krvi. Tudi Katrica je bila uporne nravi, imela je isti blesk v očeh kakor on. To ga ni motilo. S tiho hvaležnostjo ji je vračal toplo ljubezen.

Ko sta se slednjič zavedela, da sta prav za prav že mož in žena, ju je obšel strah pred očetom.

Neki večer ju je našel na vrtu.

»Kaj pa vidva?« ju je vprašal osorno.

»Govoriva.«

»Kaj ne moreta govoriti v hiši? Marš!« je zapodil dekle.

Katrica je pobegnila in se skrila v kamro. V fantu je vrela kri, toda tu bi nič ne pomagala jeza. Saj tega je lahko pričakoval. Treba je bilo izpregovoriti.

»Dajte mi Katrico za ženo!«

Mož ga je nekaj trenutkov molče gledal, nato se je okrenil in odhajal v hišo.

»Pridi za menoj, če hočeš,« mu je vrgel med potjo. 

Lovre je prišel za njim. Šele tedaj, ko sta bila varna pred tujimi ušesi, je starcu privrela jeza na dan.

»Kdo pa si ti?« je zakričal. »Od kod pa si se vzel, za hudiča? Saj te komaj poznamo.«

Fant je spoznal, da se ga bo Ferjan otepal z vsemi štirimi. Ne pomagalo bi, ako bi mu po pameti razlagal, da sicer nima več staršev, ne doma, a da pošteno misli... Uporabil je skrajno orožje.

»Samo dvoje imate na izbiro,« mu je rekel, »Mene v hišo ali pa sramoto.«

Ferjan je dolgo bolščal vanj, preden ga je do dna razumel. Nato je kakor divji planil k steni in snel lovsko puško.

Lovre je na mestu pobegnil.

Dva dni se kladivo ni oglasilo v kovačnici. Fant je ves čas preležal za zaklenjenimi vrati. Sklenil je, da pogine, ali naj ga pa z orožniki vržejo na klanec.

Prišla je Katrica in ga poklicala.

»Pridi k nam!«

Bila je vsa objokana. Le v njenem glasu je trepetalo nekaj zmagoslavne radosti.

Ferjan Lovreta ni pogledal.

»Kovačnico dobi za doto,« je rekel mračno. »Tam vama uredim tudi stanovanje. Potem si pa pomagajta, kakor si vesta in znata.«

Zeta je sovražil kakor razbojnika, ki mu je nastavil nož na vrat. Hčere ni mogel sovražiti.

Čez tri tedne je bilo ženitovanje. Bilo je precej šumno. Nevesta je bila vesela. Le Jožica, ki je bila za družico, je jokala.

»Zakaj se cmeri?« je vprašal Lovre nevesto.
»Kdo jo razume!« je ta skomignila z rameni.

In vendar je bila morda ona edina, ki jo je razumela. Pa to skrivnost je ohranila zase. Lovre se ni dalje menil za družico. Imel je ženo in kovačnico. To mu je zadostovalo.

Dnevi so tekli...

Katrica mu je rodila sina. Bila sta srečna oba, oče in mati. Tako sta mislila, da ni tako lepega otroka daleč naokoli. Ko je začel izgovarjati prve besede, se ga nista mogla naveseliti. In kakor da so mu prve besede prinesle kal bolezni, je oslabel in legel. Umrl je čez nekaj tednov.

Bilo je prvič, da Lovre ni občutil nobenega veselja do dela. Zdaj pa zdaj mu je zastala roka. Žalosti za sinom se je pridružila skrb za ženo. Prehladila se je bila, suho kašljala, rdečica ji je izginila z obraza. Seveda je na vso moč trdila, da ji nič ni. Poizkusila je celo zapeti, da bi ga prevarila.

Lovre je imel od dne do dne manj dela v kovačnici. Bil je tak, da se ni rad uklanjal ljudem. Sila in nemirna kri sta ga gnali, da si je šel iskat drugega zaslužka. Dobil ga je v tovarni cementa v drugi dolini, kamor je bilo skoraj dve uri hoda. Odhajal je vsako jutro, prihajal vsak večer.

Življenje je teklo enakomerno dalje. Katrica je presamevala vse dneve. Ljubše bi ji bilo, če bi bila od zore do mraka poslušala udarce kovaškega kladiva. Vsak večer ga je težko pričakovala, ki se je vračal truden, redkobeseden z dela. Le smeh v rjavih licih mu je bil še tisti ko nekdaj.

»To je preutrudljivo zate,« mu je dopovedovala. »Še zbolel boš.«

»To mi nič ne naredi,« ji je zagotavljal.

Bila je pač čisto majhna laž, vendar jo je zapekla. Rajši bi bila videla, da bi ji bil tudi v vseh podrobnostih docela odkrit. Toda saj mu tudi ona ni bila.

Njena bolezen se je slabšala. To je dobro čutila, toda ona tega niti sama sebi ni hotela priznati. Šele ko so se ji noge zapletle in se je morala od šibkosti zgrabiti za stolico, da ni padla, je postalo očitno.

Lovre ji je zastrmel v pobledeli obraz.

»Kaj ti je?«

»Nič mi ni,« so se ji v bolestnem nasmehu nategnile ustnice.

»Ti si resno bolna.«

»Ne, ne. Kaj še!«

Lovre ji ni verjel. Neko nedeljo jo je kljub ugovarjanju naložil na voz in odpeljal k zdravniku.

Ta je zmajal z glavo.

»V bolnišnico,« je rekel. »Zdaj morda še ni prepozno.«

Katrica bi se bila skoraj zgrudila. Ne zaradi sodbe, ki jo je slišala, ampak zaradi zavesti, da mora zapustiti dom, delo in moža. Bilo ji je, kakor da se je zrasla z domom in jo zdaj trgajo od njega. Toda morala se je vdati.

==3==

Zopet je bila doma. Bilo ji je skoraj prijetno sami od jutra do večera. Še nikoli ji niso tako naglo potekali dnevi. Prešlo je poletje, nastala je jesen. Noči so bile krajše in krajše, dnevi mračni. Katrici, ki se je v toplih dneh res počutila boljšo, so težko legali v kri.

Delala je kakor neumna. Da bi se ne poznalo, kako ne zmore vsega. Postajalo ji je od dne do dne jasnejše, da jo drži pokonci le še močna volja. Že davnaj bi se morala zgruditi. Res, prihajalo ji je vedno pogosteje, da se je obupana sesedla. Zamislila se je in vzdihnila.

Kadar se je vrnil Lovre, se je opotekla po delu in se nalašč zasmejala, da bi ne opazil, kako je z njo.

Dolgo deževje, ki je trajalo tri tedne, jo je uničilo. K.0 se je neki večer vrnil Lovre blaten in utrujen domov, se ni mogla dvigniti. Sedela je, roke je držala na kolenih, brezupen nasmeh ji je ležal na ustnicah.

Mož je zagnal klobuk v kot in se ozrl po mizi. Večerje ni bilo. Šele nato je opazil ženin bledi obraz in motni lesk njenih oči.

»Katrica! Kaj ti je?«

»Potrpeti boš moral ... Danes me je obšla slabost.«

Moža sta trudnost in lakota navdajali z nejevoljo. Jezilo ga je, ker mu je žena tako dolgo tajila bolezen in ni hotela nikogar trpeti poleg sebe v hiši.

»Zakaj pa nisi koga poklicala?« je rekel malce zadirčno.

Tega Katrica ni pričakovala. Hotela je, da, želela si je, da bi jo objel, ji rekel nežno besedo, a ona bi se mu razjokala na prsih. To bi ji, tako si je domišljala, povrnile moči. Lovre pa, kakor da mu nič ni za njeno bolezen, ko je že nji sami zaradi tega tako hudo.

»Samo za to ti gre,« je prišpičila ustnice.

Še nekaj je hotela reči, a ji je kašelj zaprl sapo. Izpljunila je kri.

Lovre se je vznemiril.

»Za božji čas — kri!«

»Saj vidiš,« je rekla žena mrzlo.

To zanjo ni bilo nič novega. Razdraženost, ki jo je iztežka zadrževala, je prehajala na moža.

»Bolna si, a se siliš z delom,« ji je očital.

»Nisem bolna,« je rekla trmasto. »To je le tako prišlo.«

»Kaj boš tajila! Bolna si. Saj komaj stojiš na nogah.«

Res, dvignila se je bila. da bi odšla po delu. Toda začutila je, da ne more več varati niti sebe niti moža. Njo, ki ni marala slišali o bolezni, je to zadelo kakor najhujši udarec. Zakrilila je z rokama, kakor da hoče nekam zleteti, nato se je sesedla na posteljo.

»To ni nič,« so ji pritekle solze. »Ali želiš, da bi res že umrla, ko tako govoriš?«

»Kaj bi imel od tega, ako bi ti umrla? Jutri pojdeva k zdravniku.«

To ji je dalo novih moči. Nekaj rdečice ji je dahnilo v bleda lica.

»Nikamor ne pojdem,« so se ji poblisknile oči. »Ne k zdravniku, ne v bolnišnico! Ako naj že umrem, bom tu umrla.«

»Kakšne besede pa so to? K očetu stopim po konja, še nocoj se odpeljeva.«

Lovre je pozabil na trudnost in na lakoto. Jezila ga je ženina upornost, njena bolezen ga je navdajala s skrbjo. Govoril je odločno, a ne ostro, toda besede so odmevale v ženini notranjosti kakor krik. Pomolčala je za minuto, oči so se ji ostro zazre v moževe zenice. Kazalo je, da ga izprašujejo do dna.

»V bolnišnico!« je zagorela. »Da bi ti gospodinjila Jožica? Ti komaj čakaš tega.«

Saj je bila norost, kar je govorila. To bi si bila v treznih trenutkih tudi sama priznala. Bila je kakor pijana, ni se mogla premagati. Ljubosumje, ki jo je dolgo izpodjedalo kakor podtalna voda breg, je v zamolklem kriku planilo iz nje. Zdrl se je plaz, nesel s seboj vso naplavino njenih tihih, bolestnih sumničenj in vse podiral pred seboj.

Lovre je bil prepaden. V prvem trenutku ga je obšla misel, da je žena zblaznela. Končno mu je postalo jasno, za kaj gre. Zaslutil je bil že tedaj, ko je bila žena odslovila Jožico iz hiše. Nekdanji prijateljici se nista več pogledali. Da žena še nosi v sebi, kar se je tedaj nejasno razgrnilo pred njim, niti malo ni slutil. Bolelo ga je, a jo je izkušal opravičiti z boleznijo.

»Neumnost govoriš,« se je branil. »To so tvoje bolne blodnje.«

Žena pa ni odnehala. Bila je kakor požar. Krik se je odbijal od sten in se razlegal skozi okno. Tedaj so tudi moževe besede postajale ostrejše. Toda še vedno se ni dal premagati od srda. Poizkusil jo je pomiriti, prepričati, da je neumno, kar govori.

»Še pred najino poroko si gledal za njo. Ali mar misliš, da nisem opazila?«

»Sama veš, da ni res, kar govoriš ...«

Katrica je bila kakor iz uma. Vsaka moževa beseda je vplivala nanjo kakor olje v ogenj.

»Res je, res, res! Ne taji. ko le izdajajo še oči! Prisegla bi lahko ...«

»Za božji čas, Katrica, spametuj se! Saj to je norost, to je od sile ... Nikoli, niti z najrahlejšo mislijo ... Če bi mi bila le rekla, poklical bi bil kako drugo žensko ...«

»Zdaj lahko tako govoriš,« se je zasmejala. »Jaz sem nesrečna. Sovražim te, četudi sem te imela rada. Nečem te več videti. Nečem več živeti... Umrla bom... Toda akotudi umrjem, z Jožico ne bosta srečna! Nikoli! Prekolnem vaju ...«

Z razprostrtimi rokami je zaplavala po sobi. Njena k sumničenju nagnjena nrav jo je potegnila za seboj, da ni mogla, ne utegnila presojati svojih besed. Zavest, da je izgubljena, da bo morala umreti in zapustiti vse, jo je delala blazno. Ne toliko ljubosumje, želo smrti jo je zastrupljalo.

Lovre ni znal brati poslednjih in najglobljih vzrokov njenega razburjenja. Vzelo mu je besedo, gledal jo je kakor uganko. Ne samo da mu dela krivico, neko namišljeno sramoto kriči pred vso vasjo. Že po naravi je bil nagle jeze. to mu je pognalo vso kri v sence, Začutil je omotico v glavi. Pred njim ni več stala bolna žena, ampak zlo, ki ga hoče pogubiti... Z dvignjenimi rokami in s skrčenimi prsti je šel proti nji ...

Ko je Katrica v silnem naporu izbruhnila kri in se zgrudila na kolena, se je v grozi zavedel svojega početja. Pobral jo je in položil na posteljo. Bila .je vsa krvava in strahotno bleda. Za trenutek se je zdelo, da je brez življenja.

Lovre bi jo bil tepel kakor morilec, ki se v očitanju in jezi še enkrat znese nad svojo žrtvijo. Premagala sta ga strah in sočutje.

»Katrica!« se je nagnil nad bolnico.

Ni mu odgovorila. Z najmanjšim znakom mu ni dala razumeti, da gal sliši. In vendar je še živela. Da. še je živela, saj je še dihala. Težko, pridržano, kakor da jo zbada v prsih. Velike oči so ji bile na široko odprte, da so se zdele še večje. Strmele so nekam v strop ...

Lovre je planil skozi vrata.

==4==

Lovre je bil opazil že takoj prve čase, da ga ljudje gledajo z neprijaznim očesom. Bil jim je tujec, pritepenec, nemanič, ki se je priklatil kdo ve od kod in dobil lepo hčer uglednega kmeta za ženo.

Njunemu zakonu niso prerokovali sreče. Ljubezen, ki so jo opazili med Katrico in Lovretom, jih je navdajala z zavistjo. Ko se je tisti večer razlegnil iz kovač-niče krik, so se pomenljivo spogledali in nategnili obraze. Ali zdaj vidite, kaj se je skrivalo pod pepelom?

Ko je Lovre pritekel iz veže, je zadel na skupino žensk, ki so stale na klancu.

»Pojdite h Katrici,« jim je zaklical. »Jaz se odpeljem po zdravnika.«

Po vnanjem videzu je bil tako divji, da so se mu ženske plahe umaknile ... Čez nekaj minut je oddirjal po klancu voz, v noč se je razlegalo pokanje biča.

Medtem so bile ženske že stopile k bolnici. Gnala jih je bolj radovednost ko sočutje. Obstopile so posteljo.

Katrica je sopla kratko, pridržano, iz prsi so se ji kdaj pa kdaj iztrgali težki vzdihi. Oči, ki so bile kakor da so neizrečeno začudene nad nečim, so se komaj premaknile. Bile so kakor zrcalo utrujene, umirajoče duše. Kaj so dopovedovale in izpraševale? Od kod vsi ti tuji obrazi? Kaj ji hočejo? Kje je Lovre?

Pogled ji je počasi drsel preko obrazov, roke so se ji zganile. Kaj hoče?

»Kaj ti je, Katrica?«

Ni odgovorila.

»Kje te boli?«

»Kaj se je zgodilo?«

Za trenutek so ji zastale prsi, kakor da napeto prisluškuje. Nato se ji je obraz za spoznanje skremžil na jok, a se je takoj zopet nategnil v bolečini.

»Videti je, da ji je vzelo besedo.«

»Kje pa je Ferjan, da ga ni?«

»Ali bi je ne kazalo sleči in pogrniti? O, kako se je vsa okrvavila!«

Bolnica se ni niti zganila, ko so ji ženske potegnile vrhnjo obleko s telesa in jo zagrnile. Bila je brez moči, brez volje. Naj naredijo z njo. kar jim drago. Z mokro cunjo so ji obrisale kri. ki ji je še vedno silila na ustnice. Njena kratka sapa je bila čimdalje krajša, kakor da zadržuje neko bolečino ali kakor da ji peša srce. Oči so se ji zapirale, kakor da jo navdajata trudnost in omotica.

»Moj Bog, da bi le tako ne umrla!«

»Ali bi ne šli po duhovnika?«

Tedaj je vstopil Ferjan. Prej ga ni bilo doma. Ko se je vrnil iz trga, je zvedel, da se je Lovre odpeljal Katrici po zdravnika. Ali je res tako hudo? Nekam zmeden in prepadem je obstal za vrati.

»Kaj je z njo?« je pomežiknil v bledo svetlobo luči, kakor da premaguje čustvo.

Sosede so se umaknile od postelje.

»Ne vemo, kaj ji je. Saj ne more nič povedati.«
Možu so klecala kolena, ko je stopal do hčere. Saj je bil opazil, da Katrica že dalje časa ni taka, kakor bi si jo želel. Da je že tako daleč, si ni mislil. Ni si tajil, da jo ima Lovre rad in da stori zanjo, kar je v njegovi moči. In vendar — si je očital — če bi je ne bil dal temu človeku, bi bila morda zdrava.

»Katrica!«

Hči ga je opazila skozi na pol odprte trepalnice: kazalo je, da ga je spoznala. Ali se mu ni hotela rahlo nasmehniti, a se ji ni posrečilo? Tog izraz ji je legel na lica.

»Saj je vsa od krvi,« se je zavzel Ferjan.

»Nekoliko smo jo očedile.«

»Še vedno ji sili čez ustnice.«

Neka ženska je pristopila in ji z robcem obrisala svežo srago krvi.

»Vrat ima ves podplut,« je omenila.

Ferjan se je sklonil nad hčerjo. Odgrnil ji je rjuho iti nekaj trenutkov kakor začaran strmel na njen beli vrat. Noge so» se mu zašibile v kolenih, tema se mu je delala pred očmi. Grenka žalost mu je zajela srce, hkrati mu je rdečica srda silila v glavo.

»Katrica! Kaj se je zgodilo?«

Bolnica je uprla oči v Jožico, ki se je bila v tistem trenutku prikazala na vratih. Vznemirila se je, hotela dvigniti roko, a ni imela več toliko moči.

»Kaj hoče?« je vprašala ena izmed žensk.

Jožica je zaslutila, kaj hoče bolnica. Molče se je umaknila v mrak kuhinje.

Katrica se je ozrla v očeta.

»Povej, kaj se je zgodilo? Ali te je davil?«

Ferjan se je vedel, kakor da ji hoče izsiliti odgovor. Hči je razumela. Kakor ob nekem spominu, se ji je obraz nategnil v bolesten izraz. Ali ji ni od vsega življenja ostalo le veliko razočaranje? Morda je tedaj trezneje presojala in ji je bilo žal zaradi Lovreta. ali pa ga je le še huje sovražila. Zdelo se je, da z molkom zadržuje izbruh krvi in z njim življenje. Vendar je z vso silo pognala glas iz sebe...

»Lovre...«

Zasopla je, hkrati z besedo ji je prišla kri čez ustnice. Kaj je hotela povedati? Tega nihče ni vedel. Zopet je zaprla oči, telo se ji je nemirno stresalo.

»Umira,« se je z grozo izvilo iz Ferjana. »Naj teče kdo po župnika! Prižgite svečo!«

Vse se je naglo izvršilo.

Ferjan je pokleknil k postelji in molil z drhtečim glasom. Plamenček sveče je plapolal v jesenski sapi. ki je vela skozi okno.

Katrico so deli v poslednje olje. nato se je onesvestila. Tri ure pozneje je izdihnila.

==5==

Noč se je nagibala že proti jutru, ko je Lovre pripeljal zdravnika. Širok in mračen jima je Ferjan stopil naproti. Zeta ni pogledal.

»Prepozno,« je rekel zdravniku. »Hvala za trud!«

Lovre je obstal kakor okamenel, brez sape.

»Ali je umrla?« je prišlo zamolklo iz njega.

Tast mu ni odgovoril, kakor da ga zanj ni na svetu. Povabil je zdravnika, naj stopi z njim. Plačal mu bo, nato ga zapelje nazaj v mesto.
Lovre še vedno ni mogel razumeti. Toda biti je morala resnica. V oknih je trepetala svetloba, sence so se premikale za šipami. Vso pot ga je obhajala neka težka slutnja. Toda zdelo se mu je, da mu prihaja le iz samoočitka, da je položil roko na ženo. Da bi mogla medtem umreti, nato ni niti pomislil.

Z naglimi koraki je stopil v vežo. Ob stopnicah sta stala dva orožnika. Začudil se je. Kaj pa ta dva delata tam? Toda ni utegnil, da bi se v mislih ukvarjal z rečmi, ki se niso tikale njegove žene. Stekel je po stopnicah, odrinil nekaj ljudi, ki so stali na vratih. Stopil je v sobo.

Katrica je še vedno ležala na postelji. Bila je zelo bleda, skoraj sinja v obraz. Oči so ji gledale izmed rahlo zaprtih trepalnic. Sredi modrih kolobarjev, so bile skoraj grozne. Na sebi je imela pražnjo obleko, bila je opravljena kakor za v cerkev. Tudi lase je imela urejene. Prste sklenjenih rok so ji ovijale črne jagode molka. Izpod palcev ji je gledal majhen križec.

Lovre je obstal pred njo. Počasi, samogibno se mu je dvignila roka, pokrižal se je.

»Moj Bog, saj je res,« se je za trenutek ozrl po ljudeh.

Ti mu niso odgovorili, le gledali so ga. Saj tudi ni pričakoval kakega odgovora. Umaknil je pogled, vzel oljčno vejico iz skodelice z blagoslovljeno vodo in pokropil rajnico.

Vse to je delal bolj ko v sanjah, komaj na pol zavestno. Bilo mu je, da bi se bil na mestu zgrudil, a se je premagoval, Sklenil je tresoče se roke, da bi molil, a ni mogel moliti. Motile so ga misli in občutki. Gledal je ženo, ki jo je bil pustil še živo, a zdaj je mrtva. Zdela se mu je uganka.

In kakor da hoče za vsako ceno razrešiti neko skrivnost, je strmel v njen obraz. Ali niso bila v tistih potezah okamenela vsa čustva preteklih trenutkov? Srd, groza, obup, razočaranje. In nazadnje tudi ljubezen. Da, tudi ljubezen. Izražala jo je neka blaženost, ki je bila izpremešana z brezmejno bridkostjo.

Pogled mu je preskočil z mrliškega obraza na beli vrat, ki ga je imela kakor nalašč razgaljenega. Na njem so se poznale modre lise. Kri so ji bili izmili, teh znamenj nasilja ni bilo mogoče izmiti. Kričala so. Tako mu je bilo, kakor da iz njih prehaja neko trepetanje v njegovo telo. Grenko spoznanje nečesa bridkega in grdega se je pomešalo s strahom.

Kakor da tega ne more gledati, je zdrknil na kolena in strmel v tla. Silil se je, da bi molil. Toda molile so le ustnice. Na tiho, a s strastjo se je obtoževal nečesa, četudi mu njegova krivda ni bila povsem jasna. Obtoževal je tudi ženo.

Počasi se je dvignil in se z zmedenim, plašnim pogledom ozrl po ljudeh. Gledali so ga, kakor da jim je tedaj prvič stopil pred oči. Njih molk je le zdaj pa zdaj prekinilo nerazločno šepetanje.

»Kdaj je umrla?« je vprašal.
»Kdaj?« je ena izmed žensk pogledala svojo sosedo. »Tri ali štiri ure bo od tega.«

»Toda kako, za božjo voljo, kako ...,« se mu je iztrgalo iz duše, a ni dokončal stavka.

Ljudje so molčali. Nato je nenadoma zašumelo med njimi. Od vrat, ki jim je kazal hrbet, so se mu približevali koraki. Nekdo je obstal tik za njim in mu položil roko na ramo.

»Pojdite z menoj!«

Ozrl se je. Za njim je stal orožnik. Drugi orožnik je stražil vrata.

»Z vami? Zakaj?«

Saj bi mu ne bilo treba, vpraševati. Že na stopnicah, medtem ko je tekel v sobo, ga je bila obšla rahla slutnja. Toda ni se utegnil p oni ud iti pri nji. Ljudje, ki so stali okoli njega, so bili kakor zel krog. ki se je ožil bolj in bolj in grozil, da ga zadavi.

»Boste že videli, zakaj,« mu je odgovoril orožnik.

Hladne besede, mrzel pogled, ki ga je zadel, mu je povedal vse. Težek sum je padel nanj. To je bilo prav tako nenadno in hudo kakor ženino natolcevanje. Usodni dogodki tistega dne so ga oklepali kakor veriga, iz katere se ni mogel rešiti.

Umaknil se je. Ljudje za njegovim hrbtom so se razdelili, da je zadel v steno. Bil je bled, kakor da mu je poslednja kapljica krvi izginila iz obraza.

»Kaj pa mislite?« je zamahnil z rokama. Glas se mu je z vso silo pognal skozi stisnjeno grlo. Toda vedel je že naprej, da nič ne bo pomagalo. »Počakajte, da vsaj pokopljem ženo,« se je opri jel poslednje bilke.

»Jo bodo že drugi pokopali.«

Orožnik je zgrabil Lovreta za roko, a on mu jo je iztrgal, zadel ob posteljo, da se je mrlička zganila, kakor da se prebuja iz spanja.

Prizor je bil pretresljiv, malone oskrunjajoč za mrliško sobo. Ljudje niso več prestali v molku.

»Bodi pameten, Lovre! Saj vidiš, da se ne moreš ustavljati.«

»Toda za hudiča, jaz je vendar nisem ubil ...«

»Če si res nedolžen, se bo že izkazalo.«

»Od kod pa ima rajnka tak vrat?«

»Priča nismo bili, kaj se je zgodilo.«

»Iz tega, kar smo slišali na klanec, bi vsakdo lahko kaj sklepal...«

Lovre ni opazil niti enega sočutnega pogleda, samo mržnjo. To ga je zrušilo. Žena je mrtva, ona ne more govoriti. Njemu ne verjamejo. Sramoval se je jokajočega glasu, ki mu je ušel ob zadnjih besedah. Nič več se ni maral upirati in se smešiti pred ljudmi.

Dal se je ukleniti.

Ko se je na vratih poslednjič ozrl po ženi, se mu je nakremžil prepadeni obraz.

==6==

Po treh tednih so ga izpustili iz ječe. Bil je oproščen. Sodnikom je povedal vse do podrobnosti, kako se je bilo zgodilo. Prepričal jih je s strastjo svojih besed, niso dvomili o njegovi odkritosti.

Ječa, ki se mu je zdela kakor ena sama dolga noč, ga je hudo potrla. Samemu sebi se je zdel starec, ko je stopil na cesto. Vso pot domov je mislil samo na ženo. Želel je, da bi jo še našel na mrtvaškem odru. Toda to je bilo nemogoče. Ona je že davnaj ležala v grobu.

Ali je bil res le malo zakrivil njeno smrt? Ne, saj se ni trkal na prsi kakor spokorjen grešnik. Odločno je zanikal, da bi ji bil le za en sam dih prikrajšal življenje. To prepričanje se mu ni porodilo le iz trdovratnega tajenja pred sodniki in mu leglo v možgane. Tičalo mu je že od prvega trenutka v duši.

Moj Bog, ali je mar ni ljubil? Oboževal je njeno od bolezni su hotno, belo telo. Ljubosumen je bil celo na zdravnike, ki se jim je razgaljevala pri preiskavah. Toda bil je prepameten, da bi bil to pokazal. Saj se je tudi ona do solz sramovala. Zdaj njenega telesa ni več...

Potegnil si je z roko preko oči in se kakor skozi meglo oziral po pokrajini.

Dosegel je vas. Šele v tistem trenutku mu je postalo docela jasno, da ni bil odsoten le eno dolgo noč, ampak mesec dni.

Srečal je prvega človeka in ga pozdravil. Oni pa ga ni pogledal v obraz, mrmraje mu je nekaj odgovoril.

To je Lovreta globoko zadelo in užalilo, stisnil je pesti in zobe. Ozrl se je za onim, zdelo se mu je, da mu v širokem hrbtu bere skrivne misli. No, da, saj drugače ni mogoče. Kako naj bi ga ljudje razumeli? Bil jim je tuj po srcu in po narečju, še po laseh. Pa saj so bili tudi oni njemu tuji.

Izpljunil je na cesto. »Moje roke so nedolžne.« Toda ob vsaki taki misli je ostalo nekaj grenkega na dnu.

Vrata in okna kovačnice so bila zaprta. Stoje na klancu se je Lovre ozrl proti Florjanovi hiši. Oči so mu za trenutek obstale na oknu, za katerim je nekoč stala Katrica in potapljala obraz v rdeče nageline...

Po klancu je prihajal Ferjan. Namenjen je bil naravnost proti njemu. Lovreta je obšla trenutna plahost pred tem človekom. Najrajši bi bil pobegnil. Toda ali ni hotel srečati prav njega? Ostal je na mestu.

Čemu bi se ga bal? Kaj pa je storil?

Starec je razkoračen obstal pred njim, a ga ni pogledal v obraz. Oči so se mu upirale nekam v Lovretova kolena.

Molčala sta.

»Izpustili so me,« je nazadnje izpregovoril Lovre.

»To sem že zvedel,« je odvrnil mož rezko. »Tu imaš.«

Tedaj je ključ od kovačnice priletel Lovretu pred noge. Bilo je kazno, da se starec ni maral dotakniti njegovih rok. Lovreta je zgrabilo za srce, a je požrl ponižanje in jezo.

»Saj mi ni toliko do ključa,« je izjecljal. »Zaradi tega bi se niti ne bil vrnil.«

Ferjan mu je bil na pol obrnil hrbet. Z rokama v žepih je bolščal nekam preko sadovnjakov.

»To je bilo vajino,« je rekel trdo. »Do tvoje smrti se nihče drug ne bo lastil kovačnice.«

»Ne bom je potreboval. Odšel bom po svetu.«

»Kakor hočeš,« mu je odvrnil starec mrzlo. »Tu te bo čakala.«

Stala sta še nekaj trenutkov.

»Oče,« je iznova začel Lovre, »težko mi bo delo, ako bi mislili...«

»Sodnija te je izpustila, ali po pravici ali po krivici, to naj prisodi Bog,« ga je Ferjan rezko prekinil. »Med nama je, kakor je bilo... ko se še nisva poznala…«

Lovre se je zamajal, kakor da mu je poleno vrgel pod kolena.

»Vi torej verjamete, da bi bil…«

Pretežko mu je bilo izgovoriti do konca.

»Tega nisem rekel. Kaj mislim, nihče ne bo zvedel. Zdaj pa zbogom!«

Starec se je okrenil in s počasnimi, trdimi koraki odšel proti domu.

Lovre je gledal za njim. Nehote se mu je vrivalo vprašanje, po kaj se je vrnil v tisto vas. Saj je bil v ječi stokrat in stokrat sklenil, da ga ne bodo več videli tisti klanci. Če ga je res prignala želja, da bi se opral vsaj pred tastom, je bila njegova pot zaman.

Srd je vstajal v njem. zamahnil je z roko.

»K vragu vsi skupaj!«

Pobral je ključ in odklenil kovačnico.

Zdelo se mu je, da mu je iz sobe mrtvaški duh udaril v nosnice. Vonj po posušenih cveticah in po ugaslih svečah. Stoječemu na pragu je bilo, kakor da! mu je nekaj živega udarilo v lica. Soba je bila pospravljena, postelja izravnana. Prav kakor da je Katrica vse uredila, preden je odšla.

Zapeklo ga je v očeh.

Odprl je okna na stežaj. V sobo je zavela struja svežega zraka. Ves čas si ni mogel prav misliti, da je žena res mrtva. Zdaj mu je vse govorilo o tem. Ozrl se je po postelji, tedaj se mu je živo prebudil dogodek pred tremi tedni. Hotel je, da bi se soba ne napolnila le s svežim zrakom, ampak tudi s pozabljenjem. Prav tako tudi njegova notranjost. Ženo je hotel pozabiti le zaradi tega, kar se je bilo zgodilo.

Naslonil se je na okno in si zagrebel obraz v dlani. Dolgo se ni premaknil.

Ko se je predramil iz misli in občutkov, je bil utrujen. Sedel bi bil. legel, a ni imel obstanka. Ko je odšel po sobi, mu je pogled obstal na skrinji. Na nji je ležal bel robec, ki je bil obšit s čipkami.

Pobral ga je in si ga ogledoval. Takih robcev ni nosila njegova žena. Pogled mu je obstal na začetnicah, ki jih je krasila rdeča rožica.

Te začetnice mu niso bile neznane. V mislih se mu je prikazal iz njih obraz, ki je bil v neki usodni zvezi z zadnjimi dogodki, in zopet ugasnil. Pomračilo se mu je čelo.

Robec je spravil v žep in se plaho ozrl. Zdelo se mu je, da ga od vseh sten opazujejo ženine oči.

==7==

Misli na rajno ženo in na vse. kar je bilo v živi zvezi z njo. dolgo ni mogel ubežati. Bilo mu je. kakor da ga še zmeraj in vserod spremljajo njeni koraki. Vsak večer je z neko grozo legel v posteljo. Le polagoma je bledela v njegovem spominu.

Senca suma je neprestano hodila za njim. Kmalu mu je bilo jasno: ne bo se mu več posrečilo, da bi ji ubežal. Dan za dnem mu je stopala po petah in mu grozila. Slutil je, da ga bo nekega dne podrla na tla in ga pomandrala.

Ljudje so se mu izogibali z besedo in s pogledi. Tega mu ni bilo mogoče prezreti. Zopet je delal ob nakovalu. toda le redek je stopil na njegova vrata. Imeli so ga za morilca svoje žene, akotudi mu tega nihče ni vrgel v obraz.

Nalašč, kakor da jih izziva, je stopil mednje in jih je nagovoril. Da, saj so mu odgovarjali. Nekam pridržano sicer in s posebnim naglasom. Čimdalje pogosteje so namigavali na njegovo dejanje.

Nekdo je pripovedoval na vsa usta:

»To se je bilo zgodilo pred leti — ali ste že slišali? Nekega berača so bili obdolžili, da je umoril bogatega popotnika. Zaprli so ga. Toda niso mu dokazali krivde, morali so ga izpustiti. Še deset let je živel in hodil po vaseh. Šele na smrtni postelji, ko so se hudiči že trgali za njegovo dušo, se je spovedal svojega hudodelstva...«

Ljudje so se zlobno režali.

»Da, da, prav tako!«

Lovretu je gorela kri. Ni bil bebec, da bi ne bil razumel. Blebetača je z enim samim udarcem pobil na tla in odšel.

Tisto noč ni zatisnil očesa. Čakal je, da pridejo ponj orožniki, toda ni jih bilo. Ljudje so se ga očitno bali, niso ga založili. To je do dna razgaljalo njih sodbo o Lovretu. Ne smejo natolcevati, ne smejo govoriti, a vendar... Tisti »vendar« je bil kakor sekira, nastavljena na korenine njegovega življenja.

Odšel je iz vasi. Našel je delo v mestu, a ni vzdržal. Trpka zavest, da ga imajo ljudje še vedno za krivca, ga je z neodoljivo silo vlekla nazaj v vas. Morda je bilo še nekaj drugega, česar se je komaj zavedal, kar ga je gnalo na tiste klance. Neka nujnost, ki človeka žene v to, da do konca izvrši svojo- usodo.

Našel je iste ljudi kakor prej, le da so mu bili še bolj tuji.

Zatekel se je v cerkev. Pokleknil je pred spovednico, govoril župniku s tisto odkritostjo kakor nekdaj sodnikom. Še več, hotel je povedati še tisto, kar je bilo tudi njemu na pol skrito in neumljivo. Ni iskal toliko odpuščanja, iskal je pomoči in sveta. Boga se je oklenil kot poslednje rešitve.

Besede so se mu zdrle, hitele so kakor brzica čez skale. Ni zamolčal niti sence kake grde misli. Dodal je goro bolesti zaradi prezira in natolcevanja ljudi.

Umolknil je. Povedal je bil vse, kar se je dalo izraziti z besedami. Nato je čakal, zmedeno odgovarjal na nekatera vprašanja. Župnik mu je gledal globoko v dušo, njegova sodba je bila stroga, ni zanikal neke neposredne krivde na ženini smrti. Bog mu je naložil trpljenje za kazen. Naj jo vdano prenaša — to je le kaplja proti večnosti.

»Da, da,« se je Lovre trkal na prsi. »Toda vendar boli.«

V nedeljo je stopil župnik na prižnico in ostro pogledal ljudem v oči.

»Ne sodite, da ne boste sojeni,« je navezal na besede iz evangelija. »Samo eden je, ki vidi vsa naša dejanja, gleda v dušo slehernega človeka, ne lastite si njegove sodbe!«

Lovre je razumel. Čutil je, kako se vaščani na skrivaj ozirajo po njem. Tudi oni so razumeli. Toda zaprli so se vase, da jim nič več ni bilo brati na obrazu. Vendar je bilo Lovretu laže v duši.

Tiste dni je po dolgem času zopet srečal Jožico. Postala je na klamcu in ga plaho pogledala v oči. Lovre je ves zmeden stal pred njo.

»Ali si ti pospravljala moje stanovanje?« se je domislil.

»Da. Kaj pa je?«

Lovre je potegnil iz žepa robec in ga ji je pokazal.

»To si ti pozabila?«

»Da, saj res.«

Mečkala je belo platno in rdela do ušes.

»Nič te ne vidim.«

»Saj sem vedno doma.«

Da? Toda zdelo se mu je, da se mu po ženini smrti nekam izogiblje. Kadar sta se imela srečati na klancu, je krenila čez vrt. Pogledal ji je v oči. Zdelo se mu je. da so ji skaljene od neke misli.

»Ali tudi ti tako misliš kakor drugi, Jožica?«

Težko mu je bilo izreči, a je vendar izrekel.

»Ne, jaz nič ne mislim,« je zatrepetala in uprla pogled v tla.

Nato se je naglo poslovila in skoraj tekla po klancu navzdol proti vasi.

Lovre je dolgo gledal za njo.

»Edina,« mu je zapelo v srcu.

Nenadoma se je zdrznil v sebi. .. Drugo jutro navsezgodaj je iznova odšel iz vasi.

==8==

Spočetka je Lovre zanikal vsako čustvo do Jožice. Izogibal se je celo misli nanjo. Dva meseca je blodil po deželi in poizkusil prevarati samega sebe. Njegova notranjost se ni dala prevarati. Dekletova podoba mu je vedno pogosteje stopala pred oči.

Vpraševal se je, ali ga ona res ljubi. Da, saj to mu je bilo jasno. Prenerodno je skrivala svoje občutke. Spomnil se je dni, ko so ga zaman iskali njeni hrepeneči pogledi. Na svatovščini je jokala. Katrica je razumela njene solze, on jih takrat ni razumel. Šele zdaj se mu je odpiralo spoznanje za spoznanjem. Majhne, ničeve stvari, a vendar usodne.

Razmišljanje, ki ga je vedno živeje spominjalo rajne žene. Pred oči mu je stopala njena iztežka zadrževana mržnja, pekoča bolest od poročnega dne. Zdaj je vedel, zakaj je tako silila iz bolnišnice. Razumel je njen čudni nasmeh, ko je bila Jožico odslovila. Dan, ko se ni mogla več premagovati in je izbruhnilo iz nje, še ni bil pozabljen. Jožica je bila usodna za njeno življenje.

Mučil ga je občutek, da dela greh in skruni spomin na ženo, ako misli na Jožico. Kakor da si s tem nalaga neko krivdo. Nemogoče, da bi pozabil na vse, kar je bilo, ako ne pozabi tudi na dekle, ki je bilo v usodni zvezi s Katričinim življenjem in njeno smrtjo.

Pač, mogoče je bilo. Na svetu je vse mogoče. Zopet ga je prignalo v vas. Odprl je sobo in se ozrl po stenah, ki so bile prej tako polne spominov. Spoznal je, da je ženina podoba do konca pobledela. Izginila je kot vonj po posušenih cveticah in po ugaslih svečah. Pozabil je na živo, temna zavesa pozabi jen j a je polagoma zagrnila tudi mrtvo. Na njeno mesto- je stopila Jožica. Nje mu ni bilo več mogoče pozabiti. Zavračal je občutek greha. Ali sta mar on in Jožica res česa kriva? Iz Katričinega nesrečnega značaja sta se izkotili nesreča in smrt.

Ta misel je bila kakor nov mejnik v njegovem življenju. Pot za njim se mu je zdela z rožicami postlana. Bilo je prvič, da se je otresel misli na preteklost. Jožici je bilo treba pokazati, da tudi on misli nanjo.

Dve uri je čakal, da jo je prestregel na klancu. To pot se ni zmenil za ljudi.

»Jožica, zakaj se me izogiblješ?«

»Saj ni res.«

Razumela je. Bolj po očeh ko po besedah. Videti je bito, da drhti od presenečenja in radosti.

»Kdaj pa kdaj bi lahko pospravila v mojem brlogu.«

Bila je na moč zmedena: odkrito, zvesto so ga gledale njene oči.

»Kaj porečejo ljudje?«

»Mar mi je ves svet!«

Lovre je razumel, da bi se mu bila najrajši privila v naročje. Le nečesa ni mogel razumeti. Nemira in čudnega lesketanja, ki ga je bil opazil v njenih očeh. Tako težko je bilo uganiti, kaj se skriva v njeni duši. Če bi bila to Katrica, bi mu bila v svoji strastni čudi vse razodela. Jožica pa je molčala.

Čakal je ob nakovalu, da bo prišla plaha, se mu nasmehnila in nato krenila po stopnicah. Slišal bo njene stopinje, kako drsajo sem in tja po sobi. Prišla bo večkrat, nanesla bo prilika, da se bosta čimdalje bolj odkrila drug drugemu. Ali naj jo mar že v prvi sapi vpraša, če mu hoče postati žena?

Toda ni je bilo. Kazalo je, da se ga celo izogiblje. To ga je vznemirjalo in jezilo.

»Hvala, ker si prišla,« jo je pozdravil zasmehljivo, ko sta se zopet našla.

Tresla se je pred njim. Ali se ga mar boji? To bi se mu zdelo celo žaljivo.

»Saj nisem utegnila,« je rekla.

»Ne pravi mi, da nisi utegnila,« se je rahlo razburil. »Ali se me mar bojiš?«

»Zakaj bi se te bala?«

»Ne vem. Vse kaže. Če nečeš drugače, pridi, kadar mene ni doma. Kovačnica je zmeraj odprta.«

Poslovil se je in mu je bilo grenko. Ali ni bil preoster z njo? Ozrl se je, še je stala na mestu. Šele tedaj se je okrenila in počasi odšla proti domu.

Lovre je zažvižgal predse.

In nato je prišla. Smuknila je v vežo in po stopnicah, da je s pogledom iztežka ujel rob njenega krila. Gonil je meh. a je zdaj pa zdaj prenehal in prisluhnil bosim nogam, ki so drsale zgoraj po podu. Šum metle, ropotanje mize in stolov. V rjavem obrazu mu je gorel smeh in mu širil usta.

Ko je odhajala, je stopil na prag.

»Hvala, Jožica!«

»Saj se nimaš čemu zahvaljevati,« mu je odgovorila. Ni se ustavila niti za minuto, očividno se je bala ljudi.

Stopil je v sobo in zagledal ženino fotografijo, ki je bila obrnjena v steno. Vzel jo je v roko, zapekel ga je bežen spomin, nato se je nasmehnil. Odprl je skrinjo in skril ženino podobo pod staro obleko.

Od tistega dne je imel Jožico za svojo. Najrajši bi jo bil imel neprestano pred očmi. Mučila ga je ljubosumnost, ki je prej v tolikšni meri nikoli ni poznal. Bolelo ga je, ako je kdorkoli govoril z dekletom. V noči je stal v sadovnjaku in tiščal kamen v pesti. Najrajši bi ga bil z vso močjo zalučal v fanta, ki je stal pod njenim oknom. Premagal se je in se vrnil domov. Toda ni zaspal do jutra.

Ob prvem dnevu jo je pričakal pri koritu.

»Kdo je bil snoči pod tvojim oknom?«

Dekletu so se tanke ustnice nategnile v nevšečen izraz.

»Če si vohal za njim, zakaj me vprašuješ?«

Lovre jo je gledal v oči. Kaj se skriva v njenih zenicah?

»Mislil semi, da si drugačna.«

»Kakšna? Ali sem mar že omožena, da bi z nikomer več ne smela govoriti?«

Lovre jo je gledal, kakor da je ne razume. Imel jo je za plaho, ponižno dekle, zdaj je nenadoma v novi luči stala pred njim. Ni vedel, kaj naj si misli. Za trenutek mu je pobralo besedo.

»Vlačuga!« je slednjič siknil in odšel.

Zavedel se je, da je rekel preveč, a se ni mogel premagati. Zavest, da dekle, ki se še ni do konca odločilo, vsakemu odpira okno, ga je zbodla do bolečine. Tiste ure jo je zaničeval. Najrajši bi je nikoli več ne pogledal. Toda čutil je, da tega ne bo mogel storiti. Oklenil se je je bil s preveliko strastjo. Poti nazaj ni poznal. Ni več vladal nad samim, seboj.

Proti večeru je prišla Jožica, odšla v sobo in pospravljala. Lovre je ni pričakoval. Razveselil se je je, toda ni maral pokazati tega. Ni prisluškoval njenim stopinjam, kladivo mu je hrumela. Ko je odhajala, je obstala na vratih in ga gledala z vdanim pogledom. Toda Lovre ni dvignil obraza, ni se hotel ozreti v njene oči. Hlinil je srd in zaničevanje.

Odšla je. Tedaj mu je kladivo padlo iz rok, stopil je na prag in gledal za njo. Odhajala je nekam ponižana, ne da bi se bila ozrla.

Lovre je sklonil glavo in se zamislil. Kdo jo razume?

==9==

Preteklo je nekaj dni. Ves ta čas Jožice ni bilo na izpregled. Lovre se je zaman oziral za njo, da bi jo zagledal na klancih ali ob koritu. Ali je izginila iz vasi? Morda se ne prikaže iz hiše. Tudi v nočeh je bilo vse tiho pod njenim oknom.

Bržkone jo je njegovo vedenje globoko užalilo. Saj tega Lovre ni nameraval. Zavedel se je, da je šel predaleč. Tako bi se bil lahko vedel, ako bi hotel zatreti vsako misel nanjo. Pa mu je prav v tistih dneh njena podoba kaj živo migotala pred očmi. Ne, ni hotel več viseti v negotovosti. Hotel je priti na jasno. Nato bo vedel, kaj naj stori. Ali začne novo življenje. aH pojde po svetu.

Neki večer se je napotil pod njeno okno.

Bila je jasna, zvezdnata poletna noč brez mesečine. V drevju je le zdaj pa zdaj rahlo zapihljalo, na vrtu so cvrčale kobilice. Ljudje so utrujeni od dela že povsod legli počivat.

Četudi ob tistem času nikogar ni bilo slišati na vasi. je Lovre previdno gazil pokošeno travo in se plaho oziral na vse strani. Plašile so ga tenje kolov in dreves, celo kresnice, ki so kakor lučke letale okoli njega. Imel je občutek, da počenja nekaj smešnega. Mladi vdovec, ki se kakor tat plazi pod dekletovo okno. Če ga dobe fantje... Stisnil je pesti in zobe. Sklenil je, da se ne da odgnati, ko bi tudi tekla kri.

Nikogar ni bilo. Bil je sam. vse okrog je v globokem spanju dihala priroda. Priplazil se je do okna, za katerim je spala Jožica in pod katerim še nikoli ni bil. Temna okna hiše so ga gledala kakor mračne oči.

Bil je odločen, vendar ga je obhajal strah. Trikrat je stal ob steni, trikrat se je zopet vrnil na vrt. Stoje ob deblu košate hruške je prisluškoval. Ko se je četrtič vrnil do hiše, je potrkal na šipo.

Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato je rahlo zašumelo v kamri. Za železnimi križi se je prikazala senca, Jožica mu je odprla okno.

»Kdo je?«

Lovreta je zapeklo. Ali vsakomur odpira m vsakogar vprašuje, kdo je? Ko ji je pogledal v bledi obraz, se mu je zazdelo, da ga je čakala. Ne samo ta večer, ampak že dolgo prej. »Jaz sem,« je zašepetal.

Saj ga je lahko spoznala že po tenji. Z rokama se je zgrabil za križe in gledal dekle, ki si je gola ramena ovijala v ruto. Za trenutek mu je vzelo besedo. »Ali si huda name?«

Poizkusil je govoriti ponižno, skesano, akotudi mu je bilo to težko. »Lahko bi bila.«

Povesila je veke. V mraku je bilo, kakor da so ji za trenutek ugasnile oči.

»Ko si mi pa tako odgovorila... Jaz mislim samo nate...«

»Saj tudi jaz ne delam slabega...« 

Kazalo je, da mu še ni odpustila. 

»Slabega ne. Tega ne trdim,. Toda ne vidim rad, da vsakomur odpiraš.«

»Dokler z nikomer nisem vezana ...« 

Lovre je molčal. Mrak mu je branil, da bi ji bil mogel brati na licih in v očeh, kaj v resnici misli. Da čuti zanj, je razbral že iz tresočega se glasu. Toda vse je zakrivala neka senca, ki je ni mogel predreti. Hotel je do konca. Bil se je odločil.

»Jožica, ali hočeš postati moja žena?«

Toda Jožica se nič ni začudila, kakor da je tega pričakovala. Najmanjšega znamenja radosti ni pokazala. Nekaj časa je stala nepremična kakor soha.

»Ne govoriva nocoj o tem,« je slednjič rekla s komaj slišnim glasom.	
.
»Pa zakaj ne že nocoj?«

»Ne vem,« je rahlo vztrepetala. »Počakaj še!«

Kakor hitro je bil Lovre izrekel prvo besedo, je bil kakor plaz. Nič več ga ni moglo zadržati. Preden je ta večer legel, je moral dobiti jasen odgovor.

»Zakaj bi čakal? Ne morem več čakati. Nečem čakati! Nocoj naj se odloči!«

»Ne, ne!«

Bilo je kazno. da dekle ne more in ne sme govoriti. ' Roke si je bila pritisnila ob lica, tako ga je gledala. Lovre je molčal nekaj trenutkov. 

»Ali si moraš še premisliti?«

»Ne.«

»Kaj tedaj?« se je Lovre vznemiril. »Povej rajši kar naravnost, da me ne maraš.»

»Ne govori tako,« je Jožica skoraj zajokala. »Ti ne veš ... Ne morem še ... Ti bom že povedala ...«

Gledal jo je, in kakor vedno, ni je mogel razumeti. Toda jasno mu je bilo, da to ni le njena muha. In da niso le kaki vnanji vzroki, ki ji branijo, da bi se odločila. Zdelo se mu je, da je pogledal pravi obraz njenega oklevanja izza izjecljanih besed, a le za trenutek, že se je zopet umaknil. Lovreta se je rahlo dotaknila neka misel, a se je ves stresnil pred njo. Umakniti se ni hotel, v taki negotovosti mu ni bilo več živeti. Nič več ni bil ponižen, porodila se mu je obupna odločnost.

»Zdaj zini, kar mi imaš povedati! Zakaj ne moreš? Moram zvedeti! Ne izpustim te, ne odidem od tod. Če pa ne zvem, me ne boš več videla. Ne boš me več videla, si slišala?«

Zadnje besede je izgovoril skoraj s krikom. Toda ni se zmenil za to. Krčevito se je oklepal križev in gledal v dekle, ki si je bilo z rokami pokrilo obraz, kakor da se bojuje v svoji notranjosti. Nato je naglo potegnila roke z obraza. Zdelo se je, kakor da je v trenutku strgala zagrinjalo z duše. Sklenila je prste kakor k molitvi in jih je oslonila na križe.

»Lovre,« je z muko trgala besede iz sebe, pri tem so ji čudno gorele oči, »ne zameri, ne bodi hud ... Le nekaj bi rada vedela, preden . .. Pred Bogom mi povej, ali res nisi... saj veš... Katrico... Tako čudno nenadno je umrla ...«

Ni dokončala. Ni povedala jasno, kar je hotela povedati. Ali ji je bilo zmanjkalo moči? Morda je bila opazila kljub mraku, kako se je Lovretu nenadoma izpremenil obraz. Izpustil je križe in se naglo umaknil od okna, kakor da so ga izgovorjene besede z vso silo treščile v prsi.

Kaj se je takrat godilo v njem? Morda bi tega niti sam ne bil znal povedati. Toda izmed vseh grenkih misli, ki so mu planile v zavest, je bila posebno močna ena. ki se mu je venomer spovračala: »Tudi ona, tudi ona...« Da, vse dni tudi ona, prav tako kakor drugi ljudje. Le on je verjel, da je Jožica edina izjema. To mu je bilo dalo novih moči. V tistem trenutku pa mu je bilo, kakor da se mu zemlja posiplje pod nogami. Občutil je, kakor da je doživel zahrbtno izdajstvo. In kakor da se obupno brani s poslednjimi silami, je stisnil pesti in zacepetal z nogami.

»Nisem, nisem, nisem!« je skoraj zakričal.

»Moj Bog, Lovre!« je vzkliknila Jožica.

Tedaj se je okno s truščem zaprlo.

==10==

Ob tisti uri se je Ferjan vračal iz krčme. Delo na polju ga je bilo užejalo, našel je druščino, zato se je zasedel dalje ko po navadi.

Rahlo vinjen je z ropotom stopal po klancu, roke so mu mahedrale ob telesu. Obletavale so ga misli... Sina je bil oženil in mu prepisal posestvo, drugih otrok ni imel. Tudi zanj je prišel čas počitka. Toda le za telo, ne za dušo. Na starost je vrtala v njem še nekatera grenkost, ki mu ni dala miru.

Kadarkoli se je oziral nazaj na svoje življenje, je vselej stopila predenj podoba Katrice. Nanjo je mislil le z največjo bridkostjo. Bilo mu jo je nemogoče pozabiti. Vsakokrat, kadar je stopal mimo kovačnice, ga je zapeklo v duši. Tako tudi v tisti noči. Ozrl se je v njena okna, ki so pokojna gledala na klanec. ,Za njimi spi Lovre', si je mislil. Bržkone je njemu laže. Morda je že pozabil na svojo ženo, a on ne more pozabiti svoje hčere. Nikoli ni pomislil na Lovreta, da bi mu ne vstale pred očmi modre lise na Katričinem vratu. Tudi sam si je očital, da je kriv njene smrti. Le zakaj jo je dal temu človeku?

Zaklel je srdito, a nato se je odkril in se pokrižal. Zmolil je očenaš za hčerino dušo.

Ko je stopal ob plotu, ki ga je oklepal sosedov sadovnjak, mu je iznenada udaril krik na uho. Ni bil močan, a glasen dovolj, da je presekal nočno tišino.

Obstal je, se zgrabil z rokama za plot in zrl proti hiši za drevjem. Vinjenost ga je popuščala, oči so mu bile že po naravi bistre. Zagledal je tenjo človeka. Ne bil bi je spoznal. Toda glas, ki je bil tako poseben, edinstven v vasi, mu je še vedno brnel v ušesih.

Da, bil je Lovre. In Jožica. Tudi njen glas je ujel in slišal, kako se je zaprlo okno. Nekaj časa je strmel, ni vedel, kaj naj si misli. Nato mu je postajalo grenko jasno. »Prekleti, hčer mi je ubil,« mu je bridko prišlo v zavest, »a zdaj se ženi z drugo...« Tako mu je bilo, kakor da je v tistem trenutku nekdo pljunil na hčerin grob. Obšla ga je tegoba in obenem srd, začutil je omotico v glavi.

Pobral je kamen in ga z vso močjo zalučal proti hiši.

»Prekleti!« je zakričal, da se mu je trgal glas. »To je zate, huncvet!«

Kamen je zamolklo udaril na tla, senca je izginila. Ob hlevu se je zdramil pes, zalajal in se zagnal na verigi.

»Prekleti!« je Ferjan iznova stisnil pesti, nato se je pognal dalje po klancu.

Ni se več ozrl, le v prsih mu je kuhalo.

Prišel je domov in sedel za mizo, obšla ga je čudna žalost. Nekam izmučen se je ozrl po izbi, v kateri je zdaj stala njegova postelja. Pogled mu je obstal na puški, ki je še vedno visela na steni.

Zakaj ga takrat ni ustrelil!

Stresnil se je in odgnal grdo misel. Ustnice so mu zašepetale, kakor da prosijo Boga odpuščanja.

Slekel se je, upihnil luč in legel. Zatiskal je veke, da bi odgnal množico misli in zaspal. Ni se mu takoj posrečilo. Dvakrat je planil iz dremavice, se dvignil na roke in zastrmel v okno. Kaj je bilo? Nič.

Iznova je legel. Slednjič mu je spanec v resnici sedal na oči. Misli so mu ugašale druga za drugo, izginjale so podobe... Krepko, široko telo je podrhtevalo v zdravem spanju.

==11==

Lovre je slišal kamen, ki je čofotnil na tla blizu njega. Ujel je tudi besedo: »Prekleti!« Spoznal je po glasu, da mu, jo je vrgel Ferjan. Toda to ga je upropastilo le za trenutek. Kaj mu je bil tedaj Ferjan! Kaj so mu bili ljudje! Prevzemalo ga je nekaj drugega, ki mu je segalo v drob življenja.

Zdelo se mu je, da vidi pred seboj Jožico, kako stoji kje v kotu kamre, si z rokama zakriva obraz in prisluškuje. Kaj je pomagalo, ako je zacepetal z nogama in zakričal: »Nisem...« Pred Bogom bi ji lahko prisegel, da je nedolžen: ona bi mu rekla, da mu verjame, a bi sum vendar kljuboval v nji. Zdaj pa zdaj bi žgoča nejevera pogledala iz njenih oči.

V tistem trenutku mu je postalo več ko jasno, da je vse zaman. Bilo mu je, kakor da se mu nebo posiplje na glavo. Kako strašno težko mu je bilo zapustiti svoje sanje! Iz obupa ga je obšla jeza na vse, tudi na Jožico. Da, tudi na Jožico. Varal se je glede nje, ona je prav taka ko druge.

Poiskal je kamen v travi in ga zalučal v šipo, ki se je s truščem razbila in zažvenketala.

»Jezus, Marija!« je prišlo iz kamre.

Nato je bilo za trenutek vse tiho. Dekle se je najbrže iz strahu skrilo v drug kot in se ne gane. Tudi Lovre je bil za hip prepaden nad svojim dejanjem.

Pes je še huje lajal. Oglašali so se mu tudi drugi psi na vasi. V hiši je nekaj zaropotalo.

»Ali bo mir ali ga ne bo?«

Lovre je pobral nov kamen. Namenil se je bil, da ga bo vrgel v obraz vsakomur, ki mu stopi na pot. Toda nenadoma ga je obšla taka plahost, da je zbežal preko sadovnjaka in se ustavil šele ob plotu, ki je mejil na klanec.

Prisluhnil je. Ni bilo slišati niti glasu, le psi so lajali. Oslonjen na plot se je vdal mislim in občutkom. Vse se je zmedeno, brez konca pretakalo v njem. Bilo mu je, kakor da se mu je goreč vozel trdo zadrgnil v prsih in v možganih, ki ga nikoli ne bo mogoče razrešiti.

Ozrl se je proti Jožičinemu domu, bridko mu je postalo v duši. Obšel ga je besen srd na ljudi; zadnje čase skoraj ni mislil nanje, kakor da jih več ni. Zdaj je vso krivdo za svojo nesrečo valil le na vaščane. Popadel bi bil karkoli in jih tepel kakor modrase. Ali pa bi jim zažgal vas. Nato bi ga ubili.

Blazina misel, da se je ves stresnil pred njo, ko mu je živa stopila pred oči. Kaj bi imel od tega? Ako že hoče umreti ... Ni domislil do konca. Zgrozil se je, kakor da se mu je smrt s svojimi ledenimi prsti že dotaknila lica.

Obrisal si je pot s čela, nato je skočil v klanec in se z omahujočimi koraki napotil proti kovačnici.

Stopil je v sobo in prižgal luč. Prestrašil se je lastne sence, ki je visela na steni. Žolčljivo, grenko se je nasmehnil. Stoje sredi sobe se je gledal na steni, kakor da se vidi v zrcalu. Nato se je ozrl še po drugih sencah, ki so se premikale v trepetajoči luči. Bile so brez oblike. Toda zdelo se mu je, da je v njih iznova oživel spomin na Katrico. Ne, tu ni bilo več njenih oči, toda bilo je nekaj drugega, neumljivega. Spominjalo ga je na tisto, kar se je bilo zgodilo.

Stal je nekaj časa. kakor da napeto prisluškuje svoji notranjosti in gleda neke daljne podobe. Verjel je, da Katrica še vedno stoji med njim in med Jožico. Se prejšnji dan bi bil nejevoljno odgnal tako misel kot neumno, a tedaj se ga je oprijela kakor robida.

Sesedel se je na stol, bil je brez moči. Zagrebel je obraz v dlani, rad bi se bil razjokal. Toda ni bilo solz. Suho, zamolklo ječanje mu je prihajalo iz prsi in mu potresalo telo.

Čez nekaj časa se je dvignil. Ječanje ga je olajšalo, postaralo ga je, bil je ves izpremenjen v obraz. Toda oči so se mu lesketale kakor človeku, ki mu je nenadoma vse jasno in ve, kaj naj stori. Ali naj odide po svetu in začne novo življenje? Kako? Ne bi našel miru. Glas bi prišel za njim. In če bi tudi ne prišel, bi ga strašila že sama misel, da je to mogoče.

Misli so se mu porajale kakor iskre ob požaru in se mu v žarečem klobcu vrtele pred očmi...

Blazen nasmeh se mu je porodil na obrazu. Stopil je po stopnicah v vežo. Z mirnostjo, kakor da to dela pri največji zavesti, je nametal v kot za vrata slame, vej in polen. Porinil je zapah. Nato je podrgnil vžigalico, gledal nekaj časa v plamenček in jo spustil na tla.

Da, včasih so mu prihajale najčudovitejše, blazne domislice. Pri vojakih se je bil ustrelil v nogo, da se je rešil bojne črte in prišel v bolnišnico; pri tem niti z očesom ni bil trenil...

Ko je stal na vrhu stopnic in se ozrl nazaj v vežo, kjer se je porajal ogenj, se mu je nenadoma stožilo po življenju. Občutek brezmejnega, nagonskega strahu mu je povzročal krče v udih. Begal je iz kota v kot, nalašč obujal spomine, da se je premagal.

Nato je sedel na skrinjo, sklenil roke, uprl pogled v tla in čakal...

Iz kovačnice se je začel viti dim. Izprva so bili to tenki, sukljajoči se trakovi, ki so se na vrhuncih krotovičili kakor volna. Trakovi so se družili v meglene ploskve. Te so silile skozi vse špranje vrat in se kopičile v dimaste oblake. Ti so se dvigali po vsej čelni strani poslopja in ovijali streho z vedno gostejšim plaščem.

Svetloba, ki je rasla v notranjosti, je čimdalje silneje sikala izpod vrat. Padala je na sredo klanca in tam trepetala. Vedno bolj žarka se je usipala skozi spodnja okna na vrt. Izprva je gomazela na travi kakor zlati hrošči, nato je splezala po deblih, obvisela v vejah kakor zlata pajčevina.

Po spodnjem klancu se je prizibal človek, ki je bil zapoznel prišel iz trga. Ustavil se je in zagledal prikazen. Nato se je zdrl in tekel med hišami. 

»Gori! Gori!«

Svetloba se je odtrgala od zemlje in od dreves, švignila navzgor, zletela v temo in jo preklala. Bila je kakor svetla perut, ki je rasla do zvezd. Dosegla je uro na zvoniku. Polnoč. Obvestila je zvonove in pozlačeni križ.

Psi, ki so se Oglašali le še zdaj pa zdaj, so opazili svetlobo. Ali mar vzhaja mesec? Zalajali so iznova. Nato se jim je lajež izpremenil v zateglo, nepretrgano tuljenje. V luči, ki je objemala zvonik, se je prikazala človeška tenja. Udarilo je plat zvona. Glas se je zamolklo odbil v noči, padel na hiše. Trkal je na vrata, na okna, dramil speče ljudi.

Ljudje so se prebujali, preplašeni odpirali oči in prisluškovali.

«Kaj se je zgodilo?» so se vpraševali. «Ali mar gori? Kje gori?»

Pod okni je tekel nekdo, ki je bil kakor pošast — v beli spodnji obleki, čevlje si je bil nataknil kar na bose noge.

»Kovačnica gori!« je zarjul ob slednji hisi, nato je tekel dalje.

Ljudje so se zgrozili. Kovačnica je stala blizu vasi. Bila je že dolgo suša, les je žejen zijal.

Trepetajoče roke niso mogle najti vžigalic, ne obleke. Okna so se odpirala in zapirala. Topotanje korakov po klancu ni ponehalo. Zdelo se je, da bobneče utriplje zemlja.

»Gorje, vse bo zgorelo!« 

»Kje so moje hlače? Bog pomagaj!«

Na gredah so zaklokotale kokoši. Črno noč je razklala rdečkasta svetloba, sijala je čez vso vas. 

»Ali imate škafe?« 

»Le kdo nam je to naredil?« 

»Lovre!«

»Kdo si bo zažigal streho nad glavo?«

Po vseh klancih so hiteli ljudje. 

Ogenj se je bil komaj rodil, že je dobil strašne glasove. Prasketal je, cvilil in se jokal. Bilo je, kakor da se je rodil v notranjosti kovačnice velikanski ptič s tisočerimi svetlimi perutnicami, ki si besno lomi pot v svobodo.

Ferjan je imel strašne sanje, telo se mu je kopalo v potu. Prebudil se je v grozi, planil pokonci in zastrmel v okno. Svetloba je padala prav do njegove postelje. Zgrabil je za palico in z njo potrkal v strop. Poklical je sina. 

»Filip! Gori!«

V spodnji obleki in bos je planil na klanec. 

Pred kovačnico je že našel ljudi. S seboj so bili prinesli gorjače, sekire, krampe, škafe in vedra. Nekateri so postajali in gledali v ogenj, drugi so begali tja pa sem. Niso si znali svetovati, kaj naj storijo. Gorenja okna, ki so bila majhna in zamrežena, so bila v dimu. Skozi okno, ki je zijalo nad vrati, je bilo videti plamene. Gorele so stopnice.

Noč je bila na srečo mirna, skoraj brez vetra. Razgreti zrak je delal sapo le okoli pogorišča. Ta je zaganjal dim zdaj na levo, zdaj na desno. Veje bližnjih dreves so se obupno krivile v vročini.

Navzočni so se molče umaknili Ferjanu. Bil je grozen v pisanih gatah in v rešetkasti srajci, pravkar prebujen, ves zmeden od začudenja in strahu. Strmel je nekaj trenutkov. Spočetka ga je obšla misel: kaj mu mar za kovačnico, saj tako rekoč ni več njegova. Toda zavest, da je to poslopje del hiše, dediščina po njegovem očetu, ga je bridko zgrabila za srce.

Zdrznil se je iz strmenja in se z odločnim pogledom ozrl okoli sebe. Saj je bil poln klanec ljudi. Stali so tudi pod drevesi. Prihajali so vedno novi. Zvon še ni nehal klicati: bim, bim, bim ... Psi so tulili.

»Škafe in vedra!« je zakričal. »Vode, vode! Prinašajte jo iz mlake! Pogumni naprej! Sem, sem! Naglo!«

Ljudje so se zganili, kakor da so pričakovali tega glasu. V hipu so se razleteli na vse strani... Sredi vasi je stala mlaka, odsev svetlobe se je igral na njeni gladini. Od nje pa do kovačnice se je vlekla vrsta ljudi. Roke so se jim zibale zdaj na desno, zdaj na levo, podajali so si posode z zelenkasto, umazano vodo. Toda mlaka je bila skoraj izsušena. 

»Moj Bog, vode ne bo!« 

»Če nastane veter, smo izgubljeni.«
 
Mislili so le na svoje hiše.

Plameni, ki so lizali vrata, so bili pogašeni. Vroči les je cvrčal in se kadil. Svetle perutnice svetlobe, ki so padale skozi okna, so neumorno teple drevesa, ljudi in zeleno travo. 

»Sem vode! Obvarujte streho!«

Les je grozeče pokal. Plameni so se bili razširili iz veže v kovačnico. Vreče oglja, orodje, kovaški meh. vse je gorelo. Šipe so pokale. Skozi nastale odprtine in skozi mreže se je valil dim. 

»Po lestve!«

»Kje so beti? Razbijte železje v oknih!«

Ferjan je mahal z rokama, kakor da hoče zleteti v zrak. Bela brada, porasle prsi, roke. vse mu je bilo črno od pepela.

Plat zvona je utihnil. Nikogar več ni bilo, ki bi ne vedel, kaj se godi v vasi. Zapeli so petelini, prevarila jih je svetloba. Tuljenje psov skoraj ves čas ni ponehalo. Nekateri ljudje, ki niso našli opravka, so s prekrižanimi rokami stali pod drevesi in težko dihali. 

»Kje je pa Lovre?« se je oglasil nekdo. 

»Saj res, Lovre! Nekdo je moral zažgati od znotraj, saj so vrata zapahnjena.«

Ljudje so se spogledali. Neka grozna možnost jim je prebujala mrščavico po telesu. 

»Bog nebeški! Morda pa je res notri!«

»Glejte ga!« je zavpila neka ženska s cvilečim glasom. »Vidite ga! Ali ga res niste videli?«

Da, res. Za križi enega izmed gorenjih oken se je bila skozi dim prikazala človeška tenja. Za trenutek, nato je izginila, ni je bilo več. 

»Glejte ga! Notri je!«

Ljudje so onemeli. Roke so jim zastale, imeli so široko odprte oči. Obhajali so jih občutki prepadenosti in groze. Tedaj niso mislili na Lovreta, ki so ga še vedno mrzili v svojem srcu. Niso se vpraševali po vzrokih nekega neumljivega dejanja. V gorečem poslopju je bil človek, ki ga je bilo treba rešiti. 

»On je zažgal!« 

»Umoriti se hoče.« 

»Saj je zblaznel.«

Ferjanu so bile za trenutek zastale roke. Neka misel ga je bila obšla le za hip in mu grenka kanila v srce. Odgnal jo je s silo.

»Postavite lestve!« je v zamolklem kriku prišlo iz njega. »Razbijte vrata! Vode! Vode!«

Vročina je bila čimdalje večja. Ljudje se niso upali v bližino ognja.

»Ali niste slišali? Prinesite lestve, hudiči! Vlomite vrata! Ali naj mar sam...«

Ferjan se je udaril po širokih prsih, da je zabobnelo.

Tedaj je eden izmed mož priskočil k vratom, ki se jih je bil iznova oprijel ogenj. Dvignil je velik, železen bet in udaril prvič, drugič... dokler se vrata niso razsula pod udarcem. Skozi odprtino je buhnil dim, za njim plameni. 

»Vode!«

Debeli curki so pljusknili v vežo. Mož je vstopil. V naslednjem trenutku ga je na pol oslepelega vrglo na prosto.

»Stopnice so že zgorele.« 

Nastal je trenutek molka.

»Po lestvi na okno! Naglo, dokler se ne vžge pod!« 

»Če Lovreta ni že zadušilo.«

Nekdo je plezal po lestvi. Da bi se ubranil dima. si je z roko zakrival oči.

»Vode skozi spodnja okna. da se ogenj ne prime lestve!«

Ljudje so trepetali v divji napetosti. Misel na ogenj se je umikala misli na človeka.

»Vrag!« je zakričal fant, ki je stal na lestvi. »Tu so vendar križi.«

»Pokliči ga! Morda se bo oglasil.« 

»Lovre! Lovre! Ničesar ni videti, vse je v dimu... Tu so vendar križi...«

Voda je brez prestanka romala od mlake, a bilo je je vedno manj. Prišel je župnik; bil je v črni suknji in razoglav. Ko je zvedel, da je v nevarnosti človeško življenje, je sklenil roke in šepeta je molil. 

»Razbijte križe! Nesite mu bet!« 

Fant je zdrčal po lestvi navzdol. 

»To je pekel. Ni mogoče prestajati.« 

»Čakajte, da poizkusim jaz! Hudiča, saj sem bil v vojni.«

Rdečelasec je splezal po lestvi, v roki je nosil velik bet.-Slišati je bilo težke, divje udarce. Vseh oči so bile uprte v dim, iz katerega se je zdaj pa zdaj odgrinjala črna postava. Šipe so žvenketale, železo se je upogibalo in lomilo. Na tla so padali drobci ometa in kamenja.

»Pol strehe je že v ognju. Glejte!« 

Iz stoterih perutnic je nastala ena sama, velika perut svetlobe. Padala je preko sadovnjakov daleč na polje.

»Pokliči ga! Ali ga mar ne vidiš?« 

»O, hoj!«

Bet je s treskom priletel na tla. Skozi razbito okno je za trenutek potegnila sapa. Dim se je razklal in bušil v stran.

»Vidim ga. Leži.«

Ljudje so se vznemirili. Obšlo jih je olajšanje; morda še ni mrtev. Hkrati se jih je oprijemala nestrpnost in mrzlična napetost. 

»Zlezi skozi okno!«

»Spusti ga po lestvi!«

»Še kdo naj mu gre pomagat...«

Rdečelasec na lestvi se je mučil v dimu in v vročini.

»Počakajte! Dajte mi vode! Vode!«

Plezali so po lestvi, ki se je sibila pod težo, in prinašali vedra vode. Eden izmed mož je omamljen od dima cepnil na tla. Prenesli so ga na vrt in ga položili na travo. Kmalu se je zavedel.

»Vode! Še vode! Teb nekaj kapljic, to ni nič.«

»Mlaka je že prazna. V vodnjaku je je le še malo. Tudi iz hiš smo jo že znesli.«

»Sveti Florijan, pomagaj nam!«

Ogenj je lizal že po drugi polovici strehe.

Rdečelasec je zlezel skozi okno. Bili so trenutki napetosti. Fant se je zopet prikazal. Mahal je z rokama, kakor da se davi ali nekaj odganja od sebe. Možje, ki so stali na lestvi, so ga prestregli. da ni telebnil na tla.

»Ah!« mu je grgraje prišlo iz prsi.

Pomočil si je glavo v škaf vode. Lasje so mu bili osmo jeni.

»Veliko preneseš,« mu je rekel nekdo.

»Sveta Marija, mati božja!«

Neka ženska je pokleknila k župnikovim nogam, in krčevito sklepala roke.

==13==

Lovre je bil pobegnil izpod okna, tedaj je Jožica slonela za razbito šipo in gledala za njim, kako se je oddaljeval. Zdelo se ji je, da za vedno beži iz njenega življenja. S tistim trenutkom, ko je bil zagnal kamen v šipo, je bilo končano. Ne zaradi kamna in zaradi šipe. Zgodilo se je bilo mnogo več.

Saj ga je ljubila. Da, saj ga je ljubila še v tistem trenutku, ko je že vedela, da ga morda nikoli več ne bo videla. Že ko ga je bila prvič zagledala, ga je imela rada. In ga je imela rada tudi takrat, po njegovi poroki, ko bi ga ne bila smela. Da, vedela je, da je Katrica to opazila in da zaradi tega trpi. Toda ali je bilo nji manj hudo? Saj ni mogla premagati svoje notranjosti.

Po Katričini smrti so ji bile prišle na uho govorice ljudi, a ona jim ni verjela. Ni jim mogla verjeti. Tedaj je prosteje mislila na Lovreta, brez vsakih očitkov vesti. Toda ni verjela, še misliti si ni upala, da tudi Lovre goji kaka čustva do nje.

Ob prvi besedi, ki ji je to odkrila, se je do dna vznemirila. Za hip ni vedela, kam bi s tolikšno radostjo in srečo. Toda že v naslednjem trenutku se ji je veselje skalilo. Neka misel ji je kakor kaplja strupa kanila v dušo.

Govorice ljudi so bile zadnji čas ponehale, a v nji so šele tedaj zaživele vse pred meseci izgovorjene besede. Predstavo, da postane Lovretova žena, je zagrnila Katričina senca. Ali ni Lovre morda že prej mislil nanjo in se je hotel zaradi tega znebiti svoje žene? Prej govoricam ni mogla verjeti, ker ni našla vzroka za Lovretovo dejanje. Toda tedaj so ji čim-dalje jasnejše in grozotnejše podobe stopale pred oči.

Prepričevala se je, da misli neumno. Zaman. Sum, ki se je je polastil, je bil močnejši od treznih ugovorov. Zato se je Lovreta izogibala kljub ljubezni in ji ves čas ni ugasnil zagonetni blesk v očeh. Bolj ko se ji je približeval, huje se mu je oddaljevala. In vendar jo je gnalo v njegovo bližino. Bila je razklana.

»Nisem, nisem...,« je kričal. Saj bi bila besedam verjela, njegovemu srdu ni mogla verjeti. Kamen, ki je priletel v šipo, je le potrdil njen sum. Verjela je, da se Lovre tega zaveda in da bo zdaj za vedno zapustil tiste kraje. Ako se tudi vrne, mu ne bo več odprla. Ali bi mar mogla z mislijo na Katrica leči k njemu? ... Jokala je, bolelo jo je srce.

Šele ko je slišala krik, da gori, se je predramila iz žalosti. Obrisala si je solze in tekla na vrt. Kovačnica je stala v dimu in v plamenih ... Obšlo jo je sto misli in predstav — to je storil on, preden je odšel po svetu. Požar je bil kakor puščica, ki je ranil njeno ljubezen. »Če je zmožen tega ...,« je vneto pritrjevala svoji domnevi. Zakrknjena v srcu je stala v senci dreves in iz daljave gledala požar. Bolje, da ljudje ne opazijo njenih objokanih oči.

Zaslišala je, da je Lovre v plamenih, tedaj se ji je iznova predramila duša. Vse ji je pomrznilo po telesu. Z odprtimi usti in očmi je gledala in poslušala — kaj se godi? Moj Bog. kaj se godi? Morda se ljudje motijo. Ne, ne — bila je resnica! Že se je bila Lovretu odpovedala, toda tedaj ji je zopet zaživel v množici misli in občutkov. Kaj ga je privedlo do tega, da išče tako strašne smrti? Obup in bolečina? In ona mu ni Molila je šepetaje očenaš za očenašem ...

Ta zavest je bila tako živa in pekoča, da bi bila na ves glas zakričala. Stisnila je ustnice in se premagala. Ali naj se mar razgali pred ljudmi? Ne, ni marala kazati svojih občutkov, da bi se ne dajala ljudem v zobe.

Približala se je kovačnici, počenila v senco nekega drevesa. Nihče se ni zmenil zanjo. Z rokami si je zakrivala lica in strmela v goreče poslopje. Vsaka žilica v nji je trepetala. Da bi ga le rešili! Četudi je ne bo več maral, da bi ga le rešili... Opazovala je vsako kretnjo ljudi, še nikoli se ji niso zdeli tako dobri. Molila je šepetaje očenaš za očenašom ...

Ko je opazila, da se nihče več ne približa lestvi, je vse omahnilo v nji. Toda le za trenutek. Nato je zagorela kakor slama in planila kvišku. Ali ga bodo res pustili, da bo poginil? To se ne sme zgoditi in če naj sama, sama... Nič več se ni bala, ne sramovala ljudi.

Tekla je naravnost proti kovačnici. Tedaj je bila zmožna najblaznejšega dejanja. V tistem hipu je bil še nekdo drug istih misli kakor ona. Ko je zgrabila za lestvo, se je srečala s Ferjanom. Skoraj bi bila trčila drug v drugega.

Začudena sta se spogledala. Obsipala ju je svetloba, vsaka gubica njunih obrazov je imela svojo senco.

»Ti, Jožica?« se je starcu ob neki predstavi, ki mu je tedaj stopila pred oči, nenadoma izpremenil obraz. »Kaj pa delaš tu?«

»Lovre,« je zajecljala.

»E,« se je mož srdito zarezal. »Pa sem si še malo prej mislil, da je morda v tvoji kamri.«

»Kaj govorite!« je dekle zalomilo z rokama. »Ali se ne sramujete? Človek je v ognju, a vi tako...«

Ljudje niso utegnili, da bi se zmenili za njiju. Prerivali so se okoli ognja in vzklikali. Ferjan je popadel dekle za roko in ga potegnil v stran. Tam sta stala, ob plotu, in se gledala iz oči v oči. Zdelo se je, da zanju ni več ognja, ne Lovreta, ampak imata med seboj neke tajne račune.

«Kaj mi hočete?» se je zbala Jožica.

Starec ji ni odgovoril. Kazalo je, da sploh ne misli več izpregovoriti. Govorile so mu le oči. Te so ji predirale globoko v zenice. Kakor da ji hočejo iztrgati neko skrivnost.

Pred očmi mu je migotala vrsta pisanih predstav... Še tisti večer je videl Lovreta pod Jožičinim oknom. Takrat, ko je bila Katrica v bolnišnici, mu je to dekle hodilo pospravljat. Katrica je zadnje čase pred smrtjo z zaničevanjem govorila o nji. Še tisti večer, ko je umirala, jo je predrla s pogledom, ki je stala na vratih. Kaj je bilo vzrok spora med Katrico in med Lovretom? ... Prej nikoli ni pomislil na vse to, a tedaj so ga predstave zagrinjale kakor povodenj. Iz črne gmote se mu je izluščila ena sama misel, ki je bila tako sramotna in pekoča, da bi bil zarjul. Legala mu je v žolč kakor strup in mu ubijala vsako razsodnost in človečansko čustvo.

Toda še je stal na mestu. Še je molče strmel v dekle, ki je trepetalo, izmikalo pogled, a ga je vedno iznova dvignilo v starčev izpremenjeni obraz. Iz njegovih potez mu je brala kakor iz knjige. Bala se ga je. Ni se čutila krivo, vendar se ga je bala. Ta strah ji je za trenutek ubil vse druge občutke.

Okrog njiju pa so še vedno begale sence, razlegali so se kriki.

»Ali boste pustili, da bo zgorel?«

»Kaj res ni nikogar več, da bi se upal skozi okno?«

»Poizkusite še enkrat, možje!«

Dve visoki lestvi so postavili z vrta na streho. Nekateri moški so od ondod branili ogenj, da se ni prehitro širil. Venomer so se razlegali klici po vodi. Vrsta podajačev se je bila raztegnila v drugi konec vasi. Tam je bilo še vode. Ogenj je sikal kakor pobesnel.

Župnik je stopil do fantov.

»V imenu usmiljenja božjega,« mu je pel glas, »kateri izmed vas ima toliko poguma? Nikogar ne silim v nesrečo, Bog varuj, a človek je v ognju ... živ ali mrtev, toda človek ...«

Neki fant, ki je imel kodraste lase, si je potegnil klobuk na ušesa in v nasmehu razširil obraz. Nato je izpljunil in stopil na lestvo.

»Vode! Sem vode!«

»Vode mu dajte!« so vpili ljudje.

Tedaj je Ferjan kakor besen skočil k lestvi in jo potresel.	

»Proč! Naj pogine! Vse naj zgori!«

Za hip mu je vzelo besedo. Zaradi začudenja ljudi je nastala popolna tihota, le ogenj je sikal in plahutal. Kaj se je zgodilo? Kaj je Ferjanu? Na lestvi sta v tistem trenutku stala dva fanta, morala sta se krčevito držati klinov, da pod močnimi tresljaji nista zletela na tla.

»Vse naj zgori!« je kričal starec v divjem navalu sovraštva in srda. »Dol, pravim! Tu jaz ukazujem!«

Vsi so strmeli, nihče se mu ni upal približati.

»Oče!« ga je sin zgrabil za roko.

Ferjan se ga je srdito otresel. Srajca se mu je bila odpela, oči so se mu bliskale. Bil je strahoten videti.

Jožica se je, otresla strahu pred starcem, zopet je mislila na Lovreta. Samo ona je bila, ki je vse razumela. Vzpela se je kakor ptica in skočila pred župnika.

»Pomagajte!« je zaprosila.

Župnik se je iztežka zdramil iz začudenja. Kakor da se je šele v tistem trenutku ovedel, kaj se godi, je z naglimi koraki hitel k Ferjanu. Suknja mu je opletala okoli nog, senca mu je grozeča padala daleč na vrt.

»Ferjan, tu ne ukazujete vi!« In ker se Ferjan ni ozrl, se mu je glas grozeče dvignil: »Ferjan, proč! Do kovačnice imate pravico, a ne do človeka. Ne posegajte v lastnino Boga!«

Tedaj je mož izpustil lestvo. Pogledal je župnika tako začudeno, kakor da ničesar več ne razume. Vračala se mu je trezna zavest. Vse, kar je pravkar občutil, se mu je kakor grenka usedlina pogrezalo nazaj v dušo. Začel je trepetati. Oči so mu begale, roke so mu pàdle ob telesu. Čez lica se mu je potegnila senca obupne bridkosti, gube obraza so mu zadrhtele v zadrževanem joku.

»Vi ne veste vsega, gospod,« je izjecljal. »Vi ne veste...«

Okrenil se je in s počasnimi koraki odšel proti domu, ne da bi se ozrl.

==14==

Skozi okna se je valil vedno gostejši dim. Na eni strani je gorelo že v podstrešju. Kodrolasec je bil izginil v dimu ... Jožica si je z rokami zakrila oči. Ni mogla gledati. Ljudje so pridrževali sapo. Nastali so trenutki tesnega pričakovanja. 

»Vode!«

Vedra so romala do vrha lestve. Vse to se je vršilo zelo naglo.

»Dovolj!«

Oči so strmele v okno.

»Pomagajte!«

Klic je bil prišel od znotraj. Nato še enkrat. Glas se je dušil v dimu.

»Pristavite še eno lestvo!« so ljudje kričali kakor iz uma. »Prinesite plahto!«

»Možje, na lestvo!«

Lestve so se upogibale pod težo. Sapa je za trenutek razklala dim. Zagledali so glavo človeka in roke, ki so kakor mrtve omahnile navzdol.

»Tomaž, primi! Hudič, izpustil ga bom!«

Kodrolasi fant se je dušil in skoraj besnel od vročine. Nekdo je venomer plal vodo nanj, da bi se mu ne vnela obleka. Možje so zgrabili Lovreta, ki ga je nosil fant na ramah. Potegnili so ga k sebi in ujeli na roke.

»Naglo! Gorim!«

Lovretovo telo je bilo težko, kmalu bi jim bilo zdrknilo iz rok.

»Počasi! Zgrabite vi spodaj!«

»Ali še živi?«

»Ne zave se!«

»Držite, hudiči! Naglo, tu zgoraj ne moremo več prestajati!«

Kodrolasec se je kakor besen zapodil po lestvi navzdol. Tri fante je potegnil za seboj. Tekel je na sredo klanca; hotel je doseči vrt, a se je prej onesvestil.

Ženske so prinesle vode in ga zmočile. Odprl je oči.

»Ali Lovre še živi?« je vprašal.

»Ne vemo.«

Lovreta so bili položili na plahto, ležal je nedaleč od njega. Okoli in okoli so stali ljudje. Niso vedeli, kako bi mu pomagali, ako je še potreben pomoči. Na obrazu, ki je bil spačen od trpljenja, se mu je igral svit ognja.

Župnik je pokleknil poleg njega, posluhnil na njegovih prsih, nato se mu je zazrl v oči. S tresočo se roko je napravil znamenje križa.

»Molimo za njegovo dušo, da bi mu bil Bog usmiljen sodnik...«

Ljudje so molili, bili so ganjeni. Še tisti, ki so bili v dnu svoje duše do zadnjega trenutka proti njemu. Pred njim je ležal mrlič, ne Lovre. Sum je zgorel, krivda — ako je bila — je upepeljena. Njegova duša odgovarja pred Bogom.

Od hiše je s počasnimi koraki prišel Ferjan. Medtem se je bil preoblekel, na obrazu mu je ležal nenavaden mir. Ko je zagledal mrliča, so mu za trenutek zastrmele oči, nato je naredil velik križ.

»Pustite, naj zgori!« se je okrenil do gasilcev. »Naj zgori do tal!«

Jožica je dotlej stala ob strani. Bila je vsa zmedena. Dolgo ni mogla razumeti, da je Lovro res mrtev. Ko ji je končno jasno stopilo v zavest, se je zdramila kakor iz groznih sanj. Zdaj se ni sramovala ljudi, zaječala je, se pognala naprej in pokleknila poleg mrliča.

Ljudje so se ji umaknili. Bili so trdi po svoji naravi, nikoli niso kazali svojih čustev razen sovraštva. Še nikoli niso videli ljubezni, ki bi se razodevala na tako viharen in javen način. Strmeli so, nekatera misel jih je obšla, toda niso obsojali. Bilo je globoko pretresujoče, toda v tistem trenutku nič bolj naravnega.

Ko se je Jožica izjokala, se je dvignila in tako obstala.

»Nesite ga v našo hišo!« je ukazal Ferjan.

Možje so dvignili plahto, na kateri se je zibal mrlič. Nesli so ga z drobnimi, stopicujočimi koraki. Visoka, suhljata ženska je šla s svečo pred njimi.

Medtem se je ogenj razgorel po mili volji. Grebeni plamenov so sikali in šumeli, lizali kakor ostri jeziki. Streha se je sesula. Mogočen zubelj je omahnil, se razdelil po vsem podstrešju v tisoč bratcev. Iz pogorišča se je dvigal dim.

Nekateri ljudje so bili pri Ferjanu, drugi so odšli domov. Le Jožica je še vedno stala ob klancu. Roke si je tiščala ob licih in gledala, kakor da še vedno ne more razumeti... Ni si upala k Ferjanu.</text>
      <sha1>2vcg7ux7gd1ftnz980cvzm087317zus</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207103</id>
      <parentid>207102</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T10:57:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.196.179</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88165" xml:space="preserve">{{Naslov-mp|naslov=Požar|avtor=France Bevk|izdano={{mp|delo|Žena in dom}}, 9/ 1–10, {{mp|leto|1938}}|vir= {{fc|dlib|AZI59M0Z|s=7|1}}, {{fc|dlib|7ER9GAQU|s=4|2}}, {{fc|dlib|DZAT3XJO|s=4|3}}, {{fc|dlib|K2GAQ4XP|s=4|4}}, {{fc|dlib|Z6DLAY0V|s=4|5}}, {{fc|dlib|DVCIPGWJ|s=4|6}}, {{fc|dlib|1NTRWRT3|s=4|7}}, {{fc|dlib|QXXPJEU7|s=4|9}}, {{fc|dlib|J8WY2QJ0|s=4|10}}|dovoljenje=javna last|obdelano=1}}

==1==

Bilo je pomladnega dne. Solnce je tako toplo prigrevalo, kakor da se čas nagibije že na poletje. Drevesa so bila še gola, toda trate je že pokrivala nizka trava. Na prisolnčnih bregovih so se odpirale cvetice. V drevoredih so vriskali igrajoči se otroci. Zemlja je dišala.

Duh po polju je izpremešan z vonjem mandeljnovega cvetja vel prav do bolnišnice, ki je stala ob stranski cesti, skrita za gosto, živo mejo. Razlival se je po vrtu, ki je bil zasajan z mladimi breskvami, pretakal se je skozi okna v dvorane. Bolniki so ga željno vdihavali. Bili so bolj nemirni ko po navadi.

Ob uri, ko se je bilo solnce že nagnilo čez poldan, sta se Katrica in Lovre izprehajala po vrtu bolnišnice. To je bilo sicer proti predpisom. Katrica bi bila morala biti ob tisti uri v postelji. Toda že nekaj dni prej, odkar je pričakovala obisk moža, ni nehala zagotavljati zdravnikom, da je krepka in da se počuti zdravo. To jim je dopovedovala s tako gorečnostjo, da se res niso mogli upirati njenim besedam.

Lovre jo je bil prijel za podpazduho, da sta hodila po belem pesku, ki jima je škripal pod nogami. Katrica, ki je bila oblečena v pisano, do gležnjev segajočo obleko, se je vsa naslanjala na moža, najrajši bi mu bila obraz položila na ramo. Bila sta na videz kakor dva mlada zaljubljenca, Že več tednov se nista videla.

Na pogled sta bila tako različna med seboj. Katričin obraz je bil bled, oči so ji bile zaradi bolezni globoko vdrte, obrobljene z modrikastimi krogi. Po naravi je imela pšenične lase, belo polt in modre oči. Zdela se je živo nasprotje črnolasega moža rjave polti in mračnega pogleda z malce zagonetnimi nasmehom na ustnicah.

Hodila sta počasi, nista mnogo govorila. Z rahlim nasmehom, kakor da ju trenutno vse veseli, sta se ozirala na holme, ki so se raztezali za mestom. Bilo je kazno, da vsa zbrana in z nekako pobožnostjo uživata solnce in medsebojno bližino.

Četudi se je Katrica vedno bolj in z vso težo opirala na moža, se ji je nazadnje vendar zapletla noga, da bi bila kmalu padla na kolena. Lovre jo je naglo zgrabil okoli pasu. Imel je občutek, da se mu bo prelomila v rokah.

»Vidiš, da si še brez moči,« ji je rekel.

»To je le zaradi tega, ker nič ne delam«, se je branila.

Lovre se je oziral pa kaki klopi. Zagledal jo je, ki je stala v redki, mrežasti senci pod mlado breskvijo. Sedla sta.

Katrica je postala nekam žalostna. Položila je glavo na moževo ramo in rada pustila, da je Lovre pestoval njeno desnico v svojih dlaneh. Oči so se ji zalile s solzami.

»Domov pojdem,« je slednjič izpregovorila.

Lovre se je začudil. Umaknil je obraz od nje in jo je gledal nekaj trenutkov.

»Ali ti ne ugaja tu?«

Žena se je rahlo stresnila ob teh besedah. Moj Bog, kakšno vprašanje! Bele dvorane, vrste postelj, postrežnice, zdravniki, zdravila, predpisi, predpisi — kdo more za trajno to prenašati? Poleg tega je bila pomlad. Ona je ni videla le z očmi, ni je doznavala le z nosnicami. Plala ji je v krvi. Še nikoli je niso tako hudo mučile različne misli in žgoča hrepenenja. Da, če bi nikogar ne imela na svetu, bi morda ostala. Pa še tedaj ne.

»Ne ostala bi več rada.«

»Toda ti ne smeš od tod, dokler ne ozdraviš,« ji je Lovre rahlo božal roko, da bi jo pomiril.

»Saj sem zdrava. Doma se bom razgibala, pa bom dobra. Saj ne moreš tako dolgo ostati brez mene.«

»Saj si sam pomagam. Včasih mi pride pospravit Jožica.«

Lovre je čutil, kako je žena ob tej zadnji besedi vsa vzdrhtela. Ni se več oslanjala nanj. Roke si je položila na kolena in tiho gledala predse. Na ustnicah ji je ležal poseben izraz. Lovre ga je videl, toda ni ga razumel.

»Pojdem,« se je nenadoma odločila. »Saj sem dobra. Zaplešem, ako hočeš,« se je nasmehnila, toda njen nasmeh je izražal vse kaj drugega ko radost.

Mož jo je gledal. Tudi ona ga je zrla. Po njenih očeh je spoznal, da bi je vse sile tega sveta ne odvrnile od sklepa.

»Prav,« se je vdal. »Toda peš ne moreš domov. Potrpi še ta teden. V nedeljo pridem z vozom. Potem, ako te bodo pustili zdravniki...«

Žena se mu je molče privila k ramenu ...

Še nikoli ni doživela tako dolgega tedna. Že samo pričakovanje ji je črpalo moči.

V nedeljo je Lovre prišel z vozom. Ko ga je zagledala, ji je rahla rdečica pobarvala obličje. Tako je bila na videz bolj zdrava ko kdaj prej. Čutila je mrzlico, toda bila je srečna, da je nihče več ni zadrževal v tistem trenutku.

»Jožica ti bo pomagala, dokler ne boš popolnoma na nogah,« ji je rekel mož.

Da, da. Niti malo mu ni ugovarjala. Še z očmi se ni izdala, kaj čuti in misli. Le proč od tod. Čimprej.

Šele ko je sedela poleg moža na vozu, ki se je stresal po razriti cesti, se je do dna oddahnila. Bila je srečna. Morda še nikoli v življenju ni bila tako srečna. Imela je občutek, ko da se vrača iz ječe v svobodo. Bolnišnica ji je ostala za hrbtom, mesto v daljavi. Ob cesti so se razprostirala polja, ob njivah je v vrstah stalo drevje, na vejah se je že odpiralo popje. In povsod ljudje na nedeljskih izprehodih. Solnce in nežno zelenje.

Le Lovre je bil videti mračen. Ali se ji je le dozdevalo tako? Bolj ko ga je pogledovala, bolj se ji je zdel kakor živo nasprotje s solnčno nedeljo in njenimi občutki.

»Ali ti ni prav, da se vračam domov?« ga je vprašala.

Začuden jo je pogledal.

»Zakaj bi mi ne bilo prav? Prav mi je!«

Saj ji nikoli ni lagal, vendar mu tedaj ni popolnoma verjela.

Voz je slednjič prešel raztreseno vas in se ustavil pred majhno hišico. Spodaj je bila veža s kovačnico, a zgoraj kuhinja in kamra. Pogled ji je pobožal začrnele stene. Prejšnji izraz sreče ji je vsaj za trenutek iznova razširil lica.

Priteklo je vitko dekle podolgovatega obraza in rjavih las, ki ji je hotelo pomagati z voza.

»Saj bom lahko sama, Jožica,« ji je rekla Katrica mrzlo.

Res, stopila je sama z voza, a je padla možu v naročje. Nato se je ozrla proti rodni hiši, ki je stala za dober streljaj oddaljena više ob klancu. Pred njo je stal Ferjan, njen oče. Širokopleč se je oziral proti nji, a se ji ni približal zaradi moža. Pomahala mu je z roko. Ga bo že obiskala. Tedaj ni imela več moči.

Lovre jo je moral podpirati, da je lahko prišla po stopnicah. V sobi se je sesedla na stolico. Bila je bleda, upehana, vročične oči so se ji radovedno ozirale okrog. Da, še je spoznala dom. Vse je bilo čedno, pospravljeno, toda poznalo se je, da je tuja roka delala red. Nekatera reč bi morala stati na drugem mestu. Tako pa so se ji zdele te stene nekam tuje.

»Izmučena si videti,« ji je rekel Lovre. »Lezi! Medtem ti bo Jožica skuhala kavo.«

Bilo ji je bridko, da je morala priznati svojo smrtno utrujenost. Najrajši bi bila sama stopila v kuhinjo. Toda bala se je, da se bo zgrudila ...

Drugi dan, ko je Lovre odšel na delo, je vstala kakor po navadi. Prišla je bila Jožica, da bi ji pomagala. Katrica je ni grdo gledala, ni ji rekla trde besede. Bila je z njo sladkejša ko po navadi. Toda dokazati je hotela z delom, da je zdrava in ne potrebuje več tuje pomoči.

Tresla se je od šibkosti, a dekletu je sproti jemala vsako delo iz rok. Z redkimi besedami je izražala vedno bolj neprikrito nejevoljo.

Jožica je postala zbegana, ko je videla, kako Katrica vsako stvar nalašč popravlja za njo. Nazadnje je razumela. Roke so ji zastale, začudena je strmela nekaj trenutkov.

»Če tako delaš, me več ne potrebuješ,« je izrekla skoraj med solzami.

»Mislim, da bom lahko sama.«

Dekle je molčalo. Toda še zmeraj se ni moglo odločiti, da bi odšlo.

»Saj zaradi tega ni treba, da si huda name,« se je Katrica ozrla po nji.

»Saj nisem.«

Katrica je stala ob oknu in z notranjim zadovoljstvom gledala za prijateljico, ki je stopala po stezi skozi sadovnjak. Zgrabila jo je omotica, da se je z globokim vzdihom sesedla na stol.

Lovre se je vrnil in našel pripravljeno večerjo. Sedel je in se nekam začuden ozrl okoli sebe.

»Kje pa je Jožica?«

»Odšla je.«

Žena ga ni pogledala v oči.

»Kako — odšla?«

»Za zmerom,« je rekla Katrica malce razdraženo, oči so se ji pomenljivo rogajoče uprle v moža. »Saj jaz je ne potrebujem ...«

Lovre jo je gledal, gledal, ki mu je nekam nemirna umikala pogled. Saj je ni bilo treba izpraševati, vse je bral na njenem obrazu. Bil je na rahlo užaljen, a jo je poizkusil opravičiti v svojih mislih ... Zganil je z rameni, kakor da je v trenutku vse vrgel s sebe. Pokrižal se je in zajemal.

==2==

Lovre se je živo spominjal dne, ko je bil prvič stopil v tisto vas. Prej je niti po imenu ni poznal. Bilo je med vojno, ko se je njegov bataljon, ki je bil na pohodu, neki večer ustavil na klancih med hišami. Vojake so porazdelili po skednjih.

Ponoči je nastal požar. Gorel je Ferjanov hlev. Zažgali so ga bili vojaki, ki so bili nastanjeni v njem.

Vsa vas je bila v hipu na nogah, tudi vojaki. Hiteli so gasit.

Rešili so živina, nekaj poljedelskega orodja, omejili požar, da se ni razširil na hišo. Hleva niso mogli rešiti, pogorel je do tal. Drevje, ki je stalo okoli njega, je svoje osmojene veje obupno iztezalo v nebo.

Vojaku, ki je visel privezan, na enem izmed dreves, se je približalo plavolaso dekle, ki je imelo ves objokan obraz. Nekaj časa je prepadeno, z velikimi očmi strmelo v kaznjenca, ki so mu bila že posinela lica in mu je pena silila na ustnice. Nato se je ozrlo v Lovreta, ki je stal ob strani, kakor da straži tovariša.

»Kaj pa je takega storil?« je dahnilo s strahom.

»Ali ne zadostuje, da je po njegovi nemarnosti zgorel hlev?« je Lovre pokazal zobe. »Za to ga ne bomo nagradili.«

»S tem nam nič ni pomagam,« se je Katrica zgrozila. »Zaprli bi ga, ako ga že morate kaznovati.«

»Obsodba ga šele čaka.«

»Zakaj ga pa potem mučite?«

Vojak je bil padel v nezavest. Lovre je zajel s korcem vode in mu jo je pljuščil v obraz. Nato mu je zrahljal vezi. Vojak se je grgraje oddahnil, kakor da se iznova vrača k življenju.

»Gospodična, vi ste dobrega srca,« jo je Lovre gledal z nagajivim smehom v očeh.

»Jaz nisem nobena gospodična.«

»No, no, le ne tako huda!«

Kazalo je, da se je dekle bolj zanimalo za privezanega vojaka ko za vse na svetu. Šele ko so ga odvezali in odpeljali, se ji je malce razjasnil obraz.

Lovretu se ni mudilo z vrta. Prebedel je že veliko noči, ki niso bile tako kratkočasne ko ta. V tistih urah nesreče je bila popustila tudi Ferjanova pazljivost nad hčerjo. Slednjič se je Katrica zasmejala, kakor da je že pozabila na požar in na mučenje.

Preden sta se poslovila, mu je dala naslov.

Pisma so bila vsakdanja, a se je vendar vsaka beseda nežno dotikala Katričinega srca. Včasih je izgubila sled za Lovretom, a se je nato zopet oglasil iz kakega daljnega kraja.

Nekaj mesecev po vojni je iznenada prišel v vas. Na sebi je imel vojaške hlače, a v nahrbtniku vse svoje premoženje. Preden je stopil k dekletu, ki ga je že pričakovalo, se je ustavil pred kovačnico, v kateri je Ferjan vihtel težko kladivo.

»Ali potrebujete pomočnika?« ga je vprašal.

Ferjan ga je premeril od nog do glave. Ponudba mu je bila po srcu. Odkar je bil pri gradbi novega hleva dvignil pretežko bruno, ga je bolelo v križu, ni imel več prejšnje moči. Delo pa se mu je po vojni kopičilo. Fant mu je bil po volji in mu zopet ni bil po volji.

»Ná, poizkusi!« mu je vrgel kladivo. »Da vidimo, kaj zmoreš in znaš.«

Lovre je vrgel nahrbtnik na tla in si zavihal rokave. Šlo je za to, da pokaže svoje znanje in moč. Ni mu šlo le za kruh, šlo mu je tudi za dekle. Čutil je, kako ga starec bistro gleda v roke, meri moč in spretnost slednjega udarca.

Sprejel ga je. Spal bo nad kovačnico, a jedel pri domači skledi.

V mraku sta se Katrica in Lovre srečala na klancu.

»Katrica!« je vzkliknil fant.

»Lovre!«

Vse, kar sta bila zamislila, jima je šlo kakor namazano. Verjela sta, da se ne bosta nikoli več ločila!

Oče ni slutil njunega prejšnjega poznanja. Vedel je sicer, da si hči z nekom dopisuje, a se ni kaj prida zmenil za to. Toda ni bilo treba prav bistrega očesa, da je opazil, kako se fant in dekle rada gledata. Biti sta morala previdna, da ni pomočnika že prve mesece vrgel na klanec. Pa saj sta dobila obilo prilike, da sta se sestajala.

Da bi ne bilo preveč očitno, ga je Katrica kdaj pa kdaj obiskala v družbi svoje prijateljice Jožice. Dekleti sta stali na vratih kovačnice, mu gledali v roke in govorili. Lovre je venomer dvigal obraz in v smehu kazal bele zobe. Gledal je le Katrico. Jožice s tankimi, rahlo trepetajočimi ustnicami in do dna izprašujočimi očmi zanj ni bilo.

Zavest, da ga ima dekle rado, je bila zanj kakor močna pijača. Včasih si je mislil, da ni nikogar na svetu, ki bi ga mogel ljubiti. Bil je nagle jeze, neugnane, vroče krvi. Tudi Katrica je bila uporne nravi, imela je isti blesk v očeh kakor on. To ga ni motilo. S tiho hvaležnostjo ji je vračal toplo ljubezen.

Ko sta se slednjič zavedela, da sta prav za prav že mož in žena, ju je obšel strah pred očetom.

Neki večer ju je našel na vrtu.

»Kaj pa vidva?« ju je vprašal osorno.

»Govoriva.«

»Kaj ne moreta govoriti v hiši? Marš!« je zapodil dekle.

Katrica je pobegnila in se skrila v kamro. V fantu je vrela kri, toda tu bi nič ne pomagala jeza. Saj tega je lahko pričakoval. Treba je bilo izpregovoriti.

»Dajte mi Katrico za ženo!«

Mož ga je nekaj trenutkov molče gledal, nato se je okrenil in odhajal v hišo.

»Pridi za menoj, če hočeš,« mu je vrgel med potjo. 

Lovre je prišel za njim. Šele tedaj, ko sta bila varna pred tujimi ušesi, je starcu privrela jeza na dan.

»Kdo pa si ti?« je zakričal. »Od kod pa si se vzel, za hudiča? Saj te komaj poznamo.«

Fant je spoznal, da se ga bo Ferjan otepal z vsemi štirimi. Ne pomagalo bi, ako bi mu po pameti razlagal, da sicer nima več staršev, ne doma, a da pošteno misli... Uporabil je skrajno orožje.

»Samo dvoje imate na izbiro,« mu je rekel, »Mene v hišo ali pa sramoto.«

Ferjan je dolgo bolščal vanj, preden ga je do dna razumel. Nato je kakor divji planil k steni in snel lovsko puško.

Lovre je na mestu pobegnil.

Dva dni se kladivo ni oglasilo v kovačnici. Fant je ves čas preležal za zaklenjenimi vrati. Sklenil je, da pogine, ali naj ga pa z orožniki vržejo na klanec.

Prišla je Katrica in ga poklicala.

»Pridi k nam!«

Bila je vsa objokana. Le v njenem glasu je trepetalo nekaj zmagoslavne radosti.

Ferjan Lovreta ni pogledal.

»Kovačnico dobi za doto,« je rekel mračno. »Tam vama uredim tudi stanovanje. Potem si pa pomagajta, kakor si vesta in znata.«

Zeta je sovražil kakor razbojnika, ki mu je nastavil nož na vrat. Hčere ni mogel sovražiti.

Čez tri tedne je bilo ženitovanje. Bilo je precej šumno. Nevesta je bila vesela. Le Jožica, ki je bila za družico, je jokala.

»Zakaj se cmeri?« je vprašal Lovre nevesto.
»Kdo jo razume!« je ta skomignila z rameni.

In vendar je bila morda ona edina, ki jo je razumela. Pa to skrivnost je ohranila zase. Lovre se ni dalje menil za družico. Imel je ženo in kovačnico. To mu je zadostovalo.

Dnevi so tekli...

Katrica mu je rodila sina. Bila sta srečna oba, oče in mati. Tako sta mislila, da ni tako lepega otroka daleč naokoli. Ko je začel izgovarjati prve besede, se ga nista mogla naveseliti. In kakor da so mu prve besede prinesle kal bolezni, je oslabel in legel. Umrl je čez nekaj tednov.

Bilo je prvič, da Lovre ni občutil nobenega veselja do dela. Zdaj pa zdaj mu je zastala roka. Žalosti za sinom se je pridružila skrb za ženo. Prehladila se je bila, suho kašljala, rdečica ji je izginila z obraza. Seveda je na vso moč trdila, da ji nič ni. Poizkusila je celo zapeti, da bi ga prevarila.

Lovre je imel od dne do dne manj dela v kovačnici. Bil je tak, da se ni rad uklanjal ljudem. Sila in nemirna kri sta ga gnali, da si je šel iskat drugega zaslužka. Dobil ga je v tovarni cementa v drugi dolini, kamor je bilo skoraj dve uri hoda. Odhajal je vsako jutro, prihajal vsak večer.

Življenje je teklo enakomerno dalje. Katrica je presamevala vse dneve. Ljubše bi ji bilo, če bi bila od zore do mraka poslušala udarce kovaškega kladiva. Vsak večer ga je težko pričakovala, ki se je vračal truden, redkobeseden z dela. Le smeh v rjavih licih mu je bil še tisti ko nekdaj.

»To je preutrudljivo zate,« mu je dopovedovala. »Še zbolel boš.«

»To mi nič ne naredi,« ji je zagotavljal.

Bila je pač čisto majhna laž, vendar jo je zapekla. Rajši bi bila videla, da bi ji bil tudi v vseh podrobnostih docela odkrit. Toda saj mu tudi ona ni bila.

Njena bolezen se je slabšala. To je dobro čutila, toda ona tega niti sama sebi ni hotela priznati. Šele ko so se ji noge zapletle in se je morala od šibkosti zgrabiti za stolico, da ni padla, je postalo očitno.

Lovre ji je zastrmel v pobledeli obraz.

»Kaj ti je?«

»Nič mi ni,« so se ji v bolestnem nasmehu nategnile ustnice.

»Ti si resno bolna.«

»Ne, ne. Kaj še!«

Lovre ji ni verjel. Neko nedeljo jo je kljub ugovarjanju naložil na voz in odpeljal k zdravniku.

Ta je zmajal z glavo.

»V bolnišnico,« je rekel. »Zdaj morda še ni prepozno.«

Katrica bi se bila skoraj zgrudila. Ne zaradi sodbe, ki jo je slišala, ampak zaradi zavesti, da mora zapustiti dom, delo in moža. Bilo ji je, kakor da se je zrasla z domom in jo zdaj trgajo od njega. Toda morala se je vdati.

==3==

Zopet je bila doma. Bilo ji je skoraj prijetno sami od jutra do večera. Še nikoli ji niso tako naglo potekali dnevi. Prešlo je poletje, nastala je jesen. Noči so bile krajše in krajše, dnevi mračni. Katrici, ki se je v toplih dneh res počutila boljšo, so težko legali v kri.

Delala je kakor neumna. Da bi se ne poznalo, kako ne zmore vsega. Postajalo ji je od dne do dne jasnejše, da jo drži pokonci le še močna volja. Že davnaj bi se morala zgruditi. Res, prihajalo ji je vedno pogosteje, da se je obupana sesedla. Zamislila se je in vzdihnila.

Kadar se je vrnil Lovre, se je opotekla po delu in se nalašč zasmejala, da bi ne opazil, kako je z njo.

Dolgo deževje, ki je trajalo tri tedne, jo je uničilo. K.0 se je neki večer vrnil Lovre blaten in utrujen domov, se ni mogla dvigniti. Sedela je, roke je držala na kolenih, brezupen nasmeh ji je ležal na ustnicah.

Mož je zagnal klobuk v kot in se ozrl po mizi. Večerje ni bilo. Šele nato je opazil ženin bledi obraz in motni lesk njenih oči.

»Katrica! Kaj ti je?«

»Potrpeti boš moral ... Danes me je obšla slabost.«

Moža sta trudnost in lakota navdajali z nejevoljo. Jezilo ga je, ker mu je žena tako dolgo tajila bolezen in ni hotela nikogar trpeti poleg sebe v hiši.

»Zakaj pa nisi koga poklicala?« je rekel malce zadirčno.

Tega Katrica ni pričakovala. Hotela je, da, želela si je, da bi jo objel, ji rekel nežno besedo, a ona bi se mu razjokala na prsih. To bi ji, tako si je domišljala, povrnile moči. Lovre pa, kakor da mu nič ni za njeno bolezen, ko je že nji sami zaradi tega tako hudo.

»Samo za to ti gre,« je prišpičila ustnice.

Še nekaj je hotela reči, a ji je kašelj zaprl sapo. Izpljunila je kri.

Lovre se je vznemiril.

»Za božji čas — kri!«

»Saj vidiš,« je rekla žena mrzlo.

To zanjo ni bilo nič novega. Razdraženost, ki jo je iztežka zadrževala, je prehajala na moža.

»Bolna si, a se siliš z delom,« ji je očital.

»Nisem bolna,« je rekla trmasto. »To je le tako prišlo.«

»Kaj boš tajila! Bolna si. Saj komaj stojiš na nogah.«

Res, dvignila se je bila. da bi odšla po delu. Toda začutila je, da ne more več varati niti sebe niti moža. Njo, ki ni marala slišali o bolezni, je to zadelo kakor najhujši udarec. Zakrilila je z rokama, kakor da hoče nekam zleteti, nato se je sesedla na posteljo.

»To ni nič,« so ji pritekle solze. »Ali želiš, da bi res že umrla, ko tako govoriš?«

»Kaj bi imel od tega, ako bi ti umrla? Jutri pojdeva k zdravniku.«

To ji je dalo novih moči. Nekaj rdečice ji je dahnilo v bleda lica.

»Nikamor ne pojdem,« so se ji poblisknile oči. »Ne k zdravniku, ne v bolnišnico! Ako naj že umrem, bom tu umrla.«

»Kakšne besede pa so to? K očetu stopim po konja, še nocoj se odpeljeva.«

Lovre je pozabil na trudnost in na lakoto. Jezila ga je ženina upornost, njena bolezen ga je navdajala s skrbjo. Govoril je odločno, a ne ostro, toda besede so odmevale v ženini notranjosti kakor krik. Pomolčala je za minuto, oči so se ji ostro zazre v moževe zenice. Kazalo je, da ga izprašujejo do dna.

»V bolnišnico!« je zagorela. »Da bi ti gospodinjila Jožica? Ti komaj čakaš tega.«

Saj je bila norost, kar je govorila. To bi si bila v treznih trenutkih tudi sama priznala. Bila je kakor pijana, ni se mogla premagati. Ljubosumje, ki jo je dolgo izpodjedalo kakor podtalna voda breg, je v zamolklem kriku planilo iz nje. Zdrl se je plaz, nesel s seboj vso naplavino njenih tihih, bolestnih sumničenj in vse podiral pred seboj.

Lovre je bil prepaden. V prvem trenutku ga je obšla misel, da je žena zblaznela. Končno mu je postalo jasno, za kaj gre. Zaslutil je bil že tedaj, ko je bila žena odslovila Jožico iz hiše. Nekdanji prijateljici se nista več pogledali. Da žena še nosi v sebi, kar se je tedaj nejasno razgrnilo pred njim, niti malo ni slutil. Bolelo ga je, a jo je izkušal opravičiti z boleznijo.

»Neumnost govoriš,« se je branil. »To so tvoje bolne blodnje.«

Žena pa ni odnehala. Bila je kakor požar. Krik se je odbijal od sten in se razlegal skozi okno. Tedaj so tudi moževe besede postajale ostrejše. Toda še vedno se ni dal premagati od srda. Poizkusil jo je pomiriti, prepričati, da je neumno, kar govori.

»Še pred najino poroko si gledal za njo. Ali mar misliš, da nisem opazila?«

»Sama veš, da ni res, kar govoriš ...«

Katrica je bila kakor iz uma. Vsaka moževa beseda je vplivala nanjo kakor olje v ogenj.

»Res je, res, res! Ne taji. ko le izdajajo še oči! Prisegla bi lahko ...«

»Za božji čas, Katrica, spametuj se! Saj to je norost, to je od sile ... Nikoli, niti z najrahlejšo mislijo ... Če bi mi bila le rekla, poklical bi bil kako drugo žensko ...«

»Zdaj lahko tako govoriš,« se je zasmejala. »Jaz sem nesrečna. Sovražim te, četudi sem te imela rada. Nečem te več videti. Nečem več živeti... Umrla bom... Toda akotudi umrjem, z Jožico ne bosta srečna! Nikoli! Prekolnem vaju ...«

Z razprostrtimi rokami je zaplavala po sobi. Njena k sumničenju nagnjena nrav jo je potegnila za seboj, da ni mogla, ne utegnila presojati svojih besed. Zavest, da je izgubljena, da bo morala umreti in zapustiti vse, jo je delala blazno. Ne toliko ljubosumje, želo smrti jo je zastrupljalo.

Lovre ni znal brati poslednjih in najglobljih vzrokov njenega razburjenja. Vzelo mu je besedo, gledal jo je kakor uganko. Ne samo da mu dela krivico, neko namišljeno sramoto kriči pred vso vasjo. Že po naravi je bil nagle jeze. to mu je pognalo vso kri v sence, Začutil je omotico v glavi. Pred njim ni več stala bolna žena, ampak zlo, ki ga hoče pogubiti... Z dvignjenimi rokami in s skrčenimi prsti je šel proti nji ...

Ko je Katrica v silnem naporu izbruhnila kri in se zgrudila na kolena, se je v grozi zavedel svojega početja. Pobral jo je in položil na posteljo. Bila .je vsa krvava in strahotno bleda. Za trenutek se je zdelo, da je brez življenja.

Lovre bi jo bil tepel kakor morilec, ki se v očitanju in jezi še enkrat znese nad svojo žrtvijo. Premagala sta ga strah in sočutje.

»Katrica!« se je nagnil nad bolnico.

Ni mu odgovorila. Z najmanjšim znakom mu ni dala razumeti, da gal sliši. In vendar je še živela. Da. še je živela, saj je še dihala. Težko, pridržano, kakor da jo zbada v prsih. Velike oči so ji bile na široko odprte, da so se zdele še večje. Strmele so nekam v strop ...

Lovre je planil skozi vrata.

==4==

Lovre je bil opazil že takoj prve čase, da ga ljudje gledajo z neprijaznim očesom. Bil jim je tujec, pritepenec, nemanič, ki se je priklatil kdo ve od kod in dobil lepo hčer uglednega kmeta za ženo.

Njunemu zakonu niso prerokovali sreče. Ljubezen, ki so jo opazili med Katrico in Lovretom, jih je navdajala z zavistjo. Ko se je tisti večer razlegnil iz kovač-niče krik, so se pomenljivo spogledali in nategnili obraze. Ali zdaj vidite, kaj se je skrivalo pod pepelom?

Ko je Lovre pritekel iz veže, je zadel na skupino žensk, ki so stale na klancu.

»Pojdite h Katrici,« jim je zaklical. »Jaz se odpeljem po zdravnika.«

Po vnanjem videzu je bil tako divji, da so se mu ženske plahe umaknile ... Čez nekaj minut je oddirjal po klancu voz, v noč se je razlegalo pokanje biča.

Medtem so bile ženske že stopile k bolnici. Gnala jih je bolj radovednost ko sočutje. Obstopile so posteljo.

Katrica je sopla kratko, pridržano, iz prsi so se ji kdaj pa kdaj iztrgali težki vzdihi. Oči, ki so bile kakor da so neizrečeno začudene nad nečim, so se komaj premaknile. Bile so kakor zrcalo utrujene, umirajoče duše. Kaj so dopovedovale in izpraševale? Od kod vsi ti tuji obrazi? Kaj ji hočejo? Kje je Lovre?

Pogled ji je počasi drsel preko obrazov, roke so se ji zganile. Kaj hoče?

»Kaj ti je, Katrica?«

Ni odgovorila.

»Kje te boli?«

»Kaj se je zgodilo?«

Za trenutek so ji zastale prsi, kakor da napeto prisluškuje. Nato se ji je obraz za spoznanje skremžil na jok, a se je takoj zopet nategnil v bolečini.

»Videti je, da ji je vzelo besedo.«

»Kje pa je Ferjan, da ga ni?«

»Ali bi je ne kazalo sleči in pogrniti? O, kako se je vsa okrvavila!«

Bolnica se ni niti zganila, ko so ji ženske potegnile vrhnjo obleko s telesa in jo zagrnile. Bila je brez moči, brez volje. Naj naredijo z njo. kar jim drago. Z mokro cunjo so ji obrisale kri. ki ji je še vedno silila na ustnice. Njena kratka sapa je bila čimdalje krajša, kakor da zadržuje neko bolečino ali kakor da ji peša srce. Oči so se ji zapirale, kakor da jo navdajata trudnost in omotica.

»Moj Bog, da bi le tako ne umrla!«

»Ali bi ne šli po duhovnika?«

Tedaj je vstopil Ferjan. Prej ga ni bilo doma. Ko se je vrnil iz trga, je zvedel, da se je Lovre odpeljal Katrici po zdravnika. Ali je res tako hudo? Nekam zmeden in prepadem je obstal za vrati.

»Kaj je z njo?« je pomežiknil v bledo svetlobo luči, kakor da premaguje čustvo.

Sosede so se umaknile od postelje.

»Ne vemo, kaj ji je. Saj ne more nič povedati.«
Možu so klecala kolena, ko je stopal do hčere. Saj je bil opazil, da Katrica že dalje časa ni taka, kakor bi si jo želel. Da je že tako daleč, si ni mislil. Ni si tajil, da jo ima Lovre rad in da stori zanjo, kar je v njegovi moči. In vendar — si je očital — če bi je ne bil dal temu človeku, bi bila morda zdrava.

»Katrica!«

Hči ga je opazila skozi na pol odprte trepalnice: kazalo je, da ga je spoznala. Ali se mu ni hotela rahlo nasmehniti, a se ji ni posrečilo? Tog izraz ji je legel na lica.

»Saj je vsa od krvi,« se je zavzel Ferjan.

»Nekoliko smo jo očedile.«

»Še vedno ji sili čez ustnice.«

Neka ženska je pristopila in ji z robcem obrisala svežo srago krvi.

»Vrat ima ves podplut,« je omenila.

Ferjan se je sklonil nad hčerjo. Odgrnil ji je rjuho iti nekaj trenutkov kakor začaran strmel na njen beli vrat. Noge so» se mu zašibile v kolenih, tema se mu je delala pred očmi. Grenka žalost mu je zajela srce, hkrati mu je rdečica srda silila v glavo.

»Katrica! Kaj se je zgodilo?«

Bolnica je uprla oči v Jožico, ki se je bila v tistem trenutku prikazala na vratih. Vznemirila se je, hotela dvigniti roko, a ni imela več toliko moči.

»Kaj hoče?« je vprašala ena izmed žensk.

Jožica je zaslutila, kaj hoče bolnica. Molče se je umaknila v mrak kuhinje.

Katrica se je ozrla v očeta.

»Povej, kaj se je zgodilo? Ali te je davil?«

Ferjan se je vedel, kakor da ji hoče izsiliti odgovor. Hči je razumela. Kakor ob nekem spominu, se ji je obraz nategnil v bolesten izraz. Ali ji ni od vsega življenja ostalo le veliko razočaranje? Morda je tedaj trezneje presojala in ji je bilo žal zaradi Lovreta. ali pa ga je le še huje sovražila. Zdelo se je, da z molkom zadržuje izbruh krvi in z njim življenje. Vendar je z vso silo pognala glas iz sebe...

»Lovre...«

Zasopla je, hkrati z besedo ji je prišla kri čez ustnice. Kaj je hotela povedati? Tega nihče ni vedel. Zopet je zaprla oči, telo se ji je nemirno stresalo.

»Umira,« se je z grozo izvilo iz Ferjana. »Naj teče kdo po župnika! Prižgite svečo!«

Vse se je naglo izvršilo.

Ferjan je pokleknil k postelji in molil z drhtečim glasom. Plamenček sveče je plapolal v jesenski sapi. ki je vela skozi okno.

Katrico so deli v poslednje olje. nato se je onesvestila. Tri ure pozneje je izdihnila.

==5==

Noč se je nagibala že proti jutru, ko je Lovre pripeljal zdravnika. Širok in mračen jima je Ferjan stopil naproti. Zeta ni pogledal.

»Prepozno,« je rekel zdravniku. »Hvala za trud!«

Lovre je obstal kakor okamenel, brez sape.

»Ali je umrla?« je prišlo zamolklo iz njega.

Tast mu ni odgovoril, kakor da ga zanj ni na svetu. Povabil je zdravnika, naj stopi z njim. Plačal mu bo, nato ga zapelje nazaj v mesto.
Lovre še vedno ni mogel razumeti. Toda biti je morala resnica. V oknih je trepetala svetloba, sence so se premikale za šipami. Vso pot ga je obhajala neka težka slutnja. Toda zdelo se mu je, da mu prihaja le iz samoočitka, da je položil roko na ženo. Da bi mogla medtem umreti, nato ni niti pomislil.

Z naglimi koraki je stopil v vežo. Ob stopnicah sta stala dva orožnika. Začudil se je. Kaj pa ta dva delata tam? Toda ni utegnil, da bi se v mislih ukvarjal z rečmi, ki se niso tikale njegove žene. Stekel je po stopnicah, odrinil nekaj ljudi, ki so stali na vratih. Stopil je v sobo.

Katrica je še vedno ležala na postelji. Bila je zelo bleda, skoraj sinja v obraz. Oči so ji gledale izmed rahlo zaprtih trepalnic. Sredi modrih kolobarjev, so bile skoraj grozne. Na sebi je imela pražnjo obleko, bila je opravljena kakor za v cerkev. Tudi lase je imela urejene. Prste sklenjenih rok so ji ovijale črne jagode molka. Izpod palcev ji je gledal majhen križec.

Lovre je obstal pred njo. Počasi, samogibno se mu je dvignila roka, pokrižal se je.

»Moj Bog, saj je res,« se je za trenutek ozrl po ljudeh.

Ti mu niso odgovorili, le gledali so ga. Saj tudi ni pričakoval kakega odgovora. Umaknil je pogled, vzel oljčno vejico iz skodelice z blagoslovljeno vodo in pokropil rajnico.

Vse to je delal bolj ko v sanjah, komaj na pol zavestno. Bilo mu je, da bi se bil na mestu zgrudil, a se je premagoval, Sklenil je tresoče se roke, da bi molil, a ni mogel moliti. Motile so ga misli in občutki. Gledal je ženo, ki jo je bil pustil še živo, a zdaj je mrtva. Zdela se mu je uganka.

In kakor da hoče za vsako ceno razrešiti neko skrivnost, je strmel v njen obraz. Ali niso bila v tistih potezah okamenela vsa čustva preteklih trenutkov? Srd, groza, obup, razočaranje. In nazadnje tudi ljubezen. Da, tudi ljubezen. Izražala jo je neka blaženost, ki je bila izpremešana z brezmejno bridkostjo.

Pogled mu je preskočil z mrliškega obraza na beli vrat, ki ga je imela kakor nalašč razgaljenega. Na njem so se poznale modre lise. Kri so ji bili izmili, teh znamenj nasilja ni bilo mogoče izmiti. Kričala so. Tako mu je bilo, kakor da iz njih prehaja neko trepetanje v njegovo telo. Grenko spoznanje nečesa bridkega in grdega se je pomešalo s strahom.

Kakor da tega ne more gledati, je zdrknil na kolena in strmel v tla. Silil se je, da bi molil. Toda molile so le ustnice. Na tiho, a s strastjo se je obtoževal nečesa, četudi mu njegova krivda ni bila povsem jasna. Obtoževal je tudi ženo.

Počasi se je dvignil in se z zmedenim, plašnim pogledom ozrl po ljudeh. Gledali so ga, kakor da jim je tedaj prvič stopil pred oči. Njih molk je le zdaj pa zdaj prekinilo nerazločno šepetanje.

»Kdaj je umrla?« je vprašal.
»Kdaj?« je ena izmed žensk pogledala svojo sosedo. »Tri ali štiri ure bo od tega.«

»Toda kako, za božjo voljo, kako ...,« se mu je iztrgalo iz duše, a ni dokončal stavka.

Ljudje so molčali. Nato je nenadoma zašumelo med njimi. Od vrat, ki jim je kazal hrbet, so se mu približevali koraki. Nekdo je obstal tik za njim in mu položil roko na ramo.

»Pojdite z menoj!«

Ozrl se je. Za njim je stal orožnik. Drugi orožnik je stražil vrata.

»Z vami? Zakaj?«

Saj bi mu ne bilo treba, vpraševati. Že na stopnicah, medtem ko je tekel v sobo, ga je bila obšla rahla slutnja. Toda ni se utegnil p oni ud iti pri nji. Ljudje, ki so stali okoli njega, so bili kakor zel krog. ki se je ožil bolj in bolj in grozil, da ga zadavi.

»Boste že videli, zakaj,« mu je odgovoril orožnik.

Hladne besede, mrzel pogled, ki ga je zadel, mu je povedal vse. Težek sum je padel nanj. To je bilo prav tako nenadno in hudo kakor ženino natolcevanje. Usodni dogodki tistega dne so ga oklepali kakor veriga, iz katere se ni mogel rešiti.

Umaknil se je. Ljudje za njegovim hrbtom so se razdelili, da je zadel v steno. Bil je bled, kakor da mu je poslednja kapljica krvi izginila iz obraza.

»Kaj pa mislite?« je zamahnil z rokama. Glas se mu je z vso silo pognal skozi stisnjeno grlo. Toda vedel je že naprej, da nič ne bo pomagalo. »Počakajte, da vsaj pokopljem ženo,« se je opri jel poslednje bilke.

»Jo bodo že drugi pokopali.«

Orožnik je zgrabil Lovreta za roko, a on mu jo je iztrgal, zadel ob posteljo, da se je mrlička zganila, kakor da se prebuja iz spanja.

Prizor je bil pretresljiv, malone oskrunjajoč za mrliško sobo. Ljudje niso več prestali v molku.

»Bodi pameten, Lovre! Saj vidiš, da se ne moreš ustavljati.«

»Toda za hudiča, jaz je vendar nisem ubil ...«

»Če si res nedolžen, se bo že izkazalo.«

»Od kod pa ima rajnka tak vrat?«

»Priča nismo bili, kaj se je zgodilo.«

»Iz tega, kar smo slišali na klanec, bi vsakdo lahko kaj sklepal...«

Lovre ni opazil niti enega sočutnega pogleda, samo mržnjo. To ga je zrušilo. Žena je mrtva, ona ne more govoriti. Njemu ne verjamejo. Sramoval se je jokajočega glasu, ki mu je ušel ob zadnjih besedah. Nič več se ni maral upirati in se smešiti pred ljudmi.

Dal se je ukleniti.

Ko se je na vratih poslednjič ozrl po ženi, se mu je nakremžil prepadeni obraz.

==6==

Po treh tednih so ga izpustili iz ječe. Bil je oproščen. Sodnikom je povedal vse do podrobnosti, kako se je bilo zgodilo. Prepričal jih je s strastjo svojih besed, niso dvomili o njegovi odkritosti.

Ječa, ki se mu je zdela kakor ena sama dolga noč, ga je hudo potrla. Samemu sebi se je zdel starec, ko je stopil na cesto. Vso pot domov je mislil samo na ženo. Želel je, da bi jo še našel na mrtvaškem odru. Toda to je bilo nemogoče. Ona je že davnaj ležala v grobu.

Ali je bil res le malo zakrivil njeno smrt? Ne, saj se ni trkal na prsi kakor spokorjen grešnik. Odločno je zanikal, da bi ji bil le za en sam dih prikrajšal življenje. To prepričanje se mu ni porodilo le iz trdovratnega tajenja pred sodniki in mu leglo v možgane. Tičalo mu je že od prvega trenutka v duši.

Moj Bog, ali je mar ni ljubil? Oboževal je njeno od bolezni su hotno, belo telo. Ljubosumen je bil celo na zdravnike, ki se jim je razgaljevala pri preiskavah. Toda bil je prepameten, da bi bil to pokazal. Saj se je tudi ona do solz sramovala. Zdaj njenega telesa ni več...

Potegnil si je z roko preko oči in se kakor skozi meglo oziral po pokrajini.

Dosegel je vas. Šele v tistem trenutku mu je postalo docela jasno, da ni bil odsoten le eno dolgo noč, ampak mesec dni.

Srečal je prvega človeka in ga pozdravil. Oni pa ga ni pogledal v obraz, mrmraje mu je nekaj odgovoril.

To je Lovreta globoko zadelo in užalilo, stisnil je pesti in zobe. Ozrl se je za onim, zdelo se mu je, da mu v širokem hrbtu bere skrivne misli. No, da, saj drugače ni mogoče. Kako naj bi ga ljudje razumeli? Bil jim je tuj po srcu in po narečju, še po laseh. Pa saj so bili tudi oni njemu tuji.

Izpljunil je na cesto. »Moje roke so nedolžne.« Toda ob vsaki taki misli je ostalo nekaj grenkega na dnu.

Vrata in okna kovačnice so bila zaprta. Stoje na klancu se je Lovre ozrl proti Florjanovi hiši. Oči so mu za trenutek obstale na oknu, za katerim je nekoč stala Katrica in potapljala obraz v rdeče nageline...

Po klancu je prihajal Ferjan. Namenjen je bil naravnost proti njemu. Lovreta je obšla trenutna plahost pred tem človekom. Najrajši bi bil pobegnil. Toda ali ni hotel srečati prav njega? Ostal je na mestu.

Čemu bi se ga bal? Kaj pa je storil?

Starec je razkoračen obstal pred njim, a ga ni pogledal v obraz. Oči so se mu upirale nekam v Lovretova kolena.

Molčala sta.

»Izpustili so me,« je nazadnje izpregovoril Lovre.

»To sem že zvedel,« je odvrnil mož rezko. »Tu imaš.«

Tedaj je ključ od kovačnice priletel Lovretu pred noge. Bilo je kazno, da se starec ni maral dotakniti njegovih rok. Lovreta je zgrabilo za srce, a je požrl ponižanje in jezo.

»Saj mi ni toliko do ključa,« je izjecljal. »Zaradi tega bi se niti ne bil vrnil.«

Ferjan mu je bil na pol obrnil hrbet. Z rokama v žepih je bolščal nekam preko sadovnjakov.

»To je bilo vajino,« je rekel trdo. »Do tvoje smrti se nihče drug ne bo lastil kovačnice.«

»Ne bom je potreboval. Odšel bom po svetu.«

»Kakor hočeš,« mu je odvrnil starec mrzlo. »Tu te bo čakala.«

Stala sta še nekaj trenutkov.

»Oče,« je iznova začel Lovre, »težko mi bo delo, ako bi mislili...«

»Sodnija te je izpustila, ali po pravici ali po krivici, to naj prisodi Bog,« ga je Ferjan rezko prekinil. »Med nama je, kakor je bilo... ko se še nisva poznala…«

Lovre se je zamajal, kakor da mu je poleno vrgel pod kolena.

»Vi torej verjamete, da bi bil…«

Pretežko mu je bilo izgovoriti do konca.

»Tega nisem rekel. Kaj mislim, nihče ne bo zvedel. Zdaj pa zbogom!«

Starec se je okrenil in s počasnimi, trdimi koraki odšel proti domu.

Lovre je gledal za njim. Nehote se mu je vrivalo vprašanje, po kaj se je vrnil v tisto vas. Saj je bil v ječi stokrat in stokrat sklenil, da ga ne bodo več videli tisti klanci. Če ga je res prignala želja, da bi se opral vsaj pred tastom, je bila njegova pot zaman.

Srd je vstajal v njem. zamahnil je z roko.

»K vragu vsi skupaj!«

Pobral je ključ in odklenil kovačnico.

Zdelo se mu je, da mu je iz sobe mrtvaški duh udaril v nosnice. Vonj po posušenih cveticah in po ugaslih svečah. Stoječemu na pragu je bilo, kakor da! mu je nekaj živega udarilo v lica. Soba je bila pospravljena, postelja izravnana. Prav kakor da je Katrica vse uredila, preden je odšla.

Zapeklo ga je v očeh.

Odprl je okna na stežaj. V sobo je zavela struja svežega zraka. Ves čas si ni mogel prav misliti, da je žena res mrtva. Zdaj mu je vse govorilo o tem. Ozrl se je po postelji, tedaj se mu je živo prebudil dogodek pred tremi tedni. Hotel je, da bi se soba ne napolnila le s svežim zrakom, ampak tudi s pozabljenjem. Prav tako tudi njegova notranjost. Ženo je hotel pozabiti le zaradi tega, kar se je bilo zgodilo.

Naslonil se je na okno in si zagrebel obraz v dlani. Dolgo se ni premaknil.

Ko se je predramil iz misli in občutkov, je bil utrujen. Sedel bi bil. legel, a ni imel obstanka. Ko je odšel po sobi, mu je pogled obstal na skrinji. Na nji je ležal bel robec, ki je bil obšit s čipkami.

Pobral ga je in si ga ogledoval. Takih robcev ni nosila njegova žena. Pogled mu je obstal na začetnicah, ki jih je krasila rdeča rožica.

Te začetnice mu niso bile neznane. V mislih se mu je prikazal iz njih obraz, ki je bil v neki usodni zvezi z zadnjimi dogodki, in zopet ugasnil. Pomračilo se mu je čelo.

Robec je spravil v žep in se plaho ozrl. Zdelo se mu je, da ga od vseh sten opazujejo ženine oči.

==7==

Misli na rajno ženo in na vse. kar je bilo v živi zvezi z njo. dolgo ni mogel ubežati. Bilo mu je. kakor da ga še zmeraj in vserod spremljajo njeni koraki. Vsak večer je z neko grozo legel v posteljo. Le polagoma je bledela v njegovem spominu.

Senca suma je neprestano hodila za njim. Kmalu mu je bilo jasno: ne bo se mu več posrečilo, da bi ji ubežal. Dan za dnem mu je stopala po petah in mu grozila. Slutil je, da ga bo nekega dne podrla na tla in ga pomandrala.

Ljudje so se mu izogibali z besedo in s pogledi. Tega mu ni bilo mogoče prezreti. Zopet je delal ob nakovalu. toda le redek je stopil na njegova vrata. Imeli so ga za morilca svoje žene, akotudi mu tega nihče ni vrgel v obraz.

Nalašč, kakor da jih izziva, je stopil mednje in jih je nagovoril. Da, saj so mu odgovarjali. Nekam pridržano sicer in s posebnim naglasom. Čimdalje pogosteje so namigavali na njegovo dejanje.

Nekdo je pripovedoval na vsa usta:

»To se je bilo zgodilo pred leti — ali ste že slišali? Nekega berača so bili obdolžili, da je umoril bogatega popotnika. Zaprli so ga. Toda niso mu dokazali krivde, morali so ga izpustiti. Še deset let je živel in hodil po vaseh. Šele na smrtni postelji, ko so se hudiči že trgali za njegovo dušo, se je spovedal svojega hudodelstva...«

Ljudje so se zlobno režali.

»Da, da, prav tako!«

Lovretu je gorela kri. Ni bil bebec, da bi ne bil razumel. Blebetača je z enim samim udarcem pobil na tla in odšel.

Tisto noč ni zatisnil očesa. Čakal je, da pridejo ponj orožniki, toda ni jih bilo. Ljudje so se ga očitno bali, niso ga založili. To je do dna razgaljalo njih sodbo o Lovretu. Ne smejo natolcevati, ne smejo govoriti, a vendar... Tisti »vendar« je bil kakor sekira, nastavljena na korenine njegovega življenja.

Odšel je iz vasi. Našel je delo v mestu, a ni vzdržal. Trpka zavest, da ga imajo ljudje še vedno za krivca, ga je z neodoljivo silo vlekla nazaj v vas. Morda je bilo še nekaj drugega, česar se je komaj zavedal, kar ga je gnalo na tiste klance. Neka nujnost, ki človeka žene v to, da do konca izvrši svojo- usodo.

Našel je iste ljudi kakor prej, le da so mu bili še bolj tuji.

Zatekel se je v cerkev. Pokleknil je pred spovednico, govoril župniku s tisto odkritostjo kakor nekdaj sodnikom. Še več, hotel je povedati še tisto, kar je bilo tudi njemu na pol skrito in neumljivo. Ni iskal toliko odpuščanja, iskal je pomoči in sveta. Boga se je oklenil kot poslednje rešitve.

Besede so se mu zdrle, hitele so kakor brzica čez skale. Ni zamolčal niti sence kake grde misli. Dodal je goro bolesti zaradi prezira in natolcevanja ljudi.

Umolknil je. Povedal je bil vse, kar se je dalo izraziti z besedami. Nato je čakal, zmedeno odgovarjal na nekatera vprašanja. Župnik mu je gledal globoko v dušo, njegova sodba je bila stroga, ni zanikal neke neposredne krivde na ženini smrti. Bog mu je naložil trpljenje za kazen. Naj jo vdano prenaša — to je le kaplja proti večnosti.

»Da, da,« se je Lovre trkal na prsi. »Toda vendar boli.«

V nedeljo je stopil župnik na prižnico in ostro pogledal ljudem v oči.

»Ne sodite, da ne boste sojeni,« je navezal na besede iz evangelija. »Samo eden je, ki vidi vsa naša dejanja, gleda v dušo slehernega človeka, ne lastite si njegove sodbe!«

Lovre je razumel. Čutil je, kako se vaščani na skrivaj ozirajo po njem. Tudi oni so razumeli. Toda zaprli so se vase, da jim nič več ni bilo brati na obrazu. Vendar je bilo Lovretu laže v duši.

Tiste dni je po dolgem času zopet srečal Jožico. Postala je na klamcu in ga plaho pogledala v oči. Lovre je ves zmeden stal pred njo.

»Ali si ti pospravljala moje stanovanje?« se je domislil.

»Da. Kaj pa je?«

Lovre je potegnil iz žepa robec in ga ji je pokazal.

»To si ti pozabila?«

»Da, saj res.«

Mečkala je belo platno in rdela do ušes.

»Nič te ne vidim.«

»Saj sem vedno doma.«

Da? Toda zdelo se mu je, da se mu po ženini smrti nekam izogiblje. Kadar sta se imela srečati na klancu, je krenila čez vrt. Pogledal ji je v oči. Zdelo se mu je. da so ji skaljene od neke misli.

»Ali tudi ti tako misliš kakor drugi, Jožica?«

Težko mu je bilo izreči, a je vendar izrekel.

»Ne, jaz nič ne mislim,« je zatrepetala in uprla pogled v tla.

Nato se je naglo poslovila in skoraj tekla po klancu navzdol proti vasi.

Lovre je dolgo gledal za njo.

»Edina,« mu je zapelo v srcu.

Nenadoma se je zdrznil v sebi. .. Drugo jutro navsezgodaj je iznova odšel iz vasi.

==8==

Spočetka je Lovre zanikal vsako čustvo do Jožice. Izogibal se je celo misli nanjo. Dva meseca je blodil po deželi in poizkusil prevarati samega sebe. Njegova notranjost se ni dala prevarati. Dekletova podoba mu je vedno pogosteje stopala pred oči.

Vpraševal se je, ali ga ona res ljubi. Da, saj to mu je bilo jasno. Prenerodno je skrivala svoje občutke. Spomnil se je dni, ko so ga zaman iskali njeni hrepeneči pogledi. Na svatovščini je jokala. Katrica je razumela njene solze, on jih takrat ni razumel. Šele zdaj se mu je odpiralo spoznanje za spoznanjem. Majhne, ničeve stvari, a vendar usodne.

Razmišljanje, ki ga je vedno živeje spominjalo rajne žene. Pred oči mu je stopala njena iztežka zadrževana mržnja, pekoča bolest od poročnega dne. Zdaj je vedel, zakaj je tako silila iz bolnišnice. Razumel je njen čudni nasmeh, ko je bila Jožico odslovila. Dan, ko se ni mogla več premagovati in je izbruhnilo iz nje, še ni bil pozabljen. Jožica je bila usodna za njeno življenje.

Mučil ga je občutek, da dela greh in skruni spomin na ženo, ako misli na Jožico. Kakor da si s tem nalaga neko krivdo. Nemogoče, da bi pozabil na vse, kar je bilo, ako ne pozabi tudi na dekle, ki je bilo v usodni zvezi s Katričinim življenjem in njeno smrtjo.

Pač, mogoče je bilo. Na svetu je vse mogoče. Zopet ga je prignalo v vas. Odprl je sobo in se ozrl po stenah, ki so bile prej tako polne spominov. Spoznal je, da je ženina podoba do konca pobledela. Izginila je kot vonj po posušenih cveticah in po ugaslih svečah. Pozabil je na živo, temna zavesa pozabi jen j a je polagoma zagrnila tudi mrtvo. Na njeno mesto- je stopila Jožica. Nje mu ni bilo več mogoče pozabiti. Zavračal je občutek greha. Ali sta mar on in Jožica res česa kriva? Iz Katričinega nesrečnega značaja sta se izkotili nesreča in smrt.

Ta misel je bila kakor nov mejnik v njegovem življenju. Pot za njim se mu je zdela z rožicami postlana. Bilo je prvič, da se je otresel misli na preteklost. Jožici je bilo treba pokazati, da tudi on misli nanjo.

Dve uri je čakal, da jo je prestregel na klancu. To pot se ni zmenil za ljudi.

»Jožica, zakaj se me izogiblješ?«

»Saj ni res.«

Razumela je. Bolj po očeh ko po besedah. Videti je bito, da drhti od presenečenja in radosti.

»Kdaj pa kdaj bi lahko pospravila v mojem brlogu.«

Bila je na moč zmedena: odkrito, zvesto so ga gledale njene oči.

»Kaj porečejo ljudje?«

»Mar mi je ves svet!«

Lovre je razumel, da bi se mu bila najrajši privila v naročje. Le nečesa ni mogel razumeti. Nemira in čudnega lesketanja, ki ga je bil opazil v njenih očeh. Tako težko je bilo uganiti, kaj se skriva v njeni duši. Če bi bila to Katrica, bi mu bila v svoji strastni čudi vse razodela. Jožica pa je molčala.

Čakal je ob nakovalu, da bo prišla plaha, se mu nasmehnila in nato krenila po stopnicah. Slišal bo njene stopinje, kako drsajo sem in tja po sobi. Prišla bo večkrat, nanesla bo prilika, da se bosta čimdalje bolj odkrila drug drugemu. Ali naj jo mar že v prvi sapi vpraša, če mu hoče postati žena?

Toda ni je bilo. Kazalo je, da se ga celo izogiblje. To ga je vznemirjalo in jezilo.

»Hvala, ker si prišla,« jo je pozdravil zasmehljivo, ko sta se zopet našla.

Tresla se je pred njim. Ali se ga mar boji? To bi se mu zdelo celo žaljivo.

»Saj nisem utegnila,« je rekla.

»Ne pravi mi, da nisi utegnila,« se je rahlo razburil. »Ali se me mar bojiš?«

»Zakaj bi se te bala?«

»Ne vem. Vse kaže. Če nečeš drugače, pridi, kadar mene ni doma. Kovačnica je zmeraj odprta.«

Poslovil se je in mu je bilo grenko. Ali ni bil preoster z njo? Ozrl se je, še je stala na mestu. Šele tedaj se je okrenila in počasi odšla proti domu.

Lovre je zažvižgal predse.

In nato je prišla. Smuknila je v vežo in po stopnicah, da je s pogledom iztežka ujel rob njenega krila. Gonil je meh. a je zdaj pa zdaj prenehal in prisluhnil bosim nogam, ki so drsale zgoraj po podu. Šum metle, ropotanje mize in stolov. V rjavem obrazu mu je gorel smeh in mu širil usta.

Ko je odhajala, je stopil na prag.

»Hvala, Jožica!«

»Saj se nimaš čemu zahvaljevati,« mu je odgovorila. Ni se ustavila niti za minuto, očividno se je bala ljudi.

Stopil je v sobo in zagledal ženino fotografijo, ki je bila obrnjena v steno. Vzel jo je v roko, zapekel ga je bežen spomin, nato se je nasmehnil. Odprl je skrinjo in skril ženino podobo pod staro obleko.

Od tistega dne je imel Jožico za svojo. Najrajši bi jo bil imel neprestano pred očmi. Mučila ga je ljubosumnost, ki je prej v tolikšni meri nikoli ni poznal. Bolelo ga je, ako je kdorkoli govoril z dekletom. V noči je stal v sadovnjaku in tiščal kamen v pesti. Najrajši bi ga bil z vso močjo zalučal v fanta, ki je stal pod njenim oknom. Premagal se je in se vrnil domov. Toda ni zaspal do jutra.

Ob prvem dnevu jo je pričakal pri koritu.

»Kdo je bil snoči pod tvojim oknom?«

Dekletu so se tanke ustnice nategnile v nevšečen izraz.

»Če si vohal za njim, zakaj me vprašuješ?«

Lovre jo je gledal v oči. Kaj se skriva v njenih zenicah?

»Mislil semi, da si drugačna.«

»Kakšna? Ali sem mar že omožena, da bi z nikomer več ne smela govoriti?«

Lovre jo je gledal, kakor da je ne razume. Imel jo je za plaho, ponižno dekle, zdaj je nenadoma v novi luči stala pred njim. Ni vedel, kaj naj si misli. Za trenutek mu je pobralo besedo.

»Vlačuga!« je slednjič siknil in odšel.

Zavedel se je, da je rekel preveč, a se ni mogel premagati. Zavest, da dekle, ki se še ni do konca odločilo, vsakemu odpira okno, ga je zbodla do bolečine. Tiste ure jo je zaničeval. Najrajši bi je nikoli več ne pogledal. Toda čutil je, da tega ne bo mogel storiti. Oklenil se je je bil s preveliko strastjo. Poti nazaj ni poznal. Ni več vladal nad samim, seboj.

Proti večeru je prišla Jožica, odšla v sobo in pospravljala. Lovre je ni pričakoval. Razveselil se je je, toda ni maral pokazati tega. Ni prisluškoval njenim stopinjam, kladivo mu je hrumela. Ko je odhajala, je obstala na vratih in ga gledala z vdanim pogledom. Toda Lovre ni dvignil obraza, ni se hotel ozreti v njene oči. Hlinil je srd in zaničevanje.

Odšla je. Tedaj mu je kladivo padlo iz rok, stopil je na prag in gledal za njo. Odhajala je nekam ponižana, ne da bi se bila ozrla.

Lovre je sklonil glavo in se zamislil. Kdo jo razume?

==9==

Preteklo je nekaj dni. Ves ta čas Jožice ni bilo na izpregled. Lovre se je zaman oziral za njo, da bi jo zagledal na klancih ali ob koritu. Ali je izginila iz vasi? Morda se ne prikaže iz hiše. Tudi v nočeh je bilo vse tiho pod njenim oknom.

Bržkone jo je njegovo vedenje globoko užalilo. Saj tega Lovre ni nameraval. Zavedel se je, da je šel predaleč. Tako bi se bil lahko vedel, ako bi hotel zatreti vsako misel nanjo. Pa mu je prav v tistih dneh njena podoba kaj živo migotala pred očmi. Ne, ni hotel več viseti v negotovosti. Hotel je priti na jasno. Nato bo vedel, kaj naj stori. Ali začne novo življenje. aH pojde po svetu.

Neki večer se je napotil pod njeno okno.

Bila je jasna, zvezdnata poletna noč brez mesečine. V drevju je le zdaj pa zdaj rahlo zapihljalo, na vrtu so cvrčale kobilice. Ljudje so utrujeni od dela že povsod legli počivat.

Četudi ob tistem času nikogar ni bilo slišati na vasi. je Lovre previdno gazil pokošeno travo in se plaho oziral na vse strani. Plašile so ga tenje kolov in dreves, celo kresnice, ki so kakor lučke letale okoli njega. Imel je občutek, da počenja nekaj smešnega. Mladi vdovec, ki se kakor tat plazi pod dekletovo okno. Če ga dobe fantje... Stisnil je pesti in zobe. Sklenil je, da se ne da odgnati, ko bi tudi tekla kri.

Nikogar ni bilo. Bil je sam. vse okrog je v globokem spanju dihala priroda. Priplazil se je do okna, za katerim je spala Jožica in pod katerim še nikoli ni bil. Temna okna hiše so ga gledala kakor mračne oči.

Bil je odločen, vendar ga je obhajal strah. Trikrat je stal ob steni, trikrat se je zopet vrnil na vrt. Stoje ob deblu košate hruške je prisluškoval. Ko se je četrtič vrnil do hiše, je potrkal na šipo.

Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato je rahlo zašumelo v kamri. Za železnimi križi se je prikazala senca, Jožica mu je odprla okno.

»Kdo je?«

Lovreta je zapeklo. Ali vsakomur odpira m vsakogar vprašuje, kdo je? Ko ji je pogledal v bledi obraz, se mu je zazdelo, da ga je čakala. Ne samo ta večer, ampak že dolgo prej. »Jaz sem,« je zašepetal.

Saj ga je lahko spoznala že po tenji. Z rokama se je zgrabil za križe in gledal dekle, ki si je gola ramena ovijala v ruto. Za trenutek mu je vzelo besedo. »Ali si huda name?«

Poizkusil je govoriti ponižno, skesano, akotudi mu je bilo to težko. »Lahko bi bila.«

Povesila je veke. V mraku je bilo, kakor da so ji za trenutek ugasnile oči.

»Ko si mi pa tako odgovorila... Jaz mislim samo nate...«

»Saj tudi jaz ne delam slabega...« 

Kazalo je, da mu še ni odpustila. 

»Slabega ne. Tega ne trdim,. Toda ne vidim rad, da vsakomur odpiraš.«

»Dokler z nikomer nisem vezana ...« 

Lovre je molčal. Mrak mu je branil, da bi ji bil mogel brati na licih in v očeh, kaj v resnici misli. Da čuti zanj, je razbral že iz tresočega se glasu. Toda vse je zakrivala neka senca, ki je ni mogel predreti. Hotel je do konca. Bil se je odločil.

»Jožica, ali hočeš postati moja žena?«

Toda Jožica se nič ni začudila, kakor da je tega pričakovala. Najmanjšega znamenja radosti ni pokazala. Nekaj časa je stala nepremična kakor soha.

»Ne govoriva nocoj o tem,« je slednjič rekla s komaj slišnim glasom.	
.
»Pa zakaj ne že nocoj?«

»Ne vem,« je rahlo vztrepetala. »Počakaj še!«

Kakor hitro je bil Lovre izrekel prvo besedo, je bil kakor plaz. Nič več ga ni moglo zadržati. Preden je ta večer legel, je moral dobiti jasen odgovor.

»Zakaj bi čakal? Ne morem več čakati. Nečem čakati! Nocoj naj se odloči!«

»Ne, ne!«

Bilo je kazno. da dekle ne more in ne sme govoriti. ' Roke si je bila pritisnila ob lica, tako ga je gledala. Lovre je molčal nekaj trenutkov. 

»Ali si moraš še premisliti?«

»Ne.«

»Kaj tedaj?« se je Lovre vznemiril. »Povej rajši kar naravnost, da me ne maraš.»

»Ne govori tako,« je Jožica skoraj zajokala. »Ti ne veš ... Ne morem še ... Ti bom že povedala ...«

Gledal jo je, in kakor vedno, ni je mogel razumeti. Toda jasno mu je bilo, da to ni le njena muha. In da niso le kaki vnanji vzroki, ki ji branijo, da bi se odločila. Zdelo se mu je, da je pogledal pravi obraz njenega oklevanja izza izjecljanih besed, a le za trenutek, že se je zopet umaknil. Lovreta se je rahlo dotaknila neka misel, a se je ves stresnil pred njo. Umakniti se ni hotel, v taki negotovosti mu ni bilo več živeti. Nič več ni bil ponižen, porodila se mu je obupna odločnost.

»Zdaj zini, kar mi imaš povedati! Zakaj ne moreš? Moram zvedeti! Ne izpustim te, ne odidem od tod. Če pa ne zvem, me ne boš več videla. Ne boš me več videla, si slišala?«

Zadnje besede je izgovoril skoraj s krikom. Toda ni se zmenil za to. Krčevito se je oklepal križev in gledal v dekle, ki si je bilo z rokami pokrilo obraz, kakor da se bojuje v svoji notranjosti. Nato je naglo potegnila roke z obraza. Zdelo se je, kakor da je v trenutku strgala zagrinjalo z duše. Sklenila je prste kakor k molitvi in jih je oslonila na križe.

»Lovre,« je z muko trgala besede iz sebe, pri tem so ji čudno gorele oči, »ne zameri, ne bodi hud ... Le nekaj bi rada vedela, preden . .. Pred Bogom mi povej, ali res nisi... saj veš... Katrico... Tako čudno nenadno je umrla ...«

Ni dokončala. Ni povedala jasno, kar je hotela povedati. Ali ji je bilo zmanjkalo moči? Morda je bila opazila kljub mraku, kako se je Lovretu nenadoma izpremenil obraz. Izpustil je križe in se naglo umaknil od okna, kakor da so ga izgovorjene besede z vso silo treščile v prsi.

Kaj se je takrat godilo v njem? Morda bi tega niti sam ne bil znal povedati. Toda izmed vseh grenkih misli, ki so mu planile v zavest, je bila posebno močna ena. ki se mu je venomer spovračala: »Tudi ona, tudi ona...« Da, vse dni tudi ona, prav tako kakor drugi ljudje. Le on je verjel, da je Jožica edina izjema. To mu je bilo dalo novih moči. V tistem trenutku pa mu je bilo, kakor da se mu zemlja posiplje pod nogami. Občutil je, kakor da je doživel zahrbtno izdajstvo. In kakor da se obupno brani s poslednjimi silami, je stisnil pesti in zacepetal z nogami.

»Nisem, nisem, nisem!« je skoraj zakričal.

»Moj Bog, Lovre!« je vzkliknila Jožica.

Tedaj se je okno s truščem zaprlo.

==10==

Ob tisti uri se je Ferjan vračal iz krčme. Delo na polju ga je bilo užejalo, našel je druščino, zato se je zasedel dalje ko po navadi.

Rahlo vinjen je z ropotom stopal po klancu, roke so mu mahedrale ob telesu. Obletavale so ga misli... Sina je bil oženil in mu prepisal posestvo, drugih otrok ni imel. Tudi zanj je prišel čas počitka. Toda le za telo, ne za dušo. Na starost je vrtala v njem še nekatera grenkost, ki mu ni dala miru.

Kadarkoli se je oziral nazaj na svoje življenje, je vselej stopila predenj podoba Katrice. Nanjo je mislil le z največjo bridkostjo. Bilo mu jo je nemogoče pozabiti. Vsakokrat, kadar je stopal mimo kovačnice, ga je zapeklo v duši. Tako tudi v tisti noči. Ozrl se je v njena okna, ki so pokojna gledala na klanec. ,Za njimi spi Lovre', si je mislil. Bržkone je njemu laže. Morda je že pozabil na svojo ženo, a on ne more pozabiti svoje hčere. Nikoli ni pomislil na Lovreta, da bi mu ne vstale pred očmi modre lise na Katričinem vratu. Tudi sam si je očital, da je kriv njene smrti. Le zakaj jo je dal temu človeku?

Zaklel je srdito, a nato se je odkril in se pokrižal. Zmolil je očenaš za hčerino dušo.

Ko je stopal ob plotu, ki ga je oklepal sosedov sadovnjak, mu je iznenada udaril krik na uho. Ni bil močan, a glasen dovolj, da je presekal nočno tišino.

Obstal je, se zgrabil z rokama za plot in zrl proti hiši za drevjem. Vinjenost ga je popuščala, oči so mu bile že po naravi bistre. Zagledal je tenjo človeka. Ne bil bi je spoznal. Toda glas, ki je bil tako poseben, edinstven v vasi, mu je še vedno brnel v ušesih.

Da, bil je Lovre. In Jožica. Tudi njen glas je ujel in slišal, kako se je zaprlo okno. Nekaj časa je strmel, ni vedel, kaj naj si misli. Nato mu je postajalo grenko jasno. »Prekleti, hčer mi je ubil,« mu je bridko prišlo v zavest, »a zdaj se ženi z drugo...« Tako mu je bilo, kakor da je v tistem trenutku nekdo pljunil na hčerin grob. Obšla ga je tegoba in obenem srd, začutil je omotico v glavi.

Pobral je kamen in ga z vso močjo zalučal proti hiši.

»Prekleti!« je zakričal, da se mu je trgal glas. »To je zate, huncvet!«

Kamen je zamolklo udaril na tla, senca je izginila. Ob hlevu se je zdramil pes, zalajal in se zagnal na verigi.

»Prekleti!« je Ferjan iznova stisnil pesti, nato se je pognal dalje po klancu.

Ni se več ozrl, le v prsih mu je kuhalo.

Prišel je domov in sedel za mizo, obšla ga je čudna žalost. Nekam izmučen se je ozrl po izbi, v kateri je zdaj stala njegova postelja. Pogled mu je obstal na puški, ki je še vedno visela na steni.

Zakaj ga takrat ni ustrelil!

Stresnil se je in odgnal grdo misel. Ustnice so mu zašepetale, kakor da prosijo Boga odpuščanja.

Slekel se je, upihnil luč in legel. Zatiskal je veke, da bi odgnal množico misli in zaspal. Ni se mu takoj posrečilo. Dvakrat je planil iz dremavice, se dvignil na roke in zastrmel v okno. Kaj je bilo? Nič.

Iznova je legel. Slednjič mu je spanec v resnici sedal na oči. Misli so mu ugašale druga za drugo, izginjale so podobe... Krepko, široko telo je podrhtevalo v zdravem spanju.

==11==

Lovre je slišal kamen, ki je čofotnil na tla blizu njega. Ujel je tudi besedo: »Prekleti!« Spoznal je po glasu, da mu, jo je vrgel Ferjan. Toda to ga je upropastilo le za trenutek. Kaj mu je bil tedaj Ferjan! Kaj so mu bili ljudje! Prevzemalo ga je nekaj drugega, ki mu je segalo v drob življenja.

Zdelo se mu je, da vidi pred seboj Jožico, kako stoji kje v kotu kamre, si z rokama zakriva obraz in prisluškuje. Kaj je pomagalo, ako je zacepetal z nogama in zakričal: »Nisem...« Pred Bogom bi ji lahko prisegel, da je nedolžen: ona bi mu rekla, da mu verjame, a bi sum vendar kljuboval v nji. Zdaj pa zdaj bi žgoča nejevera pogledala iz njenih oči.

V tistem trenutku mu je postalo več ko jasno, da je vse zaman. Bilo mu je, kakor da se mu nebo posiplje na glavo. Kako strašno težko mu je bilo zapustiti svoje sanje! Iz obupa ga je obšla jeza na vse, tudi na Jožico. Da, tudi na Jožico. Varal se je glede nje, ona je prav taka ko druge.

Poiskal je kamen v travi in ga zalučal v šipo, ki se je s truščem razbila in zažvenketala.

»Jezus, Marija!« je prišlo iz kamre.

Nato je bilo za trenutek vse tiho. Dekle se je najbrže iz strahu skrilo v drug kot in se ne gane. Tudi Lovre je bil za hip prepaden nad svojim dejanjem.

Pes je še huje lajal. Oglašali so se mu tudi drugi psi na vasi. V hiši je nekaj zaropotalo.

»Ali bo mir ali ga ne bo?«

Lovre je pobral nov kamen. Namenil se je bil, da ga bo vrgel v obraz vsakomur, ki mu stopi na pot. Toda nenadoma ga je obšla taka plahost, da je zbežal preko sadovnjaka in se ustavil šele ob plotu, ki je mejil na klanec.

Prisluhnil je. Ni bilo slišati niti glasu, le psi so lajali. Oslonjen na plot se je vdal mislim in občutkom. Vse se je zmedeno, brez konca pretakalo v njem. Bilo mu je, kakor da se mu je goreč vozel trdo zadrgnil v prsih in v možganih, ki ga nikoli ne bo mogoče razrešiti.

Ozrl se je proti Jožičinemu domu, bridko mu je postalo v duši. Obšel ga je besen srd na ljudi; zadnje čase skoraj ni mislil nanje, kakor da jih več ni. Zdaj je vso krivdo za svojo nesrečo valil le na vaščane. Popadel bi bil karkoli in jih tepel kakor modrase. Ali pa bi jim zažgal vas. Nato bi ga ubili.

Blazina misel, da se je ves stresnil pred njo, ko mu je živa stopila pred oči. Kaj bi imel od tega? Ako že hoče umreti ... Ni domislil do konca. Zgrozil se je, kakor da se mu je smrt s svojimi ledenimi prsti že dotaknila lica.

Obrisal si je pot s čela, nato je skočil v klanec in se z omahujočimi koraki napotil proti kovačnici.

Stopil je v sobo in prižgal luč. Prestrašil se je lastne sence, ki je visela na steni. Žolčljivo, grenko se je nasmehnil. Stoje sredi sobe se je gledal na steni, kakor da se vidi v zrcalu. Nato se je ozrl še po drugih sencah, ki so se premikale v trepetajoči luči. Bile so brez oblike. Toda zdelo se mu je, da je v njih iznova oživel spomin na Katrico. Ne, tu ni bilo več njenih oči, toda bilo je nekaj drugega, neumljivega. Spominjalo ga je na tisto, kar se je bilo zgodilo.

Stal je nekaj časa. kakor da napeto prisluškuje svoji notranjosti in gleda neke daljne podobe. Verjel je, da Katrica še vedno stoji med njim in med Jožico. Se prejšnji dan bi bil nejevoljno odgnal tako misel kot neumno, a tedaj se ga je oprijela kakor robida.

Sesedel se je na stol, bil je brez moči. Zagrebel je obraz v dlani, rad bi se bil razjokal. Toda ni bilo solz. Suho, zamolklo ječanje mu je prihajalo iz prsi in mu potresalo telo.

Čez nekaj časa se je dvignil. Ječanje ga je olajšalo, postaralo ga je, bil je ves izpremenjen v obraz. Toda oči so se mu lesketale kakor človeku, ki mu je nenadoma vse jasno in ve, kaj naj stori. Ali naj odide po svetu in začne novo življenje? Kako? Ne bi našel miru. Glas bi prišel za njim. In če bi tudi ne prišel, bi ga strašila že sama misel, da je to mogoče.

Misli so se mu porajale kakor iskre ob požaru in se mu v žarečem klobcu vrtele pred očmi...

Blazen nasmeh se mu je porodil na obrazu. Stopil je po stopnicah v vežo. Z mirnostjo, kakor da to dela pri največji zavesti, je nametal v kot za vrata slame, vej in polen. Porinil je zapah. Nato je podrgnil vžigalico, gledal nekaj časa v plamenček in jo spustil na tla.

Da, včasih so mu prihajale najčudovitejše, blazne domislice. Pri vojakih se je bil ustrelil v nogo, da se je rešil bojne črte in prišel v bolnišnico; pri tem niti z očesom ni bil trenil...

Ko je stal na vrhu stopnic in se ozrl nazaj v vežo, kjer se je porajal ogenj, se mu je nenadoma stožilo po življenju. Občutek brezmejnega, nagonskega strahu mu je povzročal krče v udih. Begal je iz kota v kot, nalašč obujal spomine, da se je premagal.

Nato je sedel na skrinjo, sklenil roke, uprl pogled v tla in čakal...

Iz kovačnice se je začel viti dim. Izprva so bili to tenki, sukljajoči se trakovi, ki so se na vrhuncih krotovičili kakor volna. Trakovi so se družili v meglene ploskve. Te so silile skozi vse špranje vrat in se kopičile v dimaste oblake. Ti so se dvigali po vsej čelni strani poslopja in ovijali streho z vedno gostejšim plaščem.

Svetloba, ki je rasla v notranjosti, je čimdalje silneje sikala izpod vrat. Padala je na sredo klanca in tam trepetala. Vedno bolj žarka se je usipala skozi spodnja okna na vrt. Izprva je gomazela na travi kakor zlati hrošči, nato je splezala po deblih, obvisela v vejah kakor zlata pajčevina.

Po spodnjem klancu se je prizibal človek, ki je bil zapoznel prišel iz trga. Ustavil se je in zagledal prikazen. Nato se je zdrl in tekel med hišami. 

»Gori! Gori!«

Svetloba se je odtrgala od zemlje in od dreves, švignila navzgor, zletela v temo in jo preklala. Bila je kakor svetla perut, ki je rasla do zvezd. Dosegla je uro na zvoniku. Polnoč. Obvestila je zvonove in pozlačeni križ.

Psi, ki so se Oglašali le še zdaj pa zdaj, so opazili svetlobo. Ali mar vzhaja mesec? Zalajali so iznova. Nato se jim je lajež izpremenil v zateglo, nepretrgano tuljenje. V luči, ki je objemala zvonik, se je prikazala človeška tenja. Udarilo je plat zvona. Glas se je zamolklo odbil v noči, padel na hiše. Trkal je na vrata, na okna, dramil speče ljudi.

Ljudje so se prebujali, preplašeni odpirali oči in prisluškovali.

«Kaj se je zgodilo?» so se vpraševali. «Ali mar gori? Kje gori?»

Pod okni je tekel nekdo, ki je bil kakor pošast — v beli spodnji obleki, čevlje si je bil nataknil kar na bose noge.

»Kovačnica gori!« je zarjul ob slednji hisi, nato je tekel dalje.

Ljudje so se zgrozili. Kovačnica je stala blizu vasi. Bila je že dolgo suša, les je žejen zijal.

Trepetajoče roke niso mogle najti vžigalic, ne obleke. Okna so se odpirala in zapirala. Topotanje korakov po klancu ni ponehalo. Zdelo se je, da bobneče utriplje zemlja.

»Gorje, vse bo zgorelo!« 

»Kje so moje hlače? Bog pomagaj!«

Na gredah so zaklokotale kokoši. Črno noč je razklala rdečkasta svetloba, sijala je čez vso vas. 

»Ali imate škafe?« 

»Le kdo nam je to naredil?« 

»Lovre!«

»Kdo si bo zažigal streho nad glavo?«

Po vseh klancih so hiteli ljudje. 

Ogenj se je bil komaj rodil, že je dobil strašne glasove. Prasketal je, cvilil in se jokal. Bilo je, kakor da se je rodil v notranjosti kovačnice velikanski ptič s tisočerimi svetlimi perutnicami, ki si besno lomi pot v svobodo.

Ferjan je imel strašne sanje, telo se mu je kopalo v potu. Prebudil se je v grozi, planil pokonci in zastrmel v okno. Svetloba je padala prav do njegove postelje. Zgrabil je za palico in z njo potrkal v strop. Poklical je sina. 

»Filip! Gori!«

V spodnji obleki in bos je planil na klanec. 

Pred kovačnico je že našel ljudi. S seboj so bili prinesli gorjače, sekire, krampe, škafe in vedra. Nekateri so postajali in gledali v ogenj, drugi so begali tja pa sem. Niso si znali svetovati, kaj naj storijo. Gorenja okna, ki so bila majhna in zamrežena, so bila v dimu. Skozi okno, ki je zijalo nad vrati, je bilo videti plamene. Gorele so stopnice.

Noč je bila na srečo mirna, skoraj brez vetra. Razgreti zrak je delal sapo le okoli pogorišča. Ta je zaganjal dim zdaj na levo, zdaj na desno. Veje bližnjih dreves so se obupno krivile v vročini.

Navzočni so se molče umaknili Ferjanu. Bil je grozen v pisanih gatah in v rešetkasti srajci, pravkar prebujen, ves zmeden od začudenja in strahu. Strmel je nekaj trenutkov. Spočetka ga je obšla misel: kaj mu mar za kovačnico, saj tako rekoč ni več njegova. Toda zavest, da je to poslopje del hiše, dediščina po njegovem očetu, ga je bridko zgrabila za srce.

Zdrznil se je iz strmenja in se z odločnim pogledom ozrl okoli sebe. Saj je bil poln klanec ljudi. Stali so tudi pod drevesi. Prihajali so vedno novi. Zvon še ni nehal klicati: bim, bim, bim ... Psi so tulili.

»Škafe in vedra!« je zakričal. »Vode, vode! Prinašajte jo iz mlake! Pogumni naprej! Sem, sem! Naglo!«

Ljudje so se zganili, kakor da so pričakovali tega glasu. V hipu so se razleteli na vse strani... Sredi vasi je stala mlaka, odsev svetlobe se je igral na njeni gladini. Od nje pa do kovačnice se je vlekla vrsta ljudi. Roke so se jim zibale zdaj na desno, zdaj na levo, podajali so si posode z zelenkasto, umazano vodo. Toda mlaka je bila skoraj izsušena. 

»Moj Bog, vode ne bo!« 

»Če nastane veter, smo izgubljeni.«
 
Mislili so le na svoje hiše.

Plameni, ki so lizali vrata, so bili pogašeni. Vroči les je cvrčal in se kadil. Svetle perutnice svetlobe, ki so padale skozi okna, so neumorno teple drevesa, ljudi in zeleno travo. 

»Sem vode! Obvarujte streho!«

Les je grozeče pokal. Plameni so se bili razširili iz veže v kovačnico. Vreče oglja, orodje, kovaški meh. vse je gorelo. Šipe so pokale. Skozi nastale odprtine in skozi mreže se je valil dim. 

»Po lestve!«

»Kje so beti? Razbijte železje v oknih!«

Ferjan je mahal z rokama, kakor da hoče zleteti v zrak. Bela brada, porasle prsi, roke. vse mu je bilo črno od pepela.

Plat zvona je utihnil. Nikogar več ni bilo, ki bi ne vedel, kaj se godi v vasi. Zapeli so petelini, prevarila jih je svetloba. Tuljenje psov skoraj ves čas ni ponehalo. Nekateri ljudje, ki niso našli opravka, so s prekrižanimi rokami stali pod drevesi in težko dihali. 

»Kje je pa Lovre?« se je oglasil nekdo. 

»Saj res, Lovre! Nekdo je moral zažgati od znotraj, saj so vrata zapahnjena.«

Ljudje so se spogledali. Neka grozna možnost jim je prebujala mrščavico po telesu. 

»Bog nebeški! Morda pa je res notri!«

»Glejte ga!« je zavpila neka ženska s cvilečim glasom. »Vidite ga! Ali ga res niste videli?«

Da, res. Za križi enega izmed gorenjih oken se je bila skozi dim prikazala človeška tenja. Za trenutek, nato je izginila, ni je bilo več. 

»Glejte ga! Notri je!«

Ljudje so onemeli. Roke so jim zastale, imeli so široko odprte oči. Obhajali so jih občutki prepadenosti in groze. Tedaj niso mislili na Lovreta, ki so ga še vedno mrzili v svojem srcu. Niso se vpraševali po vzrokih nekega neumljivega dejanja. V gorečem poslopju je bil človek, ki ga je bilo treba rešiti. 

»On je zažgal!« 

»Umoriti se hoče.« 

»Saj je zblaznel.«

Ferjanu so bile za trenutek zastale roke. Neka misel ga je bila obšla le za hip in mu grenka kanila v srce. Odgnal jo je s silo.

»Postavite lestve!« je v zamolklem kriku prišlo iz njega. »Razbijte vrata! Vode! Vode!«

Vročina je bila čimdalje večja. Ljudje se niso upali v bližino ognja.

»Ali niste slišali? Prinesite lestve, hudiči! Vlomite vrata! Ali naj mar sam...«

Ferjan se je udaril po širokih prsih, da je zabobnelo.

Tedaj je eden izmed mož priskočil k vratom, ki se jih je bil iznova oprijel ogenj. Dvignil je velik, železen bet in udaril prvič, drugič... dokler se vrata niso razsula pod udarcem. Skozi odprtino je buhnil dim, za njim plameni. 

»Vode!«

Debeli curki so pljusknili v vežo. Mož je vstopil. V naslednjem trenutku ga je na pol oslepelega vrglo na prosto.

»Stopnice so že zgorele.« 

Nastal je trenutek molka.

»Po lestvi na okno! Naglo, dokler se ne vžge pod!« 

»Če Lovreta ni že zadušilo.«

Nekdo je plezal po lestvi. Da bi se ubranil dima. si je z roko zakrival oči.

»Vode skozi spodnja okna. da se ogenj ne prime lestve!«

Ljudje so trepetali v divji napetosti. Misel na ogenj se je umikala misli na človeka.

»Vrag!« je zakričal fant, ki je stal na lestvi. »Tu so vendar križi.«

»Pokliči ga! Morda se bo oglasil.« 

»Lovre! Lovre! Ničesar ni videti, vse je v dimu... Tu so vendar križi...«

Voda je brez prestanka romala od mlake, a bilo je je vedno manj. Prišel je župnik; bil je v črni suknji in razoglav. Ko je zvedel, da je v nevarnosti človeško življenje, je sklenil roke in šepeta je molil. 

»Razbijte križe! Nesite mu bet!« 

Fant je zdrčal po lestvi navzdol. 

»To je pekel. Ni mogoče prestajati.« 

»Čakajte, da poizkusim jaz! Hudiča, saj sem bil v vojni.«

Rdečelasec je splezal po lestvi, v roki je nosil velik bet.-Slišati je bilo težke, divje udarce. Vseh oči so bile uprte v dim, iz katerega se je zdaj pa zdaj odgrinjala črna postava. Šipe so žvenketale, železo se je upogibalo in lomilo. Na tla so padali drobci ometa in kamenja.

»Pol strehe je že v ognju. Glejte!« 

Iz stoterih perutnic je nastala ena sama, velika perut svetlobe. Padala je preko sadovnjakov daleč na polje.

»Pokliči ga! Ali ga mar ne vidiš?« 

»O, hoj!«

Bet je s treskom priletel na tla. Skozi razbito okno je za trenutek potegnila sapa. Dim se je razklal in bušil v stran.

»Vidim ga. Leži.«

Ljudje so se vznemirili. Obšlo jih je olajšanje; morda še ni mrtev. Hkrati se jih je oprijemala nestrpnost in mrzlična napetost. 

»Zlezi skozi okno!«

»Spusti ga po lestvi!«

»Še kdo naj mu gre pomagat...«

Rdečelasec na lestvi se je mučil v dimu in v vročini.

»Počakajte! Dajte mi vode! Vode!«

Plezali so po lestvi, ki se je sibila pod težo, in prinašali vedra vode. Eden izmed mož je omamljen od dima cepnil na tla. Prenesli so ga na vrt in ga položili na travo. Kmalu se je zavedel.

»Vode! Še vode! Teb nekaj kapljic, to ni nič.«

»Mlaka je že prazna. V vodnjaku je je le še malo. Tudi iz hiš smo jo že znesli.«

»Sveti Florijan, pomagaj nam!«

Ogenj je lizal že po drugi polovici strehe.

Rdečelasec je zlezel skozi okno. Bili so trenutki napetosti. Fant se je zopet prikazal. Mahal je z rokama, kakor da se davi ali nekaj odganja od sebe. Možje, ki so stali na lestvi, so ga prestregli. da ni telebnil na tla.

»Ah!« mu je grgraje prišlo iz prsi.

Pomočil si je glavo v škaf vode. Lasje so mu bili osmo jeni.

»Veliko preneseš,« mu je rekel nekdo.

»Sveta Marija, mati božja!«

Neka ženska je pokleknila k župnikovim nogam, in krčevito sklepala roke.

==13==

Lovre je bil pobegnil izpod okna, tedaj je Jožica slonela za razbito šipo in gledala za njim, kako se je oddaljeval. Zdelo se ji je, da za vedno beži iz njenega življenja. S tistim trenutkom, ko je bil zagnal kamen v šipo, je bilo končano. Ne zaradi kamna in zaradi šipe. Zgodilo se je bilo mnogo več.

Saj ga je ljubila. Da, saj ga je ljubila še v tistem trenutku, ko je že vedela, da ga morda nikoli več ne bo videla. Že ko ga je bila prvič zagledala, ga je imela rada. In ga je imela rada tudi takrat, po njegovi poroki, ko bi ga ne bila smela. Da, vedela je, da je Katrica to opazila in da zaradi tega trpi. Toda ali je bilo nji manj hudo? Saj ni mogla premagati svoje notranjosti.

Po Katričini smrti so ji bile prišle na uho govorice ljudi, a ona jim ni verjela. Ni jim mogla verjeti. Tedaj je prosteje mislila na Lovreta, brez vsakih očitkov vesti. Toda ni verjela, še misliti si ni upala, da tudi Lovre goji kaka čustva do nje.

Ob prvi besedi, ki ji je to odkrila, se je do dna vznemirila. Za hip ni vedela, kam bi s tolikšno radostjo in srečo. Toda že v naslednjem trenutku se ji je veselje skalilo. Neka misel ji je kakor kaplja strupa kanila v dušo.

Govorice ljudi so bile zadnji čas ponehale, a v nji so šele tedaj zaživele vse pred meseci izgovorjene besede. Predstavo, da postane Lovretova žena, je zagrnila Katričina senca. Ali ni Lovre morda že prej mislil nanjo in se je hotel zaradi tega znebiti svoje žene? Prej govoricam ni mogla verjeti, ker ni našla vzroka za Lovretovo dejanje. Toda tedaj so ji čim-dalje jasnejše in grozotnejše podobe stopale pred oči.

Prepričevala se je, da misli neumno. Zaman. Sum, ki se je je polastil, je bil močnejši od treznih ugovorov. Zato se je Lovreta izogibala kljub ljubezni in ji ves čas ni ugasnil zagonetni blesk v očeh. Bolj ko se ji je približeval, huje se mu je oddaljevala. In vendar jo je gnalo v njegovo bližino. Bila je razklana.

»Nisem, nisem...,« je kričal. Saj bi bila besedam verjela, njegovemu srdu ni mogla verjeti. Kamen, ki je priletel v šipo, je le potrdil njen sum. Verjela je, da se Lovre tega zaveda in da bo zdaj za vedno zapustil tiste kraje. Ako se tudi vrne, mu ne bo več odprla. Ali bi mar mogla z mislijo na Katrica leči k njemu? ... Jokala je, bolelo jo je srce.

Šele ko je slišala krik, da gori, se je predramila iz žalosti. Obrisala si je solze in tekla na vrt. Kovačnica je stala v dimu in v plamenih ... Obšlo jo je sto misli in predstav — to je storil on, preden je odšel po svetu. Požar je bil kakor puščica, ki je ranil njeno ljubezen. »Če je zmožen tega ...,« je vneto pritrjevala svoji domnevi. Zakrknjena v srcu je stala v senci dreves in iz daljave gledala požar. Bolje, da ljudje ne opazijo njenih objokanih oči.

Zaslišala je, da je Lovre v plamenih, tedaj se ji je iznova predramila duša. Vse ji je pomrznilo po telesu. Z odprtimi usti in očmi je gledala in poslušala — kaj se godi? Moj Bog. kaj se godi? Morda se ljudje motijo. Ne, ne — bila je resnica! Že se je bila Lovretu odpovedala, toda tedaj ji je zopet zaživel v množici misli in občutkov. Kaj ga je privedlo do tega, da išče tako strašne smrti? Obup in bolečina? In ona mu ni Molila je šepetaje očenaš za očenašem ...

Ta zavest je bila tako živa in pekoča, da bi bila na ves glas zakričala. Stisnila je ustnice in se premagala. Ali naj se mar razgali pred ljudmi? Ne, ni marala kazati svojih občutkov, da bi se ne dajala ljudem v zobe.

Približala se je kovačnici, počenila v senco nekega drevesa. Nihče se ni zmenil zanjo. Z rokami si je zakrivala lica in strmela v goreče poslopje. Vsaka žilica v nji je trepetala. Da bi ga le rešili! Četudi je ne bo več maral, da bi ga le rešili... Opazovala je vsako kretnjo ljudi, še nikoli se ji niso zdeli tako dobri. Molila je šepetaje očenaš za očenašom ...

Ko je opazila, da se nihče več ne približa lestvi, je vse omahnilo v nji. Toda le za trenutek. Nato je zagorela kakor slama in planila kvišku. Ali ga bodo res pustili, da bo poginil? To se ne sme zgoditi in če naj sama, sama... Nič več se ni bala, ne sramovala ljudi.

Tekla je naravnost proti kovačnici. Tedaj je bila zmožna najblaznejšega dejanja. V tistem hipu je bil še nekdo drug istih misli kakor ona. Ko je zgrabila za lestvo, se je srečala s Ferjanom. Skoraj bi bila trčila drug v drugega.

Začudena sta se spogledala. Obsipala ju je svetloba, vsaka gubica njunih obrazov je imela svojo senco.

»Ti, Jožica?« se je starcu ob neki predstavi, ki mu je tedaj stopila pred oči, nenadoma izpremenil obraz. »Kaj pa delaš tu?«

»Lovre,« je zajecljala.

»E,« se je mož srdito zarezal. »Pa sem si še malo prej mislil, da je morda v tvoji kamri.«

»Kaj govorite!« je dekle zalomilo z rokama. »Ali se ne sramujete? Človek je v ognju, a vi tako...«

Ljudje niso utegnili, da bi se zmenili za njiju. Prerivali so se okoli ognja in vzklikali. Ferjan je popadel dekle za roko in ga potegnil v stran. Tam sta stala, ob plotu, in se gledala iz oči v oči. Zdelo se je, da zanju ni več ognja, ne Lovreta, ampak imata med seboj neke tajne račune.

«Kaj mi hočete?» se je zbala Jožica.

Starec ji ni odgovoril. Kazalo je, da sploh ne misli več izpregovoriti. Govorile so mu le oči. Te so ji predirale globoko v zenice. Kakor da ji hočejo iztrgati neko skrivnost.

Pred očmi mu je migotala vrsta pisanih predstav... Še tisti večer je videl Lovreta pod Jožičinim oknom. Takrat, ko je bila Katrica v bolnišnici, mu je to dekle hodilo pospravljat. Katrica je zadnje čase pred smrtjo z zaničevanjem govorila o nji. Še tisti večer, ko je umirala, jo je predrla s pogledom, ki je stala na vratih. Kaj je bilo vzrok spora med Katrico in med Lovretom? ... Prej nikoli ni pomislil na vse to, a tedaj so ga predstave zagrinjale kakor povodenj. Iz črne gmote se mu je izluščila ena sama misel, ki je bila tako sramotna in pekoča, da bi bil zarjul. Legala mu je v žolč kakor strup in mu ubijala vsako razsodnost in človečansko čustvo.

Toda še je stal na mestu. Še je molče strmel v dekle, ki je trepetalo, izmikalo pogled, a ga je vedno iznova dvignilo v starčev izpremenjeni obraz. Iz njegovih potez mu je brala kakor iz knjige. Bala se ga je. Ni se čutila krivo, vendar se ga je bala. Ta strah ji je za trenutek ubil vse druge občutke.

Okrog njiju pa so še vedno begale sence, razlegali so se kriki.

»Ali boste pustili, da bo zgorel?«

»Kaj res ni nikogar več, da bi se upal skozi okno?«

»Poizkusite še enkrat, možje!«

Dve visoki lestvi so postavili z vrta na streho. Nekateri moški so od ondod branili ogenj, da se ni prehitro širil. Venomer so se razlegali klici po vodi. Vrsta podajačev se je bila raztegnila v drugi konec vasi. Tam je bilo še vode. Ogenj je sikal kakor pobesnel.

Župnik je stopil do fantov.

»V imenu usmiljenja božjega,« mu je pel glas, »kateri izmed vas ima toliko poguma? Nikogar ne silim v nesrečo, Bog varuj, a človek je v ognju ... živ ali mrtev, toda človek ...«

Neki fant, ki je imel kodraste lase, si je potegnil klobuk na ušesa in v nasmehu razširil obraz. Nato je izpljunil in stopil na lestvo.

»Vode! Sem vode!«

»Vode mu dajte!« so vpili ljudje.

Tedaj je Ferjan kakor besen skočil k lestvi in jo potresel.	

»Proč! Naj pogine! Vse naj zgori!«

Za hip mu je vzelo besedo. Zaradi začudenja ljudi je nastala popolna tihota, le ogenj je sikal in plahutal. Kaj se je zgodilo? Kaj je Ferjanu? Na lestvi sta v tistem trenutku stala dva fanta, morala sta se krčevito držati klinov, da pod močnimi tresljaji nista zletela na tla.

»Vse naj zgori!« je kričal starec v divjem navalu sovraštva in srda. »Dol, pravim! Tu jaz ukazujem!«

Vsi so strmeli, nihče se mu ni upal približati.

»Oče!« ga je sin zgrabil za roko.

Ferjan se ga je srdito otresel. Srajca se mu je bila odpela, oči so se mu bliskale. Bil je strahoten videti.

Jožica se je, otresla strahu pred starcem, zopet je mislila na Lovreta. Samo ona je bila, ki je vse razumela. Vzpela se je kakor ptica in skočila pred župnika.

»Pomagajte!« je zaprosila.

Župnik se je iztežka zdramil iz začudenja. Kakor da se je šele v tistem trenutku ovedel, kaj se godi, je z naglimi koraki hitel k Ferjanu. Suknja mu je opletala okoli nog, senca mu je grozeča padala daleč na vrt.

»Ferjan, tu ne ukazujete vi!« In ker se Ferjan ni ozrl, se mu je glas grozeče dvignil: »Ferjan, proč! Do kovačnice imate pravico, a ne do človeka. Ne posegajte v lastnino Boga!«

Tedaj je mož izpustil lestvo. Pogledal je župnika tako začudeno, kakor da ničesar več ne razume. Vračala se mu je trezna zavest. Vse, kar je pravkar občutil, se mu je kakor grenka usedlina pogrezalo nazaj v dušo. Začel je trepetati. Oči so mu begale, roke so mu pàdle ob telesu. Čez lica se mu je potegnila senca obupne bridkosti, gube obraza so mu zadrhtele v zadrževanem joku.

»Vi ne veste vsega, gospod,« je izjecljal. »Vi ne veste...«

Okrenil se je in s počasnimi koraki odšel proti domu, ne da bi se ozrl.

==14==

Skozi okna se je valil vedno gostejši dim. Na eni strani je gorelo že v podstrešju. Kodrolasec je bil izginil v dimu ... Jožica si je z rokami zakrila oči. Ni mogla gledati. Ljudje so pridrževali sapo. Nastali so trenutki tesnega pričakovanja. 

»Vode!«

Vedra so romala do vrha lestve. Vse to se je vršilo zelo naglo.

»Dovolj!«

Oči so strmele v okno.

»Pomagajte!«

Klic je bil prišel od znotraj. Nato še enkrat. Glas se je dušil v dimu.

»Pristavite še eno lestvo!« so ljudje kričali kakor iz uma. »Prinesite plahto!«

»Možje, na lestvo!«

Lestve so se upogibale pod težo. Sapa je za trenutek razklala dim. Zagledali so glavo človeka in roke, ki so kakor mrtve omahnile navzdol.

»Tomaž, primi! Hudič, izpustil ga bom!«

Kodrolasi fant se je dušil in skoraj besnel od vročine. Nekdo je venomer plal vodo nanj, da bi se mu ne vnela obleka. Možje so zgrabili Lovreta, ki ga je nosil fant na ramah. Potegnili so ga k sebi in ujeli na roke.

»Naglo! Gorim!«

Lovretovo telo je bilo težko, kmalu bi jim bilo zdrknilo iz rok.

»Počasi! Zgrabite vi spodaj!«

»Ali še živi?«

»Ne zave se!«

»Držite, hudiči! Naglo, tu zgoraj ne moremo več prestajati!«

Kodrolasec se je kakor besen zapodil po lestvi navzdol. Tri fante je potegnil za seboj. Tekel je na sredo klanca; hotel je doseči vrt, a se je prej onesvestil.

Ženske so prinesle vode in ga zmočile. Odprl je oči.

»Ali Lovre še živi?« je vprašal.

»Ne vemo.«

Lovreta so bili položili na plahto, ležal je nedaleč od njega. Okoli in okoli so stali ljudje. Niso vedeli, kako bi mu pomagali, ako je še potreben pomoči. Na obrazu, ki je bil spačen od trpljenja, se mu je igral svit ognja.

Župnik je pokleknil poleg njega, posluhnil na njegovih prsih, nato se mu je zazrl v oči. S tresočo se roko je napravil znamenje križa.

»Molimo za njegovo dušo, da bi mu bil Bog usmiljen sodnik...«

Ljudje so molili, bili so ganjeni. Še tisti, ki so bili v dnu svoje duše do zadnjega trenutka proti njemu. Pred njim je ležal mrlič, ne Lovre. Sum je zgorel, krivda — ako je bila — je upepeljena. Njegova duša odgovarja pred Bogom.

Od hiše je s počasnimi koraki prišel Ferjan. Medtem se je bil preoblekel, na obrazu mu je ležal nenavaden mir. Ko je zagledal mrliča, so mu za trenutek zastrmele oči, nato je naredil velik križ.

»Pustite, naj zgori!« se je okrenil do gasilcev. »Naj zgori do tal!«

Jožica je dotlej stala ob strani. Bila je vsa zmedena. Dolgo ni mogla razumeti, da je Lovro res mrtev. Ko ji je končno jasno stopilo v zavest, se je zdramila kakor iz groznih sanj. Zdaj se ni sramovala ljudi, zaječala je, se pognala naprej in pokleknila poleg mrliča.

Ljudje so se ji umaknili. Bili so trdi po svoji naravi, nikoli niso kazali svojih čustev razen sovraštva. Še nikoli niso videli ljubezni, ki bi se razodevala na tako viharen in javen način. Strmeli so, nekatera misel jih je obšla, toda niso obsojali. Bilo je globoko pretresujoče, toda v tistem trenutku nič bolj naravnega.

Ko se je Jožica izjokala, se je dvignila in tako obstala.

»Nesite ga v našo hišo!« je ukazal Ferjan.

Možje so dvignili plahto, na kateri se je zibal mrlič. Nesli so ga z drobnimi, stopicujočimi koraki. Visoka, suhljata ženska je šla s svečo pred njimi.

Medtem se je ogenj razgorel po mili volji. Grebeni plamenov so sikali in šumeli, lizali kakor ostri jeziki. Streha se je sesula. Mogočen zubelj je omahnil, se razdelil po vsem podstrešju v tisoč bratcev. Iz pogorišča se je dvigal dim.

Nekateri ljudje so bili pri Ferjanu, drugi so odšli domov. Le Jožica je še vedno stala ob klancu. Roke si je tiščala ob licih in gledala, kakor da še vedno ne more razumeti... Ni si upala k Ferjanu.
[[Kategorija:Dela leta ]] [[Kategorija:Žena in dom]]</text>
      <sha1>kshfn84gn99w1djap102n76xqurghdc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207104</id>
      <parentid>207103</parentid>
      <timestamp>2022-08-01T10:58:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>109.182.196.179</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88169" xml:space="preserve">{{Naslov-mp|naslov=Požar|avtor=France Bevk|izdano={{mp|delo|Žena in dom}}, 9/ 1–10, {{mp|leto|1938}}|vir= {{fc|dlib|AZI59M0Z|s=7|1}}, {{fc|dlib|7ER9GAQU|s=4|2}}, {{fc|dlib|DZAT3XJO|s=4|3}}, {{fc|dlib|K2GAQ4XP|s=4|4}}, {{fc|dlib|Z6DLAY0V|s=4|5}}, {{fc|dlib|DVCIPGWJ|s=4|6}}, {{fc|dlib|1NTRWRT3|s=4|7}}, {{fc|dlib|QXXPJEU7|s=4|9}}, {{fc|dlib|J8WY2QJ0|s=4|10}}|dovoljenje=javna last|obdelano=1}}

==1==

Bilo je pomladnega dne. Solnce je tako toplo prigrevalo, kakor da se čas nagibije že na poletje. Drevesa so bila še gola, toda trate je že pokrivala nizka trava. Na prisolnčnih bregovih so se odpirale cvetice. V drevoredih so vriskali igrajoči se otroci. Zemlja je dišala.

Duh po polju je izpremešan z vonjem mandeljnovega cvetja vel prav do bolnišnice, ki je stala ob stranski cesti, skrita za gosto, živo mejo. Razlival se je po vrtu, ki je bil zasajan z mladimi breskvami, pretakal se je skozi okna v dvorane. Bolniki so ga željno vdihavali. Bili so bolj nemirni ko po navadi.

Ob uri, ko se je bilo solnce že nagnilo čez poldan, sta se Katrica in Lovre izprehajala po vrtu bolnišnice. To je bilo sicer proti predpisom. Katrica bi bila morala biti ob tisti uri v postelji. Toda že nekaj dni prej, odkar je pričakovala obisk moža, ni nehala zagotavljati zdravnikom, da je krepka in da se počuti zdravo. To jim je dopovedovala s tako gorečnostjo, da se res niso mogli upirati njenim besedam.

Lovre jo je bil prijel za podpazduho, da sta hodila po belem pesku, ki jima je škripal pod nogami. Katrica, ki je bila oblečena v pisano, do gležnjev segajočo obleko, se je vsa naslanjala na moža, najrajši bi mu bila obraz položila na ramo. Bila sta na videz kakor dva mlada zaljubljenca, Že več tednov se nista videla.

Na pogled sta bila tako različna med seboj. Katričin obraz je bil bled, oči so ji bile zaradi bolezni globoko vdrte, obrobljene z modrikastimi krogi. Po naravi je imela pšenične lase, belo polt in modre oči. Zdela se je živo nasprotje črnolasega moža rjave polti in mračnega pogleda z malce zagonetnimi nasmehom na ustnicah.

Hodila sta počasi, nista mnogo govorila. Z rahlim nasmehom, kakor da ju trenutno vse veseli, sta se ozirala na holme, ki so se raztezali za mestom. Bilo je kazno, da vsa zbrana in z nekako pobožnostjo uživata solnce in medsebojno bližino.

Četudi se je Katrica vedno bolj in z vso težo opirala na moža, se ji je nazadnje vendar zapletla noga, da bi bila kmalu padla na kolena. Lovre jo je naglo zgrabil okoli pasu. Imel je občutek, da se mu bo prelomila v rokah.

»Vidiš, da si še brez moči,« ji je rekel.

»To je le zaradi tega, ker nič ne delam«, se je branila.

Lovre se je oziral pa kaki klopi. Zagledal jo je, ki je stala v redki, mrežasti senci pod mlado breskvijo. Sedla sta.

Katrica je postala nekam žalostna. Položila je glavo na moževo ramo in rada pustila, da je Lovre pestoval njeno desnico v svojih dlaneh. Oči so se ji zalile s solzami.

»Domov pojdem,« je slednjič izpregovorila.

Lovre se je začudil. Umaknil je obraz od nje in jo je gledal nekaj trenutkov.

»Ali ti ne ugaja tu?«

Žena se je rahlo stresnila ob teh besedah. Moj Bog, kakšno vprašanje! Bele dvorane, vrste postelj, postrežnice, zdravniki, zdravila, predpisi, predpisi — kdo more za trajno to prenašati? Poleg tega je bila pomlad. Ona je ni videla le z očmi, ni je doznavala le z nosnicami. Plala ji je v krvi. Še nikoli je niso tako hudo mučile različne misli in žgoča hrepenenja. Da, če bi nikogar ne imela na svetu, bi morda ostala. Pa še tedaj ne.

»Ne ostala bi več rada.«

»Toda ti ne smeš od tod, dokler ne ozdraviš,« ji je Lovre rahlo božal roko, da bi jo pomiril.

»Saj sem zdrava. Doma se bom razgibala, pa bom dobra. Saj ne moreš tako dolgo ostati brez mene.«

»Saj si sam pomagam. Včasih mi pride pospravit Jožica.«

Lovre je čutil, kako je žena ob tej zadnji besedi vsa vzdrhtela. Ni se več oslanjala nanj. Roke si je položila na kolena in tiho gledala predse. Na ustnicah ji je ležal poseben izraz. Lovre ga je videl, toda ni ga razumel.

»Pojdem,« se je nenadoma odločila. »Saj sem dobra. Zaplešem, ako hočeš,« se je nasmehnila, toda njen nasmeh je izražal vse kaj drugega ko radost.

Mož jo je gledal. Tudi ona ga je zrla. Po njenih očeh je spoznal, da bi je vse sile tega sveta ne odvrnile od sklepa.

»Prav,« se je vdal. »Toda peš ne moreš domov. Potrpi še ta teden. V nedeljo pridem z vozom. Potem, ako te bodo pustili zdravniki...«

Žena se mu je molče privila k ramenu ...

Še nikoli ni doživela tako dolgega tedna. Že samo pričakovanje ji je črpalo moči.

V nedeljo je Lovre prišel z vozom. Ko ga je zagledala, ji je rahla rdečica pobarvala obličje. Tako je bila na videz bolj zdrava ko kdaj prej. Čutila je mrzlico, toda bila je srečna, da je nihče več ni zadrževal v tistem trenutku.

»Jožica ti bo pomagala, dokler ne boš popolnoma na nogah,« ji je rekel mož.

Da, da. Niti malo mu ni ugovarjala. Še z očmi se ni izdala, kaj čuti in misli. Le proč od tod. Čimprej.

Šele ko je sedela poleg moža na vozu, ki se je stresal po razriti cesti, se je do dna oddahnila. Bila je srečna. Morda še nikoli v življenju ni bila tako srečna. Imela je občutek, ko da se vrača iz ječe v svobodo. Bolnišnica ji je ostala za hrbtom, mesto v daljavi. Ob cesti so se razprostirala polja, ob njivah je v vrstah stalo drevje, na vejah se je že odpiralo popje. In povsod ljudje na nedeljskih izprehodih. Solnce in nežno zelenje.

Le Lovre je bil videti mračen. Ali se ji je le dozdevalo tako? Bolj ko ga je pogledovala, bolj se ji je zdel kakor živo nasprotje s solnčno nedeljo in njenimi občutki.

»Ali ti ni prav, da se vračam domov?« ga je vprašala.

Začuden jo je pogledal.

»Zakaj bi mi ne bilo prav? Prav mi je!«

Saj ji nikoli ni lagal, vendar mu tedaj ni popolnoma verjela.

Voz je slednjič prešel raztreseno vas in se ustavil pred majhno hišico. Spodaj je bila veža s kovačnico, a zgoraj kuhinja in kamra. Pogled ji je pobožal začrnele stene. Prejšnji izraz sreče ji je vsaj za trenutek iznova razširil lica.

Priteklo je vitko dekle podolgovatega obraza in rjavih las, ki ji je hotelo pomagati z voza.

»Saj bom lahko sama, Jožica,« ji je rekla Katrica mrzlo.

Res, stopila je sama z voza, a je padla možu v naročje. Nato se je ozrla proti rodni hiši, ki je stala za dober streljaj oddaljena više ob klancu. Pred njo je stal Ferjan, njen oče. Širokopleč se je oziral proti nji, a se ji ni približal zaradi moža. Pomahala mu je z roko. Ga bo že obiskala. Tedaj ni imela več moči.

Lovre jo je moral podpirati, da je lahko prišla po stopnicah. V sobi se je sesedla na stolico. Bila je bleda, upehana, vročične oči so se ji radovedno ozirale okrog. Da, še je spoznala dom. Vse je bilo čedno, pospravljeno, toda poznalo se je, da je tuja roka delala red. Nekatera reč bi morala stati na drugem mestu. Tako pa so se ji zdele te stene nekam tuje.

»Izmučena si videti,« ji je rekel Lovre. »Lezi! Medtem ti bo Jožica skuhala kavo.«

Bilo ji je bridko, da je morala priznati svojo smrtno utrujenost. Najrajši bi bila sama stopila v kuhinjo. Toda bala se je, da se bo zgrudila ...

Drugi dan, ko je Lovre odšel na delo, je vstala kakor po navadi. Prišla je bila Jožica, da bi ji pomagala. Katrica je ni grdo gledala, ni ji rekla trde besede. Bila je z njo sladkejša ko po navadi. Toda dokazati je hotela z delom, da je zdrava in ne potrebuje več tuje pomoči.

Tresla se je od šibkosti, a dekletu je sproti jemala vsako delo iz rok. Z redkimi besedami je izražala vedno bolj neprikrito nejevoljo.

Jožica je postala zbegana, ko je videla, kako Katrica vsako stvar nalašč popravlja za njo. Nazadnje je razumela. Roke so ji zastale, začudena je strmela nekaj trenutkov.

»Če tako delaš, me več ne potrebuješ,« je izrekla skoraj med solzami.

»Mislim, da bom lahko sama.«

Dekle je molčalo. Toda še zmeraj se ni moglo odločiti, da bi odšlo.

»Saj zaradi tega ni treba, da si huda name,« se je Katrica ozrla po nji.

»Saj nisem.«

Katrica je stala ob oknu in z notranjim zadovoljstvom gledala za prijateljico, ki je stopala po stezi skozi sadovnjak. Zgrabila jo je omotica, da se je z globokim vzdihom sesedla na stol.

Lovre se je vrnil in našel pripravljeno večerjo. Sedel je in se nekam začuden ozrl okoli sebe.

»Kje pa je Jožica?«

»Odšla je.«

Žena ga ni pogledala v oči.

»Kako — odšla?«

»Za zmerom,« je rekla Katrica malce razdraženo, oči so se ji pomenljivo rogajoče uprle v moža. »Saj jaz je ne potrebujem ...«

Lovre jo je gledal, gledal, ki mu je nekam nemirna umikala pogled. Saj je ni bilo treba izpraševati, vse je bral na njenem obrazu. Bil je na rahlo užaljen, a jo je poizkusil opravičiti v svojih mislih ... Zganil je z rameni, kakor da je v trenutku vse vrgel s sebe. Pokrižal se je in zajemal.

==2==

Lovre se je živo spominjal dne, ko je bil prvič stopil v tisto vas. Prej je niti po imenu ni poznal. Bilo je med vojno, ko se je njegov bataljon, ki je bil na pohodu, neki večer ustavil na klancih med hišami. Vojake so porazdelili po skednjih.

Ponoči je nastal požar. Gorel je Ferjanov hlev. Zažgali so ga bili vojaki, ki so bili nastanjeni v njem.

Vsa vas je bila v hipu na nogah, tudi vojaki. Hiteli so gasit.

Rešili so živina, nekaj poljedelskega orodja, omejili požar, da se ni razširil na hišo. Hleva niso mogli rešiti, pogorel je do tal. Drevje, ki je stalo okoli njega, je svoje osmojene veje obupno iztezalo v nebo.

Vojaku, ki je visel privezan, na enem izmed dreves, se je približalo plavolaso dekle, ki je imelo ves objokan obraz. Nekaj časa je prepadeno, z velikimi očmi strmelo v kaznjenca, ki so mu bila že posinela lica in mu je pena silila na ustnice. Nato se je ozrlo v Lovreta, ki je stal ob strani, kakor da straži tovariša.

»Kaj pa je takega storil?« je dahnilo s strahom.

»Ali ne zadostuje, da je po njegovi nemarnosti zgorel hlev?« je Lovre pokazal zobe. »Za to ga ne bomo nagradili.«

»S tem nam nič ni pomagam,« se je Katrica zgrozila. »Zaprli bi ga, ako ga že morate kaznovati.«

»Obsodba ga šele čaka.«

»Zakaj ga pa potem mučite?«

Vojak je bil padel v nezavest. Lovre je zajel s korcem vode in mu jo je pljuščil v obraz. Nato mu je zrahljal vezi. Vojak se je grgraje oddahnil, kakor da se iznova vrača k življenju.

»Gospodična, vi ste dobrega srca,« jo je Lovre gledal z nagajivim smehom v očeh.

»Jaz nisem nobena gospodična.«

»No, no, le ne tako huda!«

Kazalo je, da se je dekle bolj zanimalo za privezanega vojaka ko za vse na svetu. Šele ko so ga odvezali in odpeljali, se ji je malce razjasnil obraz.

Lovretu se ni mudilo z vrta. Prebedel je že veliko noči, ki niso bile tako kratkočasne ko ta. V tistih urah nesreče je bila popustila tudi Ferjanova pazljivost nad hčerjo. Slednjič se je Katrica zasmejala, kakor da je že pozabila na požar in na mučenje.

Preden sta se poslovila, mu je dala naslov.

Pisma so bila vsakdanja, a se je vendar vsaka beseda nežno dotikala Katričinega srca. Včasih je izgubila sled za Lovretom, a se je nato zopet oglasil iz kakega daljnega kraja.

Nekaj mesecev po vojni je iznenada prišel v vas. Na sebi je imel vojaške hlače, a v nahrbtniku vse svoje premoženje. Preden je stopil k dekletu, ki ga je že pričakovalo, se je ustavil pred kovačnico, v kateri je Ferjan vihtel težko kladivo.

»Ali potrebujete pomočnika?« ga je vprašal.

Ferjan ga je premeril od nog do glave. Ponudba mu je bila po srcu. Odkar je bil pri gradbi novega hleva dvignil pretežko bruno, ga je bolelo v križu, ni imel več prejšnje moči. Delo pa se mu je po vojni kopičilo. Fant mu je bil po volji in mu zopet ni bil po volji.

»Ná, poizkusi!« mu je vrgel kladivo. »Da vidimo, kaj zmoreš in znaš.«

Lovre je vrgel nahrbtnik na tla in si zavihal rokave. Šlo je za to, da pokaže svoje znanje in moč. Ni mu šlo le za kruh, šlo mu je tudi za dekle. Čutil je, kako ga starec bistro gleda v roke, meri moč in spretnost slednjega udarca.

Sprejel ga je. Spal bo nad kovačnico, a jedel pri domači skledi.

V mraku sta se Katrica in Lovre srečala na klancu.

»Katrica!« je vzkliknil fant.

»Lovre!«

Vse, kar sta bila zamislila, jima je šlo kakor namazano. Verjela sta, da se ne bosta nikoli več ločila!

Oče ni slutil njunega prejšnjega poznanja. Vedel je sicer, da si hči z nekom dopisuje, a se ni kaj prida zmenil za to. Toda ni bilo treba prav bistrega očesa, da je opazil, kako se fant in dekle rada gledata. Biti sta morala previdna, da ni pomočnika že prve mesece vrgel na klanec. Pa saj sta dobila obilo prilike, da sta se sestajala.

Da bi ne bilo preveč očitno, ga je Katrica kdaj pa kdaj obiskala v družbi svoje prijateljice Jožice. Dekleti sta stali na vratih kovačnice, mu gledali v roke in govorili. Lovre je venomer dvigal obraz in v smehu kazal bele zobe. Gledal je le Katrico. Jožice s tankimi, rahlo trepetajočimi ustnicami in do dna izprašujočimi očmi zanj ni bilo.

Zavest, da ga ima dekle rado, je bila zanj kakor močna pijača. Včasih si je mislil, da ni nikogar na svetu, ki bi ga mogel ljubiti. Bil je nagle jeze, neugnane, vroče krvi. Tudi Katrica je bila uporne nravi, imela je isti blesk v očeh kakor on. To ga ni motilo. S tiho hvaležnostjo ji je vračal toplo ljubezen.

Ko sta se slednjič zavedela, da sta prav za prav že mož in žena, ju je obšel strah pred očetom.

Neki večer ju je našel na vrtu.

»Kaj pa vidva?« ju je vprašal osorno.

»Govoriva.«

»Kaj ne moreta govoriti v hiši? Marš!« je zapodil dekle.

Katrica je pobegnila in se skrila v kamro. V fantu je vrela kri, toda tu bi nič ne pomagala jeza. Saj tega je lahko pričakoval. Treba je bilo izpregovoriti.

»Dajte mi Katrico za ženo!«

Mož ga je nekaj trenutkov molče gledal, nato se je okrenil in odhajal v hišo.

»Pridi za menoj, če hočeš,« mu je vrgel med potjo. 

Lovre je prišel za njim. Šele tedaj, ko sta bila varna pred tujimi ušesi, je starcu privrela jeza na dan.

»Kdo pa si ti?« je zakričal. »Od kod pa si se vzel, za hudiča? Saj te komaj poznamo.«

Fant je spoznal, da se ga bo Ferjan otepal z vsemi štirimi. Ne pomagalo bi, ako bi mu po pameti razlagal, da sicer nima več staršev, ne doma, a da pošteno misli... Uporabil je skrajno orožje.

»Samo dvoje imate na izbiro,« mu je rekel, »Mene v hišo ali pa sramoto.«

Ferjan je dolgo bolščal vanj, preden ga je do dna razumel. Nato je kakor divji planil k steni in snel lovsko puško.

Lovre je na mestu pobegnil.

Dva dni se kladivo ni oglasilo v kovačnici. Fant je ves čas preležal za zaklenjenimi vrati. Sklenil je, da pogine, ali naj ga pa z orožniki vržejo na klanec.

Prišla je Katrica in ga poklicala.

»Pridi k nam!«

Bila je vsa objokana. Le v njenem glasu je trepetalo nekaj zmagoslavne radosti.

Ferjan Lovreta ni pogledal.

»Kovačnico dobi za doto,« je rekel mračno. »Tam vama uredim tudi stanovanje. Potem si pa pomagajta, kakor si vesta in znata.«

Zeta je sovražil kakor razbojnika, ki mu je nastavil nož na vrat. Hčere ni mogel sovražiti.

Čez tri tedne je bilo ženitovanje. Bilo je precej šumno. Nevesta je bila vesela. Le Jožica, ki je bila za družico, je jokala.

»Zakaj se cmeri?« je vprašal Lovre nevesto.
»Kdo jo razume!« je ta skomignila z rameni.

In vendar je bila morda ona edina, ki jo je razumela. Pa to skrivnost je ohranila zase. Lovre se ni dalje menil za družico. Imel je ženo in kovačnico. To mu je zadostovalo.

Dnevi so tekli...

Katrica mu je rodila sina. Bila sta srečna oba, oče in mati. Tako sta mislila, da ni tako lepega otroka daleč naokoli. Ko je začel izgovarjati prve besede, se ga nista mogla naveseliti. In kakor da so mu prve besede prinesle kal bolezni, je oslabel in legel. Umrl je čez nekaj tednov.

Bilo je prvič, da Lovre ni občutil nobenega veselja do dela. Zdaj pa zdaj mu je zastala roka. Žalosti za sinom se je pridružila skrb za ženo. Prehladila se je bila, suho kašljala, rdečica ji je izginila z obraza. Seveda je na vso moč trdila, da ji nič ni. Poizkusila je celo zapeti, da bi ga prevarila.

Lovre je imel od dne do dne manj dela v kovačnici. Bil je tak, da se ni rad uklanjal ljudem. Sila in nemirna kri sta ga gnali, da si je šel iskat drugega zaslužka. Dobil ga je v tovarni cementa v drugi dolini, kamor je bilo skoraj dve uri hoda. Odhajal je vsako jutro, prihajal vsak večer.

Življenje je teklo enakomerno dalje. Katrica je presamevala vse dneve. Ljubše bi ji bilo, če bi bila od zore do mraka poslušala udarce kovaškega kladiva. Vsak večer ga je težko pričakovala, ki se je vračal truden, redkobeseden z dela. Le smeh v rjavih licih mu je bil še tisti ko nekdaj.

»To je preutrudljivo zate,« mu je dopovedovala. »Še zbolel boš.«

»To mi nič ne naredi,« ji je zagotavljal.

Bila je pač čisto majhna laž, vendar jo je zapekla. Rajši bi bila videla, da bi ji bil tudi v vseh podrobnostih docela odkrit. Toda saj mu tudi ona ni bila.

Njena bolezen se je slabšala. To je dobro čutila, toda ona tega niti sama sebi ni hotela priznati. Šele ko so se ji noge zapletle in se je morala od šibkosti zgrabiti za stolico, da ni padla, je postalo očitno.

Lovre ji je zastrmel v pobledeli obraz.

»Kaj ti je?«

»Nič mi ni,« so se ji v bolestnem nasmehu nategnile ustnice.

»Ti si resno bolna.«

»Ne, ne. Kaj še!«

Lovre ji ni verjel. Neko nedeljo jo je kljub ugovarjanju naložil na voz in odpeljal k zdravniku.

Ta je zmajal z glavo.

»V bolnišnico,« je rekel. »Zdaj morda še ni prepozno.«

Katrica bi se bila skoraj zgrudila. Ne zaradi sodbe, ki jo je slišala, ampak zaradi zavesti, da mora zapustiti dom, delo in moža. Bilo ji je, kakor da se je zrasla z domom in jo zdaj trgajo od njega. Toda morala se je vdati.

==3==

Zopet je bila doma. Bilo ji je skoraj prijetno sami od jutra do večera. Še nikoli ji niso tako naglo potekali dnevi. Prešlo je poletje, nastala je jesen. Noči so bile krajše in krajše, dnevi mračni. Katrici, ki se je v toplih dneh res počutila boljšo, so težko legali v kri.

Delala je kakor neumna. Da bi se ne poznalo, kako ne zmore vsega. Postajalo ji je od dne do dne jasnejše, da jo drži pokonci le še močna volja. Že davnaj bi se morala zgruditi. Res, prihajalo ji je vedno pogosteje, da se je obupana sesedla. Zamislila se je in vzdihnila.

Kadar se je vrnil Lovre, se je opotekla po delu in se nalašč zasmejala, da bi ne opazil, kako je z njo.

Dolgo deževje, ki je trajalo tri tedne, jo je uničilo. K.0 se je neki večer vrnil Lovre blaten in utrujen domov, se ni mogla dvigniti. Sedela je, roke je držala na kolenih, brezupen nasmeh ji je ležal na ustnicah.

Mož je zagnal klobuk v kot in se ozrl po mizi. Večerje ni bilo. Šele nato je opazil ženin bledi obraz in motni lesk njenih oči.

»Katrica! Kaj ti je?«

»Potrpeti boš moral ... Danes me je obšla slabost.«

Moža sta trudnost in lakota navdajali z nejevoljo. Jezilo ga je, ker mu je žena tako dolgo tajila bolezen in ni hotela nikogar trpeti poleg sebe v hiši.

»Zakaj pa nisi koga poklicala?« je rekel malce zadirčno.

Tega Katrica ni pričakovala. Hotela je, da, želela si je, da bi jo objel, ji rekel nežno besedo, a ona bi se mu razjokala na prsih. To bi ji, tako si je domišljala, povrnile moči. Lovre pa, kakor da mu nič ni za njeno bolezen, ko je že nji sami zaradi tega tako hudo.

»Samo za to ti gre,« je prišpičila ustnice.

Še nekaj je hotela reči, a ji je kašelj zaprl sapo. Izpljunila je kri.

Lovre se je vznemiril.

»Za božji čas — kri!«

»Saj vidiš,« je rekla žena mrzlo.

To zanjo ni bilo nič novega. Razdraženost, ki jo je iztežka zadrževala, je prehajala na moža.

»Bolna si, a se siliš z delom,« ji je očital.

»Nisem bolna,« je rekla trmasto. »To je le tako prišlo.«

»Kaj boš tajila! Bolna si. Saj komaj stojiš na nogah.«

Res, dvignila se je bila. da bi odšla po delu. Toda začutila je, da ne more več varati niti sebe niti moža. Njo, ki ni marala slišali o bolezni, je to zadelo kakor najhujši udarec. Zakrilila je z rokama, kakor da hoče nekam zleteti, nato se je sesedla na posteljo.

»To ni nič,« so ji pritekle solze. »Ali želiš, da bi res že umrla, ko tako govoriš?«

»Kaj bi imel od tega, ako bi ti umrla? Jutri pojdeva k zdravniku.«

To ji je dalo novih moči. Nekaj rdečice ji je dahnilo v bleda lica.

»Nikamor ne pojdem,« so se ji poblisknile oči. »Ne k zdravniku, ne v bolnišnico! Ako naj že umrem, bom tu umrla.«

»Kakšne besede pa so to? K očetu stopim po konja, še nocoj se odpeljeva.«

Lovre je pozabil na trudnost in na lakoto. Jezila ga je ženina upornost, njena bolezen ga je navdajala s skrbjo. Govoril je odločno, a ne ostro, toda besede so odmevale v ženini notranjosti kakor krik. Pomolčala je za minuto, oči so se ji ostro zazre v moževe zenice. Kazalo je, da ga izprašujejo do dna.

»V bolnišnico!« je zagorela. »Da bi ti gospodinjila Jožica? Ti komaj čakaš tega.«

Saj je bila norost, kar je govorila. To bi si bila v treznih trenutkih tudi sama priznala. Bila je kakor pijana, ni se mogla premagati. Ljubosumje, ki jo je dolgo izpodjedalo kakor podtalna voda breg, je v zamolklem kriku planilo iz nje. Zdrl se je plaz, nesel s seboj vso naplavino njenih tihih, bolestnih sumničenj in vse podiral pred seboj.

Lovre je bil prepaden. V prvem trenutku ga je obšla misel, da je žena zblaznela. Končno mu je postalo jasno, za kaj gre. Zaslutil je bil že tedaj, ko je bila žena odslovila Jožico iz hiše. Nekdanji prijateljici se nista več pogledali. Da žena še nosi v sebi, kar se je tedaj nejasno razgrnilo pred njim, niti malo ni slutil. Bolelo ga je, a jo je izkušal opravičiti z boleznijo.

»Neumnost govoriš,« se je branil. »To so tvoje bolne blodnje.«

Žena pa ni odnehala. Bila je kakor požar. Krik se je odbijal od sten in se razlegal skozi okno. Tedaj so tudi moževe besede postajale ostrejše. Toda še vedno se ni dal premagati od srda. Poizkusil jo je pomiriti, prepričati, da je neumno, kar govori.

»Še pred najino poroko si gledal za njo. Ali mar misliš, da nisem opazila?«

»Sama veš, da ni res, kar govoriš ...«

Katrica je bila kakor iz uma. Vsaka moževa beseda je vplivala nanjo kakor olje v ogenj.

»Res je, res, res! Ne taji. ko le izdajajo še oči! Prisegla bi lahko ...«

»Za božji čas, Katrica, spametuj se! Saj to je norost, to je od sile ... Nikoli, niti z najrahlejšo mislijo ... Če bi mi bila le rekla, poklical bi bil kako drugo žensko ...«

»Zdaj lahko tako govoriš,« se je zasmejala. »Jaz sem nesrečna. Sovražim te, četudi sem te imela rada. Nečem te več videti. Nečem več živeti... Umrla bom... Toda akotudi umrjem, z Jožico ne bosta srečna! Nikoli! Prekolnem vaju ...«

Z razprostrtimi rokami je zaplavala po sobi. Njena k sumničenju nagnjena nrav jo je potegnila za seboj, da ni mogla, ne utegnila presojati svojih besed. Zavest, da je izgubljena, da bo morala umreti in zapustiti vse, jo je delala blazno. Ne toliko ljubosumje, želo smrti jo je zastrupljalo.

Lovre ni znal brati poslednjih in najglobljih vzrokov njenega razburjenja. Vzelo mu je besedo, gledal jo je kakor uganko. Ne samo da mu dela krivico, neko namišljeno sramoto kriči pred vso vasjo. Že po naravi je bil nagle jeze. to mu je pognalo vso kri v sence, Začutil je omotico v glavi. Pred njim ni več stala bolna žena, ampak zlo, ki ga hoče pogubiti... Z dvignjenimi rokami in s skrčenimi prsti je šel proti nji ...

Ko je Katrica v silnem naporu izbruhnila kri in se zgrudila na kolena, se je v grozi zavedel svojega početja. Pobral jo je in položil na posteljo. Bila .je vsa krvava in strahotno bleda. Za trenutek se je zdelo, da je brez življenja.

Lovre bi jo bil tepel kakor morilec, ki se v očitanju in jezi še enkrat znese nad svojo žrtvijo. Premagala sta ga strah in sočutje.

»Katrica!« se je nagnil nad bolnico.

Ni mu odgovorila. Z najmanjšim znakom mu ni dala razumeti, da gal sliši. In vendar je še živela. Da. še je živela, saj je še dihala. Težko, pridržano, kakor da jo zbada v prsih. Velike oči so ji bile na široko odprte, da so se zdele še večje. Strmele so nekam v strop ...

Lovre je planil skozi vrata.

==4==

Lovre je bil opazil že takoj prve čase, da ga ljudje gledajo z neprijaznim očesom. Bil jim je tujec, pritepenec, nemanič, ki se je priklatil kdo ve od kod in dobil lepo hčer uglednega kmeta za ženo.

Njunemu zakonu niso prerokovali sreče. Ljubezen, ki so jo opazili med Katrico in Lovretom, jih je navdajala z zavistjo. Ko se je tisti večer razlegnil iz kovač-niče krik, so se pomenljivo spogledali in nategnili obraze. Ali zdaj vidite, kaj se je skrivalo pod pepelom?

Ko je Lovre pritekel iz veže, je zadel na skupino žensk, ki so stale na klancu.

»Pojdite h Katrici,« jim je zaklical. »Jaz se odpeljem po zdravnika.«

Po vnanjem videzu je bil tako divji, da so se mu ženske plahe umaknile ... Čez nekaj minut je oddirjal po klancu voz, v noč se je razlegalo pokanje biča.

Medtem so bile ženske že stopile k bolnici. Gnala jih je bolj radovednost ko sočutje. Obstopile so posteljo.

Katrica je sopla kratko, pridržano, iz prsi so se ji kdaj pa kdaj iztrgali težki vzdihi. Oči, ki so bile kakor da so neizrečeno začudene nad nečim, so se komaj premaknile. Bile so kakor zrcalo utrujene, umirajoče duše. Kaj so dopovedovale in izpraševale? Od kod vsi ti tuji obrazi? Kaj ji hočejo? Kje je Lovre?

Pogled ji je počasi drsel preko obrazov, roke so se ji zganile. Kaj hoče?

»Kaj ti je, Katrica?«

Ni odgovorila.

»Kje te boli?«

»Kaj se je zgodilo?«

Za trenutek so ji zastale prsi, kakor da napeto prisluškuje. Nato se ji je obraz za spoznanje skremžil na jok, a se je takoj zopet nategnil v bolečini.

»Videti je, da ji je vzelo besedo.«

»Kje pa je Ferjan, da ga ni?«

»Ali bi je ne kazalo sleči in pogrniti? O, kako se je vsa okrvavila!«

Bolnica se ni niti zganila, ko so ji ženske potegnile vrhnjo obleko s telesa in jo zagrnile. Bila je brez moči, brez volje. Naj naredijo z njo. kar jim drago. Z mokro cunjo so ji obrisale kri. ki ji je še vedno silila na ustnice. Njena kratka sapa je bila čimdalje krajša, kakor da zadržuje neko bolečino ali kakor da ji peša srce. Oči so se ji zapirale, kakor da jo navdajata trudnost in omotica.

»Moj Bog, da bi le tako ne umrla!«

»Ali bi ne šli po duhovnika?«

Tedaj je vstopil Ferjan. Prej ga ni bilo doma. Ko se je vrnil iz trga, je zvedel, da se je Lovre odpeljal Katrici po zdravnika. Ali je res tako hudo? Nekam zmeden in prepadem je obstal za vrati.

»Kaj je z njo?« je pomežiknil v bledo svetlobo luči, kakor da premaguje čustvo.

Sosede so se umaknile od postelje.

»Ne vemo, kaj ji je. Saj ne more nič povedati.«
Možu so klecala kolena, ko je stopal do hčere. Saj je bil opazil, da Katrica že dalje časa ni taka, kakor bi si jo želel. Da je že tako daleč, si ni mislil. Ni si tajil, da jo ima Lovre rad in da stori zanjo, kar je v njegovi moči. In vendar — si je očital — če bi je ne bil dal temu človeku, bi bila morda zdrava.

»Katrica!«

Hči ga je opazila skozi na pol odprte trepalnice: kazalo je, da ga je spoznala. Ali se mu ni hotela rahlo nasmehniti, a se ji ni posrečilo? Tog izraz ji je legel na lica.

»Saj je vsa od krvi,« se je zavzel Ferjan.

»Nekoliko smo jo očedile.«

»Še vedno ji sili čez ustnice.«

Neka ženska je pristopila in ji z robcem obrisala svežo srago krvi.

»Vrat ima ves podplut,« je omenila.

Ferjan se je sklonil nad hčerjo. Odgrnil ji je rjuho iti nekaj trenutkov kakor začaran strmel na njen beli vrat. Noge so» se mu zašibile v kolenih, tema se mu je delala pred očmi. Grenka žalost mu je zajela srce, hkrati mu je rdečica srda silila v glavo.

»Katrica! Kaj se je zgodilo?«

Bolnica je uprla oči v Jožico, ki se je bila v tistem trenutku prikazala na vratih. Vznemirila se je, hotela dvigniti roko, a ni imela več toliko moči.

»Kaj hoče?« je vprašala ena izmed žensk.

Jožica je zaslutila, kaj hoče bolnica. Molče se je umaknila v mrak kuhinje.

Katrica se je ozrla v očeta.

»Povej, kaj se je zgodilo? Ali te je davil?«

Ferjan se je vedel, kakor da ji hoče izsiliti odgovor. Hči je razumela. Kakor ob nekem spominu, se ji je obraz nategnil v bolesten izraz. Ali ji ni od vsega življenja ostalo le veliko razočaranje? Morda je tedaj trezneje presojala in ji je bilo žal zaradi Lovreta. ali pa ga je le še huje sovražila. Zdelo se je, da z molkom zadržuje izbruh krvi in z njim življenje. Vendar je z vso silo pognala glas iz sebe...

»Lovre...«

Zasopla je, hkrati z besedo ji je prišla kri čez ustnice. Kaj je hotela povedati? Tega nihče ni vedel. Zopet je zaprla oči, telo se ji je nemirno stresalo.

»Umira,« se je z grozo izvilo iz Ferjana. »Naj teče kdo po župnika! Prižgite svečo!«

Vse se je naglo izvršilo.

Ferjan je pokleknil k postelji in molil z drhtečim glasom. Plamenček sveče je plapolal v jesenski sapi. ki je vela skozi okno.

Katrico so deli v poslednje olje. nato se je onesvestila. Tri ure pozneje je izdihnila.

==5==

Noč se je nagibala že proti jutru, ko je Lovre pripeljal zdravnika. Širok in mračen jima je Ferjan stopil naproti. Zeta ni pogledal.

»Prepozno,« je rekel zdravniku. »Hvala za trud!«

Lovre je obstal kakor okamenel, brez sape.

»Ali je umrla?« je prišlo zamolklo iz njega.

Tast mu ni odgovoril, kakor da ga zanj ni na svetu. Povabil je zdravnika, naj stopi z njim. Plačal mu bo, nato ga zapelje nazaj v mesto.
Lovre še vedno ni mogel razumeti. Toda biti je morala resnica. V oknih je trepetala svetloba, sence so se premikale za šipami. Vso pot ga je obhajala neka težka slutnja. Toda zdelo se mu je, da mu prihaja le iz samoočitka, da je položil roko na ženo. Da bi mogla medtem umreti, nato ni niti pomislil.

Z naglimi koraki je stopil v vežo. Ob stopnicah sta stala dva orožnika. Začudil se je. Kaj pa ta dva delata tam? Toda ni utegnil, da bi se v mislih ukvarjal z rečmi, ki se niso tikale njegove žene. Stekel je po stopnicah, odrinil nekaj ljudi, ki so stali na vratih. Stopil je v sobo.

Katrica je še vedno ležala na postelji. Bila je zelo bleda, skoraj sinja v obraz. Oči so ji gledale izmed rahlo zaprtih trepalnic. Sredi modrih kolobarjev, so bile skoraj grozne. Na sebi je imela pražnjo obleko, bila je opravljena kakor za v cerkev. Tudi lase je imela urejene. Prste sklenjenih rok so ji ovijale črne jagode molka. Izpod palcev ji je gledal majhen križec.

Lovre je obstal pred njo. Počasi, samogibno se mu je dvignila roka, pokrižal se je.

»Moj Bog, saj je res,« se je za trenutek ozrl po ljudeh.

Ti mu niso odgovorili, le gledali so ga. Saj tudi ni pričakoval kakega odgovora. Umaknil je pogled, vzel oljčno vejico iz skodelice z blagoslovljeno vodo in pokropil rajnico.

Vse to je delal bolj ko v sanjah, komaj na pol zavestno. Bilo mu je, da bi se bil na mestu zgrudil, a se je premagoval, Sklenil je tresoče se roke, da bi molil, a ni mogel moliti. Motile so ga misli in občutki. Gledal je ženo, ki jo je bil pustil še živo, a zdaj je mrtva. Zdela se mu je uganka.

In kakor da hoče za vsako ceno razrešiti neko skrivnost, je strmel v njen obraz. Ali niso bila v tistih potezah okamenela vsa čustva preteklih trenutkov? Srd, groza, obup, razočaranje. In nazadnje tudi ljubezen. Da, tudi ljubezen. Izražala jo je neka blaženost, ki je bila izpremešana z brezmejno bridkostjo.

Pogled mu je preskočil z mrliškega obraza na beli vrat, ki ga je imela kakor nalašč razgaljenega. Na njem so se poznale modre lise. Kri so ji bili izmili, teh znamenj nasilja ni bilo mogoče izmiti. Kričala so. Tako mu je bilo, kakor da iz njih prehaja neko trepetanje v njegovo telo. Grenko spoznanje nečesa bridkega in grdega se je pomešalo s strahom.

Kakor da tega ne more gledati, je zdrknil na kolena in strmel v tla. Silil se je, da bi molil. Toda molile so le ustnice. Na tiho, a s strastjo se je obtoževal nečesa, četudi mu njegova krivda ni bila povsem jasna. Obtoževal je tudi ženo.

Počasi se je dvignil in se z zmedenim, plašnim pogledom ozrl po ljudeh. Gledali so ga, kakor da jim je tedaj prvič stopil pred oči. Njih molk je le zdaj pa zdaj prekinilo nerazločno šepetanje.

»Kdaj je umrla?« je vprašal.
»Kdaj?« je ena izmed žensk pogledala svojo sosedo. »Tri ali štiri ure bo od tega.«

»Toda kako, za božjo voljo, kako ...,« se mu je iztrgalo iz duše, a ni dokončal stavka.

Ljudje so molčali. Nato je nenadoma zašumelo med njimi. Od vrat, ki jim je kazal hrbet, so se mu približevali koraki. Nekdo je obstal tik za njim in mu položil roko na ramo.

»Pojdite z menoj!«

Ozrl se je. Za njim je stal orožnik. Drugi orožnik je stražil vrata.

»Z vami? Zakaj?«

Saj bi mu ne bilo treba, vpraševati. Že na stopnicah, medtem ko je tekel v sobo, ga je bila obšla rahla slutnja. Toda ni se utegnil p oni ud iti pri nji. Ljudje, ki so stali okoli njega, so bili kakor zel krog. ki se je ožil bolj in bolj in grozil, da ga zadavi.

»Boste že videli, zakaj,« mu je odgovoril orožnik.

Hladne besede, mrzel pogled, ki ga je zadel, mu je povedal vse. Težek sum je padel nanj. To je bilo prav tako nenadno in hudo kakor ženino natolcevanje. Usodni dogodki tistega dne so ga oklepali kakor veriga, iz katere se ni mogel rešiti.

Umaknil se je. Ljudje za njegovim hrbtom so se razdelili, da je zadel v steno. Bil je bled, kakor da mu je poslednja kapljica krvi izginila iz obraza.

»Kaj pa mislite?« je zamahnil z rokama. Glas se mu je z vso silo pognal skozi stisnjeno grlo. Toda vedel je že naprej, da nič ne bo pomagalo. »Počakajte, da vsaj pokopljem ženo,« se je opri jel poslednje bilke.

»Jo bodo že drugi pokopali.«

Orožnik je zgrabil Lovreta za roko, a on mu jo je iztrgal, zadel ob posteljo, da se je mrlička zganila, kakor da se prebuja iz spanja.

Prizor je bil pretresljiv, malone oskrunjajoč za mrliško sobo. Ljudje niso več prestali v molku.

»Bodi pameten, Lovre! Saj vidiš, da se ne moreš ustavljati.«

»Toda za hudiča, jaz je vendar nisem ubil ...«

»Če si res nedolžen, se bo že izkazalo.«

»Od kod pa ima rajnka tak vrat?«

»Priča nismo bili, kaj se je zgodilo.«

»Iz tega, kar smo slišali na klanec, bi vsakdo lahko kaj sklepal...«

Lovre ni opazil niti enega sočutnega pogleda, samo mržnjo. To ga je zrušilo. Žena je mrtva, ona ne more govoriti. Njemu ne verjamejo. Sramoval se je jokajočega glasu, ki mu je ušel ob zadnjih besedah. Nič več se ni maral upirati in se smešiti pred ljudmi.

Dal se je ukleniti.

Ko se je na vratih poslednjič ozrl po ženi, se mu je nakremžil prepadeni obraz.

==6==

Po treh tednih so ga izpustili iz ječe. Bil je oproščen. Sodnikom je povedal vse do podrobnosti, kako se je bilo zgodilo. Prepričal jih je s strastjo svojih besed, niso dvomili o njegovi odkritosti.

Ječa, ki se mu je zdela kakor ena sama dolga noč, ga je hudo potrla. Samemu sebi se je zdel starec, ko je stopil na cesto. Vso pot domov je mislil samo na ženo. Želel je, da bi jo še našel na mrtvaškem odru. Toda to je bilo nemogoče. Ona je že davnaj ležala v grobu.

Ali je bil res le malo zakrivil njeno smrt? Ne, saj se ni trkal na prsi kakor spokorjen grešnik. Odločno je zanikal, da bi ji bil le za en sam dih prikrajšal življenje. To prepričanje se mu ni porodilo le iz trdovratnega tajenja pred sodniki in mu leglo v možgane. Tičalo mu je že od prvega trenutka v duši.

Moj Bog, ali je mar ni ljubil? Oboževal je njeno od bolezni su hotno, belo telo. Ljubosumen je bil celo na zdravnike, ki se jim je razgaljevala pri preiskavah. Toda bil je prepameten, da bi bil to pokazal. Saj se je tudi ona do solz sramovala. Zdaj njenega telesa ni več...

Potegnil si je z roko preko oči in se kakor skozi meglo oziral po pokrajini.

Dosegel je vas. Šele v tistem trenutku mu je postalo docela jasno, da ni bil odsoten le eno dolgo noč, ampak mesec dni.

Srečal je prvega človeka in ga pozdravil. Oni pa ga ni pogledal v obraz, mrmraje mu je nekaj odgovoril.

To je Lovreta globoko zadelo in užalilo, stisnil je pesti in zobe. Ozrl se je za onim, zdelo se mu je, da mu v širokem hrbtu bere skrivne misli. No, da, saj drugače ni mogoče. Kako naj bi ga ljudje razumeli? Bil jim je tuj po srcu in po narečju, še po laseh. Pa saj so bili tudi oni njemu tuji.

Izpljunil je na cesto. »Moje roke so nedolžne.« Toda ob vsaki taki misli je ostalo nekaj grenkega na dnu.

Vrata in okna kovačnice so bila zaprta. Stoje na klancu se je Lovre ozrl proti Florjanovi hiši. Oči so mu za trenutek obstale na oknu, za katerim je nekoč stala Katrica in potapljala obraz v rdeče nageline...

Po klancu je prihajal Ferjan. Namenjen je bil naravnost proti njemu. Lovreta je obšla trenutna plahost pred tem človekom. Najrajši bi bil pobegnil. Toda ali ni hotel srečati prav njega? Ostal je na mestu.

Čemu bi se ga bal? Kaj pa je storil?

Starec je razkoračen obstal pred njim, a ga ni pogledal v obraz. Oči so se mu upirale nekam v Lovretova kolena.

Molčala sta.

»Izpustili so me,« je nazadnje izpregovoril Lovre.

»To sem že zvedel,« je odvrnil mož rezko. »Tu imaš.«

Tedaj je ključ od kovačnice priletel Lovretu pred noge. Bilo je kazno, da se starec ni maral dotakniti njegovih rok. Lovreta je zgrabilo za srce, a je požrl ponižanje in jezo.

»Saj mi ni toliko do ključa,« je izjecljal. »Zaradi tega bi se niti ne bil vrnil.«

Ferjan mu je bil na pol obrnil hrbet. Z rokama v žepih je bolščal nekam preko sadovnjakov.

»To je bilo vajino,« je rekel trdo. »Do tvoje smrti se nihče drug ne bo lastil kovačnice.«

»Ne bom je potreboval. Odšel bom po svetu.«

»Kakor hočeš,« mu je odvrnil starec mrzlo. »Tu te bo čakala.«

Stala sta še nekaj trenutkov.

»Oče,« je iznova začel Lovre, »težko mi bo delo, ako bi mislili...«

»Sodnija te je izpustila, ali po pravici ali po krivici, to naj prisodi Bog,« ga je Ferjan rezko prekinil. »Med nama je, kakor je bilo... ko se še nisva poznala…«

Lovre se je zamajal, kakor da mu je poleno vrgel pod kolena.

»Vi torej verjamete, da bi bil…«

Pretežko mu je bilo izgovoriti do konca.

»Tega nisem rekel. Kaj mislim, nihče ne bo zvedel. Zdaj pa zbogom!«

Starec se je okrenil in s počasnimi, trdimi koraki odšel proti domu.

Lovre je gledal za njim. Nehote se mu je vrivalo vprašanje, po kaj se je vrnil v tisto vas. Saj je bil v ječi stokrat in stokrat sklenil, da ga ne bodo več videli tisti klanci. Če ga je res prignala želja, da bi se opral vsaj pred tastom, je bila njegova pot zaman.

Srd je vstajal v njem. zamahnil je z roko.

»K vragu vsi skupaj!«

Pobral je ključ in odklenil kovačnico.

Zdelo se mu je, da mu je iz sobe mrtvaški duh udaril v nosnice. Vonj po posušenih cveticah in po ugaslih svečah. Stoječemu na pragu je bilo, kakor da! mu je nekaj živega udarilo v lica. Soba je bila pospravljena, postelja izravnana. Prav kakor da je Katrica vse uredila, preden je odšla.

Zapeklo ga je v očeh.

Odprl je okna na stežaj. V sobo je zavela struja svežega zraka. Ves čas si ni mogel prav misliti, da je žena res mrtva. Zdaj mu je vse govorilo o tem. Ozrl se je po postelji, tedaj se mu je živo prebudil dogodek pred tremi tedni. Hotel je, da bi se soba ne napolnila le s svežim zrakom, ampak tudi s pozabljenjem. Prav tako tudi njegova notranjost. Ženo je hotel pozabiti le zaradi tega, kar se je bilo zgodilo.

Naslonil se je na okno in si zagrebel obraz v dlani. Dolgo se ni premaknil.

Ko se je predramil iz misli in občutkov, je bil utrujen. Sedel bi bil. legel, a ni imel obstanka. Ko je odšel po sobi, mu je pogled obstal na skrinji. Na nji je ležal bel robec, ki je bil obšit s čipkami.

Pobral ga je in si ga ogledoval. Takih robcev ni nosila njegova žena. Pogled mu je obstal na začetnicah, ki jih je krasila rdeča rožica.

Te začetnice mu niso bile neznane. V mislih se mu je prikazal iz njih obraz, ki je bil v neki usodni zvezi z zadnjimi dogodki, in zopet ugasnil. Pomračilo se mu je čelo.

Robec je spravil v žep in se plaho ozrl. Zdelo se mu je, da ga od vseh sten opazujejo ženine oči.

==7==

Misli na rajno ženo in na vse. kar je bilo v živi zvezi z njo. dolgo ni mogel ubežati. Bilo mu je. kakor da ga še zmeraj in vserod spremljajo njeni koraki. Vsak večer je z neko grozo legel v posteljo. Le polagoma je bledela v njegovem spominu.

Senca suma je neprestano hodila za njim. Kmalu mu je bilo jasno: ne bo se mu več posrečilo, da bi ji ubežal. Dan za dnem mu je stopala po petah in mu grozila. Slutil je, da ga bo nekega dne podrla na tla in ga pomandrala.

Ljudje so se mu izogibali z besedo in s pogledi. Tega mu ni bilo mogoče prezreti. Zopet je delal ob nakovalu. toda le redek je stopil na njegova vrata. Imeli so ga za morilca svoje žene, akotudi mu tega nihče ni vrgel v obraz.

Nalašč, kakor da jih izziva, je stopil mednje in jih je nagovoril. Da, saj so mu odgovarjali. Nekam pridržano sicer in s posebnim naglasom. Čimdalje pogosteje so namigavali na njegovo dejanje.

Nekdo je pripovedoval na vsa usta:

»To se je bilo zgodilo pred leti — ali ste že slišali? Nekega berača so bili obdolžili, da je umoril bogatega popotnika. Zaprli so ga. Toda niso mu dokazali krivde, morali so ga izpustiti. Še deset let je živel in hodil po vaseh. Šele na smrtni postelji, ko so se hudiči že trgali za njegovo dušo, se je spovedal svojega hudodelstva...«

Ljudje so se zlobno režali.

»Da, da, prav tako!«

Lovretu je gorela kri. Ni bil bebec, da bi ne bil razumel. Blebetača je z enim samim udarcem pobil na tla in odšel.

Tisto noč ni zatisnil očesa. Čakal je, da pridejo ponj orožniki, toda ni jih bilo. Ljudje so se ga očitno bali, niso ga založili. To je do dna razgaljalo njih sodbo o Lovretu. Ne smejo natolcevati, ne smejo govoriti, a vendar... Tisti »vendar« je bil kakor sekira, nastavljena na korenine njegovega življenja.

Odšel je iz vasi. Našel je delo v mestu, a ni vzdržal. Trpka zavest, da ga imajo ljudje še vedno za krivca, ga je z neodoljivo silo vlekla nazaj v vas. Morda je bilo še nekaj drugega, česar se je komaj zavedal, kar ga je gnalo na tiste klance. Neka nujnost, ki človeka žene v to, da do konca izvrši svojo- usodo.

Našel je iste ljudi kakor prej, le da so mu bili še bolj tuji.

Zatekel se je v cerkev. Pokleknil je pred spovednico, govoril župniku s tisto odkritostjo kakor nekdaj sodnikom. Še več, hotel je povedati še tisto, kar je bilo tudi njemu na pol skrito in neumljivo. Ni iskal toliko odpuščanja, iskal je pomoči in sveta. Boga se je oklenil kot poslednje rešitve.

Besede so se mu zdrle, hitele so kakor brzica čez skale. Ni zamolčal niti sence kake grde misli. Dodal je goro bolesti zaradi prezira in natolcevanja ljudi.

Umolknil je. Povedal je bil vse, kar se je dalo izraziti z besedami. Nato je čakal, zmedeno odgovarjal na nekatera vprašanja. Župnik mu je gledal globoko v dušo, njegova sodba je bila stroga, ni zanikal neke neposredne krivde na ženini smrti. Bog mu je naložil trpljenje za kazen. Naj jo vdano prenaša — to je le kaplja proti večnosti.

»Da, da,« se je Lovre trkal na prsi. »Toda vendar boli.«

V nedeljo je stopil župnik na prižnico in ostro pogledal ljudem v oči.

»Ne sodite, da ne boste sojeni,« je navezal na besede iz evangelija. »Samo eden je, ki vidi vsa naša dejanja, gleda v dušo slehernega človeka, ne lastite si njegove sodbe!«

Lovre je razumel. Čutil je, kako se vaščani na skrivaj ozirajo po njem. Tudi oni so razumeli. Toda zaprli so se vase, da jim nič več ni bilo brati na obrazu. Vendar je bilo Lovretu laže v duši.

Tiste dni je po dolgem času zopet srečal Jožico. Postala je na klamcu in ga plaho pogledala v oči. Lovre je ves zmeden stal pred njo.

»Ali si ti pospravljala moje stanovanje?« se je domislil.

»Da. Kaj pa je?«

Lovre je potegnil iz žepa robec in ga ji je pokazal.

»To si ti pozabila?«

»Da, saj res.«

Mečkala je belo platno in rdela do ušes.

»Nič te ne vidim.«

»Saj sem vedno doma.«

Da? Toda zdelo se mu je, da se mu po ženini smrti nekam izogiblje. Kadar sta se imela srečati na klancu, je krenila čez vrt. Pogledal ji je v oči. Zdelo se mu je. da so ji skaljene od neke misli.

»Ali tudi ti tako misliš kakor drugi, Jožica?«

Težko mu je bilo izreči, a je vendar izrekel.

»Ne, jaz nič ne mislim,« je zatrepetala in uprla pogled v tla.

Nato se je naglo poslovila in skoraj tekla po klancu navzdol proti vasi.

Lovre je dolgo gledal za njo.

»Edina,« mu je zapelo v srcu.

Nenadoma se je zdrznil v sebi. .. Drugo jutro navsezgodaj je iznova odšel iz vasi.

==8==

Spočetka je Lovre zanikal vsako čustvo do Jožice. Izogibal se je celo misli nanjo. Dva meseca je blodil po deželi in poizkusil prevarati samega sebe. Njegova notranjost se ni dala prevarati. Dekletova podoba mu je vedno pogosteje stopala pred oči.

Vpraševal se je, ali ga ona res ljubi. Da, saj to mu je bilo jasno. Prenerodno je skrivala svoje občutke. Spomnil se je dni, ko so ga zaman iskali njeni hrepeneči pogledi. Na svatovščini je jokala. Katrica je razumela njene solze, on jih takrat ni razumel. Šele zdaj se mu je odpiralo spoznanje za spoznanjem. Majhne, ničeve stvari, a vendar usodne.

Razmišljanje, ki ga je vedno živeje spominjalo rajne žene. Pred oči mu je stopala njena iztežka zadrževana mržnja, pekoča bolest od poročnega dne. Zdaj je vedel, zakaj je tako silila iz bolnišnice. Razumel je njen čudni nasmeh, ko je bila Jožico odslovila. Dan, ko se ni mogla več premagovati in je izbruhnilo iz nje, še ni bil pozabljen. Jožica je bila usodna za njeno življenje.

Mučil ga je občutek, da dela greh in skruni spomin na ženo, ako misli na Jožico. Kakor da si s tem nalaga neko krivdo. Nemogoče, da bi pozabil na vse, kar je bilo, ako ne pozabi tudi na dekle, ki je bilo v usodni zvezi s Katričinim življenjem in njeno smrtjo.

Pač, mogoče je bilo. Na svetu je vse mogoče. Zopet ga je prignalo v vas. Odprl je sobo in se ozrl po stenah, ki so bile prej tako polne spominov. Spoznal je, da je ženina podoba do konca pobledela. Izginila je kot vonj po posušenih cveticah in po ugaslih svečah. Pozabil je na živo, temna zavesa pozabi jen j a je polagoma zagrnila tudi mrtvo. Na njeno mesto- je stopila Jožica. Nje mu ni bilo več mogoče pozabiti. Zavračal je občutek greha. Ali sta mar on in Jožica res česa kriva? Iz Katričinega nesrečnega značaja sta se izkotili nesreča in smrt.

Ta misel je bila kakor nov mejnik v njegovem življenju. Pot za njim se mu je zdela z rožicami postlana. Bilo je prvič, da se je otresel misli na preteklost. Jožici je bilo treba pokazati, da tudi on misli nanjo.

Dve uri je čakal, da jo je prestregel na klancu. To pot se ni zmenil za ljudi.

»Jožica, zakaj se me izogiblješ?«

»Saj ni res.«

Razumela je. Bolj po očeh ko po besedah. Videti je bito, da drhti od presenečenja in radosti.

»Kdaj pa kdaj bi lahko pospravila v mojem brlogu.«

Bila je na moč zmedena: odkrito, zvesto so ga gledale njene oči.

»Kaj porečejo ljudje?«

»Mar mi je ves svet!«

Lovre je razumel, da bi se mu bila najrajši privila v naročje. Le nečesa ni mogel razumeti. Nemira in čudnega lesketanja, ki ga je bil opazil v njenih očeh. Tako težko je bilo uganiti, kaj se skriva v njeni duši. Če bi bila to Katrica, bi mu bila v svoji strastni čudi vse razodela. Jožica pa je molčala.

Čakal je ob nakovalu, da bo prišla plaha, se mu nasmehnila in nato krenila po stopnicah. Slišal bo njene stopinje, kako drsajo sem in tja po sobi. Prišla bo večkrat, nanesla bo prilika, da se bosta čimdalje bolj odkrila drug drugemu. Ali naj jo mar že v prvi sapi vpraša, če mu hoče postati žena?

Toda ni je bilo. Kazalo je, da se ga celo izogiblje. To ga je vznemirjalo in jezilo.

»Hvala, ker si prišla,« jo je pozdravil zasmehljivo, ko sta se zopet našla.

Tresla se je pred njim. Ali se ga mar boji? To bi se mu zdelo celo žaljivo.

»Saj nisem utegnila,« je rekla.

»Ne pravi mi, da nisi utegnila,« se je rahlo razburil. »Ali se me mar bojiš?«

»Zakaj bi se te bala?«

»Ne vem. Vse kaže. Če nečeš drugače, pridi, kadar mene ni doma. Kovačnica je zmeraj odprta.«

Poslovil se je in mu je bilo grenko. Ali ni bil preoster z njo? Ozrl se je, še je stala na mestu. Šele tedaj se je okrenila in počasi odšla proti domu.

Lovre je zažvižgal predse.

In nato je prišla. Smuknila je v vežo in po stopnicah, da je s pogledom iztežka ujel rob njenega krila. Gonil je meh. a je zdaj pa zdaj prenehal in prisluhnil bosim nogam, ki so drsale zgoraj po podu. Šum metle, ropotanje mize in stolov. V rjavem obrazu mu je gorel smeh in mu širil usta.

Ko je odhajala, je stopil na prag.

»Hvala, Jožica!«

»Saj se nimaš čemu zahvaljevati,« mu je odgovorila. Ni se ustavila niti za minuto, očividno se je bala ljudi.

Stopil je v sobo in zagledal ženino fotografijo, ki je bila obrnjena v steno. Vzel jo je v roko, zapekel ga je bežen spomin, nato se je nasmehnil. Odprl je skrinjo in skril ženino podobo pod staro obleko.

Od tistega dne je imel Jožico za svojo. Najrajši bi jo bil imel neprestano pred očmi. Mučila ga je ljubosumnost, ki je prej v tolikšni meri nikoli ni poznal. Bolelo ga je, ako je kdorkoli govoril z dekletom. V noči je stal v sadovnjaku in tiščal kamen v pesti. Najrajši bi ga bil z vso močjo zalučal v fanta, ki je stal pod njenim oknom. Premagal se je in se vrnil domov. Toda ni zaspal do jutra.

Ob prvem dnevu jo je pričakal pri koritu.

»Kdo je bil snoči pod tvojim oknom?«

Dekletu so se tanke ustnice nategnile v nevšečen izraz.

»Če si vohal za njim, zakaj me vprašuješ?«

Lovre jo je gledal v oči. Kaj se skriva v njenih zenicah?

»Mislil semi, da si drugačna.«

»Kakšna? Ali sem mar že omožena, da bi z nikomer več ne smela govoriti?«

Lovre jo je gledal, kakor da je ne razume. Imel jo je za plaho, ponižno dekle, zdaj je nenadoma v novi luči stala pred njim. Ni vedel, kaj naj si misli. Za trenutek mu je pobralo besedo.

»Vlačuga!« je slednjič siknil in odšel.

Zavedel se je, da je rekel preveč, a se ni mogel premagati. Zavest, da dekle, ki se še ni do konca odločilo, vsakemu odpira okno, ga je zbodla do bolečine. Tiste ure jo je zaničeval. Najrajši bi je nikoli več ne pogledal. Toda čutil je, da tega ne bo mogel storiti. Oklenil se je je bil s preveliko strastjo. Poti nazaj ni poznal. Ni več vladal nad samim, seboj.

Proti večeru je prišla Jožica, odšla v sobo in pospravljala. Lovre je ni pričakoval. Razveselil se je je, toda ni maral pokazati tega. Ni prisluškoval njenim stopinjam, kladivo mu je hrumela. Ko je odhajala, je obstala na vratih in ga gledala z vdanim pogledom. Toda Lovre ni dvignil obraza, ni se hotel ozreti v njene oči. Hlinil je srd in zaničevanje.

Odšla je. Tedaj mu je kladivo padlo iz rok, stopil je na prag in gledal za njo. Odhajala je nekam ponižana, ne da bi se bila ozrla.

Lovre je sklonil glavo in se zamislil. Kdo jo razume?

==9==

Preteklo je nekaj dni. Ves ta čas Jožice ni bilo na izpregled. Lovre se je zaman oziral za njo, da bi jo zagledal na klancih ali ob koritu. Ali je izginila iz vasi? Morda se ne prikaže iz hiše. Tudi v nočeh je bilo vse tiho pod njenim oknom.

Bržkone jo je njegovo vedenje globoko užalilo. Saj tega Lovre ni nameraval. Zavedel se je, da je šel predaleč. Tako bi se bil lahko vedel, ako bi hotel zatreti vsako misel nanjo. Pa mu je prav v tistih dneh njena podoba kaj živo migotala pred očmi. Ne, ni hotel več viseti v negotovosti. Hotel je priti na jasno. Nato bo vedel, kaj naj stori. Ali začne novo življenje. aH pojde po svetu.

Neki večer se je napotil pod njeno okno.

Bila je jasna, zvezdnata poletna noč brez mesečine. V drevju je le zdaj pa zdaj rahlo zapihljalo, na vrtu so cvrčale kobilice. Ljudje so utrujeni od dela že povsod legli počivat.

Četudi ob tistem času nikogar ni bilo slišati na vasi. je Lovre previdno gazil pokošeno travo in se plaho oziral na vse strani. Plašile so ga tenje kolov in dreves, celo kresnice, ki so kakor lučke letale okoli njega. Imel je občutek, da počenja nekaj smešnega. Mladi vdovec, ki se kakor tat plazi pod dekletovo okno. Če ga dobe fantje... Stisnil je pesti in zobe. Sklenil je, da se ne da odgnati, ko bi tudi tekla kri.

Nikogar ni bilo. Bil je sam. vse okrog je v globokem spanju dihala priroda. Priplazil se je do okna, za katerim je spala Jožica in pod katerim še nikoli ni bil. Temna okna hiše so ga gledala kakor mračne oči.

Bil je odločen, vendar ga je obhajal strah. Trikrat je stal ob steni, trikrat se je zopet vrnil na vrt. Stoje ob deblu košate hruške je prisluškoval. Ko se je četrtič vrnil do hiše, je potrkal na šipo.

Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato je rahlo zašumelo v kamri. Za železnimi križi se je prikazala senca, Jožica mu je odprla okno.

»Kdo je?«

Lovreta je zapeklo. Ali vsakomur odpira m vsakogar vprašuje, kdo je? Ko ji je pogledal v bledi obraz, se mu je zazdelo, da ga je čakala. Ne samo ta večer, ampak že dolgo prej. »Jaz sem,« je zašepetal.

Saj ga je lahko spoznala že po tenji. Z rokama se je zgrabil za križe in gledal dekle, ki si je gola ramena ovijala v ruto. Za trenutek mu je vzelo besedo. »Ali si huda name?«

Poizkusil je govoriti ponižno, skesano, akotudi mu je bilo to težko. »Lahko bi bila.«

Povesila je veke. V mraku je bilo, kakor da so ji za trenutek ugasnile oči.

»Ko si mi pa tako odgovorila... Jaz mislim samo nate...«

»Saj tudi jaz ne delam slabega...« 

Kazalo je, da mu še ni odpustila. 

»Slabega ne. Tega ne trdim,. Toda ne vidim rad, da vsakomur odpiraš.«

»Dokler z nikomer nisem vezana ...« 

Lovre je molčal. Mrak mu je branil, da bi ji bil mogel brati na licih in v očeh, kaj v resnici misli. Da čuti zanj, je razbral že iz tresočega se glasu. Toda vse je zakrivala neka senca, ki je ni mogel predreti. Hotel je do konca. Bil se je odločil.

»Jožica, ali hočeš postati moja žena?«

Toda Jožica se nič ni začudila, kakor da je tega pričakovala. Najmanjšega znamenja radosti ni pokazala. Nekaj časa je stala nepremična kakor soha.

»Ne govoriva nocoj o tem,« je slednjič rekla s komaj slišnim glasom.	
.
»Pa zakaj ne že nocoj?«

»Ne vem,« je rahlo vztrepetala. »Počakaj še!«

Kakor hitro je bil Lovre izrekel prvo besedo, je bil kakor plaz. Nič več ga ni moglo zadržati. Preden je ta večer legel, je moral dobiti jasen odgovor.

»Zakaj bi čakal? Ne morem več čakati. Nečem čakati! Nocoj naj se odloči!«

»Ne, ne!«

Bilo je kazno. da dekle ne more in ne sme govoriti. ' Roke si je bila pritisnila ob lica, tako ga je gledala. Lovre je molčal nekaj trenutkov. 

»Ali si moraš še premisliti?«

»Ne.«

»Kaj tedaj?« se je Lovre vznemiril. »Povej rajši kar naravnost, da me ne maraš.»

»Ne govori tako,« je Jožica skoraj zajokala. »Ti ne veš ... Ne morem še ... Ti bom že povedala ...«

Gledal jo je, in kakor vedno, ni je mogel razumeti. Toda jasno mu je bilo, da to ni le njena muha. In da niso le kaki vnanji vzroki, ki ji branijo, da bi se odločila. Zdelo se mu je, da je pogledal pravi obraz njenega oklevanja izza izjecljanih besed, a le za trenutek, že se je zopet umaknil. Lovreta se je rahlo dotaknila neka misel, a se je ves stresnil pred njo. Umakniti se ni hotel, v taki negotovosti mu ni bilo več živeti. Nič več ni bil ponižen, porodila se mu je obupna odločnost.

»Zdaj zini, kar mi imaš povedati! Zakaj ne moreš? Moram zvedeti! Ne izpustim te, ne odidem od tod. Če pa ne zvem, me ne boš več videla. Ne boš me več videla, si slišala?«

Zadnje besede je izgovoril skoraj s krikom. Toda ni se zmenil za to. Krčevito se je oklepal križev in gledal v dekle, ki si je bilo z rokami pokrilo obraz, kakor da se bojuje v svoji notranjosti. Nato je naglo potegnila roke z obraza. Zdelo se je, kakor da je v trenutku strgala zagrinjalo z duše. Sklenila je prste kakor k molitvi in jih je oslonila na križe.

»Lovre,« je z muko trgala besede iz sebe, pri tem so ji čudno gorele oči, »ne zameri, ne bodi hud ... Le nekaj bi rada vedela, preden . .. Pred Bogom mi povej, ali res nisi... saj veš... Katrico... Tako čudno nenadno je umrla ...«

Ni dokončala. Ni povedala jasno, kar je hotela povedati. Ali ji je bilo zmanjkalo moči? Morda je bila opazila kljub mraku, kako se je Lovretu nenadoma izpremenil obraz. Izpustil je križe in se naglo umaknil od okna, kakor da so ga izgovorjene besede z vso silo treščile v prsi.

Kaj se je takrat godilo v njem? Morda bi tega niti sam ne bil znal povedati. Toda izmed vseh grenkih misli, ki so mu planile v zavest, je bila posebno močna ena. ki se mu je venomer spovračala: »Tudi ona, tudi ona...« Da, vse dni tudi ona, prav tako kakor drugi ljudje. Le on je verjel, da je Jožica edina izjema. To mu je bilo dalo novih moči. V tistem trenutku pa mu je bilo, kakor da se mu zemlja posiplje pod nogami. Občutil je, kakor da je doživel zahrbtno izdajstvo. In kakor da se obupno brani s poslednjimi silami, je stisnil pesti in zacepetal z nogami.

»Nisem, nisem, nisem!« je skoraj zakričal.

»Moj Bog, Lovre!« je vzkliknila Jožica.

Tedaj se je okno s truščem zaprlo.

==10==

Ob tisti uri se je Ferjan vračal iz krčme. Delo na polju ga je bilo užejalo, našel je druščino, zato se je zasedel dalje ko po navadi.

Rahlo vinjen je z ropotom stopal po klancu, roke so mu mahedrale ob telesu. Obletavale so ga misli... Sina je bil oženil in mu prepisal posestvo, drugih otrok ni imel. Tudi zanj je prišel čas počitka. Toda le za telo, ne za dušo. Na starost je vrtala v njem še nekatera grenkost, ki mu ni dala miru.

Kadarkoli se je oziral nazaj na svoje življenje, je vselej stopila predenj podoba Katrice. Nanjo je mislil le z največjo bridkostjo. Bilo mu jo je nemogoče pozabiti. Vsakokrat, kadar je stopal mimo kovačnice, ga je zapeklo v duši. Tako tudi v tisti noči. Ozrl se je v njena okna, ki so pokojna gledala na klanec. ,Za njimi spi Lovre', si je mislil. Bržkone je njemu laže. Morda je že pozabil na svojo ženo, a on ne more pozabiti svoje hčere. Nikoli ni pomislil na Lovreta, da bi mu ne vstale pred očmi modre lise na Katričinem vratu. Tudi sam si je očital, da je kriv njene smrti. Le zakaj jo je dal temu človeku?

Zaklel je srdito, a nato se je odkril in se pokrižal. Zmolil je očenaš za hčerino dušo.

Ko je stopal ob plotu, ki ga je oklepal sosedov sadovnjak, mu je iznenada udaril krik na uho. Ni bil močan, a glasen dovolj, da je presekal nočno tišino.

Obstal je, se zgrabil z rokama za plot in zrl proti hiši za drevjem. Vinjenost ga je popuščala, oči so mu bile že po naravi bistre. Zagledal je tenjo človeka. Ne bil bi je spoznal. Toda glas, ki je bil tako poseben, edinstven v vasi, mu je še vedno brnel v ušesih.

Da, bil je Lovre. In Jožica. Tudi njen glas je ujel in slišal, kako se je zaprlo okno. Nekaj časa je strmel, ni vedel, kaj naj si misli. Nato mu je postajalo grenko jasno. »Prekleti, hčer mi je ubil,« mu je bridko prišlo v zavest, »a zdaj se ženi z drugo...« Tako mu je bilo, kakor da je v tistem trenutku nekdo pljunil na hčerin grob. Obšla ga je tegoba in obenem srd, začutil je omotico v glavi.

Pobral je kamen in ga z vso močjo zalučal proti hiši.

»Prekleti!« je zakričal, da se mu je trgal glas. »To je zate, huncvet!«

Kamen je zamolklo udaril na tla, senca je izginila. Ob hlevu se je zdramil pes, zalajal in se zagnal na verigi.

»Prekleti!« je Ferjan iznova stisnil pesti, nato se je pognal dalje po klancu.

Ni se več ozrl, le v prsih mu je kuhalo.

Prišel je domov in sedel za mizo, obšla ga je čudna žalost. Nekam izmučen se je ozrl po izbi, v kateri je zdaj stala njegova postelja. Pogled mu je obstal na puški, ki je še vedno visela na steni.

Zakaj ga takrat ni ustrelil!

Stresnil se je in odgnal grdo misel. Ustnice so mu zašepetale, kakor da prosijo Boga odpuščanja.

Slekel se je, upihnil luč in legel. Zatiskal je veke, da bi odgnal množico misli in zaspal. Ni se mu takoj posrečilo. Dvakrat je planil iz dremavice, se dvignil na roke in zastrmel v okno. Kaj je bilo? Nič.

Iznova je legel. Slednjič mu je spanec v resnici sedal na oči. Misli so mu ugašale druga za drugo, izginjale so podobe... Krepko, široko telo je podrhtevalo v zdravem spanju.

==11==

Lovre je slišal kamen, ki je čofotnil na tla blizu njega. Ujel je tudi besedo: »Prekleti!« Spoznal je po glasu, da mu, jo je vrgel Ferjan. Toda to ga je upropastilo le za trenutek. Kaj mu je bil tedaj Ferjan! Kaj so mu bili ljudje! Prevzemalo ga je nekaj drugega, ki mu je segalo v drob življenja.

Zdelo se mu je, da vidi pred seboj Jožico, kako stoji kje v kotu kamre, si z rokama zakriva obraz in prisluškuje. Kaj je pomagalo, ako je zacepetal z nogama in zakričal: »Nisem...« Pred Bogom bi ji lahko prisegel, da je nedolžen: ona bi mu rekla, da mu verjame, a bi sum vendar kljuboval v nji. Zdaj pa zdaj bi žgoča nejevera pogledala iz njenih oči.

V tistem trenutku mu je postalo več ko jasno, da je vse zaman. Bilo mu je, kakor da se mu nebo posiplje na glavo. Kako strašno težko mu je bilo zapustiti svoje sanje! Iz obupa ga je obšla jeza na vse, tudi na Jožico. Da, tudi na Jožico. Varal se je glede nje, ona je prav taka ko druge.

Poiskal je kamen v travi in ga zalučal v šipo, ki se je s truščem razbila in zažvenketala.

»Jezus, Marija!« je prišlo iz kamre.

Nato je bilo za trenutek vse tiho. Dekle se je najbrže iz strahu skrilo v drug kot in se ne gane. Tudi Lovre je bil za hip prepaden nad svojim dejanjem.

Pes je še huje lajal. Oglašali so se mu tudi drugi psi na vasi. V hiši je nekaj zaropotalo.

»Ali bo mir ali ga ne bo?«

Lovre je pobral nov kamen. Namenil se je bil, da ga bo vrgel v obraz vsakomur, ki mu stopi na pot. Toda nenadoma ga je obšla taka plahost, da je zbežal preko sadovnjaka in se ustavil šele ob plotu, ki je mejil na klanec.

Prisluhnil je. Ni bilo slišati niti glasu, le psi so lajali. Oslonjen na plot se je vdal mislim in občutkom. Vse se je zmedeno, brez konca pretakalo v njem. Bilo mu je, kakor da se mu je goreč vozel trdo zadrgnil v prsih in v možganih, ki ga nikoli ne bo mogoče razrešiti.

Ozrl se je proti Jožičinemu domu, bridko mu je postalo v duši. Obšel ga je besen srd na ljudi; zadnje čase skoraj ni mislil nanje, kakor da jih več ni. Zdaj je vso krivdo za svojo nesrečo valil le na vaščane. Popadel bi bil karkoli in jih tepel kakor modrase. Ali pa bi jim zažgal vas. Nato bi ga ubili.

Blazina misel, da se je ves stresnil pred njo, ko mu je živa stopila pred oči. Kaj bi imel od tega? Ako že hoče umreti ... Ni domislil do konca. Zgrozil se je, kakor da se mu je smrt s svojimi ledenimi prsti že dotaknila lica.

Obrisal si je pot s čela, nato je skočil v klanec in se z omahujočimi koraki napotil proti kovačnici.

Stopil je v sobo in prižgal luč. Prestrašil se je lastne sence, ki je visela na steni. Žolčljivo, grenko se je nasmehnil. Stoje sredi sobe se je gledal na steni, kakor da se vidi v zrcalu. Nato se je ozrl še po drugih sencah, ki so se premikale v trepetajoči luči. Bile so brez oblike. Toda zdelo se mu je, da je v njih iznova oživel spomin na Katrico. Ne, tu ni bilo več njenih oči, toda bilo je nekaj drugega, neumljivega. Spominjalo ga je na tisto, kar se je bilo zgodilo.

Stal je nekaj časa. kakor da napeto prisluškuje svoji notranjosti in gleda neke daljne podobe. Verjel je, da Katrica še vedno stoji med njim in med Jožico. Se prejšnji dan bi bil nejevoljno odgnal tako misel kot neumno, a tedaj se ga je oprijela kakor robida.

Sesedel se je na stol, bil je brez moči. Zagrebel je obraz v dlani, rad bi se bil razjokal. Toda ni bilo solz. Suho, zamolklo ječanje mu je prihajalo iz prsi in mu potresalo telo.

Čez nekaj časa se je dvignil. Ječanje ga je olajšalo, postaralo ga je, bil je ves izpremenjen v obraz. Toda oči so se mu lesketale kakor človeku, ki mu je nenadoma vse jasno in ve, kaj naj stori. Ali naj odide po svetu in začne novo življenje? Kako? Ne bi našel miru. Glas bi prišel za njim. In če bi tudi ne prišel, bi ga strašila že sama misel, da je to mogoče.

Misli so se mu porajale kakor iskre ob požaru in se mu v žarečem klobcu vrtele pred očmi...

Blazen nasmeh se mu je porodil na obrazu. Stopil je po stopnicah v vežo. Z mirnostjo, kakor da to dela pri največji zavesti, je nametal v kot za vrata slame, vej in polen. Porinil je zapah. Nato je podrgnil vžigalico, gledal nekaj časa v plamenček in jo spustil na tla.

Da, včasih so mu prihajale najčudovitejše, blazne domislice. Pri vojakih se je bil ustrelil v nogo, da se je rešil bojne črte in prišel v bolnišnico; pri tem niti z očesom ni bil trenil...

Ko je stal na vrhu stopnic in se ozrl nazaj v vežo, kjer se je porajal ogenj, se mu je nenadoma stožilo po življenju. Občutek brezmejnega, nagonskega strahu mu je povzročal krče v udih. Begal je iz kota v kot, nalašč obujal spomine, da se je premagal.

Nato je sedel na skrinjo, sklenil roke, uprl pogled v tla in čakal...

Iz kovačnice se je začel viti dim. Izprva so bili to tenki, sukljajoči se trakovi, ki so se na vrhuncih krotovičili kakor volna. Trakovi so se družili v meglene ploskve. Te so silile skozi vse špranje vrat in se kopičile v dimaste oblake. Ti so se dvigali po vsej čelni strani poslopja in ovijali streho z vedno gostejšim plaščem.

Svetloba, ki je rasla v notranjosti, je čimdalje silneje sikala izpod vrat. Padala je na sredo klanca in tam trepetala. Vedno bolj žarka se je usipala skozi spodnja okna na vrt. Izprva je gomazela na travi kakor zlati hrošči, nato je splezala po deblih, obvisela v vejah kakor zlata pajčevina.

Po spodnjem klancu se je prizibal človek, ki je bil zapoznel prišel iz trga. Ustavil se je in zagledal prikazen. Nato se je zdrl in tekel med hišami. 

»Gori! Gori!«

Svetloba se je odtrgala od zemlje in od dreves, švignila navzgor, zletela v temo in jo preklala. Bila je kakor svetla perut, ki je rasla do zvezd. Dosegla je uro na zvoniku. Polnoč. Obvestila je zvonove in pozlačeni križ.

Psi, ki so se Oglašali le še zdaj pa zdaj, so opazili svetlobo. Ali mar vzhaja mesec? Zalajali so iznova. Nato se jim je lajež izpremenil v zateglo, nepretrgano tuljenje. V luči, ki je objemala zvonik, se je prikazala človeška tenja. Udarilo je plat zvona. Glas se je zamolklo odbil v noči, padel na hiše. Trkal je na vrata, na okna, dramil speče ljudi.

Ljudje so se prebujali, preplašeni odpirali oči in prisluškovali.

«Kaj se je zgodilo?» so se vpraševali. «Ali mar gori? Kje gori?»

Pod okni je tekel nekdo, ki je bil kakor pošast — v beli spodnji obleki, čevlje si je bil nataknil kar na bose noge.

»Kovačnica gori!« je zarjul ob slednji hisi, nato je tekel dalje.

Ljudje so se zgrozili. Kovačnica je stala blizu vasi. Bila je že dolgo suša, les je žejen zijal.

Trepetajoče roke niso mogle najti vžigalic, ne obleke. Okna so se odpirala in zapirala. Topotanje korakov po klancu ni ponehalo. Zdelo se je, da bobneče utriplje zemlja.

»Gorje, vse bo zgorelo!« 

»Kje so moje hlače? Bog pomagaj!«

Na gredah so zaklokotale kokoši. Črno noč je razklala rdečkasta svetloba, sijala je čez vso vas. 

»Ali imate škafe?« 

»Le kdo nam je to naredil?« 

»Lovre!«

»Kdo si bo zažigal streho nad glavo?«

Po vseh klancih so hiteli ljudje. 

Ogenj se je bil komaj rodil, že je dobil strašne glasove. Prasketal je, cvilil in se jokal. Bilo je, kakor da se je rodil v notranjosti kovačnice velikanski ptič s tisočerimi svetlimi perutnicami, ki si besno lomi pot v svobodo.

Ferjan je imel strašne sanje, telo se mu je kopalo v potu. Prebudil se je v grozi, planil pokonci in zastrmel v okno. Svetloba je padala prav do njegove postelje. Zgrabil je za palico in z njo potrkal v strop. Poklical je sina. 

»Filip! Gori!«

V spodnji obleki in bos je planil na klanec. 

Pred kovačnico je že našel ljudi. S seboj so bili prinesli gorjače, sekire, krampe, škafe in vedra. Nekateri so postajali in gledali v ogenj, drugi so begali tja pa sem. Niso si znali svetovati, kaj naj storijo. Gorenja okna, ki so bila majhna in zamrežena, so bila v dimu. Skozi okno, ki je zijalo nad vrati, je bilo videti plamene. Gorele so stopnice.

Noč je bila na srečo mirna, skoraj brez vetra. Razgreti zrak je delal sapo le okoli pogorišča. Ta je zaganjal dim zdaj na levo, zdaj na desno. Veje bližnjih dreves so se obupno krivile v vročini.

Navzočni so se molče umaknili Ferjanu. Bil je grozen v pisanih gatah in v rešetkasti srajci, pravkar prebujen, ves zmeden od začudenja in strahu. Strmel je nekaj trenutkov. Spočetka ga je obšla misel: kaj mu mar za kovačnico, saj tako rekoč ni več njegova. Toda zavest, da je to poslopje del hiše, dediščina po njegovem očetu, ga je bridko zgrabila za srce.

Zdrznil se je iz strmenja in se z odločnim pogledom ozrl okoli sebe. Saj je bil poln klanec ljudi. Stali so tudi pod drevesi. Prihajali so vedno novi. Zvon še ni nehal klicati: bim, bim, bim ... Psi so tulili.

»Škafe in vedra!« je zakričal. »Vode, vode! Prinašajte jo iz mlake! Pogumni naprej! Sem, sem! Naglo!«

Ljudje so se zganili, kakor da so pričakovali tega glasu. V hipu so se razleteli na vse strani... Sredi vasi je stala mlaka, odsev svetlobe se je igral na njeni gladini. Od nje pa do kovačnice se je vlekla vrsta ljudi. Roke so se jim zibale zdaj na desno, zdaj na levo, podajali so si posode z zelenkasto, umazano vodo. Toda mlaka je bila skoraj izsušena. 

»Moj Bog, vode ne bo!« 

»Če nastane veter, smo izgubljeni.«
 
Mislili so le na svoje hiše.

Plameni, ki so lizali vrata, so bili pogašeni. Vroči les je cvrčal in se kadil. Svetle perutnice svetlobe, ki so padale skozi okna, so neumorno teple drevesa, ljudi in zeleno travo. 

»Sem vode! Obvarujte streho!«

Les je grozeče pokal. Plameni so se bili razširili iz veže v kovačnico. Vreče oglja, orodje, kovaški meh. vse je gorelo. Šipe so pokale. Skozi nastale odprtine in skozi mreže se je valil dim. 

»Po lestve!«

»Kje so beti? Razbijte železje v oknih!«

Ferjan je mahal z rokama, kakor da hoče zleteti v zrak. Bela brada, porasle prsi, roke. vse mu je bilo črno od pepela.

Plat zvona je utihnil. Nikogar več ni bilo, ki bi ne vedel, kaj se godi v vasi. Zapeli so petelini, prevarila jih je svetloba. Tuljenje psov skoraj ves čas ni ponehalo. Nekateri ljudje, ki niso našli opravka, so s prekrižanimi rokami stali pod drevesi in težko dihali. 

»Kje je pa Lovre?« se je oglasil nekdo. 

»Saj res, Lovre! Nekdo je moral zažgati od znotraj, saj so vrata zapahnjena.«

Ljudje so se spogledali. Neka grozna možnost jim je prebujala mrščavico po telesu. 

»Bog nebeški! Morda pa je res notri!«

»Glejte ga!« je zavpila neka ženska s cvilečim glasom. »Vidite ga! Ali ga res niste videli?«

Da, res. Za križi enega izmed gorenjih oken se je bila skozi dim prikazala človeška tenja. Za trenutek, nato je izginila, ni je bilo več. 

»Glejte ga! Notri je!«

Ljudje so onemeli. Roke so jim zastale, imeli so široko odprte oči. Obhajali so jih občutki prepadenosti in groze. Tedaj niso mislili na Lovreta, ki so ga še vedno mrzili v svojem srcu. Niso se vpraševali po vzrokih nekega neumljivega dejanja. V gorečem poslopju je bil človek, ki ga je bilo treba rešiti. 

»On je zažgal!« 

»Umoriti se hoče.« 

»Saj je zblaznel.«

Ferjanu so bile za trenutek zastale roke. Neka misel ga je bila obšla le za hip in mu grenka kanila v srce. Odgnal jo je s silo.

»Postavite lestve!« je v zamolklem kriku prišlo iz njega. »Razbijte vrata! Vode! Vode!«

Vročina je bila čimdalje večja. Ljudje se niso upali v bližino ognja.

»Ali niste slišali? Prinesite lestve, hudiči! Vlomite vrata! Ali naj mar sam...«

Ferjan se je udaril po širokih prsih, da je zabobnelo.

Tedaj je eden izmed mož priskočil k vratom, ki se jih je bil iznova oprijel ogenj. Dvignil je velik, železen bet in udaril prvič, drugič... dokler se vrata niso razsula pod udarcem. Skozi odprtino je buhnil dim, za njim plameni. 

»Vode!«

Debeli curki so pljusknili v vežo. Mož je vstopil. V naslednjem trenutku ga je na pol oslepelega vrglo na prosto.

»Stopnice so že zgorele.« 

Nastal je trenutek molka.

»Po lestvi na okno! Naglo, dokler se ne vžge pod!« 

»Če Lovreta ni že zadušilo.«

Nekdo je plezal po lestvi. Da bi se ubranil dima. si je z roko zakrival oči.

»Vode skozi spodnja okna. da se ogenj ne prime lestve!«

Ljudje so trepetali v divji napetosti. Misel na ogenj se je umikala misli na človeka.

»Vrag!« je zakričal fant, ki je stal na lestvi. »Tu so vendar križi.«

»Pokliči ga! Morda se bo oglasil.« 

»Lovre! Lovre! Ničesar ni videti, vse je v dimu... Tu so vendar križi...«

Voda je brez prestanka romala od mlake, a bilo je je vedno manj. Prišel je župnik; bil je v črni suknji in razoglav. Ko je zvedel, da je v nevarnosti človeško življenje, je sklenil roke in šepeta je molil. 

»Razbijte križe! Nesite mu bet!« 

Fant je zdrčal po lestvi navzdol. 

»To je pekel. Ni mogoče prestajati.« 

»Čakajte, da poizkusim jaz! Hudiča, saj sem bil v vojni.«

Rdečelasec je splezal po lestvi, v roki je nosil velik bet.-Slišati je bilo težke, divje udarce. Vseh oči so bile uprte v dim, iz katerega se je zdaj pa zdaj odgrinjala črna postava. Šipe so žvenketale, železo se je upogibalo in lomilo. Na tla so padali drobci ometa in kamenja.

»Pol strehe je že v ognju. Glejte!« 

Iz stoterih perutnic je nastala ena sama, velika perut svetlobe. Padala je preko sadovnjakov daleč na polje.

»Pokliči ga! Ali ga mar ne vidiš?« 

»O, hoj!«

Bet je s treskom priletel na tla. Skozi razbito okno je za trenutek potegnila sapa. Dim se je razklal in bušil v stran.

»Vidim ga. Leži.«

Ljudje so se vznemirili. Obšlo jih je olajšanje; morda še ni mrtev. Hkrati se jih je oprijemala nestrpnost in mrzlična napetost. 

»Zlezi skozi okno!«

»Spusti ga po lestvi!«

»Še kdo naj mu gre pomagat...«

Rdečelasec na lestvi se je mučil v dimu in v vročini.

»Počakajte! Dajte mi vode! Vode!«

Plezali so po lestvi, ki se je sibila pod težo, in prinašali vedra vode. Eden izmed mož je omamljen od dima cepnil na tla. Prenesli so ga na vrt in ga položili na travo. Kmalu se je zavedel.

»Vode! Še vode! Teb nekaj kapljic, to ni nič.«

»Mlaka je že prazna. V vodnjaku je je le še malo. Tudi iz hiš smo jo že znesli.«

»Sveti Florijan, pomagaj nam!«

Ogenj je lizal že po drugi polovici strehe.

Rdečelasec je zlezel skozi okno. Bili so trenutki napetosti. Fant se je zopet prikazal. Mahal je z rokama, kakor da se davi ali nekaj odganja od sebe. Možje, ki so stali na lestvi, so ga prestregli. da ni telebnil na tla.

»Ah!« mu je grgraje prišlo iz prsi.

Pomočil si je glavo v škaf vode. Lasje so mu bili osmo jeni.

»Veliko preneseš,« mu je rekel nekdo.

»Sveta Marija, mati božja!«

Neka ženska je pokleknila k župnikovim nogam, in krčevito sklepala roke.

==13==

Lovre je bil pobegnil izpod okna, tedaj je Jožica slonela za razbito šipo in gledala za njim, kako se je oddaljeval. Zdelo se ji je, da za vedno beži iz njenega življenja. S tistim trenutkom, ko je bil zagnal kamen v šipo, je bilo končano. Ne zaradi kamna in zaradi šipe. Zgodilo se je bilo mnogo več.

Saj ga je ljubila. Da, saj ga je ljubila še v tistem trenutku, ko je že vedela, da ga morda nikoli več ne bo videla. Že ko ga je bila prvič zagledala, ga je imela rada. In ga je imela rada tudi takrat, po njegovi poroki, ko bi ga ne bila smela. Da, vedela je, da je Katrica to opazila in da zaradi tega trpi. Toda ali je bilo nji manj hudo? Saj ni mogla premagati svoje notranjosti.

Po Katričini smrti so ji bile prišle na uho govorice ljudi, a ona jim ni verjela. Ni jim mogla verjeti. Tedaj je prosteje mislila na Lovreta, brez vsakih očitkov vesti. Toda ni verjela, še misliti si ni upala, da tudi Lovre goji kaka čustva do nje.

Ob prvi besedi, ki ji je to odkrila, se je do dna vznemirila. Za hip ni vedela, kam bi s tolikšno radostjo in srečo. Toda že v naslednjem trenutku se ji je veselje skalilo. Neka misel ji je kakor kaplja strupa kanila v dušo.

Govorice ljudi so bile zadnji čas ponehale, a v nji so šele tedaj zaživele vse pred meseci izgovorjene besede. Predstavo, da postane Lovretova žena, je zagrnila Katričina senca. Ali ni Lovre morda že prej mislil nanjo in se je hotel zaradi tega znebiti svoje žene? Prej govoricam ni mogla verjeti, ker ni našla vzroka za Lovretovo dejanje. Toda tedaj so ji čim-dalje jasnejše in grozotnejše podobe stopale pred oči.

Prepričevala se je, da misli neumno. Zaman. Sum, ki se je je polastil, je bil močnejši od treznih ugovorov. Zato se je Lovreta izogibala kljub ljubezni in ji ves čas ni ugasnil zagonetni blesk v očeh. Bolj ko se ji je približeval, huje se mu je oddaljevala. In vendar jo je gnalo v njegovo bližino. Bila je razklana.

»Nisem, nisem...,« je kričal. Saj bi bila besedam verjela, njegovemu srdu ni mogla verjeti. Kamen, ki je priletel v šipo, je le potrdil njen sum. Verjela je, da se Lovre tega zaveda in da bo zdaj za vedno zapustil tiste kraje. Ako se tudi vrne, mu ne bo več odprla. Ali bi mar mogla z mislijo na Katrica leči k njemu? ... Jokala je, bolelo jo je srce.

Šele ko je slišala krik, da gori, se je predramila iz žalosti. Obrisala si je solze in tekla na vrt. Kovačnica je stala v dimu in v plamenih ... Obšlo jo je sto misli in predstav — to je storil on, preden je odšel po svetu. Požar je bil kakor puščica, ki je ranil njeno ljubezen. »Če je zmožen tega ...,« je vneto pritrjevala svoji domnevi. Zakrknjena v srcu je stala v senci dreves in iz daljave gledala požar. Bolje, da ljudje ne opazijo njenih objokanih oči.

Zaslišala je, da je Lovre v plamenih, tedaj se ji je iznova predramila duša. Vse ji je pomrznilo po telesu. Z odprtimi usti in očmi je gledala in poslušala — kaj se godi? Moj Bog. kaj se godi? Morda se ljudje motijo. Ne, ne — bila je resnica! Že se je bila Lovretu odpovedala, toda tedaj ji je zopet zaživel v množici misli in občutkov. Kaj ga je privedlo do tega, da išče tako strašne smrti? Obup in bolečina? In ona mu ni Molila je šepetaje očenaš za očenašem ...

Ta zavest je bila tako živa in pekoča, da bi bila na ves glas zakričala. Stisnila je ustnice in se premagala. Ali naj se mar razgali pred ljudmi? Ne, ni marala kazati svojih občutkov, da bi se ne dajala ljudem v zobe.

Približala se je kovačnici, počenila v senco nekega drevesa. Nihče se ni zmenil zanjo. Z rokami si je zakrivala lica in strmela v goreče poslopje. Vsaka žilica v nji je trepetala. Da bi ga le rešili! Četudi je ne bo več maral, da bi ga le rešili... Opazovala je vsako kretnjo ljudi, še nikoli se ji niso zdeli tako dobri. Molila je šepetaje očenaš za očenašom ...

Ko je opazila, da se nihče več ne približa lestvi, je vse omahnilo v nji. Toda le za trenutek. Nato je zagorela kakor slama in planila kvišku. Ali ga bodo res pustili, da bo poginil? To se ne sme zgoditi in če naj sama, sama... Nič več se ni bala, ne sramovala ljudi.

Tekla je naravnost proti kovačnici. Tedaj je bila zmožna najblaznejšega dejanja. V tistem hipu je bil še nekdo drug istih misli kakor ona. Ko je zgrabila za lestvo, se je srečala s Ferjanom. Skoraj bi bila trčila drug v drugega.

Začudena sta se spogledala. Obsipala ju je svetloba, vsaka gubica njunih obrazov je imela svojo senco.

»Ti, Jožica?« se je starcu ob neki predstavi, ki mu je tedaj stopila pred oči, nenadoma izpremenil obraz. »Kaj pa delaš tu?«

»Lovre,« je zajecljala.

»E,« se je mož srdito zarezal. »Pa sem si še malo prej mislil, da je morda v tvoji kamri.«

»Kaj govorite!« je dekle zalomilo z rokama. »Ali se ne sramujete? Človek je v ognju, a vi tako...«

Ljudje niso utegnili, da bi se zmenili za njiju. Prerivali so se okoli ognja in vzklikali. Ferjan je popadel dekle za roko in ga potegnil v stran. Tam sta stala, ob plotu, in se gledala iz oči v oči. Zdelo se je, da zanju ni več ognja, ne Lovreta, ampak imata med seboj neke tajne račune.

«Kaj mi hočete?» se je zbala Jožica.

Starec ji ni odgovoril. Kazalo je, da sploh ne misli več izpregovoriti. Govorile so mu le oči. Te so ji predirale globoko v zenice. Kakor da ji hočejo iztrgati neko skrivnost.

Pred očmi mu je migotala vrsta pisanih predstav... Še tisti večer je videl Lovreta pod Jožičinim oknom. Takrat, ko je bila Katrica v bolnišnici, mu je to dekle hodilo pospravljat. Katrica je zadnje čase pred smrtjo z zaničevanjem govorila o nji. Še tisti večer, ko je umirala, jo je predrla s pogledom, ki je stala na vratih. Kaj je bilo vzrok spora med Katrico in med Lovretom? ... Prej nikoli ni pomislil na vse to, a tedaj so ga predstave zagrinjale kakor povodenj. Iz črne gmote se mu je izluščila ena sama misel, ki je bila tako sramotna in pekoča, da bi bil zarjul. Legala mu je v žolč kakor strup in mu ubijala vsako razsodnost in človečansko čustvo.

Toda še je stal na mestu. Še je molče strmel v dekle, ki je trepetalo, izmikalo pogled, a ga je vedno iznova dvignilo v starčev izpremenjeni obraz. Iz njegovih potez mu je brala kakor iz knjige. Bala se ga je. Ni se čutila krivo, vendar se ga je bala. Ta strah ji je za trenutek ubil vse druge občutke.

Okrog njiju pa so še vedno begale sence, razlegali so se kriki.

»Ali boste pustili, da bo zgorel?«

»Kaj res ni nikogar več, da bi se upal skozi okno?«

»Poizkusite še enkrat, možje!«

Dve visoki lestvi so postavili z vrta na streho. Nekateri moški so od ondod branili ogenj, da se ni prehitro širil. Venomer so se razlegali klici po vodi. Vrsta podajačev se je bila raztegnila v drugi konec vasi. Tam je bilo še vode. Ogenj je sikal kakor pobesnel.

Župnik je stopil do fantov.

»V imenu usmiljenja božjega,« mu je pel glas, »kateri izmed vas ima toliko poguma? Nikogar ne silim v nesrečo, Bog varuj, a človek je v ognju ... živ ali mrtev, toda človek ...«

Neki fant, ki je imel kodraste lase, si je potegnil klobuk na ušesa in v nasmehu razširil obraz. Nato je izpljunil in stopil na lestvo.

»Vode! Sem vode!«

»Vode mu dajte!« so vpili ljudje.

Tedaj je Ferjan kakor besen skočil k lestvi in jo potresel.	

»Proč! Naj pogine! Vse naj zgori!«

Za hip mu je vzelo besedo. Zaradi začudenja ljudi je nastala popolna tihota, le ogenj je sikal in plahutal. Kaj se je zgodilo? Kaj je Ferjanu? Na lestvi sta v tistem trenutku stala dva fanta, morala sta se krčevito držati klinov, da pod močnimi tresljaji nista zletela na tla.

»Vse naj zgori!« je kričal starec v divjem navalu sovraštva in srda. »Dol, pravim! Tu jaz ukazujem!«

Vsi so strmeli, nihče se mu ni upal približati.

»Oče!« ga je sin zgrabil za roko.

Ferjan se ga je srdito otresel. Srajca se mu je bila odpela, oči so se mu bliskale. Bil je strahoten videti.

Jožica se je, otresla strahu pred starcem, zopet je mislila na Lovreta. Samo ona je bila, ki je vse razumela. Vzpela se je kakor ptica in skočila pred župnika.

»Pomagajte!« je zaprosila.

Župnik se je iztežka zdramil iz začudenja. Kakor da se je šele v tistem trenutku ovedel, kaj se godi, je z naglimi koraki hitel k Ferjanu. Suknja mu je opletala okoli nog, senca mu je grozeča padala daleč na vrt.

»Ferjan, tu ne ukazujete vi!« In ker se Ferjan ni ozrl, se mu je glas grozeče dvignil: »Ferjan, proč! Do kovačnice imate pravico, a ne do človeka. Ne posegajte v lastnino Boga!«

Tedaj je mož izpustil lestvo. Pogledal je župnika tako začudeno, kakor da ničesar več ne razume. Vračala se mu je trezna zavest. Vse, kar je pravkar občutil, se mu je kakor grenka usedlina pogrezalo nazaj v dušo. Začel je trepetati. Oči so mu begale, roke so mu pàdle ob telesu. Čez lica se mu je potegnila senca obupne bridkosti, gube obraza so mu zadrhtele v zadrževanem joku.

»Vi ne veste vsega, gospod,« je izjecljal. »Vi ne veste...«

Okrenil se je in s počasnimi koraki odšel proti domu, ne da bi se ozrl.

==14==

Skozi okna se je valil vedno gostejši dim. Na eni strani je gorelo že v podstrešju. Kodrolasec je bil izginil v dimu ... Jožica si je z rokami zakrila oči. Ni mogla gledati. Ljudje so pridrževali sapo. Nastali so trenutki tesnega pričakovanja. 

»Vode!«

Vedra so romala do vrha lestve. Vse to se je vršilo zelo naglo.

»Dovolj!«

Oči so strmele v okno.

»Pomagajte!«

Klic je bil prišel od znotraj. Nato še enkrat. Glas se je dušil v dimu.

»Pristavite še eno lestvo!« so ljudje kričali kakor iz uma. »Prinesite plahto!«

»Možje, na lestvo!«

Lestve so se upogibale pod težo. Sapa je za trenutek razklala dim. Zagledali so glavo človeka in roke, ki so kakor mrtve omahnile navzdol.

»Tomaž, primi! Hudič, izpustil ga bom!«

Kodrolasi fant se je dušil in skoraj besnel od vročine. Nekdo je venomer plal vodo nanj, da bi se mu ne vnela obleka. Možje so zgrabili Lovreta, ki ga je nosil fant na ramah. Potegnili so ga k sebi in ujeli na roke.

»Naglo! Gorim!«

Lovretovo telo je bilo težko, kmalu bi jim bilo zdrknilo iz rok.

»Počasi! Zgrabite vi spodaj!«

»Ali še živi?«

»Ne zave se!«

»Držite, hudiči! Naglo, tu zgoraj ne moremo več prestajati!«

Kodrolasec se je kakor besen zapodil po lestvi navzdol. Tri fante je potegnil za seboj. Tekel je na sredo klanca; hotel je doseči vrt, a se je prej onesvestil.

Ženske so prinesle vode in ga zmočile. Odprl je oči.

»Ali Lovre še živi?« je vprašal.

»Ne vemo.«

Lovreta so bili položili na plahto, ležal je nedaleč od njega. Okoli in okoli so stali ljudje. Niso vedeli, kako bi mu pomagali, ako je še potreben pomoči. Na obrazu, ki je bil spačen od trpljenja, se mu je igral svit ognja.

Župnik je pokleknil poleg njega, posluhnil na njegovih prsih, nato se mu je zazrl v oči. S tresočo se roko je napravil znamenje križa.

»Molimo za njegovo dušo, da bi mu bil Bog usmiljen sodnik...«

Ljudje so molili, bili so ganjeni. Še tisti, ki so bili v dnu svoje duše do zadnjega trenutka proti njemu. Pred njim je ležal mrlič, ne Lovre. Sum je zgorel, krivda — ako je bila — je upepeljena. Njegova duša odgovarja pred Bogom.

Od hiše je s počasnimi koraki prišel Ferjan. Medtem se je bil preoblekel, na obrazu mu je ležal nenavaden mir. Ko je zagledal mrliča, so mu za trenutek zastrmele oči, nato je naredil velik križ.

»Pustite, naj zgori!« se je okrenil do gasilcev. »Naj zgori do tal!«

Jožica je dotlej stala ob strani. Bila je vsa zmedena. Dolgo ni mogla razumeti, da je Lovro res mrtev. Ko ji je končno jasno stopilo v zavest, se je zdramila kakor iz groznih sanj. Zdaj se ni sramovala ljudi, zaječala je, se pognala naprej in pokleknila poleg mrliča.

Ljudje so se ji umaknili. Bili so trdi po svoji naravi, nikoli niso kazali svojih čustev razen sovraštva. Še nikoli niso videli ljubezni, ki bi se razodevala na tako viharen in javen način. Strmeli so, nekatera misel jih je obšla, toda niso obsojali. Bilo je globoko pretresujoče, toda v tistem trenutku nič bolj naravnega.

Ko se je Jožica izjokala, se je dvignila in tako obstala.

»Nesite ga v našo hišo!« je ukazal Ferjan.

Možje so dvignili plahto, na kateri se je zibal mrlič. Nesli so ga z drobnimi, stopicujočimi koraki. Visoka, suhljata ženska je šla s svečo pred njimi.

Medtem se je ogenj razgorel po mili volji. Grebeni plamenov so sikali in šumeli, lizali kakor ostri jeziki. Streha se je sesula. Mogočen zubelj je omahnil, se razdelil po vsem podstrešju v tisoč bratcev. Iz pogorišča se je dvigal dim.

Nekateri ljudje so bili pri Ferjanu, drugi so odšli domov. Le Jožica je še vedno stala ob klancu. Roke si je tiščala ob licih in gledala, kakor da še vedno ne more razumeti... Ni si upala k Ferjanu.
[[Kategorija:Dela leta 1938]] [[Kategorija:Žena in dom]]</text>
      <sha1>ika8fnqhc6hdahwiqsn5w1skjhrqv2r</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>