Wikivir:Pod lipo

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.22</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikivir:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>24707</id>
    <revision>
      <id>207006</id>
      <parentid>206710</parentid>
      <timestamp>2022-07-27T14:03:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MediaWiki message delivery</username>
        <id>4092</id>
      </contributor>
      <comment>/* Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="108109" xml:space="preserve">{{Wikivir:Pod lipo/Glava}}
[[Kategorija:Wikivir]]

== Line numbering coming soon to all wikis ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;  

[[File:Technical_Wishes_–_Line_numbering_-_2010_wikitext_editor.png|thumb|Example]]
From April 15, you can enable line numbering in some wikitext editors - for now in the template namespace, coming to more namespaces soon. This will make it easier to detect line breaks and to refer to a particular line in discussions. These numbers will be shown if you enable the syntax highlighting feature ([[mw:Special:MyLanguage/Extension:CodeMirror|CodeMirror extension]]), which is supported in the [[mw:Special:MyLanguage/Extension:WikiEditor|2010]] and [[mw:Special:MyLanguage/2017 wikitext editor|2017]] wikitext editors. 

More information can be found on [[m:WMDE Technical Wishes/Line Numbering|this project page]]. Everyone is invited to test the feature, and to give feedback [[m:talk:WMDE Technical Wishes/Line Numbering|on this talk page]].
&lt;/div&gt; -- [[m:User:Johanna Strodt (WMDE)|Johanna Strodt (WMDE)]] 17:09, 12. april 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Johanna Strodt (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=21329014 --&gt;

== Suggested Values ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;  

From April 29, it will be possible to suggest values for parameters in templates. Suggested values can be added to [[mw:Special:MyLanguage/Help:TemplateData|TemplateData]] and will then be shown as a drop-down list in [[mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide|VisualEditor]]. This allows template users to quickly select an appropriate value. This way, it prevents potential errors and reduces the effort needed to fill the template with values. It will still be possible to fill in values other than the suggested ones.

More information, including the supported parameter types and how to create suggested values: [[mw:Help:TemplateData#suggestedvalues|[1]]] [[m:WMDE_Technical_Wishes/Suggested_values_for_template_parameters|[2]]]. Everyone is invited to test the feature, and to give feedback [[m:Talk:WMDE Technical Wishes/Suggested values for template parameters|on this talk page]].

&lt;/div&gt; [[m:User:Timur Vorkul (WMDE)|Timur Vorkul (WMDE)]] 16:08, 22. april 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Timur Vorkul (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=21361904 --&gt;

== Universal Code of Conduct News – Issue 1 ==

&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Universal Code of Conduct News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 1, June 2021'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1|Read the full newsletter]]&lt;/span&gt;
----
Welcome to the first issue of [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct News]]! This newsletter will help Wikimedians stay involved with the development of the new code, and will distribute relevant news, research, and upcoming events related to the UCoC.

Please note, this is the first issue of UCoC Newsletter which is delivered to all subscribers and projects as an announcement of the initiative. If you want the future issues delivered to your talk page, village pumps, or any specific pages you find appropriate, you need to [[m:Global message delivery/Targets/UCoC Newsletter Subscription|subscribe here]].

You can help us by translating the newsletter issues in your languages to spread the news and create awareness of the new conduct to keep our beloved community safe for all of us. Please [[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/Participate|add your name here]] if you want to be informed of the draft issue to translate beforehand. Your participation is valued and appreciated.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;
* '''Affiliate consultations''' – Wikimedia affiliates of all sizes and types were invited to participate in the UCoC affiliate consultation throughout March and April 2021. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec1|continue reading]])
* '''2021 key consultations''' – The Wikimedia Foundation held enforcement key questions consultations in April and May 2021 to request input about UCoC enforcement from the broader Wikimedia community. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec2|continue reading]])
* '''Roundtable discussions''' – The UCoC facilitation team hosted two 90-minute-long public roundtable discussions in May 2021 to discuss UCoC key enforcement questions. More conversations are scheduled. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec3|continue reading]])
* '''Phase 2 drafting committee''' – The drafting committee for the phase 2 of the UCoC started their work on 12 May 2021. Read more about their work. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec4|continue reading]])
* '''Diff blogs''' – The UCoC facilitators wrote several blog posts based on interesting findings and insights from each community during local project consultation that took place in the 1st quarter of 2021. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec5|continue reading]])&lt;/div&gt;
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 01:06, 12. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SOyeyele (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SOyeyele_(WMF)/Announcements/Other_languages&amp;oldid=21578291 --&gt;

== Wikimania 2021: Individual Program Submissions ==

[[File:Wikimania logo with text 2.svg|right|200px]]
Dear all,

Wikimania 2021 will be [[:wikimania:2021:Save the date and the Core Organizing Team|hosted virtually]] for the first time in the event's 15-year history. Since there is no in-person host, the event is being organized by a diverse group of Wikimedia volunteers that form the [[:wikimania:2021:Organizers|Core Organizing Team]] (COT) for Wikimania 2021.

'''Event Program''' - Individuals or a group of individuals can submit their session proposals to be a part of the program. There will be translation support for sessions provided in a number of languages. See more information [[:wikimania:2021:Submissions/Guidelines#Language Accessibility|here]].

Below are some links to guide you through;
* [[:wikimania:2021:Submissions|Program Submissions]]
* [[:wikimania:2021:Submissions/Guidelines|Session Submission Guidelines]]
* [[:wikimania:2021:FAQ|FAQ]]

Please note that the deadline for submission is 18th June 2021. 

'''Announcements'''- To keep up to date with the developments around Wikimania, the COT sends out weekly updates. You can view them in the Announcement section [[:wikimania:2021:Announcements|here]]. 

'''Office Hour''' - If you are left with questions, the COT will be hosting some office hours (in multiple languages), in multiple time-zones, to answer any programming questions that you might have.  Details can be found [[:wikimania:2021:Organizers#Office hours schedule|here.]]

Best regards,

[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 06:19, 16. junij 2021 (CEST)

On behalf of Wikimania 2021 Core Organizing Team
&lt;!-- Message sent by User:Bodhisattwa@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/VisualEditor/Newsletter/Wikis_with_VE&amp;oldid=21597568 --&gt;

== Editing news 2021 #2 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;em&gt;[[m:Special:MyLanguage/VisualEditor/Newsletter/2021/June|Read this in another language]] • [[m:VisualEditor/Newsletter|Subscription list for this multilingual newsletter]]&lt;/em&gt;

[[File:Reply Tool A-B test comment completion.png|alt=Junior contributors comment completion rate across all participating Wikipedias|thumb|296x296px|When newcomers had the Reply tool and tried to post on a talk page, they were more successful at posting a comment. ([https://wikimedia-research.github.io/Reply-tools-analysis-2021/ Source])]]

Earlier this year, the Editing team ran a large study of [[mw:Talk pages project/Replying|the Reply Tool]].  The main goal was to find out whether the Reply Tool helped [[mw:Talk pages project/Glossary|newer editors]] communicate on wiki.  The second goal was to see whether the comments that newer editors made using the tool needed to be reverted more frequently than comments newer editors made with the existing wikitext page editor.

The key results were:

* Newer editors who had automatic (&quot;default on&quot;) access to the Reply tool were [https://wikimedia-research.github.io/Reply-tools-analysis-2021/ more likely] to post a comment on a talk page.
* The comments that newer editors made with the Reply Tool were also [https://wikimedia-research.github.io/Reply-tools-analysis-2021/ less likely] to be reverted than the comments that newer editors made with page editing.

These results give the Editing team confidence that the tool is helpful.

&lt;strong&gt;Looking ahead&lt;/strong&gt;

The team is planning to make the Reply tool available to everyone as an opt-out preference in the coming months.  This has already happened at the Arabic, Czech, and Hungarian Wikipedias.

The next step is to [[phab:T280599|resolve a technical challenge]]. Then, they will deploy the Reply tool first to the [[phab:T267379|Wikipedias that participated in the study]].  After that, they will deploy it, in stages, to the other Wikipedias and all WMF-hosted wikis.

You can turn on &quot;{{int:discussiontools-preference-label}}&quot; [[Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures|in Beta Features]] now.  After you get the Reply tool, you can change your preferences at any time in [[Special:Preferences#mw-prefsection-editing-discussion]].

–[[User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] ([[User talk:Whatamidoing (WMF)|talk]])
&lt;/div&gt; 16:15, 24. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/VisualEditor/Newsletter/Wikis_with_VE&amp;oldid=21624491 --&gt;

== Server switch ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;

[[:m:Special:MyLanguage/Tech/Server switch 2020|Read this message in another language]]  •  [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Tech%2FServer+switch+2020&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

The [[foundation:|Wikimedia Foundation]] tests the switch between its first and secondary data centers.  This will make sure that Wikipedia and the other Wikimedia wikis can stay online even after a disaster. To make sure everything is working, the Wikimedia Technology department needs to do a planned test. This test will show if they can reliably switch from one data centre to the other. It requires many teams to prepare for the test and to be available to fix any unexpected problems. &lt;!--

 They will switch all traffic back to the primary data center on '''Tuesday, October 27 2020'''. --&gt;

Unfortunately, because of some limitations in [[mw:Manual:What is MediaWiki?|MediaWiki]], all editing must stop while the switch is made.  We apologize for this disruption, and we are working to minimize it in the future. 

'''You will be able to read, but not edit, all wikis for a short period of time.'''

*You will not be able to edit for up to an hour on Tuesday, 29 June 2021. The test will start at [https://zonestamp.toolforge.org/1624975200 14:00 UTC] (07:00 PDT, 10:00 EDT, 15:00 WEST/BST, 16:00 CEST, 19:30 IST,  23:00 JST, and in New Zealand at 02:00 NZST on Wednesday 30 June).
*If you try to edit or save during these times, you will see an error message.  We hope that no edits will be lost during these minutes, but we can't guarantee it.  If you see the error message, then please wait until everything is back to normal.  Then you should be able to save your edit.  But, we recommend that you make a copy of your changes first, just in case.

''Other effects'':

*Background jobs will be slower and some may be dropped. Red links might not be updated as quickly as normal. If you create an article that is already linked somewhere else, the link will stay red longer than usual. Some long-running scripts will have to be stopped.
*There will be code freezes for the week of June 28.  Non-essential code deployments will not happen.

This project may be postponed if necessary.  You can [[wikitech:Switch_Datacenter#Schedule_for_2021_switch|read the schedule at wikitech.wikimedia.org]]. Any changes will be announced in the schedule.  There will be more notifications about this. A banner will be displayed on all wikis 30 minutes before this operation happens. '''Please share this information with your community.'''&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] 03:19, 27. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21463754 --&gt;

== Wikisource Satisfaction Survey 2021 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
[[File:Astronaut illustration simplified with Wikimedia logo.png|{{dir|{{pagelang}}|left|right}}|80px]]
{{int:hello}}!

''Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}''

In the past year, there has been a lot of changes to Wikisource features and tools. This was done by the [[m:Community Tech|Community Tech]] team at the Wikimedia Foundation, grantees funded by the Foundation or through projects like Google Summer of Code. '''We would like to understand what you feel about the changes'''. Tell us what you think about such tools as the [[m:Special:MyLanguage/Wikisource Pagelist Widget|Wikisource Pagelist Widget]] or the new [[m:Community_Tech/Ebook_Export_Improvement#March_31,_2021:_Final_update|Ebook Export tool]].

'''[[m:Wikisource Satisfaction Survey 2021|Take the survey]]''' in English, French, Spanish, Polish, Hindi or Punjabi. '''The deadline is 25th July 2021.'''

This survey will be conducted via a third-party service, which may subject it to additional terms. For more information on privacy and data-handling, see the survey privacy statement ([[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement|English]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/es|Spanish]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/fr|French]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/pl|Polish]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/hi|Hindi]] and [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/pa|Punjabi]]).

If you prefer to send your answers via email, copy [[m:Special:MyLanguage/Wikisource Satisfaction Survey 2021|the text of the survey]] and send to sgill@wikimedia.org.

If you have any questions or feedback about the survey, write to me at sgill@wikimedia.org.

{{int:Feedback-thanks-title}} [[user:SGill (WMF)|SGill (WMF)]] 00:30, 17. julij 2021 (CEST)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=21748797 --&gt;

== Universal Code of Conduct - Enforcement draft guidelines review ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;content&quot;/&gt;The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Drafting_committee#Phase_2|Universal Code of Conduct Phase 2 drafting committee]] would like comments about the '''[[:m:Universal Code of Conduct/Enforcement draft guidelines review|enforcement draft guidelines]]''' for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC). This review period is planned for 17 August 2021 through 17 October 2021.

These guidelines are not final but you can help move the progress forward. The committee will revise the guidelines based upon community input.

Comments can be shared in any language on the [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement draft guidelines review|draft review talk page]] and [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Discussions|multiple other venues]]. Community members are encouraged to organize conversations in their communities.

There are planned live discussions about the UCoC enforcement draft guidelines: 

:[[wmania:2021:Submissions/Universal_Code_of_Conduct_Roundtable|Wikimania 2021 session]] (recorded 16 August)
:[[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2021_consultations/Roundtable_discussions#Conversation hours|Conversation hours]] - 24 August, 31 August, 7 September @ 03:00 UTC &amp; 14:00 UTC
:[[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2021_consultations/Roundtable_discussions|Roundtable calls]] - 18 September @ 03:00 UTC &amp; 15:00 UTC

Summaries of discussions will be posted every two weeks [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee/Digests|here]].

Please let me know if you have any questions.&lt;section end=&quot;content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 00:46, 18. avgust 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=21895574 --&gt;

== Update on the OCR Improvements ==

Hello! Sorry for writing in English. {{int:Please-translate}}.

The [[m:Community Tech/OCR Improvements|OCR Improvements]] are complete. We, the [[m:Community Tech|Community Tech]] team, are grateful for your feedback from the beginning to the last stage when we were finalizing the interface. 

=== Engine improvements === 
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em;&quot;&gt;
[[File:OCR menu in toolbar.png|OCR menu in toolbar|frameless|right]]
;Reliability
Prior to our work, the OCR tools were separate gadgets. We have added &quot;Wikimedia OCR.&quot; It is available under one icon inside the toolbar on all Wikisource wikis. This tool supports two other OCR tools, Tesseract and Google OCR. We expect these tools to be more stable. We will maintain Wikimedia OCR.

The gadgets will remain available. The communities will have sovereignty over when to enable or disable these.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
;Speed
Prior to this work, transcription would take upwards of 40 seconds. Our improvements average a transcription time under 4 seconds.
&lt;/div&gt;
=== Advanced Tools improvements === 
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
[[File:Multi-language support in advanced tools.png|frameless|right]]
;Multiple-language support
Documents with multiple languages can be transcribed in a new way.
# Open the [https://ocr.wmcloud.org/ {{int:wikisource-ocr-advanced}}]
# Select the Languages (optional) field
# Search for and enter the languages in order of prevalence in the document.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
[[File:OCR-advanced cropping-activated.jpg|alt=UI Crop tool in Advanced tools|frameless|right]]
;Cropping tool / Multi-column support
We have included a Cropper tool. It allows to select regions to transcribe on pages with complicated layouts.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
[[File:OCR onboarding.png|frameless|right]]
;Discoverability and accessibility of OCR
We have added an interface for new users. It is pulsating blue dots over the new icon in the toolbar. The new interface explains what OCR means and what transcription means in Wikisource.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
We believe that you will do even more great things because of these changes. We also hope to see you at the 2022 Community Wishlist Survey. Thanks you again for all your opinions and support.

[[m:Talk:Community Tech/OCR Improvements|Please share your opinions on the project talk page!]]

[[m:user:NRodriguez (WMF)|NRodriguez (WMF)]] and [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] 03:57, 19. avgust 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGrabarczuk_(WMF)/sandbox/MM/Varia&amp;oldid=21905347 --&gt;

== Wikimedia Foundation Board of Trustees election has come to an end ==

Thank you for participating in the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2021|2021 Wikimedia Foundation Board of Trustees election]]! Voting closed August 31 at 23:59. The official data, including the four most voted candidates, will be announced as soon as the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections_committee|Elections Committee]] completes their review of the ballots. The official announcement of the new trustees appointed will happen later, once the selected candidates have been confirmed by the Board.

6,946 community members from 216 wiki projects have voted. This makes 10.2% global participation, 1.1% higher than in the last Board elections. In 2017, 5167 people from 202 wiki projects cast their vote. A full analysis is planned to be published in a few days when the confirmed results are announced. In the meantime, you can check the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2021/Stats|data produced during the election]].

Diversity was an important goal with these elections. Messages about the Board election were translated into 61 languages. This outreach worked well. There were 70 communities with eligible voters voting in this election for the first time. With your help, next year’s Board of Trustees election will be even better.

22:50, 1. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=21895574 --&gt;

== The 2022 Community Wishlist Survey will happen in January ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
Hello everyone,

We hope all of you are as well and safe as possible during these trying times! We wanted to share some news about a change to the Community Wishlist Survey 2022. We would like to hear your opinions as well.

Summary:

&lt;div style=&quot;font-style:italic;&quot;&gt;
We will be running the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey|Community Wishlist Survey]] 2022 in January 2022. We need more time to work on the 2021 wishes. We also need time to prepare some changes to the Wishlist 2022. In the meantime, you can use a [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|dedicated sandbox to leave early ideas for the 2022 wishes]].
&lt;/div&gt;

=== Proposing and wish-fulfillment will happen during the same year ===

In the past, the [[m:Special:MyLanguage/Community Tech|Community Tech]] team has run the Community Wishlist Survey for the following year in November of the prior year. For example, we ran the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021|Wishlist for 2021]] in November 2020. That worked well a few years ago. At that time, we used to start working on the Wishlist soon after the results of the voting were published.

However, in 2021, there was a delay between the voting and the time when we could start working on the new wishes. Until July 2021, we were working on wishes from the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2020|Wishlist for 2020]].

We hope having the Wishlist 2022 in January 2022 will be more intuitive. This will also give us time to fulfill more wishes from the 2021 Wishlist.

=== Encouraging wider participation from historically excluded communities ===

We are thinking how to make the Wishlist easier to participate in. We want to support more translations, and encourage under-resourced communities to be more active. We would like to have some time to make these changes.

=== A new space to talk to us about priorities and wishes not granted yet ===

We will have gone 365 days without a Wishlist. We encourage you to approach us. We hope to hear from you in the [[m:Special:MyLanguage/Talk:Community Wishlist Survey|talk page]], but we also hope to see you at our bi-monthly Talk to Us meetings! These will be hosted at two different times friendly to time zones around the globe.

We will begin our first meeting '''September 15th at 23:00 UTC'''. More details about the agenda and format coming soon!

=== Brainstorm and draft proposals before the proposal phase ===

If you have early ideas for wishes, you can use the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|new Community Wishlist Survey sandbox]]. This way, you will not forget about these before January 2022. You will be able to come back and refine your ideas. Remember, edits in the sandbox don't count as wishes!

=== Feedback ===
* What should we do to improve the Wishlist pages?
* How would you like to use our new [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|sandbox?]]
* What, if any, risks do you foresee in our decision to change the date of the Wishlist 2022?
* What will help more people participate in the Wishlist 2022?

Answer on the [[m:Special:MyLanguage/Talk:Community Wishlist Survey|talk page]] (in any language you prefer) or at our Talk to Us meetings.
&lt;/div&gt;

[[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[user talk:SGrabarczuk (WMF)|talk]]) 02:23, 7. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Call for Candidates for the Movement Charter Drafting Committee ending 14 September 2021 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;Movement Strategy announces [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee|the Call for Candidates for the Movement Charter Drafting Committee]]. The Call opens August 2, 2021 and closes September 14, 2021.

The Committee is expected to represent [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Diversity_and_Expertise_Matrices|diversity in the Movement]]. Diversity includes gender, language, geography, and experience. This comprises participation in projects, affiliates, and the Wikimedia Foundation.

English fluency is not required to become a member. If needed, translation and interpretation support is provided. Members will receive an allowance to offset participation costs. It is US$100 every two months.

We are looking for people who have some of the following [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee#Role_Requirements|skills]]:

* Know how to write collaboratively. (demonstrated experience is a plus) 
* Are ready to find compromises. 
* Focus on inclusion and diversity. 
* Have knowledge of community consultations. 
* Have intercultural communication experience. 
* Have governance or organization experience in non-profits or communities. 
* Have experience negotiating with different parties. 

The Committee is expected to start with 15 people. If there are 20 or more candidates, a mixed election and selection process will happen. If there are 19 or fewer candidates, then the process of selection without election takes place.

Will you help move Wikimedia forward in this important role? Submit your candidacy [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee#Candidate_Statements|here]]. Please contact strategy2030[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with questions.&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 18:51, 10. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22002101 --&gt;

== Server switch ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;

[[:m:Special:MyLanguage/Tech/Server switch|Read this message in another language]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Tech%2FServer+switch&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

The [[foundation:|Wikimedia Foundation]] tests the switch between its first and secondary data centers. This will make sure that Wikipedia and the other Wikimedia wikis can stay online even after a disaster. To make sure everything is working, the Wikimedia Technology department needs to do a planned test. This test will show if they can reliably switch from one data centre to the other. It requires many teams to prepare for the test and to be available to fix any unexpected problems. 

They will switch all traffic back to the primary data center on '''Tuesday, 14 September 2021'''.

Unfortunately, because of some limitations in [[mw:Manual:What is MediaWiki?|MediaWiki]], all editing must stop while the switch is made. We apologize for this disruption, and we are working to minimize it in the future. 

'''You will be able to read, but not edit, all wikis for a short period of time.'''

*You will not be able to edit for up to an hour on Tuesday, 14 September 2021. The test will start at [https://zonestamp.toolforge.org/1631628049 14:00 UTC] (07:00 PDT, 10:00 EDT, 15:00 WEST/BST, 16:00 CEST, 19:30 IST, 23:00 JST, and in New Zealand at 02:00 NZST on Wednesday, 15 September).
*If you try to edit or save during these times, you will see an error message. We hope that no edits will be lost during these minutes, but we can't guarantee it. If you see the error message, then please wait until everything is back to normal. Then you should be able to save your edit. But, we recommend that you make a copy of your changes first, just in case.

''Other effects'':

*Background jobs will be slower and some may be dropped. Red links might not be updated as quickly as normal. If you create an article that is already linked somewhere else, the link will stay red longer than usual. Some long-running scripts will have to be stopped.
* We expect the code deployments to happen as any other week. However, some case-by-case code freezes could punctually happen if the operation require them afterwards.

This project may be postponed if necessary.  You can [[wikitech:Switch_Datacenter|read the schedule at wikitech.wikimedia.org]]. Any changes will be announced in the schedule. There will be more notifications about this. A banner will be displayed on all wikis 30 minutes before this operation happens. '''Please share this information with your community.'''&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[user talk:SGrabarczuk (WMF)|&lt;span class=&quot;signature-talk&quot;&gt;{{int:Talkpagelinktext}}&lt;/span&gt;]]) 02:46, 11. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Talk to the Community Tech ==

[[File:Magic Wand Icon 229981 Color Flipped.svg|{{dir|{{pagelang}}|left|right}}|frameless|50px]]

[[:m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates/2021-09 Talk to Us|Read this message in another language]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Community_Wishlist_Survey/Updates/2021-09_Talk_to_Us&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

Hello!

As we have [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates|recently announced]], we, the team working on the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey|Community Wishlist Survey]], would like to invite you to an online meeting with us. It will take place on [https://www.timeanddate.com/worldclock/fixedtime.html?iso=20210915T2300 '''September 15th, 23:00 UTC'''] on Zoom, and will last an hour. [https://wikimedia.zoom.us/j/89828615390 '''Click here to join'''].

'''Agenda'''

* [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Status report 1#Prioritization Process|How we prioritize the wishes to be granted]]
* [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates|Why we decided to change the date]] from November 2021 to January 2022
* Update on the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Warn when linking to disambiguation pages|disambiguation]] and the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Real Time Preview for Wikitext|real-time preview]] wishes
* Questions and answers

'''Format'''

The meeting will not be recorded or streamed. Notes without attribution will be taken and published on Meta-Wiki. The presentation (first three points in the agenda) will be given in English.

We can answer questions asked in English, French, Polish, and Spanish. If you would like to ask questions in advance, add them [[m:Talk:Community Wishlist Survey|on the Community Wishlist Survey talk page]] or send to sgrabarczuk@wikimedia.org.

[[m:Special:MyLanguage/User:NRodriguez (WMF)|Natalia Rodriguez]] (the [[m:Special:MyLanguage/Community Tech|Community Tech]] manager) will be hosting this meeting.

'''Invitation link'''

* [https://wikimedia.zoom.us/j/89828615390 Join online]
* Meeting ID: 898 2861 5390
* One tap mobile
** +16465588656,,89828615390# US (New York)
** +16699006833,,89828615390# US (San Jose)
* [https://wikimedia.zoom.us/u/kctR45AI8o Dial by your location]

See you! [[User:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[User talk:SGrabarczuk (WMF)|&lt;span class=&quot;signature-talk&quot;&gt;{{int:Talkpagelinktext}}&lt;/span&gt;]]) 05:04, 11. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Voting for the election for the members for the Movement Charter drafting committee is now open ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/MCDC Voter Email short 12-10-2021|{{int:otherlanguages}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Charter/Drafting Committee/MCDC Voter Email short 12-10-2021}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Voting for the election for the members for the Movement Charter drafting committee is now open. In total, 70 Wikimedians from around the world are running for 7 seats in these elections.

'''Voting is open from October 12 to October 24, 2021.'''

The committee will consist of 15 members in total: The online communities vote for 7 members, 6 members will be selected by the Wikimedia affiliates through a parallel process, and 2 members will be appointed by the Wikimedia Foundation. The plan is to assemble the committee by November 1, 2021.

Learn about each candidate to inform your vote in the language that you prefer: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates&gt;

Learn about the Drafting Committee: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee&gt;

We are piloting a voting advice application for this election. Click yourself through the tool and you will see which candidate is closest to you! Check at &lt;https://mcdc-election-compass.toolforge.org/&gt;

Read the full announcement: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Elections&gt;

'''Go vote at SecurePoll on:''' &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Elections&gt;

Best,

Movement Strategy &amp; Governance Team, Wikimedia Foundation
&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 02:53, 14. oktober 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22185421 --&gt;

== Learn how Movement Strategy Implementation Grants can support your Movement Strategy plans ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;Movement Strategy Implementation grants now provide more than $2,000 USD to put Movement Strategy plans into action. Find out more about [[:m:Special:MyLanguage/Grants:MSIG/About|Movement Strategy Implementation grants, the criteria, and how to apply]].&lt;section end=&quot;annoumcent-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)#top|talk]]) 13:30, 29 October 2021 (UTC)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:MNadzikiewicz_(WMF)/Delivery&amp;oldid=22247589 --&gt;

== Meet the new Movement Charter Drafting Committee members ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
The Movement Charter Drafting Committee election and selection processes are complete.
* The [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results|election results have been published]]. 1018 participants voted to elect seven members to the committee: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Richard_Knipel_(Pharos)|Richard Knipel (Pharos)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Anne_Clin_(Risker)|Anne Clin (Risker)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Alice_Wiegand_(lyzzy)|Alice Wiegand (Lyzzy)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Micha%C5%82_Buczy%C5%84ski_(Aegis_Maelstrom)|Michał Buczyński (Aegis Maelstrom)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Richard_(Nosebagbear)|Richard (Nosebagbear)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Ravan_J_Al-Taie_(Ravan)|Ravan J Al-Taie (Ravan)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Ciell_(Ciell)|Ciell (Ciell)]]'''.
* The [[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Affiliate-chosen_members|affiliate process]] has selected six members: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Anass_Sedrati_(Anass_Sedrati)|Anass Sedrati (Anass Sedrati)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#%C3%89rica_Azzellini_(EricaAzzellini)|Érica Azzellini (EricaAzzellini)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Jamie_Li-Yun_Lin_(Li-Yun_Lin)|Jamie Li-Yun Lin (Li-Yun Lin)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Georges_Fodouop_(Geugeor)|Georges Fodouop (Geugeor)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Manavpreet_Kaur_(Manavpreet_Kaur)|Manavpreet Kaur (Manavpreet Kaur)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Pepe_Flores_(Padaguan)|Pepe Flores (Padaguan)]]'''.
* The Wikimedia Foundation has [[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Wikimedia_Foundation-chosen_members|appointed]] two members: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Runa_Bhattacharjee_(Runab_WMF)|Runa Bhattacharjee (Runab WMF)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Jorge_Vargas_(JVargas_(WMF))|Jorge Vargas (JVargas (WMF))]]'''.

The committee will convene soon to start its work. The committee can appoint up to three more members to bridge diversity and expertise gaps.

If you are interested in engaging with [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter|Movement Charter]] drafting process, follow the updates [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee|on Meta]] and join the [https://t.me/joinchat/U-4hhWtndBjhzmSf Telegram group].

With thanks from the Movement Strategy and Governance team&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

16:53, 5. november 2021 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:MNadzikiewicz_(WMF)/Delivery&amp;oldid=22300322 --&gt;

== Celebrating 18 years of Wikisource ==

Hello Wikisource enthusiasts and friends of Wikisource,

I hope you are doing alright! I would like to invite you to celebrate 18 years of Wikisource. 

The '''first birthday party''' is being organized on '''24 November 2021 from 1:30 - 3:00 PM UTC''' ([https://zonestamp.toolforge.org/1637760610 check your local time]) where the incoming CEO of the WMF, [[:meta:Wikimedia Foundation Chief Executive Officer/Maryana’s Listening Tour|Maryana Iskendar]], will be joining us. Feel free to drop me a message on my talk page, telegram (@satdeep) or via email (sgill{{@}}wikimedia.org) to add your email address to the calendar invite.

Maryana is hoping to learn more about the Wikisource community and the project at this event and it would be really nice if you can share your answers to the following questions:

*What motivates you to contribute to Wikisource?
*What makes the Wikisource community special?
*What are the major challenges facing the movement going forward?
*What are your questions to Maryana?

You can share your responses during the live event but in case the date and the time doesn't work for you, you can share your responses on the '''[[:mul:Wikisource:Eighteenth Birthday|event page on Wikisource]]''' or in case you would like to remain anonymous, you can share your responses directly with me.

Also, feel free to reach out to me in case you would like to give a short presentation about your and your community's work at the beginning of the session.

We are running a poll to find the best date and time to organize the '''second birthday party''' on the weekend right after 24th November. Please share your availability on the following link by next Friday: 

https://framadate.org/zHOi5pZvhgDy6SXn

Looking forward to seeing you all soon!

Sent by [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 10:10, 12. november 2021 (CET)

&lt;small&gt; on behalf of [[:meta:User:SGill (WMF)|User:SGill (WMF)]] &lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=22324957 --&gt;

== Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content /&gt;
:''You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback:2022 Board of Trustees election/Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback:2022 Board of Trustees election/Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Board of Trustees is preparing a call for feedback about the upcoming Board Elections, from January 7 - February 10, 2022.

While details will be finalized the week before the call, we have confirmed at least two questions that will be asked during this call for feedback:

* What is the best way to ensure fair representation of emerging communities among the Board?

* What involvement should candidates have during the election?

While additional questions may be added, the Movement Strategy and Governance team wants to provide time for community members and affiliates to consider and prepare ideas on the confirmed questions before the call opens. We apologize for not having a complete list of questions at this time. The list of questions should only grow by one or two questions. The intention is to not overwhelm the community with requests, but provide notice and welcome feedback on these important questions.

'''Do you want to help organize local conversation during this Call?'''

Contact the [[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance|Movement Strategy and Governance team]] on Meta, on [https://t.me/wmboardgovernancechat Telegram], or via email at msg[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org.

Reach out if you have any questions or concerns. The Movement Strategy and Governance team will be minimally staffed until January 3. Please excuse any delayed response during this time. We also recognize some community members and affiliates are offline during the December holidays. We apologize if our message has reached you while you are on holiday.

Best,

Movement Strategy and Governance&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

{{int:thank-you}} [[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 18:33, 27. december 2021 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22502644 --&gt;

== Wiki Loves Folklore is back! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

{{int:please-translate}}

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
You are humbly invited to participate in the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' an international photography contest organized on Wikimedia Commons to document folklore and intangible cultural heritage from different regions, including, folk creative activities and many more. It is held every year from the '''1st till the 28th''' of February.

You can help in enriching the folklore documentation on Commons from your region by taking photos, audios, videos, and [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&amp;campaign=wlf_2022 submitting] them in this commons contest.

You can also [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Organize|organize a local contest]] in your country and support us in translating the [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Translations|project pages]] to help us spread the word in your native language.

Feel free to contact us on our [[:c:Commons talk:Wiki Loves Folklore 2022|project Talk page]] if you need any assistance. 

'''Kind regards,'''

'''Wiki loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2022 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Tiven2240/wlf&amp;oldid=22560402 --&gt;

== Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Call for Feedback: Board of Trustees elections is now open and will close on 7 February 2022. 

With this Call for Feedback, the Movement Strategy and Governance team is taking a different approach. This approach incorporates community feedback from 2021. Instead of leading with proposals, the Call is framed around key questions from the Board of Trustees. The key questions came from the feedback about the 2021 Board of Trustees election. The intention is to inspire collective conversation and collaborative proposal development about these key questions.

[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections|Join the conversation.]]

Best,

Movement Strategy and Governance&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 01:30, 15. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22610050 --&gt;

== Subscribe to the This Month in Education newsletter - learn from others and share your stories ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Dear community members, 

Greetings from the EWOC Newsletter team and the education team at Wikimedia Foundation. We are very excited to share that we on tenth years of Education Newsletter ([[m:Education/News|This Month in Education]]) invite you to join us by [[m:Global message delivery/Targets/This Month in Education|subscribing to the newsletter on your talk page]] or by [[m:Education/News/Newsroom|sharing your activities in the upcoming newsletters]]. The Wikimedia Education newsletter is a monthly newsletter that collects articles written by community members using Wikimedia projects in education around the world, and it is published by the EWOC Newsletter team in collaboration with the Education team. These stories can bring you new ideas to try, valuable insights about the success and challenges of our community members in running education programs in their context. 

If your affiliate/language project is developing its own education initiatives, please remember to take advantage of this newsletter to publish your stories with the wider movement that shares your passion for education. You can submit newsletter articles in your own language or submit bilingual articles for the education newsletter. For the month of January the deadline to submit articles is on the 20th January. We look forward to reading your stories.

Older versions of this newsletter can be found in the [[outreach:Education/Newsletter/Archives|complete archive]].

More information about the newsletter can be found at [[m:Education/News/Publication Guidelines|Education/Newsletter/About]].

For more information, please contact spatnaik{{@}}wikimedia.org.
------
&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;[[m:Education/Newsletter/About|About ''This Month in Education'']] · [[m:Global message delivery/Targets/This Month in Education|Subscribe/Unsubscribe]] · [[m:MassMessage|Global message delivery]] · For the team: [[User:ZI Jony|&lt;span style=&quot;color:#8B0000&quot;&gt;'''ZI Jony'''&lt;/span&gt;]] [[User talk:ZI Jony|&lt;sup&gt;&lt;span style=&quot;color:Green&quot;&gt;&lt;i&gt;(Talk)&lt;/i&gt;&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;]], {{&lt;includeonly&gt;subst:&lt;/includeonly&gt;#time:l G:i, d F Y|}} (UTC)&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/Awareness_of_Education_Newsletter/List_of_Village_Pumps&amp;oldid=21244129 --&gt;

== Movement Strategy and Governance News – Issue 5 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;ucoc-newsletter&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5/Global message|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Strategy and Governance/Newsletter/5/Global message}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 5, January 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt;
----
Welcome to the fifth issue of Movement Strategy and Governance News (formerly known as Universal Code of Conduct News)! This revamped newsletter distributes relevant news and events about the Movement Charter, Universal Code of Conduct, Movement Strategy Implementation grants, Board elections and other relevant MSG topics.

This Newsletter will be distributed quarterly, while more frequent Updates will also be delivered weekly or bi-weekly to subscribers. Please remember to subscribe [[:m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive these updates.
&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;

*'''Call for Feedback about the Board elections''' - We invite you to give your feedback on the upcoming WMF Board of Trustees election. This call for feedback went live on 10th January 2022 and will be concluded on 16th February 2022. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Call for Feedback about the Board elections|continue reading]])
*'''Universal Code of Conduct Ratification''' - In 2021, the WMF asked communities about how to enforce the Universal Code of Conduct policy text. The revised draft of the enforcement guidelines should be ready for community vote in March. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Universal Code of Conduct Ratification|continue reading]])
*'''Movement Strategy Implementation Grants''' - As we continue to review several interesting proposals, we encourage and welcome more proposals and ideas that target a specific initiative from the Movement Strategy recommendations. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Movement Strategy Implementation Grants|continue reading]])
*'''The New Direction for the Newsletter''' - As the UCoC Newsletter transitions into MSG Newsletter, join the facilitation team in envisioning and deciding on the new directions for this newsletter. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#The New Direction for the Newsletter|continue reading]])
*'''Diff Blogs''' - Check out the most recent publications about MSG on Wikimedia Diff. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Diff Blogs|continue reading]])&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;ucoc-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 04:12, 29. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22704039 --&gt;
=== Updates on the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines Review ===
	
Hello, I have an update on the vote on the enforcement guidelines that was mentioned above. [[Uporabnik:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Xeno (WMF)|pogovor]]) 03:53, 4. februar 2022 (CET)
----
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Hello everyone,

The '''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement Guidelines]]''' were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the [[m:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] across the movement. Comments about the guidelines can be shared here or [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|the Meta-wiki talk page]].

There will be conversations on Zoom on 4 February 2022 at 15:00 UTC, 25 February 2022 at 12:00 UTC, and 4 March 2022 at 15:00 UTC. '''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Conversations|Join the UCoC project team and drafting committee members to discuss the guidelines and voting process]].'''

The [[m:Universal Code of Conduct/Project#Timeline|timeline is available on Meta-wiki]]. The voting period is March 7 to 21. '''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting|See the voting information page for more details]].'''

Thank you to everyone who has participated so far.

Sincerely,

Movement Strategy and Governance&lt;br/&gt;
Wikimedia Foundation&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Leadership Development Task Force: Your feedback is appreciated&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;:''[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Community Development team at the Wikimedia Foundation is supporting the creation of a global, community-driven Leadership Development Task Force. The purpose of the task force is to advise leadership development work.

The team is looking for feedback about the responsibilities of the Leadership Development Task Force. This Meta page shares the proposal for a [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force|Leadership Development Task Force]] and how [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Participate|you can help.]] Feedback on the proposal will be collected from 7 to 25 February 2022.&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:20, 9. februar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22796775 --&gt;

== Wiki Loves Folklore is extended till 15th March ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;{{int:please-translate}}

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|frameless|180px]]
Greetings from Wiki Loves Folklore International Team,

We are pleased to inform you that [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore|Wiki Loves Folklore]] an international photographic contest on Wikimedia Commons has been extended till the '''15th of March 2022'''. The scope of the contest is focused on folk culture of different regions on categories, such as, but not limited to, folk festivals, folk dances, folk music, folk activities, etc.

We would like to have your immense participation in the photographic contest to document your local Folk culture on Wikipedia. You can also help with the [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Translations|translation]] of project pages and share a word in your local language.

Best wishes,

'''International Team'''&lt;br /&gt;
'''Wiki Loves Folklore'''

[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 05:50, 22. februar 2022 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Rockpeterson@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=22754428 --&gt;

== Coming soon ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
=== Several improvements around templates ===
Hello, from March 9, several improvements around templates will become available on your wiki:
* Fundamental improvements of the [[Mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide#Editing templates|VisualEditor template dialog]] ([[m:WMDE Technical Wishes/VisualEditor template dialog improvements|1]], [[m:WMDE Technical Wishes/Removing a template from a page using the VisualEditor|2]]),
* Improvements to make it easier to put a template on a page ([[m:WMDE Technical Wishes/Finding and inserting templates|3]]) (for the template dialogs in [[Mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide#Editing templates|VisualEditor]], [[Mw:Special:MyLanguage/Extension:WikiEditor#/media/File:VectorEditorBasic-en.png|2010 Wikitext]] and [[Mw:Special:MyLanguage/2017 wikitext editor|New Wikitext Mode]]),
* and improvements in the syntax highlighting extension [[Mw:Special:MyLanguage/Extension:CodeMirror|CodeMirror]] ([[m:WMDE Technical Wishes/Improved Color Scheme of Syntax Highlighting|4]], [[m:WMDE Technical Wishes/Bracket Matching|5]]) (which is available on wikis with writing direction left-to-right).

All these changes are part of the “[[m:WMDE Technical Wishes/Templates|Templates]]” project by [[m:WMDE Technical Wishes|WMDE Technical Wishes]]. We hope they will help you in your work, and we would love to hear your feedback on the talk pages of these projects. &lt;/div&gt; - [[m:User:Johanna Strodt (WMDE)|Johanna Strodt (WMDE)]] 13:38, 28. februar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johanna Strodt (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=22907463 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Remember to Participate in the UCoC Conversations and Ratification Vote!&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

A [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voting|'''vote in SecurePoll from 7 to 21 March 2022''']] is scheduled as part of the ratification process for the Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement guidelines. Eligible voters are invited to answer a poll question and share comments. [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voter_information|Read voter information and eligibility details.]] During the poll, voters will be asked if they support the enforcement of the Universal Code of Conduct based on the proposed guidelines.

The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) provides a baseline of acceptable behavior for the entire movement. The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines|revised enforcement guidelines]] were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the policy across the movement. A [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_Board_noticeboard/January_2022_-_Board_of_Trustees_on_Community_ratification_of_enforcement_guidelines_of_UCoC|Wikimedia Foundation Board statement]] calls for a [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voting|ratification process]] where eligible voters will have an opportunity to support or oppose the adoption of the UCoC Enforcement guidelines in a vote. Wikimedians are invited to [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voter_information/Volunteer|translate and share important information]]. For more information about the UCoC, please see the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Project|project page]] and [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/FAQ|frequently asked questions]] on Meta-wiki.

There are events scheduled to learn more and discuss:
* A [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Conversations/Panel_Q&amp;A|community panel]] recorded on 18 February 2022 shares perspectives from small- and medium-sized community participants.
* The [[m:Movement Strategy and Governance|Movement Strategy and Governance]] (MSG) team is hosting Conversation Hours on 4 March 2022 at 15:00 UTC. Please [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Conversations|'''sign-up''']] to interact with the project team and the drafting committee about the updated enforcement guidelines and the ratification process. See the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2022_conversation_hour_summaries|Conversation Hour summaries]] for notes from 4 February 2022 and 25 February 2022.

You can comment on Meta-wiki talk pages in any language. You may also contact either team by email: msg[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org or ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Sincerely,

Movement Strategy and Governance &lt;br /&gt;
Wikimedia Foundation &lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:17, 2. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22916674 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Universal Code of Conduct Enforcement guidelines ratification voting open from 7 to 21 March 2022&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

The ratification voting process for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|revised enforcement guidelines]] of the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) is now open! '''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting|Voting commenced on SecurePoll]]''' on 7 March 2022 and will conclude on 21 March 2022. Please [[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voter information|read more on the voter information and eligibility details]].

The Universal Code of Conduct (UCoC) provides a baseline of acceptable behavior for the entire movement. The revised enforcement guidelines were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the policy across the movement. You can [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Project|read more about the UCoC project]].

You can also comment on Meta-wiki talk pages in any language. You may also contact the team by email: ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Sincerely,

Movement Strategy and Governance

Wikimedia Foundation&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 01:52, 8. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22962850 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Invitation to Hubs event: Global Conversation on 2022-03-12 at 13:00 UTC&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;Hello! 

The Movement Strategy and Governance team of the Wikimedia Foundation would like to invite you to the next event about &quot;Regional and Thematic Hubs&quot;. The Wikimedia Movement is in the process of understanding what Regional and Thematic Hubs should be. Our workshop in November was a good start ([[m:Special:MyLanguage/Hubs/Documentation/27 November Workshop|read the report]]), but we're not finished yet. 

Over the last weeks we conducted about 16 interviews with groups working on establishing a Hub in their context ([[m:Special:MyLanguage/Hubs/Dialogue|see Hubs Dialogue]]). These interviews informed a report that will serve as a foundation for discussion on March 12. The report is planned to be published on March 9.

The event will take place on March 12, 13:00 to 16:00 UTC on Zoom. Interpretation will be provided in French, Spanish, Arabic, Russian, and Portuguese. Registration is open, and will close on March 10. Anyone interested in the topic is invited to join us. '''[[m:Special:MyLanguage/Hubs/Global Conversations March 12, 2022|More information on the event on Meta-wiki]]'''.

Best regards,

[[m:User:KVaidla (WMF)|Kaarel Vaidla]]&lt;br /&gt;Movement Strategy
&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

02:31, 10. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22974079 --&gt;

== Wiki Loves Folklore 2022 ends tomorrow ==

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|frameless|180px]]
International photographic contest [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022| Wiki Loves Folklore 2022]] ends on 15th March 2022 23:59:59 UTC. This is the last chance of the year to upload images about local folk culture, festival, cuisine, costume, folklore etc on Wikimedia Commons. Watch out our social media handles for regular updates and declaration of Winners. 

([https://www.facebook.com/WikiLovesFolklore/ Facebook] , [https://twitter.com/WikiFolklore Twitter ] , [https://www.instagram.com/wikilovesfolklore/ Instagram])

The writing competition Feminism and Folklore will run till 31st of March 2022 23:59:59 UTC. Write about your local folk tradition, women, folk festivals, folk dances, folk music, folk activities, folk games, folk cuisine, folk wear, folklore, and tradition, including ballads, folktales, fairy tales, legends, traditional song and dance, folk plays, games, seasonal events, calendar customs, folk arts, folk religion, mythology etc. on your local Wikipedia. Check if your [[:m:Feminism and Folklore 2022/Project Page|local Wikipedia is participating]]

A special competition called '''Wiki Loves Falles''' is organised in Spain and the world during 15th March 2022 till 15th April 2022 to document local folk culture and [[:en:Falles|Falles]] in Valencia, Spain. Learn more about it on  [[:ca:Viquiprojecte:Falles 2022|Catalan Wikipedia project page]].

We look forward for your immense co-operation.

Thanks 
Wiki Loves Folklore international Team
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:41, 14. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Rockpeterson@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=22754428 --&gt;

== Invitation to join the first Wikisource Triage meeting on 21st March 2022 ==

Hello everyone,

[[User:SWilson (WMF)|Sam Wilson]] and [[User:SGill (WMF)|I]] are excited to share that we will be hosting regular [[:meta:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meetings]], starting from 21st March 2022. 

These meetings aim to foster the growth of a technical community of Wikisource developers and contributors. The meetings will be primarily focused on identifying, prioritizing and estimating tasks on the All-and-every-Wikisource and ProofreadPage workboards (among others) on Phabricator and eventually reduce the backlog of technical tasks and bugs related to Wikisource by making incremental improvements to Wikisource infrastructure and coordinating these changes with the Wikisource communities.

While these meetings are technology focused, non-technical Wikisource contributors are also invited to join and share any technical challenges that they are facing and we will help them to create phabricator tickets. Newbie developers are also more than welcome!

The first meeting has been scheduled for 21st March 2022 at 10:30 AM UTC / 4:00 PM IST ([https://zonestamp.toolforge.org/1647858641 Check your local time]). If you are interested in joining the meeting, kindly leave a message on '''sgill@wikimedia.org''' and we will add you to the calendar invite. 

Meanwhile, feel free to [[:meta:Wikisource Triage meetings|check out the page on Meta-wiki]] and suggest topics for the agenda.

On behalf of [[User:SWilson (WMF)|Sam Wilson]] and [[User:SGill (WMF)|Satdeep Gill]]

&lt;small&gt;Sent by [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:52, 15. marec 2022 (CET)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=22324971 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Leadership Development Working Group: Apply to join! (14 March to 10 April 2022)&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate/Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Leadership Development Working Group/Participate/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

Thank you to everyone who participated in the feedback period for the [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group|Leadership Development Working Group]] initiative. A [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate#5. Summary of Call for Feedback|summary of the feedback]] can be found on Meta-wiki. This feedback will be shared with the working group to inform their work. The application period to join the Working Group is now open and will close on April 10, 2022. Please [[m:Special:MyLanguage/Leadership_Development_Working_Group/Purpose_and_Structure#3._How_is_the_working_group_formed_and_structured?|review the information about the working group]], share with community members who might be interested, and '''[[m:Special:MyLanguage/Leadership_Development_Working_Group/Participate#1._How_to_participate|apply if you are interested]]'''.

Thank you,

From the Community Development team&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:20, 18. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22974079 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Universal Code of Conduct Enforcement guidelines ratification voting is now closed&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Greetings,

The ratification voting process for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|revised enforcement guidelines]] of the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) came to a close on 21 March 2022. Over {{#expr:2300}} Wikimedians voted across different regions of our movement. Thank you to everyone who participated in this process! The scrutinizing group is now reviewing the vote for accuracy, so please allow up to two weeks for them to finish their work.

The final results from the voting process will be announced [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Results|here]], along with the relevant statistics and a summary of comments as soon as they are available. Please check out [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voter information|the voter information page]] to learn about the next steps. You can comment on the project talk page [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|on Meta-wiki]] in any language. You may also contact the UCoC project team by email: ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Best regards,

Movement Strategy and Governance&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:53, 30. marec 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23079949 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 6&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 6, April 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt;
----

Welcome to the sixth issue of Movement Strategy and Governance News! This revamped newsletter distributes relevant news and events about the Movement Charter, Universal Code of Conduct, Movement Strategy Implementation grants, Board of trustees elections and other relevant MSG topics.

This Newsletter will be distributed quarterly, while the more frequent Updates will also be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;

*'''Leadership Development -''' A Working Group is Forming! - The application to join the Leadership Development Working Group closed on April 10th, 2022, and up to 12 community members will be selected to participate in the working group. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A1|continue reading]])
*'''Universal Code of Conduct Ratification Results are out! -''' The global decision process on the enforcement of the UCoC via SecurePoll was held from 7 to 21 March. Over 2,300 eligible voters from at least 128 different home projects submitted their opinions and comments. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A2|continue reading]])
*'''Movement Discussions on Hubs -''' The Global Conversation event on Regional and Thematic Hubs was held on Saturday, March 12, and was attended by 84 diverse Wikimedians from across the movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A3|continue reading]])
*'''Movement Strategy Grants Remain Open! -''' Since the start of the year, six proposals with a total value of about $80,000 USD have been approved. Do you have a movement strategy project idea? Reach out to us! ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A4|continue reading]])
*'''The Movement Charter Drafting Committee is All Set! -''' The Committee of fifteen members which was elected in October 2021, has agreed on the essential values and methods for its work, and has started to create the outline of the Movement Charter draft. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A5|continue reading]])
*'''Introducing Movement Strategy Weekly -''' Contribute and Subscribe! - The MSG team have just launched the updates portal, which is connected to the various Movement Strategy pages on Meta-wiki. Subscriber to get  up-to-date news about the various ongoing projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A6|continue reading]])
*'''Diff Blogs -''' Check out the most recent publications about Movement Strategy on Wikimedia Diff. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A7|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Also, a draft of the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/draft|'''2022-23 Wikimedia Foundation Annual Plan''']] has been published. Input is being sought on-wiki and during [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/Conversations|'''several conversations''' with Wikimedia Foundation CEO Maryana Iskander]].

[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/Conversations/Announcement|See full announcement on Meta-wiki]]. [[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:46, 22. april 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23184989 --&gt;

== Coming soon: Improvements for templates ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;!--T:11--&gt;
[[File:Overview of changes in the VisualEditor template dialog by WMDE Technical Wishes.webm|thumb|Fundamental changes in the template dialog.]]
Hello, more changes around templates are coming to your wiki soon:

The [[mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide#Editing templates|'''template dialog''' in VisualEditor]] and in the [[mw:Special:MyLanguage/2017 wikitext editor|2017 Wikitext Editor]] (beta) will be '''improved fundamentally''': 
This should help users understand better what the template expects, how to navigate the template, and how to add parameters. 
* [[metawiki:WMDE Technical Wishes/VisualEditor template dialog improvements|project page]], [[metawiki:Talk:WMDE Technical Wishes/VisualEditor template dialog improvements|talk page]]

In '''syntax highlighting''' ([[mw:Special:MyLanguage/Extension:CodeMirror|CodeMirror]] extension), you can activate a '''colorblind-friendly''' color scheme with a user setting. 
* [[metawiki:WMDE Technical Wishes/Improved Color Scheme of Syntax Highlighting#Color-blind_mode|project page]], [[metawiki:Talk:WMDE Technical Wishes/Improved Color Scheme of Syntax Highlighting|talk page]]

Deployment is planned for May 10. This is the last set of improvements from [[m:WMDE Technical Wishes|WMDE Technical Wishes']] focus area “[[m:WMDE Technical Wishes/Templates|Templates]]”. 

We would love to hear your feedback on our talk pages!
&lt;/div&gt; -- [[m:User:Johanna Strodt (WMDE)|Johanna Strodt (WMDE)]] 13:14, 29. april 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Johanna Strodt (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=23222263 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Editing news 2022 #1&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;message&quot;/&gt;&lt;i&gt;[[metawiki:VisualEditor/Newsletter/2022/April|Read this in another language]] • [[m:VisualEditor/Newsletter|Subscription list for this multilingual newsletter]]&lt;/i&gt;
[[File:Junior Contributor New Topic Tool Completion Rate.png|thumb|New editors were more successful with this new tool.]]

The [[mw:Special:MyLanguage/Help:DiscussionTools#New discussion tool|New topic tool]] helps editors create new ==Sections== on discussion pages.  New editors are more successful with this new tool.  You can [[mw:Talk pages project/New topic#21 April 2022|read the report]].  Soon, the Editing team will offer this to all editors at the 20 Wikipedias that participated in the test.  You will be able to turn it off at [[Special:Preferences#mw-prefsection-editing-discussion]].&lt;section end=&quot;message&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] 20:56, 2. maj 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Quiddity (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/VisualEditor/Newsletter/Wikis_with_VE&amp;oldid=22019984 --&gt;

== 2022 Board of Trustees Call for Candidates ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt; 
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Board of Trustees seeks candidates for the 2022 Board of Trustees election. [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Announcement/Call_for_Candidates|'''Read more on Meta-wiki.''']]

The [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] is here! Please consider submitting your candidacy to serve on the Board of Trustees.

The Wikimedia Foundation Board of Trustees oversees the Wikimedia Foundation's operations. Community-and-affiliate selected trustees and Board-appointed trustees make up the Board of Trustees. Each trustee serves a three year term. The Wikimedia community has the opportunity to vote for community-and-affiliate selected trustees.

The Wikimedia community will vote to fill two seats on the Board in 2022. This is an opportunity to improve the representation, diversity, and expertise of the Board as a team.

;Who are potential candidates? Are you a potential candidate? Find out more on the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Apply to be a Candidate|Apply to be a Candidate page]].

Thank you for your support, 

Movement Strategy and Governance on behalf of the Elections Committee and the Board of Trustees&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
12:39, 10. maj 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== Poll regarding Third Wikisource Triage meeting ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!
 
We will be organizing the third [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]] in the last week of May and we need your help to decide on a time and date that works best for the most number of people. Kindly share your availabilities at the wudele link below by 20th May 2022: 
 
https://wudele.toolforge.org/ctQEP3He1XCNullZ
 
Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest topics for the agenda.
 
Regards
 
[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]
 
&lt;small&gt;Sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 05:38, 14. maj 2022 (CEST)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23283908 --&gt;

== Invitation to join the third Wikisource Triage meeting (28th May 2022) ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!


We are the hosting the [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]] on '''28th May 2022 at 11 AM UTC / 4:30 PM IST''' ([https://zonestamp.toolforge.org/1653735600 check your local time]) according to the [https://wudele.toolforge.org/ctQEP3He1XCNullZ wudele poll]. We will be welcoming some developers who contributed to Wikisource related tasks during the recently concluded [[:m:Indic Hackathon 2022|Indic Hackathon]].

As always, you don't have to be a developer to participate in these meetings but the focus of these meetings is to improve the Wikisource infrastructure. 

If you are interested in joining the meeting, kindly leave a message on '''sgill@wikimedia.org''' and we will add you to the calendar invite.

Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest any other topics for the agenda.

Regards

[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]

&lt;small&gt; Sent using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 05:39, 23. maj 2022 (CEST) &lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23314792 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Revisions to the Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement Guidelines&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Revision discussions/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Revision discussions/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Hello all,

We'd like to provide an update on the work on the Enforcement Guidelines for the Universal Code of Conduct.  After the conclusion of the community vote on the guidelines in March, the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Community Affairs Committee|Community Affairs committee (CAC)]] of the Board [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/thread/JAYQN3NYKCHQHONMUONYTI6WRKZFQNSC/ asked that several areas of the guidelines be reviewed for improvements] before the Board does its final review. These areas were identified based on community discussions and comments provided during the vote. The CAC also requested review of the controversial Note in 3.1 of the UCoC itself.

Once more, a big thank you to all who voted, especially to all who left constructive feedback and comments!  The project team is working with the Board to establish a timeline for this work, and will communicate this next month. 

Members of the two prior [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee|UCoC Drafting Committees]] have generously offered their time to help shape improvements to the Guidelines. You can read more about them and their work [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee#Revisions_Committee|here]], as well as read [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Drafting_committee/Phase_2_meeting_summaries#2022|summaries of their weekly meetings in 2022]]. 

Wikimedians have provided many valuable comments together with the vote and in other conversations. Given the size and diversity of the Wikimedia community, there are even more voices out there who can give ideas on how to improve the enforcement guidelines and add even more valuable ideas to the process. To help the Revisions committee identify improvements, input on several questions for the committee’s review is requested. Visit the Meta-wiki pages ([[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Revision_discussions|Enforcement Guidelines revision discussions]], [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Policy text/Revision_discussions|Policy text revision discussions]]) to get your ideas to the Committee - it is very important that viewpoints are heard from different communities before the Committee begins drafting revision proposals.

On behalf of the UCoC project team &lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 00:57, 4. junij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== Poll regarding Fourth Wikisource Triage meeting ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!
 
We will be organizing the '''fourth [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]]''' in the last week of June and we need your help to decide on a time and date that works best for the most number of people. Kindly '''share your availabilities''' at the wudele link below '''by 20th June 2022''': 
 
https://wudele.toolforge.org/wstriage4
 
Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest topics for the agenda.
 
Regards

[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]

&lt;small&gt;Sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:22, 14. junij 2022 (CEST)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23314792 --&gt;

== Invitation to join the fourth Wikisource Triage meeting (29th June 2022) ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!
 
We are the hosting the fourth [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]] on '''29th June 2022 at 10:00 AM UTC / 3:30 PM IST''' ([https://zonestamp.toolforge.org/1656496824 check your local time]) according to the [https://wudele.toolforge.org/wstriage4 wudele poll]. 
 
There is some exciting news about a few technical projects related to Wikisource that are getting started right now and we will be sharing more information during the meeting. 
 
As always, you don't have to be a developer to participate in these meetings but the focus of these meetings is to improve the Wikisource infrastructure. 
 
If you are interested in joining the meeting, kindly leave a message on '''sgill@wikimedia.org''' and we will add you to the calendar invite.
 
Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest any other topics for the agenda.
 
Regards
 
[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]
 
&lt;small&gt; Sent using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 09:39, 23. junij 2022 (CEST)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23314792 --&gt;

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:38, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;</text>
      <sha1>c33xehuol9pz5mo5wlke91505bpq9r7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207007</id>
      <parentid>207006</parentid>
      <timestamp>2022-07-27T21:01:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MediaWiki message delivery</username>
        <id>4092</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vote for Election Compass Statements */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="110749" xml:space="preserve">{{Wikivir:Pod lipo/Glava}}
[[Kategorija:Wikivir]]

== Line numbering coming soon to all wikis ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;  

[[File:Technical_Wishes_–_Line_numbering_-_2010_wikitext_editor.png|thumb|Example]]
From April 15, you can enable line numbering in some wikitext editors - for now in the template namespace, coming to more namespaces soon. This will make it easier to detect line breaks and to refer to a particular line in discussions. These numbers will be shown if you enable the syntax highlighting feature ([[mw:Special:MyLanguage/Extension:CodeMirror|CodeMirror extension]]), which is supported in the [[mw:Special:MyLanguage/Extension:WikiEditor|2010]] and [[mw:Special:MyLanguage/2017 wikitext editor|2017]] wikitext editors. 

More information can be found on [[m:WMDE Technical Wishes/Line Numbering|this project page]]. Everyone is invited to test the feature, and to give feedback [[m:talk:WMDE Technical Wishes/Line Numbering|on this talk page]].
&lt;/div&gt; -- [[m:User:Johanna Strodt (WMDE)|Johanna Strodt (WMDE)]] 17:09, 12. april 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Johanna Strodt (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=21329014 --&gt;

== Suggested Values ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;  

From April 29, it will be possible to suggest values for parameters in templates. Suggested values can be added to [[mw:Special:MyLanguage/Help:TemplateData|TemplateData]] and will then be shown as a drop-down list in [[mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide|VisualEditor]]. This allows template users to quickly select an appropriate value. This way, it prevents potential errors and reduces the effort needed to fill the template with values. It will still be possible to fill in values other than the suggested ones.

More information, including the supported parameter types and how to create suggested values: [[mw:Help:TemplateData#suggestedvalues|[1]]] [[m:WMDE_Technical_Wishes/Suggested_values_for_template_parameters|[2]]]. Everyone is invited to test the feature, and to give feedback [[m:Talk:WMDE Technical Wishes/Suggested values for template parameters|on this talk page]].

&lt;/div&gt; [[m:User:Timur Vorkul (WMDE)|Timur Vorkul (WMDE)]] 16:08, 22. april 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Timur Vorkul (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=21361904 --&gt;

== Universal Code of Conduct News – Issue 1 ==

&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Universal Code of Conduct News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 1, June 2021'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1|Read the full newsletter]]&lt;/span&gt;
----
Welcome to the first issue of [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct News]]! This newsletter will help Wikimedians stay involved with the development of the new code, and will distribute relevant news, research, and upcoming events related to the UCoC.

Please note, this is the first issue of UCoC Newsletter which is delivered to all subscribers and projects as an announcement of the initiative. If you want the future issues delivered to your talk page, village pumps, or any specific pages you find appropriate, you need to [[m:Global message delivery/Targets/UCoC Newsletter Subscription|subscribe here]].

You can help us by translating the newsletter issues in your languages to spread the news and create awareness of the new conduct to keep our beloved community safe for all of us. Please [[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/Participate|add your name here]] if you want to be informed of the draft issue to translate beforehand. Your participation is valued and appreciated.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;
* '''Affiliate consultations''' – Wikimedia affiliates of all sizes and types were invited to participate in the UCoC affiliate consultation throughout March and April 2021. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec1|continue reading]])
* '''2021 key consultations''' – The Wikimedia Foundation held enforcement key questions consultations in April and May 2021 to request input about UCoC enforcement from the broader Wikimedia community. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec2|continue reading]])
* '''Roundtable discussions''' – The UCoC facilitation team hosted two 90-minute-long public roundtable discussions in May 2021 to discuss UCoC key enforcement questions. More conversations are scheduled. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec3|continue reading]])
* '''Phase 2 drafting committee''' – The drafting committee for the phase 2 of the UCoC started their work on 12 May 2021. Read more about their work. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec4|continue reading]])
* '''Diff blogs''' – The UCoC facilitators wrote several blog posts based on interesting findings and insights from each community during local project consultation that took place in the 1st quarter of 2021. ([[m:Universal Code of Conduct/Newsletter/1#sec5|continue reading]])&lt;/div&gt;
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 01:06, 12. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SOyeyele (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SOyeyele_(WMF)/Announcements/Other_languages&amp;oldid=21578291 --&gt;

== Wikimania 2021: Individual Program Submissions ==

[[File:Wikimania logo with text 2.svg|right|200px]]
Dear all,

Wikimania 2021 will be [[:wikimania:2021:Save the date and the Core Organizing Team|hosted virtually]] for the first time in the event's 15-year history. Since there is no in-person host, the event is being organized by a diverse group of Wikimedia volunteers that form the [[:wikimania:2021:Organizers|Core Organizing Team]] (COT) for Wikimania 2021.

'''Event Program''' - Individuals or a group of individuals can submit their session proposals to be a part of the program. There will be translation support for sessions provided in a number of languages. See more information [[:wikimania:2021:Submissions/Guidelines#Language Accessibility|here]].

Below are some links to guide you through;
* [[:wikimania:2021:Submissions|Program Submissions]]
* [[:wikimania:2021:Submissions/Guidelines|Session Submission Guidelines]]
* [[:wikimania:2021:FAQ|FAQ]]

Please note that the deadline for submission is 18th June 2021. 

'''Announcements'''- To keep up to date with the developments around Wikimania, the COT sends out weekly updates. You can view them in the Announcement section [[:wikimania:2021:Announcements|here]]. 

'''Office Hour''' - If you are left with questions, the COT will be hosting some office hours (in multiple languages), in multiple time-zones, to answer any programming questions that you might have.  Details can be found [[:wikimania:2021:Organizers#Office hours schedule|here.]]

Best regards,

[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 06:19, 16. junij 2021 (CEST)

On behalf of Wikimania 2021 Core Organizing Team
&lt;!-- Message sent by User:Bodhisattwa@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/VisualEditor/Newsletter/Wikis_with_VE&amp;oldid=21597568 --&gt;

== Editing news 2021 #2 ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;em&gt;[[m:Special:MyLanguage/VisualEditor/Newsletter/2021/June|Read this in another language]] • [[m:VisualEditor/Newsletter|Subscription list for this multilingual newsletter]]&lt;/em&gt;

[[File:Reply Tool A-B test comment completion.png|alt=Junior contributors comment completion rate across all participating Wikipedias|thumb|296x296px|When newcomers had the Reply tool and tried to post on a talk page, they were more successful at posting a comment. ([https://wikimedia-research.github.io/Reply-tools-analysis-2021/ Source])]]

Earlier this year, the Editing team ran a large study of [[mw:Talk pages project/Replying|the Reply Tool]].  The main goal was to find out whether the Reply Tool helped [[mw:Talk pages project/Glossary|newer editors]] communicate on wiki.  The second goal was to see whether the comments that newer editors made using the tool needed to be reverted more frequently than comments newer editors made with the existing wikitext page editor.

The key results were:

* Newer editors who had automatic (&quot;default on&quot;) access to the Reply tool were [https://wikimedia-research.github.io/Reply-tools-analysis-2021/ more likely] to post a comment on a talk page.
* The comments that newer editors made with the Reply Tool were also [https://wikimedia-research.github.io/Reply-tools-analysis-2021/ less likely] to be reverted than the comments that newer editors made with page editing.

These results give the Editing team confidence that the tool is helpful.

&lt;strong&gt;Looking ahead&lt;/strong&gt;

The team is planning to make the Reply tool available to everyone as an opt-out preference in the coming months.  This has already happened at the Arabic, Czech, and Hungarian Wikipedias.

The next step is to [[phab:T280599|resolve a technical challenge]]. Then, they will deploy the Reply tool first to the [[phab:T267379|Wikipedias that participated in the study]].  After that, they will deploy it, in stages, to the other Wikipedias and all WMF-hosted wikis.

You can turn on &quot;{{int:discussiontools-preference-label}}&quot; [[Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures|in Beta Features]] now.  After you get the Reply tool, you can change your preferences at any time in [[Special:Preferences#mw-prefsection-editing-discussion]].

–[[User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] ([[User talk:Whatamidoing (WMF)|talk]])
&lt;/div&gt; 16:15, 24. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/VisualEditor/Newsletter/Wikis_with_VE&amp;oldid=21624491 --&gt;

== Server switch ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;

[[:m:Special:MyLanguage/Tech/Server switch 2020|Read this message in another language]]  •  [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Tech%2FServer+switch+2020&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

The [[foundation:|Wikimedia Foundation]] tests the switch between its first and secondary data centers.  This will make sure that Wikipedia and the other Wikimedia wikis can stay online even after a disaster. To make sure everything is working, the Wikimedia Technology department needs to do a planned test. This test will show if they can reliably switch from one data centre to the other. It requires many teams to prepare for the test and to be available to fix any unexpected problems. &lt;!--

 They will switch all traffic back to the primary data center on '''Tuesday, October 27 2020'''. --&gt;

Unfortunately, because of some limitations in [[mw:Manual:What is MediaWiki?|MediaWiki]], all editing must stop while the switch is made.  We apologize for this disruption, and we are working to minimize it in the future. 

'''You will be able to read, but not edit, all wikis for a short period of time.'''

*You will not be able to edit for up to an hour on Tuesday, 29 June 2021. The test will start at [https://zonestamp.toolforge.org/1624975200 14:00 UTC] (07:00 PDT, 10:00 EDT, 15:00 WEST/BST, 16:00 CEST, 19:30 IST,  23:00 JST, and in New Zealand at 02:00 NZST on Wednesday 30 June).
*If you try to edit or save during these times, you will see an error message.  We hope that no edits will be lost during these minutes, but we can't guarantee it.  If you see the error message, then please wait until everything is back to normal.  Then you should be able to save your edit.  But, we recommend that you make a copy of your changes first, just in case.

''Other effects'':

*Background jobs will be slower and some may be dropped. Red links might not be updated as quickly as normal. If you create an article that is already linked somewhere else, the link will stay red longer than usual. Some long-running scripts will have to be stopped.
*There will be code freezes for the week of June 28.  Non-essential code deployments will not happen.

This project may be postponed if necessary.  You can [[wikitech:Switch_Datacenter#Schedule_for_2021_switch|read the schedule at wikitech.wikimedia.org]]. Any changes will be announced in the schedule.  There will be more notifications about this. A banner will be displayed on all wikis 30 minutes before this operation happens. '''Please share this information with your community.'''&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] 03:19, 27. junij 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21463754 --&gt;

== Wikisource Satisfaction Survey 2021 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
[[File:Astronaut illustration simplified with Wikimedia logo.png|{{dir|{{pagelang}}|left|right}}|80px]]
{{int:hello}}!

''Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}''

In the past year, there has been a lot of changes to Wikisource features and tools. This was done by the [[m:Community Tech|Community Tech]] team at the Wikimedia Foundation, grantees funded by the Foundation or through projects like Google Summer of Code. '''We would like to understand what you feel about the changes'''. Tell us what you think about such tools as the [[m:Special:MyLanguage/Wikisource Pagelist Widget|Wikisource Pagelist Widget]] or the new [[m:Community_Tech/Ebook_Export_Improvement#March_31,_2021:_Final_update|Ebook Export tool]].

'''[[m:Wikisource Satisfaction Survey 2021|Take the survey]]''' in English, French, Spanish, Polish, Hindi or Punjabi. '''The deadline is 25th July 2021.'''

This survey will be conducted via a third-party service, which may subject it to additional terms. For more information on privacy and data-handling, see the survey privacy statement ([[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement|English]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/es|Spanish]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/fr|French]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/pl|Polish]], [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/hi|Hindi]] and [[wmf:Wikisource Community Tech Survey Privacy Statement/pa|Punjabi]]).

If you prefer to send your answers via email, copy [[m:Special:MyLanguage/Wikisource Satisfaction Survey 2021|the text of the survey]] and send to sgill@wikimedia.org.

If you have any questions or feedback about the survey, write to me at sgill@wikimedia.org.

{{int:Feedback-thanks-title}} [[user:SGill (WMF)|SGill (WMF)]] 00:30, 17. julij 2021 (CEST)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=21748797 --&gt;

== Universal Code of Conduct - Enforcement draft guidelines review ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;content&quot;/&gt;The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Drafting_committee#Phase_2|Universal Code of Conduct Phase 2 drafting committee]] would like comments about the '''[[:m:Universal Code of Conduct/Enforcement draft guidelines review|enforcement draft guidelines]]''' for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC). This review period is planned for 17 August 2021 through 17 October 2021.

These guidelines are not final but you can help move the progress forward. The committee will revise the guidelines based upon community input.

Comments can be shared in any language on the [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement draft guidelines review|draft review talk page]] and [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Discussions|multiple other venues]]. Community members are encouraged to organize conversations in their communities.

There are planned live discussions about the UCoC enforcement draft guidelines: 

:[[wmania:2021:Submissions/Universal_Code_of_Conduct_Roundtable|Wikimania 2021 session]] (recorded 16 August)
:[[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2021_consultations/Roundtable_discussions#Conversation hours|Conversation hours]] - 24 August, 31 August, 7 September @ 03:00 UTC &amp; 14:00 UTC
:[[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2021_consultations/Roundtable_discussions|Roundtable calls]] - 18 September @ 03:00 UTC &amp; 15:00 UTC

Summaries of discussions will be posted every two weeks [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee/Digests|here]].

Please let me know if you have any questions.&lt;section end=&quot;content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 00:46, 18. avgust 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=21895574 --&gt;

== Update on the OCR Improvements ==

Hello! Sorry for writing in English. {{int:Please-translate}}.

The [[m:Community Tech/OCR Improvements|OCR Improvements]] are complete. We, the [[m:Community Tech|Community Tech]] team, are grateful for your feedback from the beginning to the last stage when we were finalizing the interface. 

=== Engine improvements === 
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em;&quot;&gt;
[[File:OCR menu in toolbar.png|OCR menu in toolbar|frameless|right]]
;Reliability
Prior to our work, the OCR tools were separate gadgets. We have added &quot;Wikimedia OCR.&quot; It is available under one icon inside the toolbar on all Wikisource wikis. This tool supports two other OCR tools, Tesseract and Google OCR. We expect these tools to be more stable. We will maintain Wikimedia OCR.

The gadgets will remain available. The communities will have sovereignty over when to enable or disable these.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
;Speed
Prior to this work, transcription would take upwards of 40 seconds. Our improvements average a transcription time under 4 seconds.
&lt;/div&gt;
=== Advanced Tools improvements === 
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
[[File:Multi-language support in advanced tools.png|frameless|right]]
;Multiple-language support
Documents with multiple languages can be transcribed in a new way.
# Open the [https://ocr.wmcloud.org/ {{int:wikisource-ocr-advanced}}]
# Select the Languages (optional) field
# Search for and enter the languages in order of prevalence in the document.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
[[File:OCR-advanced cropping-activated.jpg|alt=UI Crop tool in Advanced tools|frameless|right]]
;Cropping tool / Multi-column support
We have included a Cropper tool. It allows to select regions to transcribe on pages with complicated layouts.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;margin-bottom:1em; border-left:.3em #c8ccd1 solid; padding-left:.5em; clear:both;&quot;&gt;
[[File:OCR onboarding.png|frameless|right]]
;Discoverability and accessibility of OCR
We have added an interface for new users. It is pulsating blue dots over the new icon in the toolbar. The new interface explains what OCR means and what transcription means in Wikisource.
&lt;div style=&quot;clear:both;&quot;&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
We believe that you will do even more great things because of these changes. We also hope to see you at the 2022 Community Wishlist Survey. Thanks you again for all your opinions and support.

[[m:Talk:Community Tech/OCR Improvements|Please share your opinions on the project talk page!]]

[[m:user:NRodriguez (WMF)|NRodriguez (WMF)]] and [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] 03:57, 19. avgust 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGrabarczuk_(WMF)/sandbox/MM/Varia&amp;oldid=21905347 --&gt;

== Wikimedia Foundation Board of Trustees election has come to an end ==

Thank you for participating in the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2021|2021 Wikimedia Foundation Board of Trustees election]]! Voting closed August 31 at 23:59. The official data, including the four most voted candidates, will be announced as soon as the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections_committee|Elections Committee]] completes their review of the ballots. The official announcement of the new trustees appointed will happen later, once the selected candidates have been confirmed by the Board.

6,946 community members from 216 wiki projects have voted. This makes 10.2% global participation, 1.1% higher than in the last Board elections. In 2017, 5167 people from 202 wiki projects cast their vote. A full analysis is planned to be published in a few days when the confirmed results are announced. In the meantime, you can check the [[:meta:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2021/Stats|data produced during the election]].

Diversity was an important goal with these elections. Messages about the Board election were translated into 61 languages. This outreach worked well. There were 70 communities with eligible voters voting in this election for the first time. With your help, next year’s Board of Trustees election will be even better.

22:50, 1. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=21895574 --&gt;

== The 2022 Community Wishlist Survey will happen in January ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
Hello everyone,

We hope all of you are as well and safe as possible during these trying times! We wanted to share some news about a change to the Community Wishlist Survey 2022. We would like to hear your opinions as well.

Summary:

&lt;div style=&quot;font-style:italic;&quot;&gt;
We will be running the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey|Community Wishlist Survey]] 2022 in January 2022. We need more time to work on the 2021 wishes. We also need time to prepare some changes to the Wishlist 2022. In the meantime, you can use a [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|dedicated sandbox to leave early ideas for the 2022 wishes]].
&lt;/div&gt;

=== Proposing and wish-fulfillment will happen during the same year ===

In the past, the [[m:Special:MyLanguage/Community Tech|Community Tech]] team has run the Community Wishlist Survey for the following year in November of the prior year. For example, we ran the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021|Wishlist for 2021]] in November 2020. That worked well a few years ago. At that time, we used to start working on the Wishlist soon after the results of the voting were published.

However, in 2021, there was a delay between the voting and the time when we could start working on the new wishes. Until July 2021, we were working on wishes from the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2020|Wishlist for 2020]].

We hope having the Wishlist 2022 in January 2022 will be more intuitive. This will also give us time to fulfill more wishes from the 2021 Wishlist.

=== Encouraging wider participation from historically excluded communities ===

We are thinking how to make the Wishlist easier to participate in. We want to support more translations, and encourage under-resourced communities to be more active. We would like to have some time to make these changes.

=== A new space to talk to us about priorities and wishes not granted yet ===

We will have gone 365 days without a Wishlist. We encourage you to approach us. We hope to hear from you in the [[m:Special:MyLanguage/Talk:Community Wishlist Survey|talk page]], but we also hope to see you at our bi-monthly Talk to Us meetings! These will be hosted at two different times friendly to time zones around the globe.

We will begin our first meeting '''September 15th at 23:00 UTC'''. More details about the agenda and format coming soon!

=== Brainstorm and draft proposals before the proposal phase ===

If you have early ideas for wishes, you can use the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|new Community Wishlist Survey sandbox]]. This way, you will not forget about these before January 2022. You will be able to come back and refine your ideas. Remember, edits in the sandbox don't count as wishes!

=== Feedback ===
* What should we do to improve the Wishlist pages?
* How would you like to use our new [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Sandbox|sandbox?]]
* What, if any, risks do you foresee in our decision to change the date of the Wishlist 2022?
* What will help more people participate in the Wishlist 2022?

Answer on the [[m:Special:MyLanguage/Talk:Community Wishlist Survey|talk page]] (in any language you prefer) or at our Talk to Us meetings.
&lt;/div&gt;

[[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[user talk:SGrabarczuk (WMF)|talk]]) 02:23, 7. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Call for Candidates for the Movement Charter Drafting Committee ending 14 September 2021 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;Movement Strategy announces [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee|the Call for Candidates for the Movement Charter Drafting Committee]]. The Call opens August 2, 2021 and closes September 14, 2021.

The Committee is expected to represent [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Diversity_and_Expertise_Matrices|diversity in the Movement]]. Diversity includes gender, language, geography, and experience. This comprises participation in projects, affiliates, and the Wikimedia Foundation.

English fluency is not required to become a member. If needed, translation and interpretation support is provided. Members will receive an allowance to offset participation costs. It is US$100 every two months.

We are looking for people who have some of the following [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee#Role_Requirements|skills]]:

* Know how to write collaboratively. (demonstrated experience is a plus) 
* Are ready to find compromises. 
* Focus on inclusion and diversity. 
* Have knowledge of community consultations. 
* Have intercultural communication experience. 
* Have governance or organization experience in non-profits or communities. 
* Have experience negotiating with different parties. 

The Committee is expected to start with 15 people. If there are 20 or more candidates, a mixed election and selection process will happen. If there are 19 or fewer candidates, then the process of selection without election takes place.

Will you help move Wikimedia forward in this important role? Submit your candidacy [[:m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee#Candidate_Statements|here]]. Please contact strategy2030[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with questions.&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 18:51, 10. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22002101 --&gt;

== Server switch ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;

[[:m:Special:MyLanguage/Tech/Server switch|Read this message in another language]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Tech%2FServer+switch&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

The [[foundation:|Wikimedia Foundation]] tests the switch between its first and secondary data centers. This will make sure that Wikipedia and the other Wikimedia wikis can stay online even after a disaster. To make sure everything is working, the Wikimedia Technology department needs to do a planned test. This test will show if they can reliably switch from one data centre to the other. It requires many teams to prepare for the test and to be available to fix any unexpected problems. 

They will switch all traffic back to the primary data center on '''Tuesday, 14 September 2021'''.

Unfortunately, because of some limitations in [[mw:Manual:What is MediaWiki?|MediaWiki]], all editing must stop while the switch is made. We apologize for this disruption, and we are working to minimize it in the future. 

'''You will be able to read, but not edit, all wikis for a short period of time.'''

*You will not be able to edit for up to an hour on Tuesday, 14 September 2021. The test will start at [https://zonestamp.toolforge.org/1631628049 14:00 UTC] (07:00 PDT, 10:00 EDT, 15:00 WEST/BST, 16:00 CEST, 19:30 IST, 23:00 JST, and in New Zealand at 02:00 NZST on Wednesday, 15 September).
*If you try to edit or save during these times, you will see an error message. We hope that no edits will be lost during these minutes, but we can't guarantee it. If you see the error message, then please wait until everything is back to normal. Then you should be able to save your edit. But, we recommend that you make a copy of your changes first, just in case.

''Other effects'':

*Background jobs will be slower and some may be dropped. Red links might not be updated as quickly as normal. If you create an article that is already linked somewhere else, the link will stay red longer than usual. Some long-running scripts will have to be stopped.
* We expect the code deployments to happen as any other week. However, some case-by-case code freezes could punctually happen if the operation require them afterwards.

This project may be postponed if necessary.  You can [[wikitech:Switch_Datacenter|read the schedule at wikitech.wikimedia.org]]. Any changes will be announced in the schedule. There will be more notifications about this. A banner will be displayed on all wikis 30 minutes before this operation happens. '''Please share this information with your community.'''&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; [[user:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[user talk:SGrabarczuk (WMF)|&lt;span class=&quot;signature-talk&quot;&gt;{{int:Talkpagelinktext}}&lt;/span&gt;]]) 02:46, 11. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Talk to the Community Tech ==

[[File:Magic Wand Icon 229981 Color Flipped.svg|{{dir|{{pagelang}}|left|right}}|frameless|50px]]

[[:m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates/2021-09 Talk to Us|Read this message in another language]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-Community_Wishlist_Survey/Updates/2021-09_Talk_to_Us&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]

Hello!

As we have [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates|recently announced]], we, the team working on the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey|Community Wishlist Survey]], would like to invite you to an online meeting with us. It will take place on [https://www.timeanddate.com/worldclock/fixedtime.html?iso=20210915T2300 '''September 15th, 23:00 UTC'''] on Zoom, and will last an hour. [https://wikimedia.zoom.us/j/89828615390 '''Click here to join'''].

'''Agenda'''

* [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Status report 1#Prioritization Process|How we prioritize the wishes to be granted]]
* [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey/Updates|Why we decided to change the date]] from November 2021 to January 2022
* Update on the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Warn when linking to disambiguation pages|disambiguation]] and the [[m:Special:MyLanguage/Community Wishlist Survey 2021/Real Time Preview for Wikitext|real-time preview]] wishes
* Questions and answers

'''Format'''

The meeting will not be recorded or streamed. Notes without attribution will be taken and published on Meta-Wiki. The presentation (first three points in the agenda) will be given in English.

We can answer questions asked in English, French, Polish, and Spanish. If you would like to ask questions in advance, add them [[m:Talk:Community Wishlist Survey|on the Community Wishlist Survey talk page]] or send to sgrabarczuk@wikimedia.org.

[[m:Special:MyLanguage/User:NRodriguez (WMF)|Natalia Rodriguez]] (the [[m:Special:MyLanguage/Community Tech|Community Tech]] manager) will be hosting this meeting.

'''Invitation link'''

* [https://wikimedia.zoom.us/j/89828615390 Join online]
* Meeting ID: 898 2861 5390
* One tap mobile
** +16465588656,,89828615390# US (New York)
** +16699006833,,89828615390# US (San Jose)
* [https://wikimedia.zoom.us/u/kctR45AI8o Dial by your location]

See you! [[User:SGrabarczuk (WMF)|SGrabarczuk (WMF)]] ([[User talk:SGrabarczuk (WMF)|&lt;span class=&quot;signature-talk&quot;&gt;{{int:Talkpagelinktext}}&lt;/span&gt;]]) 05:04, 11. september 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:SGrabarczuk (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=21980442 --&gt;

== Voting for the election for the members for the Movement Charter drafting committee is now open ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/MCDC Voter Email short 12-10-2021|{{int:otherlanguages}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Charter/Drafting Committee/MCDC Voter Email short 12-10-2021}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Voting for the election for the members for the Movement Charter drafting committee is now open. In total, 70 Wikimedians from around the world are running for 7 seats in these elections.

'''Voting is open from October 12 to October 24, 2021.'''

The committee will consist of 15 members in total: The online communities vote for 7 members, 6 members will be selected by the Wikimedia affiliates through a parallel process, and 2 members will be appointed by the Wikimedia Foundation. The plan is to assemble the committee by November 1, 2021.

Learn about each candidate to inform your vote in the language that you prefer: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates&gt;

Learn about the Drafting Committee: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee&gt;

We are piloting a voting advice application for this election. Click yourself through the tool and you will see which candidate is closest to you! Check at &lt;https://mcdc-election-compass.toolforge.org/&gt;

Read the full announcement: &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Elections&gt;

'''Go vote at SecurePoll on:''' &lt;https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Elections&gt;

Best,

Movement Strategy &amp; Governance Team, Wikimedia Foundation
&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 02:53, 14. oktober 2021 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Xeno_(WMF)/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22185421 --&gt;

== Learn how Movement Strategy Implementation Grants can support your Movement Strategy plans ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;Movement Strategy Implementation grants now provide more than $2,000 USD to put Movement Strategy plans into action. Find out more about [[:m:Special:MyLanguage/Grants:MSIG/About|Movement Strategy Implementation grants, the criteria, and how to apply]].&lt;section end=&quot;annoumcent-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)#top|talk]]) 13:30, 29 October 2021 (UTC)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:MNadzikiewicz_(WMF)/Delivery&amp;oldid=22247589 --&gt;

== Meet the new Movement Charter Drafting Committee members ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
The Movement Charter Drafting Committee election and selection processes are complete.
* The [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Elections/Results|election results have been published]]. 1018 participants voted to elect seven members to the committee: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Richard_Knipel_(Pharos)|Richard Knipel (Pharos)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Anne_Clin_(Risker)|Anne Clin (Risker)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Alice_Wiegand_(lyzzy)|Alice Wiegand (Lyzzy)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Micha%C5%82_Buczy%C5%84ski_(Aegis_Maelstrom)|Michał Buczyński (Aegis Maelstrom)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Richard_(Nosebagbear)|Richard (Nosebagbear)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Ravan_J_Al-Taie_(Ravan)|Ravan J Al-Taie (Ravan)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Ciell_(Ciell)|Ciell (Ciell)]]'''.
* The [[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Affiliate-chosen_members|affiliate process]] has selected six members: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Anass_Sedrati_(Anass_Sedrati)|Anass Sedrati (Anass Sedrati)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#%C3%89rica_Azzellini_(EricaAzzellini)|Érica Azzellini (EricaAzzellini)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Jamie_Li-Yun_Lin_(Li-Yun_Lin)|Jamie Li-Yun Lin (Li-Yun Lin)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Georges_Fodouop_(Geugeor)|Georges Fodouop (Geugeor)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Manavpreet_Kaur_(Manavpreet_Kaur)|Manavpreet Kaur (Manavpreet Kaur)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee/Candidates#Pepe_Flores_(Padaguan)|Pepe Flores (Padaguan)]]'''.
* The Wikimedia Foundation has [[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Wikimedia_Foundation-chosen_members|appointed]] two members: '''[[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Runa_Bhattacharjee_(Runab_WMF)|Runa Bhattacharjee (Runab WMF)]]''', '''[[m:Special:MyLanguage/Movement_Charter/Drafting_Committee/Candidates#Jorge_Vargas_(JVargas_(WMF))|Jorge Vargas (JVargas (WMF))]]'''.

The committee will convene soon to start its work. The committee can appoint up to three more members to bridge diversity and expertise gaps.

If you are interested in engaging with [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter|Movement Charter]] drafting process, follow the updates [[m:Special:MyLanguage/Movement Charter/Drafting Committee|on Meta]] and join the [https://t.me/joinchat/U-4hhWtndBjhzmSf Telegram group].

With thanks from the Movement Strategy and Governance team&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

16:53, 5. november 2021 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:MNadzikiewicz_(WMF)/Delivery&amp;oldid=22300322 --&gt;

== Celebrating 18 years of Wikisource ==

Hello Wikisource enthusiasts and friends of Wikisource,

I hope you are doing alright! I would like to invite you to celebrate 18 years of Wikisource. 

The '''first birthday party''' is being organized on '''24 November 2021 from 1:30 - 3:00 PM UTC''' ([https://zonestamp.toolforge.org/1637760610 check your local time]) where the incoming CEO of the WMF, [[:meta:Wikimedia Foundation Chief Executive Officer/Maryana’s Listening Tour|Maryana Iskendar]], will be joining us. Feel free to drop me a message on my talk page, telegram (@satdeep) or via email (sgill{{@}}wikimedia.org) to add your email address to the calendar invite.

Maryana is hoping to learn more about the Wikisource community and the project at this event and it would be really nice if you can share your answers to the following questions:

*What motivates you to contribute to Wikisource?
*What makes the Wikisource community special?
*What are the major challenges facing the movement going forward?
*What are your questions to Maryana?

You can share your responses during the live event but in case the date and the time doesn't work for you, you can share your responses on the '''[[:mul:Wikisource:Eighteenth Birthday|event page on Wikisource]]''' or in case you would like to remain anonymous, you can share your responses directly with me.

Also, feel free to reach out to me in case you would like to give a short presentation about your and your community's work at the beginning of the session.

We are running a poll to find the best date and time to organize the '''second birthday party''' on the weekend right after 24th November. Please share your availability on the following link by next Friday: 

https://framadate.org/zHOi5pZvhgDy6SXn

Looking forward to seeing you all soon!

Sent by [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 10:10, 12. november 2021 (CET)

&lt;small&gt; on behalf of [[:meta:User:SGill (WMF)|User:SGill (WMF)]] &lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=22324957 --&gt;

== Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content /&gt;
:''You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback:2022 Board of Trustees election/Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback:2022 Board of Trustees election/Upcoming Call for Feedback about the Board of Trustees elections}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Board of Trustees is preparing a call for feedback about the upcoming Board Elections, from January 7 - February 10, 2022.

While details will be finalized the week before the call, we have confirmed at least two questions that will be asked during this call for feedback:

* What is the best way to ensure fair representation of emerging communities among the Board?

* What involvement should candidates have during the election?

While additional questions may be added, the Movement Strategy and Governance team wants to provide time for community members and affiliates to consider and prepare ideas on the confirmed questions before the call opens. We apologize for not having a complete list of questions at this time. The list of questions should only grow by one or two questions. The intention is to not overwhelm the community with requests, but provide notice and welcome feedback on these important questions.

'''Do you want to help organize local conversation during this Call?'''

Contact the [[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance|Movement Strategy and Governance team]] on Meta, on [https://t.me/wmboardgovernancechat Telegram], or via email at msg[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org.

Reach out if you have any questions or concerns. The Movement Strategy and Governance team will be minimally staffed until January 3. Please excuse any delayed response during this time. We also recognize some community members and affiliates are offline during the December holidays. We apologize if our message has reached you while you are on holiday.

Best,

Movement Strategy and Governance&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

{{int:thank-you}} [[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 18:33, 27. december 2021 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22502644 --&gt;

== Wiki Loves Folklore is back! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

{{int:please-translate}}

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
You are humbly invited to participate in the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' an international photography contest organized on Wikimedia Commons to document folklore and intangible cultural heritage from different regions, including, folk creative activities and many more. It is held every year from the '''1st till the 28th''' of February.

You can help in enriching the folklore documentation on Commons from your region by taking photos, audios, videos, and [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&amp;campaign=wlf_2022 submitting] them in this commons contest.

You can also [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Organize|organize a local contest]] in your country and support us in translating the [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Translations|project pages]] to help us spread the word in your native language.

Feel free to contact us on our [[:c:Commons talk:Wiki Loves Folklore 2022|project Talk page]] if you need any assistance. 

'''Kind regards,'''

'''Wiki loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2022 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Tiven2240/wlf&amp;oldid=22560402 --&gt;

== Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections/Call for Feedback about the Board of Trustees elections is now open/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Call for Feedback: Board of Trustees elections is now open and will close on 7 February 2022. 

With this Call for Feedback, the Movement Strategy and Governance team is taking a different approach. This approach incorporates community feedback from 2021. Instead of leading with proposals, the Call is framed around key questions from the Board of Trustees. The key questions came from the feedback about the 2021 Board of Trustees election. The intention is to inspire collective conversation and collaborative proposal development about these key questions.

[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Board of Trustees/Call for feedback: Board of Trustees elections|Join the conversation.]]

Best,

Movement Strategy and Governance&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 01:30, 15. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22610050 --&gt;

== Subscribe to the This Month in Education newsletter - learn from others and share your stories ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Dear community members, 

Greetings from the EWOC Newsletter team and the education team at Wikimedia Foundation. We are very excited to share that we on tenth years of Education Newsletter ([[m:Education/News|This Month in Education]]) invite you to join us by [[m:Global message delivery/Targets/This Month in Education|subscribing to the newsletter on your talk page]] or by [[m:Education/News/Newsroom|sharing your activities in the upcoming newsletters]]. The Wikimedia Education newsletter is a monthly newsletter that collects articles written by community members using Wikimedia projects in education around the world, and it is published by the EWOC Newsletter team in collaboration with the Education team. These stories can bring you new ideas to try, valuable insights about the success and challenges of our community members in running education programs in their context. 

If your affiliate/language project is developing its own education initiatives, please remember to take advantage of this newsletter to publish your stories with the wider movement that shares your passion for education. You can submit newsletter articles in your own language or submit bilingual articles for the education newsletter. For the month of January the deadline to submit articles is on the 20th January. We look forward to reading your stories.

Older versions of this newsletter can be found in the [[outreach:Education/Newsletter/Archives|complete archive]].

More information about the newsletter can be found at [[m:Education/News/Publication Guidelines|Education/Newsletter/About]].

For more information, please contact spatnaik{{@}}wikimedia.org.
------
&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:10px; font-size:90%; padding-left:5px; font-family:Georgia, Palatino, Palatino Linotype, Times, Times New Roman, serif;&quot;&gt;[[m:Education/Newsletter/About|About ''This Month in Education'']] · [[m:Global message delivery/Targets/This Month in Education|Subscribe/Unsubscribe]] · [[m:MassMessage|Global message delivery]] · For the team: [[User:ZI Jony|&lt;span style=&quot;color:#8B0000&quot;&gt;'''ZI Jony'''&lt;/span&gt;]] [[User talk:ZI Jony|&lt;sup&gt;&lt;span style=&quot;color:Green&quot;&gt;&lt;i&gt;(Talk)&lt;/i&gt;&lt;/span&gt;&lt;/sup&gt;]], {{&lt;includeonly&gt;subst:&lt;/includeonly&gt;#time:l G:i, d F Y|}} (UTC)&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:ZI Jony@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:ZI_Jony/MassMessage/Awareness_of_Education_Newsletter/List_of_Village_Pumps&amp;oldid=21244129 --&gt;

== Movement Strategy and Governance News – Issue 5 ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;ucoc-newsletter&quot;/&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5/Global message|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Movement Strategy and Governance/Newsletter/5/Global message}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 5, January 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt;
----
Welcome to the fifth issue of Movement Strategy and Governance News (formerly known as Universal Code of Conduct News)! This revamped newsletter distributes relevant news and events about the Movement Charter, Universal Code of Conduct, Movement Strategy Implementation grants, Board elections and other relevant MSG topics.

This Newsletter will be distributed quarterly, while more frequent Updates will also be delivered weekly or bi-weekly to subscribers. Please remember to subscribe [[:m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive these updates.
&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;

*'''Call for Feedback about the Board elections''' - We invite you to give your feedback on the upcoming WMF Board of Trustees election. This call for feedback went live on 10th January 2022 and will be concluded on 16th February 2022. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Call for Feedback about the Board elections|continue reading]])
*'''Universal Code of Conduct Ratification''' - In 2021, the WMF asked communities about how to enforce the Universal Code of Conduct policy text. The revised draft of the enforcement guidelines should be ready for community vote in March. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Universal Code of Conduct Ratification|continue reading]])
*'''Movement Strategy Implementation Grants''' - As we continue to review several interesting proposals, we encourage and welcome more proposals and ideas that target a specific initiative from the Movement Strategy recommendations. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Movement Strategy Implementation Grants|continue reading]])
*'''The New Direction for the Newsletter''' - As the UCoC Newsletter transitions into MSG Newsletter, join the facilitation team in envisioning and deciding on the new directions for this newsletter. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#The New Direction for the Newsletter|continue reading]])
*'''Diff Blogs''' - Check out the most recent publications about MSG on Wikimedia Diff. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/5#Diff Blogs|continue reading]])&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;ucoc-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 04:12, 29. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22704039 --&gt;
=== Updates on the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines Review ===
	
Hello, I have an update on the vote on the enforcement guidelines that was mentioned above. [[Uporabnik:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Xeno (WMF)|pogovor]]) 03:53, 4. februar 2022 (CET)
----
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/2022-02-02 Announcement/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Hello everyone,

The '''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement Guidelines]]''' were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the [[m:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] across the movement. Comments about the guidelines can be shared here or [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|the Meta-wiki talk page]].

There will be conversations on Zoom on 4 February 2022 at 15:00 UTC, 25 February 2022 at 12:00 UTC, and 4 March 2022 at 15:00 UTC. '''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Conversations|Join the UCoC project team and drafting committee members to discuss the guidelines and voting process]].'''

The [[m:Universal Code of Conduct/Project#Timeline|timeline is available on Meta-wiki]]. The voting period is March 7 to 21. '''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting|See the voting information page for more details]].'''

Thank you to everyone who has participated so far.

Sincerely,

Movement Strategy and Governance&lt;br/&gt;
Wikimedia Foundation&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Leadership Development Task Force: Your feedback is appreciated&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;:''[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Leadership Development Task Force/Call for Feedback Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Community Development team at the Wikimedia Foundation is supporting the creation of a global, community-driven Leadership Development Task Force. The purpose of the task force is to advise leadership development work.

The team is looking for feedback about the responsibilities of the Leadership Development Task Force. This Meta page shares the proposal for a [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force|Leadership Development Task Force]] and how [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Task Force/Participate|you can help.]] Feedback on the proposal will be collected from 7 to 25 February 2022.&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:20, 9. februar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery/Wikisource&amp;oldid=22796775 --&gt;

== Wiki Loves Folklore is extended till 15th March ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;{{int:please-translate}}

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|frameless|180px]]
Greetings from Wiki Loves Folklore International Team,

We are pleased to inform you that [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore|Wiki Loves Folklore]] an international photographic contest on Wikimedia Commons has been extended till the '''15th of March 2022'''. The scope of the contest is focused on folk culture of different regions on categories, such as, but not limited to, folk festivals, folk dances, folk music, folk activities, etc.

We would like to have your immense participation in the photographic contest to document your local Folk culture on Wikipedia. You can also help with the [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Translations|translation]] of project pages and share a word in your local language.

Best wishes,

'''International Team'''&lt;br /&gt;
'''Wiki Loves Folklore'''

[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 05:50, 22. februar 2022 (CET)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Rockpeterson@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=22754428 --&gt;

== Coming soon ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
=== Several improvements around templates ===
Hello, from March 9, several improvements around templates will become available on your wiki:
* Fundamental improvements of the [[Mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide#Editing templates|VisualEditor template dialog]] ([[m:WMDE Technical Wishes/VisualEditor template dialog improvements|1]], [[m:WMDE Technical Wishes/Removing a template from a page using the VisualEditor|2]]),
* Improvements to make it easier to put a template on a page ([[m:WMDE Technical Wishes/Finding and inserting templates|3]]) (for the template dialogs in [[Mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide#Editing templates|VisualEditor]], [[Mw:Special:MyLanguage/Extension:WikiEditor#/media/File:VectorEditorBasic-en.png|2010 Wikitext]] and [[Mw:Special:MyLanguage/2017 wikitext editor|New Wikitext Mode]]),
* and improvements in the syntax highlighting extension [[Mw:Special:MyLanguage/Extension:CodeMirror|CodeMirror]] ([[m:WMDE Technical Wishes/Improved Color Scheme of Syntax Highlighting|4]], [[m:WMDE Technical Wishes/Bracket Matching|5]]) (which is available on wikis with writing direction left-to-right).

All these changes are part of the “[[m:WMDE Technical Wishes/Templates|Templates]]” project by [[m:WMDE Technical Wishes|WMDE Technical Wishes]]. We hope they will help you in your work, and we would love to hear your feedback on the talk pages of these projects. &lt;/div&gt; - [[m:User:Johanna Strodt (WMDE)|Johanna Strodt (WMDE)]] 13:38, 28. februar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johanna Strodt (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=22907463 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Remember to Participate in the UCoC Conversations and Ratification Vote!&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

A [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voting|'''vote in SecurePoll from 7 to 21 March 2022''']] is scheduled as part of the ratification process for the Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement guidelines. Eligible voters are invited to answer a poll question and share comments. [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voter_information|Read voter information and eligibility details.]] During the poll, voters will be asked if they support the enforcement of the Universal Code of Conduct based on the proposed guidelines.

The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) provides a baseline of acceptable behavior for the entire movement. The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines|revised enforcement guidelines]] were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the policy across the movement. A [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_Board_noticeboard/January_2022_-_Board_of_Trustees_on_Community_ratification_of_enforcement_guidelines_of_UCoC|Wikimedia Foundation Board statement]] calls for a [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voting|ratification process]] where eligible voters will have an opportunity to support or oppose the adoption of the UCoC Enforcement guidelines in a vote. Wikimedians are invited to [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Voter_information/Volunteer|translate and share important information]]. For more information about the UCoC, please see the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Project|project page]] and [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/FAQ|frequently asked questions]] on Meta-wiki.

There are events scheduled to learn more and discuss:
* A [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Conversations/Panel_Q&amp;A|community panel]] recorded on 18 February 2022 shares perspectives from small- and medium-sized community participants.
* The [[m:Movement Strategy and Governance|Movement Strategy and Governance]] (MSG) team is hosting Conversation Hours on 4 March 2022 at 15:00 UTC. Please [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Conversations|'''sign-up''']] to interact with the project team and the drafting committee about the updated enforcement guidelines and the ratification process. See the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/2022_conversation_hour_summaries|Conversation Hour summaries]] for notes from 4 February 2022 and 25 February 2022.

You can comment on Meta-wiki talk pages in any language. You may also contact either team by email: msg[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org or ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Sincerely,

Movement Strategy and Governance &lt;br /&gt;
Wikimedia Foundation &lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:17, 2. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22916674 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Universal Code of Conduct Enforcement guidelines ratification voting open from 7 to 21 March 2022&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

The ratification voting process for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|revised enforcement guidelines]] of the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) is now open! '''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting|Voting commenced on SecurePoll]]''' on 7 March 2022 and will conclude on 21 March 2022. Please [[m:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voter information|read more on the voter information and eligibility details]].

The Universal Code of Conduct (UCoC) provides a baseline of acceptable behavior for the entire movement. The revised enforcement guidelines were published 24 January 2022 as a proposed way to apply the policy across the movement. You can [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Project|read more about the UCoC project]].

You can also comment on Meta-wiki talk pages in any language. You may also contact the team by email: ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Sincerely,

Movement Strategy and Governance

Wikimedia Foundation&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 01:52, 8. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22962850 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Invitation to Hubs event: Global Conversation on 2022-03-12 at 13:00 UTC&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;Hello! 

The Movement Strategy and Governance team of the Wikimedia Foundation would like to invite you to the next event about &quot;Regional and Thematic Hubs&quot;. The Wikimedia Movement is in the process of understanding what Regional and Thematic Hubs should be. Our workshop in November was a good start ([[m:Special:MyLanguage/Hubs/Documentation/27 November Workshop|read the report]]), but we're not finished yet. 

Over the last weeks we conducted about 16 interviews with groups working on establishing a Hub in their context ([[m:Special:MyLanguage/Hubs/Dialogue|see Hubs Dialogue]]). These interviews informed a report that will serve as a foundation for discussion on March 12. The report is planned to be published on March 9.

The event will take place on March 12, 13:00 to 16:00 UTC on Zoom. Interpretation will be provided in French, Spanish, Arabic, Russian, and Portuguese. Registration is open, and will close on March 10. Anyone interested in the topic is invited to join us. '''[[m:Special:MyLanguage/Hubs/Global Conversations March 12, 2022|More information on the event on Meta-wiki]]'''.

Best regards,

[[m:User:KVaidla (WMF)|Kaarel Vaidla]]&lt;br /&gt;Movement Strategy
&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

02:31, 10. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22974079 --&gt;

== Wiki Loves Folklore 2022 ends tomorrow ==

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|frameless|180px]]
International photographic contest [[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022| Wiki Loves Folklore 2022]] ends on 15th March 2022 23:59:59 UTC. This is the last chance of the year to upload images about local folk culture, festival, cuisine, costume, folklore etc on Wikimedia Commons. Watch out our social media handles for regular updates and declaration of Winners. 

([https://www.facebook.com/WikiLovesFolklore/ Facebook] , [https://twitter.com/WikiFolklore Twitter ] , [https://www.instagram.com/wikilovesfolklore/ Instagram])

The writing competition Feminism and Folklore will run till 31st of March 2022 23:59:59 UTC. Write about your local folk tradition, women, folk festivals, folk dances, folk music, folk activities, folk games, folk cuisine, folk wear, folklore, and tradition, including ballads, folktales, fairy tales, legends, traditional song and dance, folk plays, games, seasonal events, calendar customs, folk arts, folk religion, mythology etc. on your local Wikipedia. Check if your [[:m:Feminism and Folklore 2022/Project Page|local Wikipedia is participating]]

A special competition called '''Wiki Loves Falles''' is organised in Spain and the world during 15th March 2022 till 15th April 2022 to document local folk culture and [[:en:Falles|Falles]] in Valencia, Spain. Learn more about it on  [[:ca:Viquiprojecte:Falles 2022|Catalan Wikipedia project page]].

We look forward for your immense co-operation.

Thanks 
Wiki Loves Folklore international Team
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:41, 14. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Rockpeterson@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&amp;oldid=22754428 --&gt;

== Invitation to join the first Wikisource Triage meeting on 21st March 2022 ==

Hello everyone,

[[User:SWilson (WMF)|Sam Wilson]] and [[User:SGill (WMF)|I]] are excited to share that we will be hosting regular [[:meta:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meetings]], starting from 21st March 2022. 

These meetings aim to foster the growth of a technical community of Wikisource developers and contributors. The meetings will be primarily focused on identifying, prioritizing and estimating tasks on the All-and-every-Wikisource and ProofreadPage workboards (among others) on Phabricator and eventually reduce the backlog of technical tasks and bugs related to Wikisource by making incremental improvements to Wikisource infrastructure and coordinating these changes with the Wikisource communities.

While these meetings are technology focused, non-technical Wikisource contributors are also invited to join and share any technical challenges that they are facing and we will help them to create phabricator tickets. Newbie developers are also more than welcome!

The first meeting has been scheduled for 21st March 2022 at 10:30 AM UTC / 4:00 PM IST ([https://zonestamp.toolforge.org/1647858641 Check your local time]). If you are interested in joining the meeting, kindly leave a message on '''sgill@wikimedia.org''' and we will add you to the calendar invite. 

Meanwhile, feel free to [[:meta:Wikisource Triage meetings|check out the page on Meta-wiki]] and suggest topics for the agenda.

On behalf of [[User:SWilson (WMF)|Sam Wilson]] and [[User:SGill (WMF)|Satdeep Gill]]

&lt;small&gt;Sent by [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 16:52, 15. marec 2022 (CET)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=22324971 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Leadership Development Working Group: Apply to join! (14 March to 10 April 2022)&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate/Announcement|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Leadership Development Working Group/Participate/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hello everyone,

Thank you to everyone who participated in the feedback period for the [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group|Leadership Development Working Group]] initiative. A [[m:Special:MyLanguage/Leadership Development Working Group/Participate#5. Summary of Call for Feedback|summary of the feedback]] can be found on Meta-wiki. This feedback will be shared with the working group to inform their work. The application period to join the Working Group is now open and will close on April 10, 2022. Please [[m:Special:MyLanguage/Leadership_Development_Working_Group/Purpose_and_Structure#3._How_is_the_working_group_formed_and_structured?|review the information about the working group]], share with community members who might be interested, and '''[[m:Special:MyLanguage/Leadership_Development_Working_Group/Participate#1._How_to_participate|apply if you are interested]]'''.

Thank you,

From the Community Development team&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:20, 18. marec 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=22974079 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Universal Code of Conduct Enforcement guidelines ratification voting is now closed&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Vote/Closing message}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Greetings,

The ratification voting process for the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|revised enforcement guidelines]] of the [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]] (UCoC) came to a close on 21 March 2022. Over {{#expr:2300}} Wikimedians voted across different regions of our movement. Thank you to everyone who participated in this process! The scrutinizing group is now reviewing the vote for accuracy, so please allow up to two weeks for them to finish their work.

The final results from the voting process will be announced [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voting/Results|here]], along with the relevant statistics and a summary of comments as soon as they are available. Please check out [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Voter information|the voter information page]] to learn about the next steps. You can comment on the project talk page [[m:Talk:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines|on Meta-wiki]] in any language. You may also contact the UCoC project team by email: ucocproject[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org

Best regards,

Movement Strategy and Governance&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:53, 30. marec 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23079949 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 6&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 6, April 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt;
----

Welcome to the sixth issue of Movement Strategy and Governance News! This revamped newsletter distributes relevant news and events about the Movement Charter, Universal Code of Conduct, Movement Strategy Implementation grants, Board of trustees elections and other relevant MSG topics.

This Newsletter will be distributed quarterly, while the more frequent Updates will also be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt;

*'''Leadership Development -''' A Working Group is Forming! - The application to join the Leadership Development Working Group closed on April 10th, 2022, and up to 12 community members will be selected to participate in the working group. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A1|continue reading]])
*'''Universal Code of Conduct Ratification Results are out! -''' The global decision process on the enforcement of the UCoC via SecurePoll was held from 7 to 21 March. Over 2,300 eligible voters from at least 128 different home projects submitted their opinions and comments. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A2|continue reading]])
*'''Movement Discussions on Hubs -''' The Global Conversation event on Regional and Thematic Hubs was held on Saturday, March 12, and was attended by 84 diverse Wikimedians from across the movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A3|continue reading]])
*'''Movement Strategy Grants Remain Open! -''' Since the start of the year, six proposals with a total value of about $80,000 USD have been approved. Do you have a movement strategy project idea? Reach out to us! ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A4|continue reading]])
*'''The Movement Charter Drafting Committee is All Set! -''' The Committee of fifteen members which was elected in October 2021, has agreed on the essential values and methods for its work, and has started to create the outline of the Movement Charter draft. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A5|continue reading]])
*'''Introducing Movement Strategy Weekly -''' Contribute and Subscribe! - The MSG team have just launched the updates portal, which is connected to the various Movement Strategy pages on Meta-wiki. Subscriber to get  up-to-date news about the various ongoing projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A6|continue reading]])
*'''Diff Blogs -''' Check out the most recent publications about Movement Strategy on Wikimedia Diff. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/6#A7|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Also, a draft of the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/draft|'''2022-23 Wikimedia Foundation Annual Plan''']] has been published. Input is being sought on-wiki and during [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/Conversations|'''several conversations''' with Wikimedia Foundation CEO Maryana Iskander]].

[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Annual Plan/2022-2023/Conversations/Announcement|See full announcement on Meta-wiki]]. [[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 03:46, 22. april 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23184989 --&gt;

== Coming soon: Improvements for templates ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;!--T:11--&gt;
[[File:Overview of changes in the VisualEditor template dialog by WMDE Technical Wishes.webm|thumb|Fundamental changes in the template dialog.]]
Hello, more changes around templates are coming to your wiki soon:

The [[mw:Special:MyLanguage/Help:VisualEditor/User guide#Editing templates|'''template dialog''' in VisualEditor]] and in the [[mw:Special:MyLanguage/2017 wikitext editor|2017 Wikitext Editor]] (beta) will be '''improved fundamentally''': 
This should help users understand better what the template expects, how to navigate the template, and how to add parameters. 
* [[metawiki:WMDE Technical Wishes/VisualEditor template dialog improvements|project page]], [[metawiki:Talk:WMDE Technical Wishes/VisualEditor template dialog improvements|talk page]]

In '''syntax highlighting''' ([[mw:Special:MyLanguage/Extension:CodeMirror|CodeMirror]] extension), you can activate a '''colorblind-friendly''' color scheme with a user setting. 
* [[metawiki:WMDE Technical Wishes/Improved Color Scheme of Syntax Highlighting#Color-blind_mode|project page]], [[metawiki:Talk:WMDE Technical Wishes/Improved Color Scheme of Syntax Highlighting|talk page]]

Deployment is planned for May 10. This is the last set of improvements from [[m:WMDE Technical Wishes|WMDE Technical Wishes']] focus area “[[m:WMDE Technical Wishes/Templates|Templates]]”. 

We would love to hear your feedback on our talk pages!
&lt;/div&gt; -- [[m:User:Johanna Strodt (WMDE)|Johanna Strodt (WMDE)]] 13:14, 29. april 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Johanna Strodt (WMDE)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=WMDE_Technical_Wishes/Technical_Wishes_News_list_all_village_pumps&amp;oldid=23222263 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Editing news 2022 #1&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;message&quot;/&gt;&lt;i&gt;[[metawiki:VisualEditor/Newsletter/2022/April|Read this in another language]] • [[m:VisualEditor/Newsletter|Subscription list for this multilingual newsletter]]&lt;/i&gt;
[[File:Junior Contributor New Topic Tool Completion Rate.png|thumb|New editors were more successful with this new tool.]]

The [[mw:Special:MyLanguage/Help:DiscussionTools#New discussion tool|New topic tool]] helps editors create new ==Sections== on discussion pages.  New editors are more successful with this new tool.  You can [[mw:Talk pages project/New topic#21 April 2022|read the report]].  Soon, the Editing team will offer this to all editors at the 20 Wikipedias that participated in the test.  You will be able to turn it off at [[Special:Preferences#mw-prefsection-editing-discussion]].&lt;section end=&quot;message&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] 20:56, 2. maj 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Quiddity (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/VisualEditor/Newsletter/Wikis_with_VE&amp;oldid=22019984 --&gt;

== 2022 Board of Trustees Call for Candidates ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt; 
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short|You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Call for Candidates/Short}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

The Board of Trustees seeks candidates for the 2022 Board of Trustees election. [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Announcement/Call_for_Candidates|'''Read more on Meta-wiki.''']]

The [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] is here! Please consider submitting your candidacy to serve on the Board of Trustees.

The Wikimedia Foundation Board of Trustees oversees the Wikimedia Foundation's operations. Community-and-affiliate selected trustees and Board-appointed trustees make up the Board of Trustees. Each trustee serves a three year term. The Wikimedia community has the opportunity to vote for community-and-affiliate selected trustees.

The Wikimedia community will vote to fill two seats on the Board in 2022. This is an opportunity to improve the representation, diversity, and expertise of the Board as a team.

;Who are potential candidates? Are you a potential candidate? Find out more on the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Apply to be a Candidate|Apply to be a Candidate page]].

Thank you for your support, 

Movement Strategy and Governance on behalf of the Elections Committee and the Board of Trustees&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
12:39, 10. maj 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== Poll regarding Third Wikisource Triage meeting ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!
 
We will be organizing the third [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]] in the last week of May and we need your help to decide on a time and date that works best for the most number of people. Kindly share your availabilities at the wudele link below by 20th May 2022: 
 
https://wudele.toolforge.org/ctQEP3He1XCNullZ
 
Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest topics for the agenda.
 
Regards
 
[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]
 
&lt;small&gt;Sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 05:38, 14. maj 2022 (CEST)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23283908 --&gt;

== Invitation to join the third Wikisource Triage meeting (28th May 2022) ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!


We are the hosting the [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]] on '''28th May 2022 at 11 AM UTC / 4:30 PM IST''' ([https://zonestamp.toolforge.org/1653735600 check your local time]) according to the [https://wudele.toolforge.org/ctQEP3He1XCNullZ wudele poll]. We will be welcoming some developers who contributed to Wikisource related tasks during the recently concluded [[:m:Indic Hackathon 2022|Indic Hackathon]].

As always, you don't have to be a developer to participate in these meetings but the focus of these meetings is to improve the Wikisource infrastructure. 

If you are interested in joining the meeting, kindly leave a message on '''sgill@wikimedia.org''' and we will add you to the calendar invite.

Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest any other topics for the agenda.

Regards

[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]

&lt;small&gt; Sent using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 05:39, 23. maj 2022 (CEST) &lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23314792 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Revisions to the Universal Code of Conduct (UCoC) Enforcement Guidelines&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Revision discussions/Announcement|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Universal Code of Conduct/Enforcement guidelines/Revision discussions/Announcement}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''
Hello all,

We'd like to provide an update on the work on the Enforcement Guidelines for the Universal Code of Conduct.  After the conclusion of the community vote on the guidelines in March, the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation Community Affairs Committee|Community Affairs committee (CAC)]] of the Board [https://lists.wikimedia.org/hyperkitty/list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/thread/JAYQN3NYKCHQHONMUONYTI6WRKZFQNSC/ asked that several areas of the guidelines be reviewed for improvements] before the Board does its final review. These areas were identified based on community discussions and comments provided during the vote. The CAC also requested review of the controversial Note in 3.1 of the UCoC itself.

Once more, a big thank you to all who voted, especially to all who left constructive feedback and comments!  The project team is working with the Board to establish a timeline for this work, and will communicate this next month. 

Members of the two prior [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee|UCoC Drafting Committees]] have generously offered their time to help shape improvements to the Guidelines. You can read more about them and their work [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Drafting committee#Revisions_Committee|here]], as well as read [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Drafting_committee/Phase_2_meeting_summaries#2022|summaries of their weekly meetings in 2022]]. 

Wikimedians have provided many valuable comments together with the vote and in other conversations. Given the size and diversity of the Wikimedia community, there are even more voices out there who can give ideas on how to improve the enforcement guidelines and add even more valuable ideas to the process. To help the Revisions committee identify improvements, input on several questions for the committee’s review is requested. Visit the Meta-wiki pages ([[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Enforcement_guidelines/Revision_discussions|Enforcement Guidelines revision discussions]], [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Policy text/Revision_discussions|Policy text revision discussions]]) to get your ideas to the Committee - it is very important that viewpoints are heard from different communities before the Committee begins drafting revision proposals.

On behalf of the UCoC project team &lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
&lt;/div&gt;

[[User:Xeno (WMF)|Xeno (WMF)]] 00:57, 4. junij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Xeno (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== Poll regarding Fourth Wikisource Triage meeting ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!
 
We will be organizing the '''fourth [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]]''' in the last week of June and we need your help to decide on a time and date that works best for the most number of people. Kindly '''share your availabilities''' at the wudele link below '''by 20th June 2022''': 
 
https://wudele.toolforge.org/wstriage4
 
Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest topics for the agenda.
 
Regards

[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]

&lt;small&gt;Sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:22, 14. junij 2022 (CEST)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23314792 --&gt;

== Invitation to join the fourth Wikisource Triage meeting (29th June 2022) ==

Hello fellow Wikisource enthusiasts!
 
We are the hosting the fourth [[:m:Wikisource Triage meetings|Wikisource Triage meeting]] on '''29th June 2022 at 10:00 AM UTC / 3:30 PM IST''' ([https://zonestamp.toolforge.org/1656496824 check your local time]) according to the [https://wudele.toolforge.org/wstriage4 wudele poll]. 
 
There is some exciting news about a few technical projects related to Wikisource that are getting started right now and we will be sharing more information during the meeting. 
 
As always, you don't have to be a developer to participate in these meetings but the focus of these meetings is to improve the Wikisource infrastructure. 
 
If you are interested in joining the meeting, kindly leave a message on '''sgill@wikimedia.org''' and we will add you to the calendar invite.
 
Meanwhile, feel free to check out [[:m:Wikisource Triage meetings|the page on Meta-wiki]] and suggest any other topics for the agenda.
 
Regards
 
[[:m:User:SWilson (WMF)|Sam Wilson (WMF)]] and [[:m:User:SGill (WMF)|Satdeep Gill (WMF)]]
 
&lt;small&gt; Sent using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 09:39, 23. junij 2022 (CEST)&lt;/small&gt;
&lt;!-- Message sent by User:SGill (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:SGill_(WMF)/lists/WS_VPs&amp;oldid=23314792 --&gt;

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:38, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;</text>
      <sha1>tmb8i69p9edbn8jsr9r4z7j0q3j6go4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39469</id>
    <revision>
      <id>207005</id>
      <parentid>206954</parentid>
      <timestamp>2022-07-27T12:41:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Veronika Špringer</username>
        <id>8927</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="130824" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Olga
| normaliziran naslov = 
| avtor = Fran Govekar
| opombe = ''Roman''
| izdano = ''{{mp|delo|Glas naroda}}'' 48/262-290; {{mp|leto|1940}}
| vir = dLib {{fc|dlib|QI7YFTVG|s=5|262}}, {{fc|dlib|3JCVYUWL|s=5|263}}, {{fc|dlib|NXZJL3ER|s=5|264}}, {{fc|dlib|ZWIFF6IE|s=5|265}}, {{fc|dlib|ILRWMZAE|s=5|266}}, {{fc|dlib|LOC45GZQ|s=5|267}}, {{fc|dlib|ATGXL0TK|s=5|268}}, {{fc|dlib|UGNLGEMZ|s=5|269}}, {{fc|dlib|J1JHR7HU|s=5|270}}, {{fc|dlib|T5KBP4IA|s=5|271}}, {{fc|dlib|EYHRWC6M|s=5|272}}, {{fc|dlib|KXCUMZZ7|s=5|273}}, {{fc|dlib|CDPDTWFC|s=5|274}}, {{fc|dlib|0IGVXLP6|s=5|275}}, {{fc|dlib|WXPJ9MKM|s=5|276}}, {{fc|dlib|VYW4JWND|s=5|277}}, {{fc|dlib|UWRIBQCL|s=5|278}}, {{fc|dlib|4ZUWJ4QB|s=5|279}}, {{fc|dlib|GFG9SWW9|s=5|280}}, {{fc|dlib|CW6MVCGI|s=5|281}}, {{fc|dlib|7VL6INZP|s=5|282}}, {{fc|dlib|RZNF6QQR|s=5|283}}, {{fc|dlib|U12ENAG3|s=5|284}} ...
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}


»Torej: da ali ne?«

»Ne!«

»Ne? — Vrag te vzemi!«

»Prav žal. — Ampak tvoj kredit je izčrpan. Govoril sem trikrat z generalnim ravnateljem ...«

»Poznam branjevca, strahopetca!«

»Morda je. Ampak sam ni odločal; upravni svet je odklonil, dasi te je ravnatelj priporočal.«

»Kako je torej mogoče? Stara, ugledna tvrdka ...«

»Gotovo ... toda zaupne pozvedbe ...«

»Klevete. Zavistniki lažejo. Ljubi rojaki pač nikdar nikomur ničesar ne privoščijo. Preglejte sami moje knjige.«

»Pusti. Informacije so točne. Obremenjen si preko mere. Niti novih dveh strojev še ni plačal. In Ljubljanska kreditna banka. — Trgovska banka. — Kreditni zavod. — Pa dota tvoji gospodični sestri?«

»Kaj naj storim? — Preostaja mi le Amerika ali revolver.«

»Oženi se!«

»Nemogoče. Olga —!«

»Haha! Potem rajši kar precej revolver ... Ne, prijatelj, svetujem čisto resno: oženi se. Najdem ti bogato nevesto — šest, deset, morda petnajst milijonov ...«

»Kron ali dinarjev?«

»Dinarjev, strela! Hočeš?«

»Ne brij norosti. Kje bi vzel tako nevesto?«

»To je moja skrb. Povej samo, če hočeš.«

»Ali boš zahteval provizijo?«

»Brez provizije ne bo šlo. Nevesto že imam.«

»Ne budači! Kakšna pa je? Počasna stara babica?«

»Krasotica res ni, ampak mlada, elegantna dama ...«

»Idiotka!«

»Izomikana v prvovrstnem institutu ... govori francoski.«

»Nehaj! Kdo je tvoj monstrum?«

»Moja tajnost. Ako te ne zanima, nima smisla, da bi ti pravil. — Dober znanec sem njenemu očetu, občujem prijateljski z njenim bratom ...«

»Za teboj naj morda pobiram ...«

»Nikakor ne. Jaz se ne oženim nikoli. Ali vsaj še tako kmalu ne ... Pripovedujem ti vse le zato, da vidiš ...«

»Da imaš vpliv v njeni hiši. Da se ti mešetarjenje posreči?«

»Take je. Bržčas se mi posreči. Vidiš mojo roko? — Šest do petnajst milijonov ti ponuja. Ali mi daš 2 odstotka provizije? Daj roko: mož beseda! In napišeš mi pravilno obveznico ...«

»Ne dam! Mar so te najeli, da me loviš?«

»Tebe loviti? Hm. Sam veš, koliko si vreden. — Taka nevesta ne lovi ženinov, ki stoje pred bankrotom. Prijatelj sem ti ...«

»Pojdi, pojdi! Zaslužiti hočeš z menoj!«

»Tudi. A z drugim bi zaslužil morda še enkrat toliko, čeprav težje.«

»Čemu težje?«

»Ona si želi v Ljubljano.«

»Aha! Torej kmetiško teslo?«

»Ne, — rekel sem že: resnična dama! Hči velikega indnstrijca, torej iz tvojega miljeja. In povrhu rasa! Prijatelj, rasa! Nič lirike— sam plamen.«

»Agent! Zvodnik!«

»Zate. Pa kakor hočeš: povem, kolikor jo poznam, bi ti jo morda pridobil. Morda ... Potrudil so bom, da ti ugladim pot. Drugo storiš sam. Torej boš dal provizijo?«

»Če mi bo všeč, bom ...«

»Dal boš pa črno na belem, kajti kupčija je kupčija. Zaenkrat mi daj častno besedo.«

»Častna beseda. — Kdo jo torej?«

»Elza Kromarjeva ...«

»Ne poznam. — Odkod?«

»Iz Sel. — Ona te pozna. In všeč si ji. — Oče Gašpar ima ob Savi troje velikih žag na električni pogon, v Selih lesno trgovino — skladišča hlodov in desk so velikanska — troje velikih hiš gradič v Trsovem, konj okoli dvajset, goveje živine blizu petdeset, troje avtomobilov itd.«

Mladi tovarnar Stepišnik je letal po kontorju in si brodil s prsti po košatih laseh. Končno je obstal.

»Pa koliko je stara? Zakaj se ni že omožila? Kakšno preteklost ima, da ji je treba iskati moža na tak način?«

»Prav nobene preteklosti. Kaj pa misliš? Za njo ni vsak kdorsibodi. Odbila jih je že nekaj, ki so se ponujali. Trideset let še nima. Resna ženska. Življenje ji ni potekalo med izbiranjema toalet, ob klavirju, knjigah, žlahtnih rožicah ... Marljiva, energična ženska. Ljubi konje in pse, hodi na lov z bratom ali pa se vozi z avtom. Za zabavo priganja očetovo uradnike in delavce, dekle in hišne. Stroga gospodinja! Skratka: ako to vzame — in to bo moja briga — boš lahko žvižgal na vse banke in posojilnice ...«

»Torej, brata ima ...«

»Da, brat prevzame po očetu industrijo. Zato mora dekle končno iz hiše. Kromar si želi zeta, snahe, vnukov.«

Tovarnar Stepišnik je prisedel k prokuristu Tribniku, si natočil čašo in izpil. Zamišljen je vzel cigareto in jo počasi prižgal. Bolestno cinična poteza se mu je vezala okoli ust.

V kontorju je zavladala tišina. Narahlo je potrkalo in vstopila je gospodična. Črni kodri so ji obkrožali sveža lica. Imela je votlo rjave oči. Nekoliko polne prsi. Bila je zelo simpatično dekle.

»Ali smem prosti?« je dejala Stepišniku in položila na mizo tipkano pismo.

Tribnik se je delal, kakor da gleda delavca, ki je kidal sneg na tovarniškemu dvorišču, a zasledoval je vsako njeno kretnjo.

Stepišnik se je presedel za pisalno mizo in podpisoval, ona pa se je z bokom naklonila nanj, zroč nedolžno predse. Stepišnik jo je pogladil po hrbtu, in gospodična je odhitela.

»Brhko, zdravo dekle,« je dejal Tribnik.

»Grdih žensk sploh ne trpim okoli sebe,« je odgovoril tovarnar, vstal in začel iznova hoditi po kontorju. »Elza Kromparjeva — torej. — A Olga, Olga?«

»Odpoveš ji, kakor vsaki drugi, in stvar je v redu,« je rekel Tribnik. »Tudi jaz delam tako.«

»Ne. Olgo imam resnično rad.«

»Verjamem. Saj je lepa, da malo takih. Tudi jaz bi jo imel rad ...«

»Ne, z njo ni tako ... Olga ni dekle za zabavo. — Dobra, pametna, poštena. — Zares njo bi vzel za ženo — saj ne veš, kako mi je ...«

»Pa jo obdrži! Elzo in Olgo. Zakaj pa ne? Saj si mož za to! Haha! — Ah, čuj, kaj pa bi bilo, ako bi te pustila Olga?«

»Nikoli, a — prokleto — skoraj bi si želel tega ...«

»Pa si res čudak. Olga, Olga! Toda vest te ne peče, ako objemaš tole dekle in bržčas še vse ostale ...«

»Nobena ne šteje prav nič« je odgovoril Stepišnik malomarno. »A ona! Saj niti ne slutiš, kakšna je. — Ali vrag me vzemi s teboj vred. Ali resno misliš, tla bi bilo mogoče z Elzo Kromarjevo?«

»Čisto resno poizkusim. Jamčiti seveda ne morem. V nedeljo se peljem v Sela, v ponedeljek ti morda že lahko poročam. Potem se odpeljeva skupaj tja, da se seznaniš s starim in sinom. Velja?«

»Velja! A nikomur besede!«

»Ne besedo. Zdaj napiši obveznico.«

»A kako plačljivo?«

»Plačljivo pet mesecev po poroki ali v obrokih, toda vsaj v desetih letih z obrestmi, ki jih plačujejo posojilnice.«

Stepišnik je napisal.

»Še štampiljko!« je zahteval Tribnik.

»Evo, tudi to!«

In Tribnik je spravil obveznico v listnico, se poslovil in hitro odšel ...

Stepišnik pa si je naročil novo čašo do vrha, jo duškoma izpraznil in odprl dveri.

»Gospodična Marta, prosim za trenutek.«

V kontor je prihitela rdečelična črnolaska.

»Deklič sladki,« je dejal in jo potisnil nase, »na prodaj sem ... Povej, koliko sem vreden?«

»Na prodaj? Ah, da bi vas jaz mogla kupiti!« se je zasmejalo dekle in ga poljubilo.

»Pa koliko bi dala za me?«

»Milijon!«

»Tako malo?«

»Ah, sto tisoč, milijon milijonov, ako bi jih le imela!«

»Tako me imaš rada?«

»Tako — grozno! — nepopisno!«

»Dušica, dušica!« Poljubljal jo jo. »Vidiš, vesel bom, ako da zame z vso tovarno vred šest, deset, kvečjemu petnajst milijonov ... Sramotno sem cenen, ne?«

Tedaj se je Marta prestrašila.

»To ni šala? Mar vas ženijo?«

»Ne vem ... A če bi našli zame tako težko nevesto, bi se pač oženil. Moram se.«

»Oženiti! In potom bi mene odslovili?« Svetle rjave oči so zalile resnične solze. »O, Bog, kako bom nesrečna!«

»Nič se ti ne zgodi ... pri meni ostaneš in moja boš, zmerom samo moja.« Potegnil jo jo na zofo. »Pa nove svilene nogavice kupi, Martica,« je dejal, »ker tvoje krasne noge morajo priti vedno do veljave. In še vse kaj drugega ti bom kupil. Ampak, Martica, moja moraš biti. Samo moja!«

»Saj bom,« je rekla priliznjeno.

»V trenutku ko zvem, da me varaš, te ne poznam več, ter te odslovim. Zapomni si, Marta. Tako: še en poljub, — in zdaj pa odidi in molči! Kakor grob! Da, da, saj verjamem, da me imaš rada, sladka moja dušica!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Na šolskem pragu sta stali Olga in Manica, deklice pa so paroma prihajale na cesto, pozdravljale ter se razbegnile na vse strani.

»Zaboga, zopet me pričakuje Tribnik!« je pošepnila Olga. »Ostani z menoj!«

»Saj je lep in bogat ... Druge se trgajo zanj,« je odgovorila Manica začudena. »Meni je všeč!«

Preko ceste je hitel k njima gospodek dekliško gladkega obraza in porodno smehljajočih se oči.

»Milostljiva gospica, klanjam se!« — Pritegnil je Olgino roko k ustom in jo poljubil.

»Oh, saj nisem še tako stara!« se je branila.

»Vašo lepoto in mladost poljubljam ter se klanjam tako vzorni učiteljici!«

»Jojmene, cel plaz komplimentov!« se je šalila. »In nič bolj aktualnega mi nimate povedati? — Govorite mi rajši o današnjem kurzu ... o liri, franku, avstrijski kroni, ljubšo mi bo, dasi ne razumem o borzi prav ničesar!«

Šla je urno proti domu in se ozrla.

Tedaj je opazila, da je Manica izginila za vogalom.

»Ali vas zanima gramofon? Prejel sem pravkar nove plošče: opere, operete, modne plese. Krasno! Prosim, obiščite me! Ali mi pa dovolite, da pridem k vam? — Pošljem vam gramofon domov. Ali bolje je pri meni. — Pridite! — v mraku ... Nihče vas ne bo videl — preko parka za hišo — skozi zadnja hišna vrata. Imam tudi imenitnega šampanjca, muzicirala bova in prijetno pokramljala ... Ne bodite tak filister ...«

Olga je onemela. Korake je pospešila, da bi mu čim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vse dovoljeno. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji on le z mezincem pomigne. Gospod bančni ravnatelj, kakor ga nazivljajo lizuni, in lizunke, ta malik v Trsteniku! — Pa se je le varal. Niti besedice ni zinila. Zaman je tekel ž njo in ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je pribežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo.

Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: »Prrdite — v mraku! Ne bodite tak filister! Saj ste vendar moderno dekle!«

Strašen človek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati po mrzli sobi. Vsak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — povsod zro nanjo moške oči z žaljivo pohoto ... Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v šolo ... povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — In danes tale modni mešetar kar naravnost. »Obiščite me!«

I, kajpak! Mar naj bi se pomišljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo?

Ah, Janku piše! V Trsteniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, filisirsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je Janku Stepišniku.

»Dragi, mili, dobri! Prisegel si mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzameš za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. Odloči se: ali za svojo mater ali zame in dete ...«

Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet se je smehljala. Saj ni prav nič dvomila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bi mogel tudi drugače? Častnik je bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj.

Vsa srečna je zasanjala o krasni bodočnosti, ko bosta mož in žena.

Oblekla se je, nesla pismo na pošto in odšla k »Črnemu volu« na obed.

Ko je dospelo Olgino pismo v Stepišnikovo pisarno, sta bila Stepišnik in Tribnik na Trsovem gosta Elze Kromarjeve.

Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vzel Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza slučajno sama. Slabo uro sta se ustavila na Trsovem. Ko sta odhajala, ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela.

Olgino pismo je torej z ostalo korespondenco vred prejela Stepišnikova tajnica, gospodična Marta. Imela je pravico odpirati in čitati vsa šefova pisma.

Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno mu je predložila tudi Olgino.

»To si prečrtajte!« je dejala. »Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ...«

»Zakaj?« je vprašal raztreseno.

»Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo.«

»Če ni hujšega ... Pa mu je dala košarico?«

»Niti odgovora vrednega ga ni smatrala.«

»Hahaha! Vedel sem ... Blamiral se je. Hahaha! Zelo se mu je moralo pokaditi ... Pa kaj želi Olga?«

»Da jo končno vzamete za ženo ... že zaradi otroka, in strašno vas ima rada, piše.«

Stepišnik je strmel predse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom.

»Storite konec ž njo!« je rekla nato. »Olga je predobra za igračo ... in nesrečna je. — Peljite se k nji, nujno vas vabi ... povejte ji resnico!«

»Ah, Marta, ko bi ti vedela resnico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?«

»Ne, preveč sem pametna. Srečna bom, če me boste že vsaj nekoliko ljubili. Če ne, bo konec mojega življenja.«

»Ljubo moje dekletce!« je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. »Ničesar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omožiš ... celo doto ti dam, za kuma ti pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smrti.«

Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: »Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali jo — in piši ji, da pridem bržčas v nedeljo z jutranjim vlakom.«

Marta je vzela z drugimi dopisi tudi Olgino pismo ter sedla pred pisalni stroj ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Zimsko soboto popoldne. Nebo se je ubrisalo, skozi mrak so se že svetile redke zvezde. Kaplan Rožanec je dopisal prijatelju Novaku pismo. Zamišljen je odložil pero in zrl skozi okno na goli vrt.

Iz stolpa cerkve na holmeu za kaplanijo se je oglasil zvon. Kaplan se je prekrižal in sklonil glavo. Zdajci je posluhnil.

Od nekod je zadonel ženski krik. In še drugi in še tretji. Rožanec je stopil k oknu. Zdaj je začul poleg ženskega še dva moška glasova. Nato odmeve udarcev. »Zopet se pretepajo!« mu je šinilo skozi možgane in stekel je po stopnicah. Niti vežnih vrat ni zaprl za seboj ter je hitel preko vrta. Dverce na cesto so bile le prislonjene. Skočil je preko praga in se ozrl.

Na cesti sta se ruvala in bila s pestmi dva fanta. Kuštrasto mlado dekle se je zaganjalo med nju in kričalo. Toda fanta sta bila kakor dvoje naskakujočih se zveri: razmršenih las, raztrganih srajc in vsa povaljana po prahu, sta bila slepa in gluha za okolico. Zaman se je trudilo dekle. Odletelo je, se sesedlo v travi in kričalo:

»Kar pokoljita se! Bo že vsaj mir potem.«

Kakor da jima je navdihnila srečno misel, sta fanta odskočila in v rokah sta se jima zabliskala noža.

V tistem hipu se je pojavil izza ovinka kaplan.

»Kaj počneta?« je zaklical na vso moč. »Jur, Janez!«

Poznal ju je in tudi dekle; bila sta Žlogarjeva hlapca in Čelešnikova dekla Mici, posli sosedov.

»Ali se ne bojita božje sodbe? Z noži! Groza!«

Hlapca sta obstala in si otepala prah. Dekle pa je jezikalo, da ne mara ne enega ne drugega.

»Hajd domov, Mici,« je dejal kaplan. »Vidva pa na delo.«

Dekle je pobegnilo, fanta pa sta počasi krenila vsak na drugo plat. Takrat je prišel po cesti gospodar Čelešnik, pri katerem je služilo dekle. Kaplan mu je povedal, kar je pravkar doživel in Čelešnik se je popraskal za ušesi, in vzdihnil:

»Hudirjeva reč to, kadar začne kri vreti! Za vsakogar. A za te kanacije še posebno. Še napol smrkavca so ju vzeli k vojakom — in na vojni sta se naučila samo najslabšega. Dandanašnji posli, oh! Saj ni verjeti, kakšni so brez vere, vrez vesti — živali! Vse je podivjalo! Zapodil bi sodrgo, a ne najdem boljše. Vse sili v tovarno, k železnici, v Ljubljano. Izbire ni. Mladine sploh ni več spoznati. Pred vojno nas je še poslušala, danes je gluha za vse besede.«

Čelešnik se je razgovoril:

»Čudni časi! Starci smo otroški, a otroci so starci! Kar je bilo včasih grdo in prepovedano, je danes lepo in dobro. Narobe svet! Med kmeti in gospodi je izginil že skoraj vsak razloček. Novi duh je okužil najvišje, kakor najnižje; duh zapravljanja in naslajanja za vsako ceno, češ, samo enkrat se živi!«

»Da, divje izpremembe so nastale v življenju. Spolna strast je objela svet in pohlep po denarju je oslepil človeštvo. Naše pridige, oh ...«

»Da, poslušajo jih samo še starci in starke. Kam plovemo?«

»Za nas duhovnike je vedno težje ...«

»Tudi nam, očetom, materam, gospodarjem ni lahko.«

»A odnehati ne smemo. Čim težje je delo, tem večje bodo zasluge.«

Po teh besedah se je kaplan odpravil proti kaplaniji.

A za Čelešnikovim skednjem je stala dekla Mici in velik kmet, že postaren, na sencih sivih las, ali zdravo ogorel, rojen in zajeten.

»Pridi k meni, Mici!« ji jo govoril. »Nocoj, ali zjutraj, ali popoldne, kadar hočeš. Pridi, sam bom — žene ni doma. Čemu se otepaš z berači? Samo sramoto imaš, v jezike se daješ, a kaj dobiš zato? Jaz pa ti kupim karkoli si želiš. Zakaj jaz imam! Tukaj je!« Iz žepa je potegnil debelo denarnico, iztresel šop bankovcev in jih kazal dekletu: Na, na, vzemi si — enega, dva, tri — kolikor hočeš, samo pridi k meni, Mici.«

Poželjivo je gledala bankovce, saj toliko jih še ni videla tako blizu; po poti se je vrtela in z desnico majala svoje krilo. In smejala se je in je zmajevala z glavo:

»Ne, ne. Kaj vendar mislite, Petruz?«

On pa jo je brutalno zgrabil za roko. Kliknila je, da se je ustrašil, jo izpustil in se oziral naokoli; Mici je stekla preko Čelešnikovega vrta. Pred hišnimi vrati se je ustavila in se zasmejala kmetu nazaj. Nato pa izginila v veži.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

V nedeljo zjutraj je prejela Olga brzojav:

»Žal, zadržan. Morda prihodnjo nedeljo. Vse ti pove Tribnik. — Janko.«

Kakor črn oblak je padla težka slutnja na Olgino dušo. Pravkar še vsa radostno razburjena, da se danes domeni z Jankom, ki ji prinese vest, da je z materjo in sestro končno vso urejeno, je bila zdaj uničena. Brzojavka, tako redkobesedna in mrzla, ji je govorila:

»Nikoli več ga ne bo. Niti to, niti prihodnjo nedeljo! Iznebiti se te hoče. Strast po neki ženski ga je objela, strast po veliki doti ga je omamila. Vse je izgubljeno!«

Že opravljena, da odhiti na kolodvor Janku naproti, je buljila bleda predse in si pritiskala roke na srce.

In Tribnik je Jankov zaupnik. Ali je to mogoče? Kajpa, bančnik in tovarnar delata skupne kupčije, uspehi sklepajo pobratinstva. Tako je postal Tribnik Jankov posredovalec celo pri nji.

Ne, ne sprejme ga. V jezike bi se dala, ako bi govorila s takim podležem sama v svoji sobi.

Skočila je in hotela oditi. »Ničesar nočem zvedeti po Tribniku! Kar mi hoče povedati Janko, naj mi piše, ali pove sam.«

Šla je k vratom, a prav takrat je potrkalo in hkrati je stopil Tribnik. Miren, veselo se smehljajoč s svojimi živimi, porednimi očmi, je priskakljal v sobo.

»Klanjam se! O, vaše oči! Saj se vas kar bojim! Kako pa naj govorim, kako naj gledam, kako naj se vedem, da vam bo prav? Kar storim, mi zamerite. Niti roke si vam ne upam več poljubiti, da me zopet ne užalite. — Oh, res, kakor divja mačka ste, ki se je še pogladiti ne sme.«

čebljal je kakor razvajen deček ter se smejal z grimasami strahu, kujavosti in predrznosti.

Olga se je stoje naslonila ob mizo, niti sesti ga ni povabila ter je samo strmela vanj. Ta šegavec deških udov in manir je ljubljenec uglednih žen in deklet? Zanj se pulijo resni možje? On ima največji vpliv v Trsteniku?

»Kaj mi poveste?« je iztisnila. »Brzojavka gospoda Stepišnika me je presenetila ...«

»Saj je tudi mene. Upal sem, da preživimo skupaj lepo nedeljo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogoče. Pojdi k nji, razloži in me opraviči. Hm, resnično, revež je.«

»Kaj se mu je zgodilo?«

»Še nič. Saj se brani, kolikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo.«

»Tega meni ni povedal. Nasprotno —«

»Hahaha! Vsak industrijec in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi vas strašil? Pomagati mu ne morete. — Zdaj pa ne gre tajiti več: pri kraju je, če se tako ne reši. Zunanja konkurenca, carine, tovornine in še raznoteri križi nam ubijajo industrijo. Tudi Stepišnikova se vzdržuje le še umetno. A kreditorji mu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrbeh.«

Olgi je bilo strašno in čudila se je sama sebi, kako ji je mahoma odleglo. V duši ji je postalo skoraj lahko.

Zopet je bila gledala preveč črno. Njene sumnje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko izneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji jemala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dnes teden pa bo zopet tu.

»Torej, danes išče pač rešitve iz zagate?«

Tribnik se je poredno nasmehnil:

»Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni mora biti hvaležen. Jaz sem mu ugladil pot — vse je v redu — uspeh mu je zajamčen in, če me vse ne vara, nocoj bo Stepišnik že lahko zopet čisto mirno spal.«

»Ah, srečna sem. Hvala vam!«

Nehote je iztegnila roko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila iz stekla, jo dvignil k ustom in vprašal:

»Ali smem? Ob kako je majhna in nežna.« Poljubil je roko in izpustil. »In zdaj se ne jezite nič več name? Ako je moja ljubezen greh, sem seveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. Ljubim vas in hrepenim po vas! Noč in dan mislim samo na vas.«

»Jankov prijatelj ste, pravite?«

»Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v ljubezni pa tekmec. Ne morem drugače. Povedal sem mu to v obraz. Čemu bi skrival? Ljubim vas odkrito in vse storim, da postanete moja. V svoj oltar vas postavim, kakor se bere, in bom klečal pred vami ... Gospodična, Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete še upati? Imejte vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne sme. Ako ga ljubite, razumite to! Svoboden sem, neodvisen. Z vsem, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!«

Iznova jo jo lovil za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel glas in njegov obraz je bil lep.

»Saj ste opravili, gospod,« je dejala Olga mrzlo. »Hvala in — zbogom.«

»In nič odgovora?«

»Razumeli ste me. Dovolj!«

»Gospodična Olga, premislite si! Bodite pametni! Škoda vas je. Jaz čakam — čakam. — Klanjam se!«

In urno je odšel.

Tribnik ni lagal. V soboto zvečer je prejel Janko Stepišnik povabilo v Sela. Telefoniral mu je Tribnik.

»V nedeljo! Pričakujejo to. Vse pripravljeno!«

Tako sta se Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razmerja.

Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik s svojim avtom. Žage so stale in povsod je bilo pospravljeno. Janko se jo čudil snažnosti in redu. Ko mu je prišel Stanko Kromar naproti, sta se spomnila, med vojno sta se kot častnika že videla, občevala nekaj ur, potem pa se razšla na razne fronte. Tako sta pozabila drug na drugega. Zdaj sta takoj začela obujati spomine ter prišla k staremu Kromarju kot dobra znanca.

Čmerno je koračil starec med širokimi skladnicami hlodov, desk, železniških pragov, med kopicami brzojavnih drogov ter jelovine. Daleč tja so se vrstile skladnice po troje: ogromne množine sirovega in rezanega lesa. Prijetno je dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičenem pod podreški v črnih vrečah in svobodno.

Milijoni so ležali tu, starec pa je javkal:

»Težki časi! Težki časi! Vse mota vzeti vrag. Štrajkarji nas podavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — In zdaj še splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo se v lastnih produktih! Trst je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči ne spim od skrbi. Ako pojde tako dalje, izprežem. Umaknem se na Trsovo, pa naj se Stanko ubija naprej, če hoče.«

Nato se je tegotil na konkurenco bosanskih šum, ki jih eksploatirajo ti prekleti čifuti: Eislern, Worthieb, Koertner, Geza Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imajo v zakupu ti državni parasiti: posekajo ogromne množine lesa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami vsako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda sami nevedneži, ki ne slušajo strokovnjakov. Država izgublja milijone, a vsa poštena konkurenca jedva še sope. Ali pa vladata korupcija in provizionarstvo.

Potrpežljivo je Stepišnik poslušal starčeve tožbe, saj ga je tako poučil Tribnik. »Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo ga hvali!«

Tako je torej Stepišnik vzklikal le: »Resnično! Tako je! Iz duše mi govorite!« In je končno izjavil: »V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! He, med prvimi ste! Vse vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le stotinko vašega znanja in ugleda! Lahko je vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, gospod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje.«

Kromarju so se razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoljno se je smehljal.

»Nič stokanja več!« je rekel. »Saj se vam pač prav tako godi, kajne? Ampak ne damo se ...«

Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: »Ne, ne damo se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da nabavim še par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič ne skrbi. — Ej, kako krasne živali!«

Od hiše sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza, visoka in resna. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti prijazen nasmehljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila veliko, a skrbno gojeno roko. Le svoje temne oči je zapičila v njegove, kakor bi mu hotela v videti v dušo.

Poljubil ji je roko. 

»Občudujem gospoda papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; povsod vidim vašo osebo ... Vaše oči, vaše roke, vašo voljo! Meni bi bilo treba nujno vsega tega!«

»Saj imate gospo mamo in gospodično sestro!« je dejala Elza hladno.

»Oče, ki mi je umrl pred tremi leti, ju žalibog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sam sem za vse ...«

»Jaz sem se vzgojila sama. Pred petnajstimi leti, ko je umrla naša mama, sem iskala v delu spočetka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela mi ni pravega življenja,« je pripovedovala Elza.

»Niti meni ne,« je pritegnil Stepišnik. »A preveč ga je. Tovarna je velika, osebja mnogo —«

»Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!«

Stari in mladi Kromar sta se bavila s psi ter korakala pred njima, ki sta zaostajala in zaostala.

»Kar idita v pisarno! Prideva že za vama!« jima je zaklicala Elza. »Ali hočete pogledati mojega Romea?« se je ozrla v Stepišnika. »Včasih sem mnogo jezdarila —«

»A zakaj ne več?« je vprašal in stopil v konjski hlev. Dva krasna ježna konja sta stala ondi.

»Sami mi je dolgočasno. Stanko ne utegne, ker vedno potuje, oče pa je prestar. In vi?«

»Ne znam, a naučim se. In jazdarila bova skupaj. — Hočete, gospodična?«

»Tole Julijo? Stankova je, a mi jo podari, če hočem.« Božala je po vratu visoko črno kobilo.

»Hočete, gospodična Elza?«

Ponudil ji je obe roki. Zopet je v njegove zapičila svoje oči, molčala nekaj trenutkov, potem pa vprašala:

»Pa resno hočete?«

»Resno. Nestrpen sem ...«

»Jaz ne. Ne mudi se mi ...«

»Nihče vas ni želel tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna.«

Tedaj mu je dala roke.

»Žena in tovariš ... da, to vam hočem biti.«

Poljubil ji je roko in si jo položil na laket. Roko v roki sta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira sama.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga je pričakovala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pismo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Njen nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala svoj ponos. Zaman. Postalo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribnik je povedal resnico?

Bila je kakor izgubljena. V razredu je gledala pred seboj petdeset otroških obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glasov, a razumela ni nobenega. Ker videla je le Jankov obraz in slišala le njegov glas. A duša ji je bolestno vpraševala v daljavo: »Kaj misliš, Janko? Kaj praviš moj ljubi?« Ždela je doma in z vsemi čutnicami poslušala tja ven; kaj se godi ondi? Kaj mi grozi od ondod? A v duši ji je odgovarjal glas: Izdal te je! Nikoli več ga ne bo!

A stresla je glavo: »Lažeš! Janko me ne izda. Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož je, častnik, kavalir! Prisegel mi je ...«

»Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbolel? Morda se mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šele jutri?«

V soboto zjutraj pa se ni mogla krotiti več. Napisala mu je pismo.

»Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pišem proti svojemu ponosu. Sramujem se, ko se ponižujem in Te prosim: piši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne besede Tribnikove. Ubij me, če res hočeš, dušo in srce sam in ne uporabljaj podleža za rablja! Ljubim Te! Ljubim! — Zato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ...«

Ko je dopisala, se ji je odprl vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le mehanično vršila dolžnost.

Med odmorom je šla v zbornico, sedla v kot za mizo in strmela v kup šolskih zvezkov pred seboj.

Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: »Duša, kaj pa je s teboj? Bolna?«

»Bolna ... Jedva čakam, da pojdem domov.«

»Jokala si?«

»Glava me boli. — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram.«

»Kaj se je zgodilo?&quot;

»Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!«

Manica je začudena odšla.

Ko pa je Olga dvignila pogled, je videla, da jo gleda katehet Rožanec. Nasproti za mizo je sedel in čital brevir. Prijazno se je poklonil, njegove oči pa so izpraševale: čemu tako tužna? Posiljeno se mu je nasmehnila, sklonila glavo, si jo naslonila na roko in iznova strmela predse.

Ko je minil premor in so odhajali tovariši in tovarišice v razrede, se je Rožanec približal Olgi.

»Žalostna? A ne samujte in ne molčite! Potožite in laže vam bo ... Verjemite da dež za solncem mora priti.«

»Zame menda nikoli več!«

»Tudi za vas ... Toda zdajle ne utegneva. Ako mi zaupate, pridite, da se pogovorila. Za vsako rano najdemo zdravilo ali pa jo izrežemo. Do svidenja!«

Strmela je za njim. Kakor bi bila steklena, ji je videl v dušo. »Dober človek. Srce vidi pač dalje kakor oko in sliši ostreje kakor uho. Iz oči in glasu mu gledata dobrota. Kar bi se čulo pri vsakomer drugem kot vsiljivost, je pri njem sočutje in volja, da bi pomagal ...«

Olgi se je razjasnilo v duši. Za tugo mora priti nova radost. Mirnejša je odšla domov. Zopet je upala, da dospe jutri Jankovo pismo, ki jo osvobodi skrbi in sumenj. Ali pa jo preseneti in se pripelje sam.

In pismo je res prišlo.


»Predraga moja!

Nikoli Ti nisem pisal teže kakor danes. Ves teden se mučim sam s seboj, a najraje bi zgrabil revolver in storil konec. Ljubim Te, kakor nisem ljubil še nobene ženske, a usoda hoče tako, da Te za ženo vzeti ne morem, ne smem.

Povedal sem Ti že često, da je mati glavni dedič tovarne in da sva dobila s sestro vsak le delež. Sin edinec sem in mati me ima nepopisno rada. A prav zato, pravi, ne dovoli nikdar, da bi se zvezal z dekletom, ki ni vsaj iz enako bogate in ugledne hiše.

Prijatelj Tribnik Ti je povedal, kako stojimo. — In mati je zaprisegla, da izroči rajši tovarno moji sestri, ako je ne poslušam. Sestra naj se omoži z možem, ki ji ga ona določi, jaz pa naj si iščem srečo po svetu, koder in kakor mi drago. Vidiš, takole mi grozi dan na dan. Stvari torej ni kar naglo prelomiti. Veruj mi, da sem nestrpno čakal trenutka, ko mi postaneš žena. Trudil sem se, da bi pregovoril mater. Vedno sem se nadejal, da ji izženem predsodke. Upal sem, da se končno vendar sprijazni z mislijo na Te. Zaman.

Prosim Te, potrpi, zaupaj mi in verjemi, da Te ljubim. Ako nočeš ostati več v Trsteniku, pridi v Ljubljano; tu ali kjer hočeš, Ti uredim udobno stanovanje. Pusti službo, vzemi k sebi mater in Ernico ter živi svobodno kakor neodvisna dama. Vsak mesec Ti dam, kolikor potrebuješ in Vas oskrbim, da ne boste pogrešali ničesar. Jaz pa Te bom povečal in ljubila se bova zvesto, pa naj se zgodi karkoli. Makar da bi se res moral oženiti z drugo žensko: nikoli ne prestanem biti Tvoj. Olga, samo Tvoj. Inteligentna ženska si. Zato sem odkritosrčen. Saj vem, da me razumeš in izprevidiš, da danes ne morem in ne smem storiti drugega. Strašna je današnja doba; vse je kupčija. Rešiva se s svojo ljubeznijo v zatišje, kamor ne seže podli svet in ostaniva srečna vzlic vsemu in proti vsemu! — V tej nadi ostajam Tvoj

Janko.«


Olga je strmela predse. Saj ni mogla verjeti, da čita resnično Jankovo pismo. Končno je planila, zmečkala pismo, ga raztrgala na koščke ter cepetala po njih.

Tak podlež. Gotovo se že ženi in je poslal Tribnika samo zato, da jo pripravi na svoj zločin. O, prav je slutila; nikoli več ga ne bo k nji; izdal jo je, prodal se je drugi! In sedla jo k mizi ter napisala:


»Gospod! — Moški vašega poštenja, vaše vesti in vašega značaja je v mojih očeh propalica! Prosim, da me ne poznate več! — Olga.«


Nato je stekla na ulico, vrgla pismo v poštno skrinjico in se vrnila. Krčila je pesti in sikala: »Ti lopov! Tako še nisi bil ponižan in kaznovan! Ko prečitaš moje pismo, boš sodil o ženskah drugače. Dovolj je bilo mojega omahovanja in samozatajevanja. Jutri končno zveš istino. Zdaj sva bot — in pred očmi mi ne smeš nikoli več!«

Ako se ne premisli. Morda pa se le že premisli? Morebiti mu postane žal ... Spomni se, kako sta se ljubila, kako sta bila srečna. In se vrne. Zaradi hčerke se mora vrniti, saj jo ljubi in je ponosen na angelsko lepo dete.

Naenkrat ji je postalo grozno, padla je na postelj in zaječala: »Moj Bog, takle naj bo konec?«

Strašno se je varala. Janko je bil kakor vsi drugi: slabič, brezvestnež, eden izmed tolikerih, ki bi hoteli le uživati, ki imajo polna usta sladkih besed in priseg, a ob besedi »žrtev« izgube pogum in značaj. Zaman so bili vsi upi, vse njene žrtve, vsa njena zvestoba: ona ostane nezakonska mati. V posmeh, kvečjemu v pomilovanje svetu. In otrok ostane nezakonček. Povsod zaničevan, odrivan zbadan.

Učiteljica nezakonska mati; kdo jo spoštuje, kdo ji zaupa? Kakor za duhovnike je tudi za učiteljice čistost zakon, ki se brez kazni in sramote ne sme pogaziti. Kaj jo čaka poslej in kaj bo z otrokom? In njena mati! — Kako prenese to sramoto? Trdno je mati doslej verovala, da jo Janko vzame za ženo; kako naj ji pove zdaj, da o zakonu ni več govora?

Zase, za svojo čast je ravnala pravilno, saj se kot pošteno dekle ni mogla vesti prav nič drugače. Toda je li ravnala modro in na korist otroka in matere?

Zamajal se ji je ponos, omahnila ji je trma. Ne, ni ravnala pravilno. Mislila je le na svojo čast — preošabna je bila, preveč sebična, zato je pozabila na usodo hčerkino in materino. Prenaglila se je. Togota ji jo omračila razsodnost.

Ponižati bi se bila morala, se odpovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo bil Janko vendarle še vzel — vsaj po smrti svoje matere, ko bi postal samosvoj in neodvisen. Potajiti bi se bila morala, se zadovoljiti z Jankovo ponudbo že zaradi otroka in matere.

Koliko je priležnic, ki jim svet poljublja roke in jih spoštuje kakor najbolj čestite zakonske žene! In koliko je bivših priležnic, ki so postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tega; zaradi bodočnosti otrokove bi se morala žrtvovati. Materi ne sme biti za otroka nobena žrtev pretežka. Naj bi si pomežikoval svet, se ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro vzgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja.

Ah, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči ...

Že dolgo je begala po sobi, zdaj pa se je ustavila, pogledala na uro in se odločila. »Odpeljem se v Ljubljano in poiščem Janka. Še je čas! Ponižam se, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi zase! Saj ga še vedno ljubim!«

Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prositi, naj ji odpusti, da je pisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi, samo živci ... Oprosti naj ji, vzame naj jo s seboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod!

Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas je, da ujame brzovlak. V dveh urah bo že lahko pri Janku. Gotovo se začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati.

Strah, da bi zamudila vlak, je podil Olgo, da je tekla po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so se čudili lepi učiteljici, da dirja kakor paglavka.

V stolpu pa je udarila eno in takoj nato se je oglasil veliki zvon, ki je vabil v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga, že ena! Cele tri ure se je pomišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da se ji ni opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal vlak, iz stroja mu je švigal stolpčast dim, železničarji so begali ob vozovih in potniki so vstopali.

Tedaj je lokomotiva zabrlizgala, zadnja vratca vagona so se zaloputnila, sprevodnik je skočil na vlak, ki je začel odhajati.

»Zaman! Zaman!« je čula iz klopotanja njegovih koles. Opotekala se je in vedela le eno: »Konec, konec je!«

Tema je bila okoli nje, dasi je z neba sijalo solnce; neizmerno žalostno, prazno in tiho se ji je zdelo vse, dasi so po jagnedih prepevali ščinkavci in sinice ter je prihajala od nekod vesela melodija harmonike.

Kakor senca se je vlekla po poti ob reki, ki je vršala globoko spodaj po skaloviti strugi.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

»Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in cesarji so bili ponižani in osramočeni, ker so se drznili upreti papežu. Peter skala stoji, je stala in bo stala, zakaj niti pekel ji ne more do živega. To si zapomnite, možje, pa zbogom!«

Pravkar se je poslavljal župnik od tropa mož, meščanov in kmetov, ko je vstopil Rožanec.

Vrnil se je šele iz cerkve od desete maše in pridige. Ko je zajtrkoval spodaj v obednici in slišal, da je v župni pisarni več ljudi, je stopil gor, da morda pomaga župniku. Imela sta navado, da sta se pred obedom pred župniščem nekoliko izprehljala in nato skupno obedovala.

Možje pa so že odhajali. Ostal je samo Jamnik, po domače Petruz, bogat popotnik iz Zabrežja. »Prosim, svetujte mi, gospod župnik!« je dejal pravkar. »Kaj naj storim, gospod kaplan? — Žena mi je izpridila s hlapcem.«

Kratko in jasno je razloži svojo zakonsko nesrečo.

»Kakšna sramota za faro,« se je ogorčil župnik. »Držati bi bili pač morali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz, zato je podivjala. Cerkev ve, kako je presojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, da si najlaže ohranite žensko zvestobo, ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!«

Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo.

»A kaj naj storim?« je vprašal. »Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj mati? Pa tudi jaz — saj nisem še tako star. O, Bog, že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem, kam naj se obrnem. Tako velika hiša — toliko poslov! Da mi je to storila!« Jeza in bolest sta bili v njegovi tožbi.

»A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?« je poizvedoval župnik.

»Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedolžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v Sračje. Kesanja pač ne pozna — vlačuga!«

»Vidite, Jamnik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba parkat še prepasti. Prenagliti se ne smete. Vi niste stari, a ona je precej mlajša. Morda se je samo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ...« je razmišljal župnik glasno, ne da bi bil vedel, kam bi krenil z besedo.

»Saj to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Petruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdem, da naju ločijo — vi, gospod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in gospodinjo!« je dejal Jamnik.

Župnik je dvignil roke. »Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli. Nemogoče! Do smrti ste in ostanete njen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!«

»Pa to je krivično! To ni pametno, gospod župnik! Ako me žena ne mara, zakaj naj bi jaz zato postal menih! Če je ona ničvrednica, zakaj bi si jaz ne smel vzeti poštene druge ženske? — To ni mogoče! Le premislite: leta in leta naj živim sredi mladih dekel, mar naj bom med njimi kakor hrastov panj? — Nemogoče! In kdo naj se mi briga za otroke, posle, živino, polje. Prepleta reč, da jo je moral sam satan premotiti,« se je togotil Jamnik.

»Ali dovolite, da jaz izpregovorim z vašo ženo ...?« se je oglasil kaplan.

»Zakaj pa ne?« je dejal Jamnik posmehljivo. »A kaj dosežete s tem? Če bi me tudi na kolenih prosila odpuščanja, tega ji vendar ne morem nikoli odpustiti.«

»Ali ste vi brez greha?« je vprašal kaplan. Ostro ga je gledal v oči in ponovil: »Slamnik, povejte: mar ste vi brez greha? — Ali imate pravico očitati ženi nezvestobo? Ne, nič ne odgovarjajte meni! Sami s seboj se pomenite in potem šele sodite; ampak sebe in ženo sodite enako! Dolžnosti imata iste.«

V zadregi se je dvignil Jamnik. »Vi obračate, gospod kaplan,« je dejal negotovo. »O ženi smo govorili, ženo sem zalotil v kamri, — mene ni zalotil nikoli še nihče! Meni se ne more očitati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega!«

»Da, res je; le Bog vse vidi in vse ve. A z ženo smem govoriti, kaj ne? In tudi vaše besede o ločitvi in o novem zakonu ji povem. — Potem pa se pogovorimo dalje. — Ali je vam tako prav?«

»Prav. Morde — no — saj sem jo imel rad. — Storite kar je pametno in koristno za hišo in otroke!« je odgovoril Jamnik, vzel palico in odšel.

»Izvrstno ste ga prijeli,« se je smejal župnik. »To je bila poteza, ki mi slučajno ni prišla na misel. — Ampak vaše posredovanje ostane v vsakem primeru brez uspeha.«

»Zakaj?«

»Ker se prešuštvo ne da izbrisati nikoli več. — Morda ga pozabljajo meščani, toda kmetje ne. Kmet gleda na zakon drugače kakor meščani, ciniki, moralni nagniteži. Kmet nezvestobe nikoli ne pozabi. Prešestnico ali ubije ali zapodi od hiše. Komprimisa kmetiški zakonec ne pozna. Naj kmetiški fant ne. Ali niste čitali? Fant vojak se je ustrelil, ko je zvedel, da mu je ljubljeno dekle nezvesto. Da, naš kmet čuti žensko nezvestobo kot neodpustljiv greh in neizbrisen madež. Kajpak so dandanes tudi že med kmeti pokvarjenci. Vojna jih jo okužila. Zlasti mladino. A v splošnem so taki vendarle še izjema!«

Odšla sta šetat pred župnišče in razpravljala do obeda.

»Sumim, da Jamnik laže ali vsaj pretirava,« je dejal kratko kaplan.

»Pazite: morda laže tudi ona!« je menil župnik. »Lahko se osmešite. Jaz bi ju pustil na miru. No, pa kakor hočete.«

Ob dveh popoldne je imel Rožanec v cerkvi nauk. Po svoji navadi je po obedu odšel tudi to nedeljo na izprehod ob reki, da bi se po ovinku vrnil preko mostu v mesto in cerkev.

Toplo in prijetno je sijalo solnce. Mesto na drugi strani je slikovito ležalo po obronkih visoke planote, na kateri so se širila polja in logi, med njimi vasi in selišča. Reka je drvela, šumela in se penila okoli skal, ki so se bile odkrušile od bregov in zdrknile v globoko strugo.

Lep je bil razgled s samotne poti za reko. A Rožanec ga je užival že tolikokrat in danes se je pečal le s pridigo, ki jo je sestavjal v duhu. O zakonu in devištvu, o čistosti in razuzdanosti je nameraval govoriti. Doživljaj s Čelešnikovimi in Žlogarjevimi posli, pogovor z župnikom in Jamnikom o prešostvu in zakonski zvestobi mu je vzbudil misli, ki jih je hotel razpravljati z lece. Zamišljen je korakal dalje.

Naenkrat se je zdrznil. Iz skupine hrastičev, jedva sto korakov pred njim, je pritekla ženska. Roke je dvigala nad glavo, si zakrivala obraz, švignila poševno preko ceste s krikom izginila z nabrežja.

»Zaboga, samomorilka!« mu je šinilo skozi možgane in že je na vso moč tekel ter se oziral po pomoči. Nikjer ni bilo človeka. Naj li sam skoči v valove? Čolni so še daleč tam ob mostu. Kaj naj stori, da jo reši?

Zgrabil je vejo borovca, da bi se spustil po strmem obrežju navzdol, a upehan je obstal. Pod potjo je zagledal Olgo. Ležala je nezavestna na obrazu. Gost grm je zadržal njeno telo, da ni zdrknilo strmoglavo v vodo.

Dvignil jo je, oprtal na ramo, plezal vkreber in jo nesel na travo pod hrast. Pokleknil je, si njen gorenji život naslonil na koleno ter jo klical. A ni se prebudila. Telo ji je drgetalo in lice, bledo in sivo, se je zdrizalo. Ko bi imel vode! Šumela in grgotala je pač tam spodaj, tu pa ni bilo pri roki niti kaplje. Tako jo je mogel le stresti in klicati, ji dvigati glavo, ter jo polagati na tla. Končno je spregledala, zavzdihnila. Spoznala ga je.

»Gospod katehet,« se je začudila. Nato pa je zajokala! »Moj Bog! Moj Bog!«

»Ali morete vstati! Dovolite, da vas spremim domov?« jo je vprašal sočutno. »Postalo vam je slabo. Padli ste — se onesvestili. Bolni ste, — zdravnika pokličem.«

Olga pa je jokala. »Oh, čemu še živim! Ne, nisem bolna. Le tako strašno sem nesrečna, da sem želela umreti!« je povedala.

»Ubožica! Tako mlada — in umreti? Hudo ste morali trpeti! Slutil sem. — Na obrazu, v očeh sem vam čital. — Zakaj me niste poslušali, zakaj niste prišli? Duhovnik sem, vaš tovariš, vaš prijatelj, če hočete. — Zaupajte se mi, gospodična Olga; morda vendarle najdeva lek za vaše gorje.«

»Ni ga! Samo smrt — večna tema!«

»Ne, ne. Glejte, kako krasno sije solnce. Tudi vam sije. Bog se smeje na vas in vas pozivlje, da živite, da ste srečni in dajete srečo družini. Verjemite, nobena noč ni tako črna, in dolga, da bi je ne pregnala zlata in rožnata zarja! Ali, smrt prihaja vedno prezgodaj, zakaj živeti je sreča. Vsaka bilka rada živi, najmanjši črv se brani umreti. A človeku je življenje uživanje v delu, dobroti, ljubezni, občudovanju krasote nebeškega stvarstva, čudovosti božanskih isker v človeških izumih. O, sreča je živeti, gospodična Olga!«

Tiho je ihtela vase in si tiščala robec na oči. On pa ji je govoril o luči, ljubezni in življenju, ki so najvišja sreča, zvezani med seboj tako močno, kakor tema, mržnja in smrt, edina nesreča človečkih vrlin, ki so le razcveli popki bolesti in skrbi. Kal dolgo prenašane bolesti prinaša kot sad vse zmakujočo moč volje in krasote božansko blagega srca. Po bolesti se vzpne človek do popolnosti.

»Pojdiva, Vse vam zaupam,« je dejala Olga.

Šla sta počasi ob reki, krenila čez most, dospela v vas in prišla od nasprotne strani in zopet preko drugega mostu nazaj v mesto. Srečala nista nikogar. Ljudje so bili že doma, ker je bilo do popoldanskega cerkvenega opravila še pol ure. V kratkih stavkih mu je povedala tragedijo svoje ljubezni.

V Ljubljani se je bila na neki veselici takoj po prevratu seznanila z Jankom Stepišnikom. Vse je plamtelo od sreče, da smo Slovenci postali svobodni in smo pod jugoslovanskim kraljem končno udruženi v veliki državi. Vsak Slovenec je nosil takrat srce na dlani, dušo na jeziku. Objemal bi se bil z vsakim človekom. Bili smo pijani od sreče in ponosa.

Tudi ona je šla z materjo na tisto veselico. Petje, godba, govori in vzklikanje, kakor bruhanje ognjenika, ki se je končno osvobodil napetosti. Neznanci so se radosti razgovarjali in si stiskali roke, kakor bi si bili prijatelji že davno.

In takrat je prišel Janko k njuni mizi. Niti predstavil se jima ni, nego je kar prisedel in njima pripovedoval. Očaral je mater in njo. Eleganten častnik, ki je bil med vojno v tolikerih deželah, je videl toliko lepega in doživel toliko strašnega. In šele polagoma je zvedela iz njegovega pripovedovanja, da je sin edinec tovarnarja bogataša.

O, nič ji ni dvoril, le njegove oči so ji govorile, da mu je všeč. Nič si ni domišljala zaradi tega, a ko sta se z materjo vrnili domov, sta si povedali, da se še nikoli nista tako srečali s tako simpatičnim mladeničem.

Štirinajst dni nato je prišel Janko semkaj in jo poiskal v stanovanju. Slučajno, mimogrede z avtom. Da ji sporoči materin pozdrav; v Ljubljani jo je bil srečal, spremljal domov in se razgovarjal o njej. Tako je pravil. A vedela je, da je prišel nalašč in le zato, da vidi zopet njo. Samo nekaj minut je ostal, toda njegove oči so ga izdajale. In ko je bila zopet v Ljubljani, jo je našel in naj je bila kjerkoli; Janko je prihitel za njo, prisedel, se pošalil in pokramljal ž njo in mamo.

Kaj bi tajila. Materi, vdovi skromnega uradnika, se je Janko prikupil, ona pa ga je vzljubila. Saj je bil tako lep, moder, energičen mož! A zatajevala se je in se vedla vedno resnobno. Prav dobro se je zavedala, da je revna učiteljica.

Toda po nekaterih mesecih je začel prihajati celo k materi na dom in je govoril ž njo o meni, kakor da je čisto naravno, da postaneva mož in žena. Mater je bilo sram, ko ga je morala sprejemati v sebi s skoraj beraškim pohištvom, a bila je nepopisno srečna. Le meni ni rekel dolgo nobene besede o svoji nameri. — Naenkrat mu je umrl oče; zadela ga je kap. Janka pa ni bilo dolgo več niti k mami niti k meni. Skrivaj sva jokali vsaka zase in če sva ga omenili, sva druga drugi dopovedovali, da nisva gojili nade v skupno bodočnost. Tovarnar je in gotovo se skoro oženi, kajpak. Govorili sva hladno, a srce nama je krvavelo.

A prišel je zopet, me vpričo mame objel in zagotavljal, da je bil z dušo vedno pri meni. Zaradi očetove smrti je imel toliko dela, da nikakor ni utegnil priti k nama. Seveda sva bili nepopisno srečni.

On pa je prihajal odtlej skoraj vsako nedeljo par ur semkaj v Trstenik in mi prisegel, da me vzame za ženo takoj, ko se uredi tovarna in se izplača sestri poslednji obrok dediščine. To pa se zgodi v par mesecih.

Človek sem, mlada, vročega srca, vroče krvi, gospod katehet. In tako se je zgodilo meni, kakor že tolikerim. Obupala bi bila, toda znal mi je izposlovati daljši bolniški dopust. Malone leto dni sem ostala pri materi; rodila sem hčerko, jo dojila nekaj mesecev, potem pa zopet nastopila službo. Mati se je preselila, in zdaj mislijo ljudje, da ima na reji tuje dete. Jaz pa vidim hčerko jedva vsaka dva meseca. Detetu je že poldrugo leto, a Janko prisege še ni izpolnil. Vedno se je nanovo izgovarjal. Materi in meni pa je postajal položaj neznosen. Lani me je snubil posestnik Novak, letos me je snubil knjigovodja Kropar, a odklonila sem ju, dasi sta prijetna človeka.

Kaplan se je zdrznil ob Novakovem imenu ter naglo vprašal: »Odkod poznate Novaka?«

»Že iz let na pripravnici v Ljubljani; on gimnazist, jaz preparandka; samo dve leti je bil pred menoj. Značajen, nežen mož je — moderen, podjeten človek!« je odgovorila Olga.

»Torej vam je simpatičen?«

»Da, zelo. Vem, da me ljubi še vedno — vzklic vsemu. Le jaz bi ga ne mogla ljubiti ...«

»Mislite? A se varate. Kakor mesec se izpreminja srce. Na svojo srečo. Zakaj sicer bi bilo življenje neznosno.«

»Ljubiti resnično je mogoče le enkrat.«

»A če se človek zave, da je ljubil nevredneža ali nevrednico ter najde bitje, ki ... — No, prekinil sem vas. Prosim, pripovedujte dalje.«

In Olga je slikala svoja vedno bridkejša razočaranja z Jankom, svoje težke slutnje in končno današnjo katastrofo. Pripovedovala mu je o svojem ogorčenju nad Jankovo ponudbo, svojo divjo bolest, obup in pripravljenost na vsako žrtev zaradi hčerke in matere.

Ko je zamudila vlak, se je zgrozila sama nad seboj, uvidela je, da je Janko uničil ne le njeno bodočnost, nego zlomil tudi njen značaj in ponos. Pripravil jo je tako daleč, da je hotela postati njegova sužnja. Tedaj se je uprlo vse v nji. Preveč je pretrpela ponižanja, muk in sramote ter se čutila najbolj nesrečno bitje na vsi zemlji. In hotela je skočiti v reko.

»Sirota!« je dejal kaplan. »Rad bi snel vsaj polovico bremena z vaših ramen, a dati vam morem le nekaj besed. Ne obupajte! Bog ni hotel vaše smrti in vas je rešil. Živite! je njegov ukaz. Le On ve, ni li za vas sreča, da ste pisali tovarnarju, tako odločno in da ste zamudili vlak. Le On ve, čemu je bilo to dobro. Njegova volja je, da ste omagali, preden ste storili usodni korak v reko. — Vsakdo nosi svoj križ in pada pod njim; toda za nobeno ceno ne smemo obležati pod njegovo pezo in ne dati po njem zmečkati. Bog hoče, da vstajamo, in stopamo dalje in vedno navzgor. Zaupajte: vse se izpremeni, in kjer vidite danes le temo, posije morda skoro najlepše solnce ... In nikar si ne domišljujte, da ste najbolj nesrečno bitje! Spoznali ste ljubezen — imate lepo dete, dobro mater, krasen poklic — ne, mnogo sreče uživate — a so ljudje, ki niso užili ne tega ne onega ter nimajo nikogar na svetu. In vendar moško prenašajo svoj križ. In nosili ga bodo do konca. — Torej kvišku glavo! — Pred vašim domom sva. Samo še to prosim: ne storite ničesar, ne da bi se prej posvetovali z menoj. Prijatelj sem vam. In verujte: ta beseda v mojih ustih ni fraza!«

»Hvala! Ne pozabim vaših besed. — Zbogom!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Anton Naglič, učitelj idealist, je umrl še prav mlad ter
ostavil vdovo z napol odraslo hčerjo, Marijo. Dobro vzgojena Marija, lepo in živahno dekle, se je kmalu omožila z ljubljanskim trgovskim potnikom Novakom. Dobila sta sina edinca Ivana, ki pa ni maral trgovskega poklica. Šel je na gimnazijo. Oče mu tega ni branil.

Jakob Rožanec, klepar v delavnici Južne železnice, se je uženil s preprostim delavskim dekletom. Imela sta več otrok. Tudi njun najmlajši sin Milan bi bil kakor njegovi bratje delavec. Toda za nadarjenega dečka se je zavzel njegov učitelj. Poslal ga je na ljubljansko gimnazijo, mu preskrbel pri dobrih ljudeh nekaj podpor in kmalu tudi majhno ustanovo. Že v četrti šoli si je Milan pomagal s inštrukcijami.

Dijaka Milan in Ivan sta postala na gimnaziji tovariša in prijatelja. Milan je mnogo prihajal v Novakovo hišo, in dečka sta ostala do mature nerazdružljiva. Nato sta se jima pota ločila. Ivan Novak je odšel v Klosterneuburg, Milan Rožanec pa je imel višje želje: hrepenel je po filologiji. A roditelja mu nista mogla pomagati. Kako naj profesionist Južne železnice vzdržuje sina na dunajski univerzi! V hiši je za šestero želodcev često nedostajalo kruha.

Vrhu tega pa je Milanu, vitkemu, visokemu gimnazistu, mati že vsa zadnja leta prigovarjala, naj bo »pameten« in naj se umakne nadaljnji bedi in borbi za vsakdanji kruh. Postane naj duhovnik. Potem bo preskrbljen. Živel bo lahko neodvisno in se bo posvečal neoviran knjigam, pisanju in klavirju. Nadarjen je, sposoben; brez dvoma bo lahko hitro napredoval v poklicu. Profesor lahko postane, še doktor, samo če bo hotel, in veljalo ga ne bo nič, zakaj vse plačata škof in cerkev, kakor sta že marsikomu.

Oče je pritrjeval materi:

»V vsakem drugem poklicu boš na slabšem. Na Dunaj ali v Gradec, vidiš, da ne moreš, k pošti ali železnici greš lahko, ampak delo ondi pač ne bo zate, ker je z večine mehanično. Če se oženiš in dobiš par otrok, ti služba ne prinese niti toliko zaslužka, da bi bil vedno dobro oblečen in dvakrat na dan sit. V lemenatu pa te preskrbe z vsem in služb boš potem imel na izbero. Da! Samo od tebe je odvisno, da napreduješ, katehetski izpit napraviš in lahko prideš na šole.«

Milan je uvideval, da je res »najbolj pametno« ako opusti hrepenenje po nedosežnih idealih in da se sprijazni z mislijo, da postane duhovnik.

A ljubil je dekle. Včasih je sanjaril, da bo njegova žena; pesniška pisma ji je pošiljal, a končno ji je položil svojo usodo v roke. Vprašal jo je, kaj naj stari; ona pa ni marala nositi odgovornosti. Pritrdila je mnenju materinemu in mu svetovala, naj gre za ciljem, ki je zanj najugodnejši.

Težko je bilo Milanu, a mladost in izpremenjeno življenje v semenišču sta mu pomagala, da je prebolel prvo ljubezen. In počasi je odmrl v asketičnih vajah vsem mikom sveta, se poglabljal v misterije vere ter se utrjeval bolj in bolj v zavesti, da postane delec cerkve, ki ji je avtoriteta močnejša kakor vsem prestolom na zemlji.

Zopet je bil odličnjak, in knezožkof ga je hvalil pri vsaki priliki. Ko je bral prvo sveto mašo, je bil sirota. Roditelja sta mu umrla, bratje in sestre pa so se razkropili po svetu. Milan je bil žalosten, a knezoškof ga je razveselil z vestjo, da ga ne pošlje na kmete, nego takoj v Trstenik, kjer bo imel svojim spodobnostim ugodnejšo okolico.

Mesto je ležalo ob reki, pod zelenimi gorami, in tik njega so se vrstile vasice, ki so spadale pod mestno župnijo. Rožanec je bil tem zadovoljnejši v tem okolju, ker do Ljubljane z brzovlakom ni imel daleč. Dela ni bilo preveč; mal samostan ga je prevzemal toliko, da sta stari župnik in mladi kaplan upravljala faro izlahka.

Rožanca je zlasti veliko katehetstvo: stik z mladino ga je osveževal, občevanje z ostalim učiteljstvom pa, čeprav bolj mimogrede, navezovalo na življenje.

Bil jo vsakomur simpatičen mlad mož, krepke rasti, moško izklesanega obličja, gostih temnih las in uglajenega nastopanja. Ker je mnogo čital, ni poznal niti političnega fanatizma.

V kratkem se je spočetka naivni Rožanec tudi v izpovednici prepričal, da je življenje v marsikaterem oziru drugačno, nego se mu je predstavljalo v nekdanji mistiki lemenata in idealni domišljiji novomašniški. Vdan poklicu, se jo branil popolnega iztreznjenja, trudeč se, da bi preveč ne obsojal slabosti ljudi. Z vso vestnostjo je izvrševal dolžnosti in je bil srečen, ako je mogel komurkoli storiti uslugo ali dobroto.

Na šoli je bilo poleg voditelja še troje učiteljev in četvero učiteljic. Dve sta bili že starikavi samosvoji dami dve pa mladi lepotici: Olga Tratarjeva, resnobna, visoka, ponositega držanja, zlatolaska velikih modrih oči in Manica Kodrova, zdrava, debelušna črnka, vedno temno zardela in se otroško smehljajoča. Z vsemi je bil prijazen, a vedno ga je zanimala Olga. Rad je kratko pokramljal ž njo in je bil zadovoljen, ker je našel vselej v pogovoru ž njo odmev, ki je ugajal njegovemu razumu in srcu.

Zdaj pa je strmel: tako krasno, omikano in vzgledno vzgojevano dekle in tako nesrečno! Čutil je globoko sočutje ž njo, a obenem radost, da ji je v bolesti lahko nesebičen prijatelj. Pomaga ji premagati prve, najtežje mesece; potem se ji rana zaceli in — Bog pomagaj dalje!

Tisti ponedeljek popoldne se je Rožanec odpravil iz mesta, da izpregovori z Jamnico odločilno besedo. Urno je korakal preko mostu in skozi malo Zabrežje s par imovitimi posestniki, hodil med polji in travniki ter dospel do Rostaharjeve hiše v Sračju.

Domači so bili na polju; našel je v veži staro Rostaharico, ki je kuhala v kotlu pičo prašičem in pripravljala ostali družini večerjo.

Vprašal je po hčeri Jamnici: kmetica se je razveselila.

»Gospod, le naženite jo nazaj k možu! Kaj bi se brigala tako neumno, saj pravim. Z možmi je pač treba potrpeti in jih prenašati kakor vsako božjo kazen, saj pravim. Bog sam ve, čemu je za žene tako prav: morda za našo izveličanje in za duše v vicah, saj pravim. Moški ni z nobene strani nič dobrega in nič pametnega, ženska pa je in ostane zmerom reva, kamor jo postaviš ali položiš, saj pravim. Ampak Bog že ve, zakaj mora biti tako; zato ni nobene pomoči, kujaj se ali smejaj, saj pravim, tako jim povem, gospod kaplan!«

Rožanec je našel Jamnico v hiši s šivanjem v naročju. Iz velike zadrege je zardela, ko je nenadoma prišel in ni vedela, ali bi vstala ali obsedela, potem se je zatekla k joku in si zakrila s šivanjem obraz.

Rožanec je sedel nasproti ženi in je čakal, da se pomiri. Bila je velika, močna, še mlada ženska, temne polti in gostih črnih las, ki so ji bili spleteni vrhu glavo v dvoje debelih kit. Ko je še parkrat zaihtela, je naposled dejala:

»Če ste gospod, prišli na Jamnikovo željo, vam ne morem ničesar drugega povedati, kakor: kakršen je lump sam, teko misli tudi o ženi.«

»Ali znate nemški?« je začudil kaplan. »Kar ste rekli, je nemški pregovor.«

»Kako bi ne znala! Saj sem hodila na ljubljanske šolo in sem brala in še berem marsikaj. — On pa ne zna niti slovenske knjige gladko brati — a se dela, kakor bi bil snedel modrost vsega sveta, ta tepec!«

»A hlapec v — kamri?« je vprašal Rožanec.

»Osel! Namreč Jamnik!« je vzkipela. »Tone je prišel po letošnji koledar in ker sem ga imela v kamri, sem šla ponj, Tone pa je brez slabega namena stopil za menoj.«

»In nič drugega?«

»Prisežem nič drugega. Sam Bog nebeški ve, da še mislila nisem nič drugega. Ampak bi lahko mislila in če bi bila tudi kaj storila, bi Jamniku samo enako plačala z enakim.«

»Ne razumem. Govorite! Jamnik je prepričan, da ste mu nezvesti. — O ločitvi govori, o novi ženitvi — kaj mislite storiti?« je vprašal kaplan.

»Ta svetohlinec! V cerkvi se plazi po tleh, kakor bi hotel polizati ves prah izpred oltarjev, izven cerkve pa ne pusti na miru nobenega ženskega predpasnika! — Vsako leto moram zapoditi kako žensko iz hiše, ker ne morem gledati, kako tišči za njo. Zaradi mene pa je ljubosumen. Z nikomer ne smem izpregovoriti niti besede in obklada me z najgršimi psovkami, sramoti pred posli in otroki z nesramnimi sumničevanji, ako le kam grem brez njega. Ločiti sem se hotela jaz že večkrat, a starši niso pustili, zdaj pa obrača in natolcuje on mene.«

Kar vrelo je iz nje, kaplan pa jo je skušal ohladiti s pripombo: »Dolžite ga grehov, a dokazov nimate! Zdi se mi, da se oba samo sumničita.«

»Ne, ne! Jaz ne sumim brez vzrokov,« se je branila Jamnica. »A težko je govoriti z vami o tem; tu ni izpovednica, in — in — ne zamerite, gospod kaplan, tako mladi ste še! Zakonskega življenja ne poznate — ne veste, kako je ženi, ki ima norega starca za moža.«

»Nič ne silim, da mi zaupate,« je odgovoril kaplan. »A prosim vas: mislite na svoje otroke! Zanje gre. In za vse, ki ste še mladi. Pa tudi zanj, ki brez gospodinje ne more ostati. Pridite v župnišče ali pa v izpovednico gospoda župnika; star je, laže mu odkrijete dušo.«

»Grehov nimam odkrivati niti gospodu župniku, ker jih
nimam — ah, skoraj mi bo žal, da jih nimam! Tak mož ni vreden moje zvestobe. A da bi hodila v izpovednico tožit moža, kaj mi to pomaga? Pustiva, gospod kaplan! Jamnik že ve, kaj mu je storiti; naj pride pome! In kaj mi mora priseči, sem mu povedala. — A zdaj potrpite, prosim, da vam prinesem kozarec vina in kos kruha, daleč imate nazaj.«

Urno se je dvignila, Rožanec se je branil, a ni si dala vzeti dolžnosti, da mu postreže. Stekla je v vežo, kaplan pa je gledal za njo. Tako sveža, prožna je bila navzlic svoji debelušnosti.

Polagoma se je večerilo. Solnco je pravkar zapadlo za goro. Kaplanu se je mudilo, da bo pred temo doma. A že se je vračala s steklenico in s krožnikom, za njo pa je prihajal oče Rastahar. Golorok, le preko eno rame je imel ogrnjen suknjič. Pravkar se je vrnil s polja, postaren, a še krepak.

Pozdravil je, priganjal kaplana, naj pije in je govoril o vremenu, bodoči letini, živini, a Jamnikovega spora s hčerjo ni niti omenil.

Ko pa je dejal: »Vsak pameten človek si nadene na hrbet le toliko breme, kolikršn ozmaga, sicer se mu ljudje lahko smejejo, čeprav se sam še tako širokousti!« je Rožanec razumel, da namiguje na starca Jamnika s premlado ženo.

Poslovil se je. ter hotel oditi. Jamnica pa si je vrgla robec na glavo in dejala:

»Pokažem vam bližnjico pod klancem, če dovolite. Tod ste v pol uri doma.«

In krenila sta preko vrta.

Medtem se je bilo popolnoma zmračilo, meseca ni bilo in prve zvezde so se užigale.

Jamnica je govorila o očetovem posestvu in gospodarstvu, o bratu, ki je na kmetijski šoli na Grmu in ki ju prevzame, ko se čez par let oženi. Medtem sta dospela na malo višino, s katero je bilo le še par korakov do glavne ceste v mesto. Tu se je ustavila in rekla:

»Veste, gospod, četrta božja zapoved ni popolna. Govori le o dolžnostih otrok do staršev, nič pa o dolžnosti staršev do otrok. Mene so moji starši vrgli v oblast moža, ki ni bil nikoli to, kar bi moral biti. Različna sva si v izobrazbi in starosti, a predvsem v značaju. Moja zvestoba je vsak dan večja žrtev. Saj si ne morete predstavljati, kaj pretrpim! In tega so krivi moji starši!«

Zjokala se je in poihtevajoč jezna pripovedovala:

»Močna, zdrava moram prenašati sirovosti starega ljubosumneža, ki ni zanič, a zalezuje druge ženske! Ušla bi po svetu, a zaradi otrok si ne znam pomagati.«

Rožanec jo je pomirjeval:

»Vsak nosi svoj križ, Jamnica!«

»Ah!« je vzkliknila, »to so samo lepe besede. Kaj naj storim? To mi povejte! Moje življenje je uničeno!«

Sesedla se je ter jokala: »Le pojdite! Ne zamerite, gospod. A nesrečna sem, da mi ni več živeti,« je dejala.

»Bog vas pomiri! Zbogom!«

Razrušen je skoraj zbežal proti domu.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Katehet Rožanec je prišel iz razreda in zagledal Olgo. Odhajala je pravkar v učiteljsko zbornico s snopom šolskih zvezkov pod pazduho. Stopil je za njo. Skoraj je minil teden po njunem prvem izprehodu, ki ju je zvezal v intimnostih, o katerih ni v mestu sicer vedel nihče.

A ko je prišel v zbornico, je bilo v njej več učiteljev in učiteljic. Nekateri so se tiho pogovarjali ali čitali ali popravljali po zvezkih. Ogledujoč njih obraze, se je čudil, kako malo je bilo med njimi svežih in zdravih, dasi večina ni bila stara. Nervoznost ali izčrpanost se je izražala v njih kretnjah in govorici. Siva, upadla obličja, suhotna ali bolehno zabuhla telesa, ugasle oči, borna obleka: koliko trpljenja in odrekovanja, pa koliko idealizma zahteva učiteljski poklic!

Tudi Olga je bila bleda in suhotna. Sedla je pred svoj snop in začela delati. Katehet si je poiskal na nasprotnem kotu mizico, vzel brevir in čital. Želel je govoriti ž njo. Morda se mu to skoro posreči, ko mine premor.

Ni se varal. V desetih minutah so odšli vsi tovariši in tovarišice zopet po razredih, le Olga je ostala. Tedaj se ji je približal in dejal:

»Marljiva. — Delo je najboljše zdravilo, kaj ne? Lepo vas pozdravljam.«

Pogledala ga je z očmi, polnimi tuge, a ustne so se ji tresle, ko je odgovorila:

»Še boli — zelo boli. A premagam! Moram premagati!«

»Tako je prav. Volja zmaguje vedno. — Imate dovolj zanimivih, dorih knjig na razpolago?« je naglo okrenil govor.

»Nimam. Mar jih imate vi, gospod katehet, in bi mi jih posodili?«

»Rad. Pridite in oglejte si sami mojo knjižnico!«

»K vam? Ali vas ne kompromitiram?«

»Saj pridete lahko s prijateljico. Ali z gospodom Drobničem,« je dejal Rožanec.

»Kako ste prijazni! Pridem.«

»Dobro — a nekaj bi še rad vprašal, če dovolite?«

»Ničesar vam ne prikrivam.«

»Pravili ste mi, da ste imeli dva resna snubca.«

»Ah, čemu to vprašanje?«

»Rad bi vedel samo eno: ali jima je bilo znano, da imate hčerko?«

»Da. Celo videla sta jo. Tu oba sta mi izjavljala, da bi hčerko ljubila, kakor svojo; saj je tako ljubeznivo dete. Zlasti Novak se ni mogel ločiti od Ernice, in otroče ga je klicalo »tlic, tlic!« — A čemu vprašujete? Da bi obnovila zveze z njima? Ne, ne. To je izključeno. Ljubiti bi ne mogla nobenega. Nikoli nikogar več. Končano — prosim, ne govoriva več o tem!«

»Hotel sem le vedeti, kakšnih značajev sta bila vaša snubca. — Še so torej celi možje na svetu — vzlic vseobči svetovni dekadenci. To me veseli. — A po knjige le pridite: morda kako popoldne po pouku. Ako me ne bo doma, ne zamerite: najdete me naslednjega dne. In glavo kvišku!«

Poklonil se je in odšel iz zbornice. Njegov sklop je bil storjen. Novaku piše, da se je slučajno bliže seznanil z Olgo, mu razloži njeno nesrečo in ga povabi, naj se v kratkem pripelje k njemu. Olga je biser, ki je padel po brezvestnosti neznačajnika v blato; ako je še ljubi, naj ta biser pobere — žal mu ne bo. Tako hoče pisati Novaku. Morda ga bo Olga kmalu gledala z drugimi očmi.

Ko pa je Rožanec dospel domov, je našel Jamnika, ki je že čakal nanj.

»Gospod župnik me pošiljajo k vam,« je dejal nejevoljno. »Govorili ste z mojo ženo, so mi povedali, pa bi zdaj rad zvedel, kaj ste opravili. Otroka večkrat jokata in hočeta k nji. Meni je te komedije zadosti. Ali naj se vrne domov, ali pa ji pošljem še otroka v Sračje.«

»Ponjo pojdite in gotovo se vrne!« je odgovoril Rožanec. »Zaradi otrok se vrne. Izpregovorite prvo besedo!«

»Jaz? Jaz naj se ponižam? Nikoli! Nikoli ne bom take ženske prosil! Če bi otrok ne bilo, bi ne izgubljal niti besede več zanjo,« je izjavljal kmet; »meni je ni treba.«

»Jamnik, Bog vas kaznuje, ker ste tako krivični; mlado, zvesto ženo imate, a jo obrekujete zaradi grehov, katerih ste le sami krivi!«

»Hahaha! Torej tudi vas je pridobila s svojimi lažmi? Nesramnica! Zalotil sem jo sam v kamri z mladim hlapcem — oba rdeča kot škrlat — pa ji še verjamete, da je zvesta? Za Boga, samo minuto prej bi bil moral priti in zasačil bi ju bil,« je jezno ugovarjal Jamnik.

»Ne, sami ste grešnik in dolžite njo iz ljubosumnosti. Brigajte se več zanjo — ne iščite drugih žensk; najboljšo ženo boste imeli!« ga je zavračal kaplan ogorčen.

»Drugega mi nimate povedati?« se je rogal Jamnik. »O, jezik ima! Čisto vas je preslepila. Torej pa zbogom. Ako hoče domov, naj pride; zaradi otrok in poslov jo bom trpel pod streho. A za ženo je ne maram več. Samo zavoljo sramote bom molčal. Ljudje naj ne zvedo, kaj je zagrešila. Kako bom poslej živel jaz, pa nikomur nič mari.«

In jezen je odšel.

Rožanec je strmel za njim in bilo mu je tesno pri srcu. Komu naj verjame? Ona je govorila tako prepričevalno, da je nedolžna in da je kriv razpora le on — on pa odločno dolži njo in vztraja na sumnji, da mu je žena prešestnika.

Kaj naj stori? Nevoljen je korakal po sobi ter razmišljal. Ako lažeta oba.? Kako naj dožene istino? O, kakšni časi. Zazvonilo je poldne in moral je na obed v župnišče.

Po obedu je Rožanec povedal župniku, kaj mu je dejal Jamnik.

»Da, kje je resnica?« je vzdihnil dobri starec. »Ignoramus! Le Bogu je znana. Midva je ne bova več iskala; naj se pobotata, kakor sama hočeta. Samo da ni javnega pohujšanja — Bog ne prizadeni!«

»Mi duhovniki bi morali pač imeti pravico onemogočiti take zakone!« se je jezil kaplan. »Vse kar je prav; ali zakrament sv. zakona v takih okolnostih je burka, pri kateri bi cerkev ne smela sodelovati s svojim blagoslovom.«

»Kako mislite? Nemogoče! Upirati se vendar ne smemo!«

»Saj to je! Ne smemo se in moramo poročati ljudi, ki očividno niso vredni in sposobni zakonskega življenja. Namesto src in duš mehanično povezujemo v božjem imenu ali dva kupa bankovcev, ali starca in mladenko, ali jetičnico in kipeče zdravje, ali zver in jagnje. In kar nič se ne brigamo, sta li ženin in nevesta v svoji volji res svobodna ali pa se poročata pod pritiskom. Države se pripravljajo, da bodo smele zakonito soodločati glede sklepanja zakonskih zvez — zahtevala se bodo zlasti zdravniška izpričevala — a cerkev bi morala skrbeti, da dobe zakoni moralno zdravo podlago.«

»Kako ste prišli do teh misli?« se je čudil župnik. »Že sam sem često razmišljal o tem ...«

»Tako misli vsak človek, ki ima dušo in vest,« je dejal kaplan. »Na primer ta Tomčev zakon in tale Jamnikova zakonska afera dokazujeta iznova pravilnost takega naziranja. Tomec še ni leto dni oženjen, a žena ga že vara s pomočnikom; kajpada trgovec je prava razvalina, žena živo srebro, pomočnik pa mlad gizdalin. In tale Jamnik! Žena mu je ušla iz studa in brezčutne ljubezni. — Še je poštena, a če ne bo več dolgo, bo kriv le Jamnik.«

»Mogoče. A vedno je bilo tako; ljudi ne zvezujejo le ljubezen in cerkveni zakoni, nego tudi realni, gospodarski interesi,« je miril župnik. »Ako bi se sklepali zakoni vedno le iz ljubezni, bi bilo na svetu gotovo lepše. Toda navadno so realnosti močnejše od čustvenih razlogov; marsikdo bi rad vzel ljubljeno dekle, a je ne more ali ne sme. Mar naj se cerkev vtika v take konflikte? Ne, ne gre. Mi storimo svojo dolžnost in — si umijemo roke.«

»Kakor Pilat, da! In Baraba je vedno iznova svoboden, poštenjak pa vedno iznova križan.«

Zelo nevoljen se je vrnil Rožanec v kaplanijo, a pisati Novaku je pozabil docela.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga je jokala in vedno iznova čitala pismo, ki je dospelo pravkar.


»Ljuba hči, zelo sem žalostna. Kaj si vendar mislila? Že zaradi Ernice bi morala potrpeti. Ali naj nosi dete vse življenje neizbrisani madež, da je nezakonsko in naj nikoli nima očeta. In tudi Ti se tako ne oprostiš sramote, ki je moja najhujša bolest. Vem, da trpiš zaradi tega sama največ in da si hotela storiti konec svojemu dvomljivemu položaju. Toda s preveliko osornostjo napram Janku si pokvarila vse.

Tvoj nesrečni temperament! Kakor otrok si še vedno, da se ne znaš krotiti. Po očetu si taka: vse ali nič. Zato pa je pri vsi nadarjenosti ostal do smrti siromak. Potrpeti ni hotel, poniževati se ni znal. Samo na pravice se je skliceval trmasti zaslepljenec. Pa so zato tepci, hinavci in stremuhi napredovali preko njega in se mu smejali. Prav taka si Ti. Z glavo skozi zid bi hotela iti. Toda zdaj si še mnogo na slabšem. Ali je to pametno, ljuba Olga? Prosim Te zaradi Ernice, premisli si in popravi, da Ti ne bo do smrti žal. Gospod Janko mi je poslal priloženo pismo. Kakor vidiš, je ves obupan. Tudi on je revež. Saj bi Te rad vzel za ženo, a še ne sme in ne more. Zaupaj v božjo pomoč, morda se vse prav kmalu izpremeni. Žrtvuj se, prosim Te, draga Olga. ponižaj se, prinašaj bremena, ki si si ga sama naložila, saj veš, da nisi brez krivde, in potrpi. Gospod Janko je vendarle dober človek, čeprav je bil lahkomiseln.

Prosim Te, pripelji se čimprej semkaj, da se pogovoriva. Vse hočem zopet urediti. Ernica je zdrava in pridna ter Te poljublja, kakor jaz, Tvoja

mama.«


Temu pismu je bilo priloženo Jankovo pismo.


»Velespoštovana gospa:—

V nedeljo sem pisal Olgi. Razložil sem ji moško in pošteno, da bi jo prav sad takoj poročil, a da tega, žal še ne smem storiti. Brez prikrivanja sem Olgi zopet pojasnil, kako mi mati grozi, da izroči tovarno sestri, mene pa odpravi z deležem, ako je ne poslušam in ne pustim Vaše hčere. Prosil sem torej Olgo, naj počaka še nekaj časa, morda le par let. Zaradi Ernice in zaradi Vas sem ji predlagal, naj pusti službo. Vsi trije lahko stanujete skupaj v Ljubljani. Tam najamem večje stanovanje, ga na svoje stroške lepo opremim ter poskrbim, da boste poslej živeli udobno in mirno. Nihče bi ne vedel tega. Saj Vam je, gospa, pač razumljivo, da ne maram in ni treba, da bi bila Olga še nadalje učiteljica tam zunaj na deželi, kjer jo morem redkokdaj in še takrat skrivaj videti le za kratke trenutke.

Z najboljšimi nameni, iz hrepenenja po svoji hčerki sem ji predlagal vso to. Ampak Olga me je razžalila tako kruto in obsula s takimi besedami, da mi jih ni mogoče ponavljati. Tega nisem pričakoval in tega nisem zaslužil. Strašno sem razočaran nad Olgo in čim dalje premišljam, tembolj uvidevam, da sem se silno zmotil. Zato ji vračam besedo in jo odvezujem vsega, kar mi je obetala. Kar se je zgodilo, sva kriva oba. Prav žal mi je, a popraviti se ne da več.

To vam naznanjam čisto odkritosrčno, v ostalem pa sem Vam z velespoštovanjem vedno vdani — Janko.«


Torej mater je nahujskal, se dela nesrečnega in kruto razžaljenega, obenem pa mi obrača hrbet — je razmišljala Olga. Kakšen neznačajnež! In lastna mati mi očita, da je Ernica nezakonsko dete, da sem osramočena za vse življenje in mi prigovarja, naj postanem priležnica možu, ki mi je s prisegami obetal zakon. Nihče me ne razume — na vsem svetu nimam človeka, ki bi mi potrdil, da sem ravnala kot pošteno dekle. Ah, Rožanec je edini! Njemu pokažem obe pismi. Naj ju prečita in pove, kaj naj storim, ako sem storila napak. Njemu zaupani; prijatelj mi je. Da, ž njim se posvetujem, saj mi je rekel, naj ne storim ničesar, ne da bi se prej pogovorila ž njim.

Hitri koraki po stopnicah so jo predramili iz razmišljanja. Manica prihaja! Ne sme je videti objokane.

Olga je skočila k umivalniku ter si močila oči in obličje. Tedaj so se odprle duri. Res je bila Manica, debeluška.

»Hajd, obleci se! Pa kar brž! Izlet napravimo skoraj vsa naša šola; Magda, midve, Zeleznič, Knapič, šofiral pa bo sam gospod ravnatelj Tribnik,« je kričala Manica, begala po sobi, se ogledovala v zrcalu in si popravljala črne kodre pod rdečo čepico.

»Hvala — nikamor ne grem. Zlasti pa s Tribnikom ne.«

»Ali se ga morda bojiš? Nikar! Smešno bi bilo. On dvori vsaki, celo meni, hahaha! Za nos ga vodi, kakor ga vodimo vse, hahaha! Na izlet pa se le peljemo, z avtom na Grmado. Tam popijemo kavo in še pred mrakom bomo doma. Hajd, hajd, ne bodi čemerna. Glej, dan je prekrasen!«

In Manica je skakala po sobi, iskala Olgino čepico in jopico ter jo vlekla s seboj.

Olga se ji ni upirala. Vedela je, da bi bilo zaman. Mar naj ji pripoveduje, da ji je pravkar obupno v duši, ali naj ji razlaga svojo tajnost ali pa zopet laže, da je bolna?

Ne, saj je res dan prekrasen — prilika je tu — raztrese se, morda za nekaj minut pozabi svojo žalost — jutri pa pojde h gospodu Rožancu in se posvetuje ž njim.

Pravkar je pribobnel in pritrobil Tribnikov avto, dolg in širok, kakor mal čoln. V elegantnem loku je avto zavil pred hišo Olginega stanovanja, tovarišica in tovariša na vozu pa so od radostnega uživanja kričali in se krohotali.

Tribnik je smehljaje salutiral, skočil z voza in odprl vratca k sedežem zadaj.

Olga in Manica sta skočili v avto in sedli. Tribnik se je vrnil h krmilu in v trenutku je avto že drčal preko mostu. Ob Tribniku je sedela učiteljica Magda, za njima učitelja Knaflič in Zelenič, na najodličnejšem prostoru pa Olga in Manica.

Pomlad je prihajala; že je sijalo solnce toplo in prijetno. Pred par dnevi je deževalo in ceste so bile brez prahu, a zrak čist in svež. Švigali so skozi vasi, polja, travnike, drčali skozi smrekov log, zavili po drevoredu jagnedov na desno, dospeli v veliko vas in se vozili zopet med polji in tratami na levi ter med griči na desni dalje in dalje.

Končno so se približali cilju. Še par minut je plezal avto vkreber, hrupel in treskal, naposled se je ustavil pred kmetiško hišo ob pobočju. Jedva streljaj nad njo je stala grajska razvalina — Grmada. Med šalami in kriki so poskakali z voza, postarana kmetica krmčmarica se je prismehljala iz hiše, si otirala roke ob predpasnik in se jim nemo klanjala. Naročali so kave, sirovega masla pa veliko ajdovega kruha. A najprej pojdejo k razgledu na razvalini.

Tribnik je bil tu kakor doma, zato je hitel naprej z gospodično Magdo. Knapič se je pridružil Manici, a Zelenič je korakal zadaj z Olgo.

Slab zabavnik je bil Zelenič. Zanimal se je bolj za rastlinstvo, kamenje in hrošče, nego za dekleta, zato je kmalu popolnoma pozabil Olgo, ki jo je spremljal.

Olgi je bilo čisto prav, saj so ji bile misli pri hčerki in materi, a vprašanje: kaj storiti? — se ni dalo odgnati.

Tribnik, Magda in Manica so bili zlezli medtem že na ozidje porušenega grajskega stolpa. Zmagoslavno so klicali, vreščali in dopovedovali Knapiču in Zeleniču, kako se jim ponuja diven razgled preko doline, vasi, Save, prav tja do Šmarne gore in pa tam na desni preko planjave prav do ljubljanskega gradu. Zvabiti se je dal navzgor le Knapič.

Olga se je izognila razvalini in si poiskala solnčni prostor, kjer je sedla in zamišljena strmela predse. Videla ni ničesar, saj ji je bila duša polna skrbi in kolebanja.

Mahoma je stal Tribnik pred njo.

»Čemu tako otožni, gospodična?« je vprašal, kakor bi se ne bilo med njima nikdar nič zgodilo.

Prisiljeno se je nasmehnila in mu odgovorila z muko:

»Človeku res ni vedno na smeh.«

»Vam bi moralo biti vedno na smeh,« je dejal Tribnik. »Krasni ste kakor malokatero dekle — sreča se vam ponuja; samo zgrabite jo!«

»Kje? Odkod?« je zmajala z glavo.

»Ne delajte se nevedne! Mar naj grulim, kakor golob — ali naj pesnim kakor študent, gospodična Olga? Povedal nem vam — dokazal! Samo če hočete — —«

»Gospod ravnatelj, jasno sem vam že izrazila svoje mnenje; za take besede sem gluha in nema!«

Vstala je in se ozirala po tovariših, da bi storila konec temu mučnemu prizoru.

»Kakšne besede? Gospodična Olga, jaz poznam svet — vi pa ga ne poznate. Zelo zastarelih načel ste. Moderna doba ima boljšo filozofijo. Verujte mi, jasni pogoji so dandanes tudi v ljubezni najboljše jamstvo sreče; ponujam vam vse, česar si morete le želeti — povrhu kavalirstvo v vsakem oziru — toda oženim se ne, vsaj zdaj še ne. Zakon v današnji obliki se mi zdi popolnoma nemogoč. Toda ljudje so kakor otroci, ki mačka ne pusto na miru, čeprav vedo, da jih bo končno opraskal. Zakoni se baje sklepajo v nebesih, a vsak zakon se izpremeni prej ali pozneje v pekel. Zato se nočem ženiti. — Morda pa se vendarle z vami. Le vezati se ne dam. Gospodična Olga, zagotavljam vas, da se vam ne bo treba kesati. — Jaz nisem Janko — —«

Brez odgovora se je Olga pridružila Manici, ki je z vikom in smehom pritekla navzdol. Tudi Tribnik se je pridružil ostali družbi, ki se je veselo kramljaje vračala h krčmi.

Kmetica je prinašala na pogrnjeno mizo kavo, postavila nanjo štruco sirovega masla ter ogromne kose ajdovega kruha. Z velikim tekom so se lotili vsega, najbolj lačna pa je bila Manica. In šalili so se ter se veselo razgovarjali. Le Tribnik je molčal.

»Danes dva meseca pojdem na imenitno poroko,« se je končno oglasil tudi bančnik. »Tako že dolgo ni bilo v Ljubljani. Sto svatov! Trideset avtov!«

»Kdo se ženi?« je vprašala Manica.

»Moj prijatelj, tovarnar Janko Stepišnik,« je odgovoril Tribnik malomarno. »Saj bi rajši ostal samec, kakor jaz, a priženi — hej, imenitno!«

»A katero vzame?« je vprašal Zelenič.

»Kromarjevo iz Sel — težke milijone bo imela za doto.«

»Torej sklepa zopet polna vreča zakon s polno vrečo,« je vzdihnila Manica in natepala kos na debelo z maslom namazanega kruha. »Če bi imel človek vsaj stotinko tega bogastva, pa bi bil srečen!« In govorili so o bogatih zakonih.

Olga je slonela kakor kip za mizo in ni mogla izpregovoriti niti besede. Jasno ji je bilo zdaj, da ji je pisal Janko že kot ženin Kromarjeve Elze, da je bilo njegovo pismo materi le hinavščina.

Zdaj, ko je bilo brez dvoma izgubljeno vse, ji je postalo v duši strašno. Šiloma je zadrževala solze, a vsule so se ji po licih. Zapazil jih je Knapič, ki ji je sedel nasproti.

»No, no, kaj pa je, gospodična? Tako ste bledi in te solze?«

»Ali ti je slabo?« je vpraševala Manica. »Vožnje z avtom nisi vajena. Morda zato?«

»Da, da, zato. — Le pustite. Vse mine ...« je šepetala Olga in vstala izza mize. »Izprehodim se — takoj bo zopet dobro.«

Odšli sta z Manico počasi nizdol hriba in prišli na cesto.

»Odkod? — Pozdravljeni!« je klical nekdo.

Ko sta se ozrli, sta videli Rožanca, ki se je bližal v kočiji. Povedali sta mu, kje so, in ko je Manica omenila, da je Olgi plaho od nagle vožnjo z avtom, je vzkliknil kaplan:

»Nočete rajše z menoj domov, gospodična Tratarjeva?«

Takoj je zgrabila priliko in se je odpeljala s prijateljem. Manica pa se je vrnila.

Molče sta se vozila nekaj časa. Zaradi kočijaža nista mogla govoriti.

»Še boli?« se je sklonil k njenemu ušesu.

»Oženi se! Čez dva meseca!« je odgovorila tiho.

»Torej ste zopet svobodni! Prav je tako; verujte, prav je tako!«

Naslonila se je globoko nazaj, si zakrila oči z robcem in tiho jokala predse.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Manica ni bila doklej nikoli pozabila počakati Olgo po šolskem pouku in ni minil dan, ne da bi prišla tudi na Olgino stanovanje. Vsaj par sto korakov je morala iti z Olgo opoldne, in vsaj urico je morala popoldne ali zvečer pokramljati s prijateljico Olgo.

Po izletu na Grmado pa ni Manica več čakala Olge, niti ni prišla več v poset. Olgi je bilo prav. Hrupna, zmerom žaleča se Manica bi jo samo mučila. Olga si je želela biti sama s svojo bolestjo, s svojimi skrbmi. Sama jih je hotela premagati in zadušiti. Svoje tajnosti ni bila Manici zaupala doslej. Da bi se ji razkrivala zdaj, ko sta se pridružila sramoti nezakonske matere še sramota ostavljenke in skrb zaradi temne bodočnosti, ji je bilo nemogoče.

Manica bi je pač niti ne razumela; morda bi jo celo obsojala. Prav gotovo pa ne bi znala brzdati jezika ter bi Olgin roman raztrosila med tovariši. Potem bi napolnil škandal vse mesto. A potem? — Olga niti razmišljati ni hotela, kaj vse bi se lahko porodilo iz neopreznega čebljanja Manice.

Tako je bila Olga teden po izletu skoraj vedno sama; z muko in naporom vseh duševnih sil je izvrševala učiteljske dolžnosti ter je po pouku vselej skoraj bežala domov. Nekaj dni ni mogla prihajati niti na obed, nego si je sama kuhala na samovarju. Saj ni imela teka. Vsakršna družba ji je bila zoprna. Vsak smeh jo je zadel kakor udarec po srcu, vsak razgovor se ji je zdel prazen in nadležen.

Toda v tej samoti ji je bilo neznosno, ker misliti je morala le na Janka, ki se je prodal bogatinki. On, mož, bivši častnik! Vse zaradi denarja. Gnus in neizmerno zaničevanje človeštva sta polnila Olgino srce. Vsepovsod je videla prostituirane ljudi zaradi denarja; vse je kupčija. Moški se vežejo z zoprnimi ženskami le zaradi visokih dot in bodočega udobnega življenja.

Olga je poznala žene in slišala je pripovedovati o njih, ki so bile soproge v javnosti uglednih mož, ki pa so bile angaževane kot ljubice srečnih konjunkturistov ter so brez sramu prejemale mesečne plače za svoje cinično delo. Poznala je gospodične, ki so se javno vedle kot idealno poštene in nad vsak sum vzvišene device, ki na so se skrivaj prodajale, uganjale prostitucijo z bogatimi starci ter vzdrževale hkrati najčistejše ljubezensko razmerje z jedva doraslimi mladeniči. »Enega za srce, drugega ali celo po dva, tri pa za razum!« je bilo njihovo geslo. In Olga je poznala može, ki so dovoljevali ženam ljubimkanja, da so si zagotovili dobro klientelo in krog poslovnih prijateljev. Strašna, cinična doba!

Olgi je bilo tem bolj hudo, ker je postala sama žrtev takega modernega Don Juana. Ako Tribnik izblebeta njen doživljaj s Stepišnikom, bo svet smatral tudi njo za enako onim špekulantkam, ki žive in se ravnajo po taksi: en poljub za par svilenih nogavic — en objem za modern klobuk, eno »stalno« razmerje za kožuhovinasto garnituro in pogojeno plačo. Tudi njo bo lahko smatral vsakdo za lahkoživo koristolovko, žensko brez časti in vesti. Nihče ne bo verjel, da je bil Janko Stepišnik njena prva, sveta ljubezen, ki mu je žrtvovala čast v neizmernem zaupanju.

Neko popoldne po pouku je zaslišala, da jo nekdo kliče skozi odprto okno: »Halo, gospodična Olga, kje pa vendar tičite?«

Olga je stopila k oknu, tovariš Knapič pa se je začudil:

»Kaj zlomka vam pa je, da ste naenkrat tako shujšana in bleda, a?«

»Res, ni mi dobro. — Od našega izleta se ne čutim zdrave. Morda sem se prehladila,« se je mučila Olga, a hkrati je nehote zardela.

»No, no, menda ni nič hudega. — Zdajle se mi zdite zopet zdrave barve; le obrazek se vam je nekam zožil in v očeh imate nekaj — nekaj bolestnega. Nervoznost, a? Štirinajst dni dopusta si vzemite, pa bodo živci zopet v redu.«

Olgi je padel kamen s srca, ko je poslušala tovariša. Tribnik torej ni izdal družbi njene afere. Samo njo je hotel udariti po srcu — napram drugim pa je varoval prijateljevo tajnost.

»Hotel sem vprašati: kako sodite zdaj o naši ljubeznivi gospodični Manici, a?« je nadaljeval Knapič, se oprl s palico zadaj in zibal na desno in levo. »Kdo bi si bil to mislil, a? Ej, ej, današnja dekleta — strašno, a?«

»Ničesar ne vem. Kaj se je zgodilo?«

»Mar se niti vam ne zaupa?« se je čudil učitelj.

»Že ves teden je nisem videla,« je pojasnjevala Olga. »Slučajno. A res, k meni je ni bilo ...«

»Je-li mogoče? Ničesar ne veste? Saj se vendar smejeta že obe šoli! O, Tribnik je ptič! Ljubice nabira kakor jagode. Imel jih je že cel paternošter; zadnja, precej debela jagoda je gospodična Manica. Fino, a?«

»Kaj govorite! To so klevete ...«

»Oh, da, da, čudne čase živimo, gospodična Olga. Kmalu pošten moški že ne bo mogel več verjeti, da je na svetu še sploh kakšna dostojna ženska ...«

»In moški? A kdo pa je zapeljivec? In kdo žrtev? A? Gospod kolega, ali more poštena ženska verjeti, da je na zemlji še sploh kak dostojen moški?«

Knapič se je branil njenega roganja.

»Moški je zmerom dostojen! — Tu gre za žene, neveste, bodoče matere, gospodična. Moški se nikoli ne onečasti, ženska pa se s prvim padcem upropasti ... Star človeški zakon je pač tak, neovrgljiva tradicija dokazuje to večno istino. Moški hodi lahko skozi najgloblje blato, a si ne škoduje, žensko pa najmanjši blatni brizg zamaže za vse večne čase. — Žalostno, a istinito!«

»Prav nič istinito, gospod tovariš,« je ugovarjala Olga, ter zbrala vse sile. »Kakor je vaše naziranje o dvojni morali že silno zastarelo in že neštetokrat ovrženo, prav tako se silno motite, da žensko že najmanjši blatni brizg zamaže za večno. Ni res! Dandanes je prav nasprotno resnica: če je ženska bogata, ji čisto nič ne škoduje, čeprav se je od pet do temena valjala po najgostejši brozgi; nasprotno, prav ženske najbolj umazane preteklosti se može dandanes najhitreje, samo če so dovolj petične ali prav posebno telesno mične. Današnje moške pač nagnitost privlačuje, a čistost celo odbija. Revna, poštena dekleta sede, ona najslabša pa se može. — Tako da se resnično vpraša: ali je dandanes na svetu sploh še kakšen razsoden in časten moški, a?«

»No, no, nikar se ne razburjajte! Saj nisem mislil nič hudega. Hotel sem se le pogovoriti z vami, kako sodite o naši ljubi gospodični Manici. — Nervozni ste — dovolj — ne zamerite — pa lahko noč!«

Knapič je odšel. Olga pa se je vrnila za mizo. Novica jo je potila. Tudi Manica naj je zašla na pot, katero hodi dandanes na milijone žensk? Tudi to vedro, tako naivno dekle naj se je polakomilo denarja, toalet, draguljev? Manica, dobro vzgojeno, izobraženo, čuvstveno dekletce, je sposobna, da se zaveže in proda?

Bojazljivo trkanje na duri jo je zbudilo iz tegobnega razmišljanja. Vstopil je deček. »Gospod katehet pošiljajo tole,« je dejal, izročil je pismo in zbežal.


»Velespoštovana gospodična!

Iščem vas, a ne najdem, vabil sem vas, a brez odziva. Rana pa še vedno skeli? A zdravnik je odveč? Nič zato, verujem, da se Vam vendarle še povrne sreča. Samo če hočete. Pozdravlja Vas

resnični prijatelj.«


Razjokala se je Olga nad pismom Milana Rožanca. — Potem je sklenila, da pojde v četrtek popoldne k njemu — povedat vse, potožit, iskat utehe in novih moči.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olgina najljubša učenka je bila 8-letna Vidka, hčerka vdove in gospodinje v hiši, v kateri je Olga stanovala že tretjo leto. Nesreča je hotela, da je zbolela Vidka prav v dneh, ko bi bila njena družba Olgi najbolj koristna. Morala je ležati, in zdravnik je izrekel bojazen, da je bolezen nalezljiva. Tako tudi Olga ni smela k Vidki.

V torek se je Olga domislila: »Od daleč potolažim in razveselim otroka!« Pozno popoldne je odšla na šolski vrt, kjer so že cvetele vrtnice; odtrgala je troje raznobojnih, napol razcvetelih popkov in se vrnila domov, da jih takoj s kako sličico vred pošlje ljubi učenki.

Pravkar je stopala preko mostu, ko jo začula za seboj avtomobilski rog. Ta glas ji je bil znan. Tribnik se pelje. Rada bi se bila skrila, toda prepozno — avto je že hrupel po mostu. Olga je dvignila svoje tri vrtnice, kakor da jih duha, a je med nje skrila svoj obraz. Avto je švignil mimo nje in zavil na desno. Olga pa je videla, da se vozita Tribnik in majhna dama. Bila je Manica.

Ko je dospela Olga domov, jo je čakalo novo presenečenje. Vrata v gospodinjino stanovanje so bila odprta, in ko se je ozrla vanje, je zagledala postelj in v nji Vidko.

»Gospodična, sem že zdrava! Jutri že lahko vstanem, je rekel zdravnik,« je zaklicalo dekletce. In prišla je gospodinja ter povedala, da se zdravnikova bojazen na srečo ni uresničila, ker bolezen ni bila nalezljiva, da je Vidka resnično že skoraj zdrava in da ji je zdravnik dovolil, da jutri ostavi postelj.

Olga je stekla k Vidki, jo pobožala po laseh in licu. »In tele vrtnice sem ti prinesla, Vidka, vidiš, da sem mislila na te ter da mi je bilo prav hudo, ker me niso pustili k tebi, ubožici.«

»O, kako mi je bilo dolgčas, gospodična! Kar uiti sem hotela k vam, a me niso pustili. Ali me vzamete jutri s seboj na izprehod?«

»Jutri še ne, je še prezgodaj, toda v četrtek!« ji je obljubila Olga. »In veš, kam pojdeva? H gospodu katehetu. Pokaže nama polno omaro krasnih knjig in tudi zate najdeva morda kaj posebno zanimivega.«

Veselo je zaploskala Vidka:

»Da, da h gospodu katehetu pojdeva. Njega imam poleg vas, gospodična, najrajši. Tako je prijazen, dober in lep, kaj ne? Meni se zdi najlepši gospod. Ali vam ne?«

Mati in učiteljica sta se smejali dekletcu.

Tako sta šli učiteljica in učenka h katehetu.

Bil je doma, lepo ju je sprejel, podaril Vidki nekaj svetniških podobic in slikovnico, z Olgo pa se je razgovarjal dolgo o njenih bolestih.

Ko sta odšli, sta bili obe dobre volje in Olga je z olajšanim srcem odnašala s seboj težko butaro knjig.

Poslej je prihajala Olga čestokrat k Rožancu, bodisi po nov izbor knjig, bodisi na kratko kramljanje. Vselej pa jo je spremljala Vidka, radostna, da bo mogla pregledovati ilustracije, ki jih je dajal gospod katehet iz knjižnice.

Zgodilo se je celo, da je kaplan slučajno zunaj mesteca, na potu v Sračje, srečal Olgo v družbi Vidkini. Hodili sta tja šetat. Poslej so se našli še nekolikokrat na potu ter se počasi skupaj vračali.

Med Olgo in Rožancem se je prijateljstvo poglabljalo in utrjevalo. Kaplan je čital mnogo, se bavil z leposlovjem in popularno vedo veh strok. Olga se je vselej iznova uverjala, da je Rožanec predvsem naravno blag, tenkočuten mož, ki je nekdaj sam srčne trpel ter imel zato polno razumevanje tudi za tujo bolest.

Olga je bila napram Rožancu lahko odkritosrčna, kakor ni bila — razen napram Janku Stepišniku — še napram nikomur, niti napram materi. Kaplan je spoznaval v Olgi vzlic vsem njenim doživljajem, pošteno naturno žensko. Nič hlinbe, nič igre, nič prikrivanja ali zavijanja ni bilo v njeni govorici ali misli. Bolest pa jo je le še dvignila in poplemenitila.

Nekega popoldneva je zagledala Olga, da jima hiti Rožanec po cesti naproti. Vidka je lovila ob poti med cvetočo travo citrončka; ker je imela roke polne velikih makov in modric, ga ni mogla ujeti, in metulj se je kakor iz nagajivosti v krogu izpreletaval okoli dekletca, ki je veselo vreščalo in poganjalo se za živalico.

»Kako dražestna idila!« je vzkliknil Rožanec, občudujoč skakljajoče dekletce zlatih lask, žarečih oči, napol odprtih, smehljajočih se ustec in s šopkom makov v roki a nad glavo kakor plamenček frfotajoči metulj. »Preljubo veselje, oj, kje si doma? Vidite, Slomšek je pravilno dejal!«

Olga mu je podala roko.

»Iskal sem vaju že doma,« je dejal, »a so mi povedali kam ste odšli. Povabit sem vaju prišel; za jutri popoldne k sebi. Iz Ljubljane sem prejel nekaj novih knjig — in prijatelj me obišče, jaz pa bi vam ga rad predstavil.«

»Ne, ne, — rajši ne. Čemu bi vaju motila?«

»Nasprotno, prijatelj vas iz mojih pisem že prav dobro pozna. Rad bi se seznanil z damo, ki je prva moja resnična prijateljica. — Kaj ne, da ste?«

»Gotovo. Iz hvaležne duše,« je pritrdila Olga. Sumljivo ga je pogledala naravnost v oči.

»Toda — toda — povejte odkrito, kakor vselej: niste morda spletli kake zarote? Razumete me — —«

»Razumem! Svobodni ste. — A če se kdo zanima za mojo dobro prijateljico, ni to nikaka zavratnost. — Skratka, prosim vas, pridite k meni — zaradi mene, da?«

»Da. Samo zaradi vas pridem ...«

»A če se prijatelj zaljubi v vas, zato vendar ne začnete mrziti mene?« se je šalil.

»Nemogoče. Sicer pa storim vse, da se vaš gospod prijatelj vame ne zaljubi.«

»Dobro. Ali če se zaljubite vi vanj, mar bom potem jaz krivec?«

»Za boga, mar želite tako naglo izgubiti prijateljico? Torej ste se me že naveličali?«

Šalila sta se in se smejala. Ona pa se je čudila sama sebi, kako lahkotno in toplo ji postane v družbi tega moža.

Medtem je metuljček odletel, in Vidka je prihitela h gospodu kaplanu:

»Za vas in za gospodično Olgo sem jih natrgala in jih še natrgam. Glejte, kako so veliki in rdeči!« Dvignila je šopek in stekla zopet k žitnim njivam, da nabere še več cvetov.

Ko je naslednje popoldne prišla Olga z Vidko k Rožancu, sta bili »obe lepi, kakor še nikoli«. Vsaj Rožanec je tako trdil, ko ju je sprejemal v veži, kamor jima je po stopnicah pritekel naproti.

Vedelo so se pozdravili. Kaplan je vodil Vidko po nekoliko prestrmih stopnicah za roko ter ji obetal debelo knjigo z zanimivimi slikami iz polarnih in severnosibirskih krajev. Olga je stopala za njima. Ker Rožanec ni omenil prijatelja, je mislila, da 
pač ni dospel.

Pred durmi v stanovanje pa je kaplan okrenil, poredno se šaleč: »Še zadnjič povem; za zaljubljenost z njegove ali celo z vaše strani odklanjam vnaprej vsako odgovornost! Jaz si umijem roke!«

»Vi Pilatuž!« se je zasmejala Olga in šla za njima v sobo.

Tedaj pa je obstala: pred njo je stal Novak, njen nekdanji čestilec ...

»Moj prijatelj — gospodična Olga Tratarjeva,« je predstavil Rožanec. »A tole je naša Vidka.«

Olgin obraz je zalila rdečica, potem se je naglo okrenila k Rožancu: »Ne Pilatuž, nego Judež ste, da veste ...«

»Ljubi Bog, ti veš, da se mi dela najhujša krivica!« je zajavkal kaplan in se smejal. »Trikrat sem odklonil vsako krivdo, zdaj pa me vendar takole obsojate.«

»Samo jaz sem krivec, ki sem vas želel po dolgem času zopet videti,« je dejal Novak. »Oprostite mi, in ne smatrajte me za vsiljivca.«

Kaplan jih je povabil, naj sedejo. Miza je bila že pogrnjena, in skoraj obenem je prinesla stara služkinja čaja, obloženih kruhkov, peciva, češenj in jagod.

Vidka je imela veliko radost, a krotila se je in posnemala v vsaki kretnji svojo učiteljico. Niti češnje si ni vzela, ves čas je molčala, opazovala, primerjala gospoda in se zamislila.

»Čemu si tako molčeča, Vidka? Kaj razmišljaš?« jo je vprašala Olga in pogladila po temenu.

»Nič, nič — ali smem iti zopet gledat knjigo?«

In sedla je za knjigo.

Tako je trojica kramljala dalje o vsakdanjostih, šoli, političnih razmerah, slovstvu — le Olgine rane niso niti omenili. Po eni uri se je Olga poslovila zelo zadovoljna; prijatelja sta bila enako taktna, da je nista zadrževala.

Domov gredoč pa se je oklenila Vidka učiteljičine roke, se naslonila z glavico nanjo in ji dejala:

»Gospod Novak je zelo prijazen, lep gospod, ne? Ampak gospod kaplan je še lepši, ne?«

»Ah, o tem si razmišljala?« se je nasmejala Olga. »Mar bi bila pozobala več češenj; toliko jih je še ostalo!«

»Saj bi jih — ko jih pa tudi vi niste več hoteli!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga se je trudila, da bi pozabila Janka ali nanj vsaj kolikor mogoče malo mislila. Vdajala se je šolskemu delu z vnemo, se bavila z učenkami temeljito, v svobodnih urah pa se je potapljala v Rožančeve knjige in šetala z Vidko do utrujenosti. Počitnice so se bližale in razmišljala je, če bi sploh šla v Ljubljano k materi, ali pa naj bi prosila mater, da bi prišla z Ernico k nji. Tako bi se odtegnila naključju, da bi morala kdaj videti Janka, njegovo mater in sestro, ali jih celo srečati s Kromarjevo Elzo.

Toda to misel je kmalu zavrgla, kajti Ernice bi ne mogla zatajiti, otrok bi jo izdal, a tudi mati bi ne mogla dosledno prikrivati resnice pred radovedneži.

Ali bi šla za dva meseca v drug kraj? A kam? Vzela bi s seboj mater in otroka. Lepo bi bilo v novi krajini, med novimi ljudmi. Toda ko je začela računati, koliko bi jo dvomesečno letovanje veljalo kjerkoli na deželi, je izprevidela, da je njen načrt predrag.

Žalostna je bila, da ni na svetu človeka, ki bi jo povabil: pridi k meni, dobrodošla si mi, počuti se kakor doma!

Na šetnji iz Sračja domov je omenila Rožancu svoje hrepenenje. Ali kaj, ko nima nikogar, ki bi se je spomnil?

Kaplan je razumel in prikimal. »Da, tudi meni se godi tako, a tudi zaradi službe ne morem nikamor odtod ...« In govorila sta o sreči onih, ki lahko potujejo po svetu, po Evropi, po morju, v druge kraje, druga mesta, ker utegnejo in imajo dovolj denarja.

Nekega dne pa je v učiteljski zbornici Olgo presenetila tovarišica Magda z vprašanjem, je-li ve, da se prihodnjo nedeljo v Ljubljani poroči tovarnar Janko Stepišnik.

Olga je skrila prebledi obraz, sklanjajoč se nad šolskim zvezkom, in zmajala z glavo:

»Ne, ne vem — pa me niti ne zanima.«

»Kako da ne? Včasih sta bila vendar prijatelja, in vse je mislilo, da se vzameta!«

»Res, — toda motila sva se drug v drugem. Že precej časa se ne poznava več. — Prosim da ne govorite več o njem.«

Magda, postarno deklo, se je nasmehnila in odšla zadovoljna. Bila je nesrečnica, ki jo je življenje razočaralo in ji srce napolnilo z zlobo. Nekdaj blago, veselo dekle, je bila zdaj zavistna vsaki ženski, ki je imela čestilca, a je skoraj sovražila vsako, ki je bila lepa; zato ji je bil užitek raznašati neprijetne novice.

Da se vrši Stepišnikova poroka, je Magda zvedela od Manice, ki se je pobahala, da bo gospod bančni ravnatelj Tribnik ženinova priča in da se tudi ona odpelje z avtom v Ljubljano gledat sijajno svatbo.

Manica se je pri tej priliki spomnila, kako so se Olgi na izletu na Grmado naenkrat vsule solze, ko je Tribnik omenil, da se Stepišnik ženi. Z Magdo sta tako uganili vso istino: Aha, razmerje je bilo torej med njima zelo resno. Glejte no! Stepišnik je prihajal k Olgi torej kot ljubimec in ne samo — kakor je zatrjevala Olga — kot materin dobri znanec in njen prijatelj. Hehehe! Olga je špekulirala na Stepišnika in njegove milijone. Milostiva tovarnica je nameravala postati — hahaha, pa se ji je vse pokvarilo! Zato torej je bila nekaj tednov tako bleda in medla, kakor senca. Hm, pa le zakaj se je naenkrat vse razdrlo?

Nekaj dni kasneje je povedala Manica, da sta bili po Tribnikovem pojasnilu Stepišnikova mati in sestra proti Olgi. Kajpada, čisto razumljivo in v redu; Olga je revna učiteljica z ubožne obitelji. Kako pa je le mogla biti tako nespametna, da si je domišljevala, da jo Stepišnik vzame samo zaradi njene lepote in mladosti?

Magda je škodoželjno privoščila Olgi poraz tor odobravala Stepišnikovo odločitev. Čemu naj bi bila Olga srečnejša od nje, ki je pokopala vse nade in je zaradi ostarelosti ne pogleda noben moški? Manico pa je celo pohvalila, da je pametna, da se je oklenila bogatega Tribnika: ve pač dobro, da se ne oženi z njo, saj je povedal, da hoče ostati samec. Naj le uživa mladost! Tega ji nihče ne zameri! Prav ravna. Do življenja ima vendar pravico vsako bitjo, mar ne?

Tako sta se tiste dni Magda in Manica zvezali proti Olgi, a Manica je pridobila Tribnika, da je na avtomobilske izlete jemal tudi Magdo s seboj; kot gardedamo, da se ljudem zavežejo jeziki. Tik šoferja, mladega vojnega invalida od eksplozij očrnelega obraza, je sedela zmerom Magda, zadaj pa Manica s Tribnikom.

Olgo, ki se je bila medtem vdala v usodo, je Magdina vest o bližnji Jankovi poroki vrgla v ponovno razburjenje. V nedeljo se poroči Janko! Ne da bi sploh še upala ali si želela, da se vrne k nji, jo je vendar pretreslo. Skoraj enako močno pa jo je dirnilo Magdino vprašanje. Ta klepetulja torej ve več, kakor bi smela vedeti; iz njenih oči ji je sršela škodoželjnost, ki brez dvoma odpre zatvornice sumničenjem in klevetam. Zopet ni spala vse noči ...

V soboto zvečer je potrkalo na njene duri. Olga je ležala na postelji in strmela predse brez solz. Saj jokati ni mogla več. V prvem trenutku je hotela reči, da je bolna in da ne more sprejeti nikogar. Ko pa je začula kaplanov glas, ki je miril Vidko, se je dvignila, si pogladila lase in odprta.

Rožanec ji je pogledal v oči in vedel vse. Pokimal je in rekel dekletcu:

»Govoriti moram z gospodično. Počakaj tu na hodniku; takoj te pokličem v sobo!«

Nato je zaprl duri. 

»Jutri ne morete ostati doma in sami. Zato sem naprosil gospoda župnika, da maši zamenjava in bom ob pol osmih zjutraj že svoboden. Vabim vas s seboj na Goričane k prijatelju v posel. — Tudi Vidka more z nama. Zvečer se vrnemo in bomo že ob desetih doma. Sprejmete. Prosim, recite: da!«

»Nisem za nobeno družbo — saj veste —« je hotela ugovarjati Olga.

»Pustite! Vem več, nego vi, Olga. A pomenimo se o vsem jutri, hočete? Prosim vas le: slušajte in pojdite z menoj.«

»Pojdem — hvala,« je dihnila.

»Želim vam le miru in sreče,« je dejal in odprl duri. »Torej, Vidka, povej svoji mami, da se odpelješ jutri že ob pol osmih zjutraj z gospodično učiteljico in z menoj na Goričane. Glej, da pojdeš k maši ob šestih, nocoj pa prav zgodaj spat! — Zbogom in do svidenja na kolodvoru, gospodična!«

Vriskajoč je Vidka tekala po Olgini sobi, nato sta odšli obe k njeni materi.

Nedelja je bil krasen solnčen dan. Pred postajo na Goričane jih je pričakoval s kočijo Novak. Trg z njegovim posestvom je ležal dobre pol ure stran od postaje, onstran polja, na položnem pobočju gozdnega hribovja. Vozili so se skozi visoko žito in bujno travo, pod vedrim nebom so prepevali škrjanci, s stolpa je potrkavalo in po vseh potih so hiteli k deseti maši praznično oblečeni kmetje in kmetice.

S hriba je zagrmel topič, za njim drugi, tretji.

»Danes imamo pri nas bobe!« je pojasnil Novak. »Kako, Vidka, ali ješ rada bobe?«

»Nak. Bobov pa že ne. Fižola in boba ne, sicer pa vse,« je odgovorilo dekletce. Novak jo je posadil tik sebe na levico na kozlu, kar se ji je zdelo silno imenitno.

»Ali naši bobi so drugačni kakor vaši,« ji je razlagal Novak; »debeli so kakor pest, mehki in sladki. Boš videla, da jih poješ vsaj tri, če ne celo štirih.«

Tudi Rožanec je bil dobre volje in zgovoren. Vsako leto je posetil prijatelja. Ljudje so ga poznali in pozdravljali, on pa jih je veselo nagovarjal z voza.

Novak je zapeljal pred visoko in izredno široko hišo, z dolgo leseno, zeleno prepleskano ograjo ob hodniku v prvem nadstropju na obeh straneh ter z razsežno verando na vrtni strani. V hišo je bil dohod po gorenjskih stopnicah z dveh strani. Gostje so bili povabljeni najprej na verando, kjer je stala za zajtrk pripravljena miza z veliko vazo vrtnic. Cvetoče plezavke so molile lilaste in bledordeče cvetove tudi preko izrezljane ograje in izza ozidnega vogla. Visoka in zračna veranda s svetlim pohištvom je delala prijeten vtis, zlasti še, ker je bil z nje pregled preko velikega sadnega vrta in na belo okrajno ceste, za njo na železniško progo in za to tudi na Kamniške planine.

»Preden sedemo, izvolite morda, gospodična Olga, v tole sobo, da se uredite ...?« je ponudil Novak in odprl duri.

Olga je stopila v elegantno opremljeno damsko sobo, a novo, nerabljeno. Tudi Rožanec je odšel v odkazano sobo, ki je imela prav tako izhod na verando. Vidko pa je vzel Novak v svojo sobo, ji nalil vode, da si je umila roke, potem sta se vrnila na verando. Kmalu sta prišla tudi Olga in Rožanec.

Na mizi je že stala kava, smetana, sirovo maslo, med, šartelj in steklenice raznih likerjev. Hitro so bili gotovi; nato so si šli na gospodarjevo vabilo ogledat posestvo.

Najprej živinski hlev, visok, zračen, zidan, moderno higijenski urejen, za desetero krav in četvero volov posebej in za četvero konj zase. Živina je bila lepa in snažna. Tudi dvoje teličkov in eno žrebe je bilo tu, kar je Vidko najbolj zanimalo. Poleg kokošnjaka z mnogimi gredami, vališči, pokritim izprehajališčem in z velikansko ogrado. Tu je bilo okoli sto kokoši, več kokelj s piščanci in nekaj petelinov; pegatke so imele oddeljen prostor, tik njih so plavale po veliki luži race in gosi, nedaleč proč je stal stolpičast, morskemu svetilniku podoben golobnjak golšastih, pavovskih in čopkastih golobov, po trati se je izprehajalo dvoje pavovk, a na strehi je stal z razprostrtim repom velik pav.

In mimogredoč so si ogledali gospodarska poslopja, prišli na sadni vrt z izbranim in nizkim drevjem ter dalje po vijočih in polagoma vzpenjajočih se potih do razgledne točke s čebelnjakom in lopico. Po trati za njo so stale po vrsti češnje, vse veje polne šopov zrelih sadov, temnordečih ter rdečih, tam skoro črnih, ondi rumenkasto belih.

Veje so bile tako obtežene s sočnimi sadovi, da jih je vriskajoča Vidka lahko zobala, ne da bi ji bilo treba iztezati roke.

In še više po zložnem pobočju so ležale žitne njive, nato travniki in končno se je začenjala šuma, ki je prehajala na hribu v gost smrekov in jelkov gozd. Večino polja in travnikov je imel Novak po dolini ob cestah na postajo.

Sedeči v lopici so zrli po krajini tja preko Save in do Kamniških snežnikov. Tu in tam vasice, mali in večji gaji, pa polja, travniki, nad njimi vedro nebo s toplim solncem, h kateremu se je ščebetajoč dvigalo toliko radostnih škrjančkov. — Včasih je zapel zvon s stolpa in s hribca na desni je zagrmel topič; kadar je zavel veter, pa je prinašal akorde petja in orgel iz cerkve.

»Krasno imate tu,« je dejala Olga.

»Ali vam je res všeč,« se je zaradoval Novak. »Vabim vas na počitnice z gostjo mamo in Ernico. Srečen bi bil, ako pridete. — Za dva meseca? Mene ne bo dosti doma. V Beogradu imamo skupščino jugoslovanskih gozdarjev z izleti po Šumadiji in Makedoniji — vsaj štirinajst dni me ne bo nazaj. — Pozneje moram na velesejem v Prago, po razne gospodarske stroje. Hiša bo torej skoraj prazna ...«

»Vi Judež, Judež!« je vzkliknila Olga in objestno krenila Rožanca po roki. »Vi izdajalec!« A takoj ga je pogladila: »Vi dobri — zlati prijatelj!«

In okrenila se k Novaku:

»Preveč sta dobra oba. Kaj naj še rečem?« Solze so ji stopile v oči, moža pa sta ji prigovarjala:

»Nič, nič! Samo recite, da sprejmete!«

»Pridite in najsrečnejši bom jaz!« je vzkliknil Novak.

Nič ni mogla odgovoriti. Vstala je in odhajala nizdol. Šla sta za njo. Vidka pa je tekala pred njimi. Novak se je oklenil njene levice, dočim je stopal Rožanec ob desni strani.

»Ne razmišljajte, gospodična Olga!« je dejal Novak. »Solnce sije — življenje je veselo, krasno — samo če hočete! Volja je vse, verujte, gospodična!«

»Upati — zaupati v bodočnost — hoteti, močno, vztrajno hoteti je vse!« je dejal Rožanec, ne da bi jo pogledal. In urno je dodal: »Zdaj pa si oglejmo še hišo!«

Tu je doživela Olga največje presenečenje.

Ko so prešli vse poslopje, Novakovo stanovanje, sprejemnico, spalnico, veliko knjižnico in pisarno so dospeli v sosednje stanovanje, popolnoma opremljeno in urejeno, povsod svetlo, elegantno pohištvo, originalne slike, zrcala, preproge, poleg kopalnica; vse novo, nerabljeno.

»In kdo prebiva tu?« je vprašala Olga.

»Nihče. Čakam — svojo ženo ... Ako ne pride semkaj ona, ki sem si jo izbral, ostane stanovanje pač prazno. — Tak je moj sklep.«

Olga ni odgovorila. Molče je odšla na verando in se naslonila na ograjo med cvetočimi rdečimi plezavkami.

Prebledel je Novak, čelo se mu je nagrbančilo, a ni rekel nobene besede več. Le prijatelja je pogledal, kakor bi ga prosil pomoči. Rožanec se je naslonil tik Olge na ograjo ter ji dejal skoro šepetaje:

»Olga, prijateljica, verujte: Novak vas ljubi, obožuje. — Mož je značaj! Poznam ga od mladosti. Lahko mu zaupate. Nikoli se ne pokesate. Pojdite, recite mu vsaj prijazno besedo ...«

Olga se je okrenila. stopila k Novaku, mu ponudila obe roki in mu dejala:

»Potrpite z menoj! Saj sem vam tako hvaležna!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Tisti večer so sedeli trije — vsak v svoji sobi, tiščali glavo med roke in razmišljali drug o drugem.

Novak je bil srečen. Že na gimnaziji je hrepenel po tri leta mlajši učiteljici, vitkem, vendar polnoudnem dekletu očarljive ljubeznivosti in lepote. Na abiturijentskem plesu v dvorani starega ljubljanskega strelišča ji je po razkošnem Straussovem valčku smelo povedal, da jo ljubi in da sanjari le o tem, da si jo pridobi za ženo. »Samo to hočem, gospodična, močno, neomajeno!« ji je dejal abiturent Novak.

»A če jaz nočem?« se mu je otroško nasmejala.

»Hočem, da tudi vi hočete!« je ponovil energično. »Vse človeško delo je utelešena misel. Volja uteleša vsako misel! Volja oduševlja misel, volja je duša duše! Misel brez volje je brez moči. Misel je naboj, volja gonilna sila. Hočem, da me vzljubite in postanete moja. Hočem in dosežem!«

Olga se je smejala strastnežu, všeč ji je bil fanatični čestilec, a čutila ni zanj ničesar, nego prijazno simpatijo.

Iz Klostenburga ji je pisal plamteča pisma in jo rotil: »Počakajte name! Ljubim vas! Ustvarim vam srečo, kakor je ne more nihče; zakaj nihče vas ne ljubi tako. Hočem se izkazati vrednega, biti vaš z dušo in srcem vdani mož. Hočem in bom, Olga.«

Le včasih mu je odgovorila s pozdravom na razglednici. Toda nič ga ni odbijala njena hladna prijaznost, nič ga ni iztreznilo niti njeno razmerje z Jankom Stepišnikom.

»Varate se,« ji je pisal; »samo bolest vas čaka s tem človekom, ki ne bo nikoli vaš mož. Moja volja ostane neomahljiva.«

In ko je zvedel, da je Olga rodila Ernico, ji je pisal, da je žalosten in trpi ž njo, a da veruje, upa in ljubi neomajno ter si dopoveduje vedno le eno: »Moja boste! Prej ali slej, toda moja.«

Ko je po smrti svojega očeta podedoval urejeno posestvo na Goričanah, je pustil študije, se preselil na Goričane ter se z vso vnemo posvečal gospodarstvu. In priredil je stanovanje sebi in bodoči svoji ženi, ki bo Olga ali nobena. In kadarkoli je storil, si je dejal za Olgo. Ko je prizidal verando, izpeljal peščeno pot k češnjevemu drevoredu, ter zgradil razgledno lopo in čebelnjak, si je dejal: za Olgo! In ko je kupil novo preprogo, si je dejal: za Olgo! Kadar si je izbral novo sliko, veliko brušeno zrcalo, udoben gugalni stol, ali kadarkoli, zmerom si je dejal: za Olgo!

Tako je čekal, trpel, upal in verjel za vedno. »Ona pride in bo moja. Hočem. Mora priti!«

In res je prišla. Samo še malo časa in izpolni se mu najdivnejši sen rane mladosti. Kako čudovito! Kako krasno! Volja je utelesila misel. Novak je strmel predse, srce polno blaženosti, ter je šepetal le eno: »Moja, moja! Končno moja!«

Olga pa je, sedeč doma za mizico, razmišljala:

»Ali je mogoče, da se poročim z Novakom? Kaj mi je ta dobri mož? Ali mi je mogoče občutiti zanj vsaj prijateljstvo? — Za Janka je plamtela moja duša, po njem je drhtelo moje telo, vsaka misel mi je bila pri njem, vsako čustvo mi je oklepalo le njega. Za Novaka pa ni v meni niti misli, niti čuta. — Ah! Ako bi Milan — —«

Planila je pokonci, se zgrabila za senci in ječala: »Moj Bog, kakšna misel zopet! A odpoditi se ne da. Porojena v snu, se mi razrašča in dviga vedno močnejša, me trpinči in mi ne pusti več pokoja. Milan. Rožanec! Prijatelj, blagi moj tolažnik. Da se nista križali njeni poti že pred leti! A zdaj je prepozno. Blazna sem — zaničljiva, saj si duhovnik!«

In zgražala se je nad seboj, se zavedala svoje nesreče in plakala. Kam jo meče srce? Za prvim velikim polomom v novo katastrofo. Kakor plevel mora ruvati iz čustvenih gred prav najlepše rože. Jedva je za silo zatrla ljubezen do Janka, mora zadušiti novo do Milana.

Tedaj je strmela sama nad seboj. »Kaj je z menoj? Danes se je poročil moj prvi ljubljenec, oče mojega otroka, a jaz že razmišljam o Novaku in Rožancu! Tugujem za izgubljeno srečo, odklanjam drugo, a hrepenim po tretji, ki je nedosežna. Saj sem blazna ...«

A naenkrat je vzkipel v nji odpor. Čemu bi zatirala kar je najsvetejše? Ljubezen je najvišji zakon! Ljubezen ne vprašuje in ne uvažuje, ne pozna ne mej, ne pregraj, ne stanu ne poklica, ne starosti, ne ukaza, ne prepovedi.

Ljubezen je ptička, ki gnezdi kjerkoli ji hoče in se ne briga, ali ji ne uniči morda zaroda vihar ali požar; ljubezen je zrno, ki vzklije, vzcvete in obrodi sad makar na pečini, sredi kolovoza ali v kotu kleti ter se izpostavlja nevarnosti, da ga odtrga prvi hujši piš, povozi slučajno kolo ali pohodi slep korak.

A zopet si je dopovedovala: »Ah, saj sem podla, neizrečeno propadla! Kri se mi zbuja, sila, uspavana po žalosti v minulih mesecih, se mi dviga iznova ... meni zavrženki! Kaj razmišljajo moji bolni možgani? Sramotnica sem! Niti ne pogledal bi me več čisti Milan, ako bi slutil moje blodnje ... A kaj naj storim? Vzamem Novaka? Joj mi, saj ne morem nič drugega! On hoče! Že dolga leta hoče — v sužnjost moram, kakor jih je moralo že toliko. Novak — dobri, vse pozabljajoči, vztrajno zvesti mož, tvoja bom, saj ne morem biti niti Jankova niti Milanova. Žrtvujem se za Ernico in svojo dobro mamo ...«

In Olga je jokala pozno v noč.

Na klečalniku v kaplaniji pa je molil Rožanec.

»Ti, večni Bog, sam vidiš, kaj se godi v mojem srcu. Reši me! Ne daj, da se izneverim svoji prisegi — izpolni moj načrt — osvobodi me njene bližine! Reši me, da ostanem Tebi zvest in se mi nikoli ne bo treba sramovati greha, ki ga nočem poznati!«

Že davno je odbilo polnoč, ko je Rožanec še vedno ležal na goli deski ter tiho ječal: »Olga, niti ne slutiš, kako sem nesrečen, ker ti tega povedati ne smem in ne morem. — Bog te razsvetli, Olga, da sprejmeš prijateljevo roko ...«

Naslednjega dopoldneva je Rožanca pozval v pisarno župnik. Nervozno je stopal starec po sobi.

»Sedite, če hočete!« je dejal, ko je prišel kaplan. »Jaz laže govorim, ako takole hodim. — Nerodno je, zelo nerodno, kar vam moram povedati. Od dekana sem prijel pritožbo, zaradi vas!«

»Zaradi mene! Zakaj!«

»Ne zamerite — saj me poznate, toda dolžnost je dolžnost. Saj sem doslej molčal, dasi sem slišal sam tu in tam opazke — zdaj pa ne smem več molčati.«

»Prosim, govorite vendar, gospod župnik!«

»Zaradi učiteljice Tratarjeve. — Shajate se ž njo — izprehajate se javno ž njo. Menda hodite celo k nji. Moj Bog! Ljudje se pohujšujejo, šepetajo, klevetajo. Tristo! Mlati ste že zelo, baba je hudič — posebno če je lepa — —«

»Nič ne vem, gospod župnik! Gospodična Tratarjeva, Olga Tratarjeva mi je v šoli tovarišica, prijateljica in jaz sem ji prijatelj, prav nič več!«

»Oh, oh! Saj to ni mogoče!« je zastokal župnik. »Nemogoče je prijateljstvo med mlado žensko in mladim moškim.«

»Je mogoče, gospod župnik, in upam, da se to prijateljstvo ohrani do naše smrti.«

»Kako mislite?«

»Moj najboljši prijatelj in šolski tovariš, imovit posestnik na Goričanah, Ivan Novak že dolgo ljubi gospodično Tratarjevo. Včeraj pa jo je vpričo mene snubil. Ni še pritrdila. S svoje strani pa storim vse, da se ta zakon sklene čim prej. — To blagovolite sporočiti velečastitemu gospodu dekanu. Za tukajšnje opravljivce in klevetnike se ne brigam; pometajo naj pred lastnimi pragi.«

»Da, da, vedel sem, da vam delajo krivico. Vaše pojasnilo me zato zelo veseli! Takoj čestitam gospodični učiteljici.«

»Ne, prosim, še ne. Naj ostane novica med nami dotlej, da se gospodična odloči in da določimo dan poroke. Vame zaupajte, gospod župnik, kakor ste doslej.«

Nevoljen je odšel Rožanec v svoje stanovanje, župnik pa je takoj napisal listek gospodični Magdi: »Zelo ste se zmotili. Gospodično Olgo Tratarjevo snubi Rožančev prijatelj, posestnik Novak na Goričanah in bo v kratkem poroka.«

In listek je po cerkveniku poslal Magdi v šolo.

Tako se je zgodilo, da sta Olgo v velikem šolskem premoru presenetili učiteljici tovarišici Magda in Manica s skupno, zelo hrupno in vsiljivo čestitko:

»Vso srečo ti želim! Novak je bogat mož! Oh, kakšno terno si zadela! — Pa kdaj bo poroka? Tukaj ali na Goričanah? — Kam pojdeš na svatbeno potovanje? V Italijo? Ah, Benetke! Ali pa na Dunaj! V Monakovo! — Jaz bi šla preko Švice v Pariz. Ah, Pariz in skok v London! Ali pa v Kairo. Aleksandnjo, Gize k piramidam na kamelah, gledat Tutenkamenovo grobnico. Izvrstno!«

Olga je strmela. Odkod vesta? Vendar jima tega ni pravil Rožanec? Ali da bi se bil komu pobahal Novak?

Nasmehnila se je in prekinila njuno blebetanje:

»Prezgodaj! Še mnogo prezgodaj! Poročiti se ni, kakor odpeljati se z avtom na izprehod. Stvar je resna, premisleka vredna ... Morda, morda ne. — Kadar bom nevesta, vama gotovo pošljem obvestilo. Dotlej pa, prosim, rajši o tem ne govorita!«

V zadregi sta odšli in kar v glavo jima ni šlo, kaj pomenja Olgino govorjenje; župnik piše, da je Novak Olgo že snubil in da bo v kratkem poroka. Olga pa se dela, kakor da ni še nič gotovega.

»Ej, hinavka je! Nalašč se dela, kakor da si šele premišlja. Kajpak, taka krasotica — Novak je vendarle čisto navaden kmet — ona pa lahko pričakuje kakšnega graščaka, milijonarja ali bogvekoga!« se je togotila Magda.

Manica je otožno molčala; ravnatelj Tribnik ji že nekaj tednov ni bil zvest. V Ljubljani se je seznanil z barsko harfonistko, črnooko, tenkostaso in tenkonogo Poljakinjo, ter se vozaril tja skoro vsak dan ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Rožanec je sklenil, da takoj govori z Olgo.

Toda kako naj pride k nji? V učiteljski zbornici mu je bil pomenek ž njo nemožen, na cesto v Sračje ni maral iti več, da ne bi izzval nove klevete, k sebi na stanovanje je ni mogel klicati ali da bi šel k nji zopet na dom, je bilo takisto nerodno.

Ali župnikovo opozoritev na čenče, ki so se širile po mestu in so dospele že do dekana, ji je moral sporočiti ter jo prositi, naj se odloči za Novaka ali pa — da, ali pa zaprosi sam, naj ga premeste nemudoma kam drugam, da je ne onečasti s svojim občevanjem. Ugibal je in ugibal, kako bi se sestal z Olgo, a nič mu ni prišlo na misel. Minevalo je popoldne. Postajal je nestrpen; končne se je preoblekel, si nataknil civilni ovratnik z majhno črno ovratnico, vzel palico v roko in odšel na izprehod. Na mostu je srečal zdravnika dr. Medena.

»Pozdravljen. Pri Jamnici sem bil. Nezavestno sem jo našel. Po vratu podplutbe in odrtine. Vrag vedi, kaj jo bilo. Ali jo je kdo davil, ali pa se je sama. Meni ne odgovori. Strašen zakon! Ali bi šli vi k nji?«

»Ali se zaveda? Nevarnosti za njo ni več?«

»Nobene! Kar pojdite! Medicin ji ni treba — temveč vaše vzpodbudne besede. — Zdravi! — Zakaj vas ni že tako dolgo nič k »Črnemu volu«?«

Zdravnik je odhitel, Rožanec pa se je napotil k Jamnikovim. V veži je mirila stara ženska vekajoča otroka, ki sta klicala mamo. Sicer ni bilo videti nikogar.

»Kje je gospodar?« je vprašal kaplan.

Skomignila je z rameni. »Kaj vem! Kakor gad je pihal in odšel bogvekam. Prosim, gospodinja je sama v kamri.«

Ko je vstopil in ga je zagledala, je zaječala:

»Zdaj šele prihajate! O, Bog! Zdaj šele!«

»Pravkar sem šele zvedel. — Zdravnik mi je rekel, naj grem k vam.«

»Ah, kaj! Pričakujem vas že od tistega večera doma. A vas ni bilo! Mar niste vedeli, kako ste mi potrebni? Ne, ne, hodili ste rajši z lepo učiteljico — jaz pa, o Bog, o Bog!«

»Kakšne misli, kakšna sumničenja!« je vzkipel kaplan. »Moj prijatelj snubi gospodično Tratarjevo, ki sem ji jaz le svetovalec, tolažnik ... Mar tudi vi pozabljate, da sem jaz duhovnik!«

»Meni vse to nič mar! Človek ste, kakor jaz, samo to vem,« je dejala razburjena. »Svoj križ nosite, kakor jaz, le da jaz pod njim omagujem.«

»Vedeli ste, kje me lahko najdete vsak dan. Čemu me niste poiskali? Vaša očitanja odklanjam.«

»Ah, ne hudujte se, ne zamerite mi!« je vzkliknila, ga zgrabila za roko in jo poljubljala. »Bolelo me je; ko sem vas videla, kako ste se peljali z ono učiteljico — srce mi je otrpnilo — in potem še moj mož! Joj meni, zakaj me ni bilo konec!«

Vrgla se je po strani na blazine in jokala krčevito.

»Pomirite se! Zatecite se k Bogu, zakaj le pri Njem je pomoč za vas. Mislite na svoja otroka, na žensko čast, na ugled hišo in molčite! Molk napram ljudem, a tem zgovornejše pomenkovanje z Bogom! To vam priporočam. Res je, samo človek sem, a tudi pošten duhovnik, ne pozabite nikoli tega. Zbogom!«

Skoraj tekel je iz Jamnikove hiše. Smilila se mu je, obupanka, a hkrati je bil ogorčen. Kakšna bestija je v tej ženski! In naravnost ljubosumna je na Olgo! Tudi do nje so dospele klevete in potrjevala si jih je z lastnim vohunjenjem.«

Stresal je glavo ter izkušal misliti kaj drugega. »Proč! Proč odtod!« je zdihoval in božal iz mesta. Hodil je par ur po cestah in klancih gor in dol. V mraku šele se je vračal. Še trdnejši je bil njegov sklep: Olga se mora odločiti, ali pa se odloči sam. Ali bi pisal Olgi in ji vse razložil? Morda jo sreča blizu njenega stanovanja; krenil je tja. Moral je tja, noge same so ga nosile v njeno bližino. In ko se je ozrl v njeno okno, jo je zagledal. Obraza ji ni mogel več razločiti, a vabila ga je z roko. Braniti se ni mogel; urno je stopil pod okno in pozdravil:

»Dober večer. Iskala sem vas — nujno moram govoriti z vami. Pridite gor, prosim!« je dejala poltiho.

»Bojim se — ljudje — gospodinja,« se je izgovarjal.

»Nikogar ni doma. Gospodinja z Vidko je odšla pravkar in tako kmalu se ne vrneta. — Nihče vas ne more videti. Sicer pa, ako hočete, pridete lahko z zadnje strani. — No, prosim, ne pomišljajte se!«

Ozrl se je in ker je bil trg prazen, je urno vstopil pri glavnem vhodu. Čakala ga je na stopnicah.

»Milan, prijatelj,« je ječala. »Kakšna noč je minila in kakšen dan! Samo na te mislim in te kličem, kličem — zdaj pa sem te priklicala. Saj ne moreš vedeti — saj ne moreš slutiti, kaj se godi v meni. — O, Bog mi pomagaj!« Nenadoma ga je tikala.

Rožancu se je zdelo, kakor bi čitala v njegovem srcu; prav isto bi on nji rad rekel. Toda rekel je le: »Ubožica!« in jo pobožal po glavi.

Teda se ni mogla vzdrževati več, glava ji je omahnila na njegove prsi, oklenila se je z obema rokama njegovih ramen ter zaihtela.

Z jezikom, ki ga je krotil, da se mu ni zapletal, je govoril Rožanec nežno, skoraj šepetaje:

»Olga, sestra moja, bodi pogumna! Poslušaj me in verjemi: samo tvojo srečo hočem. Odloči se in sporoči Novaku, da soglašaš, da mu postaneš žena. Ljubi te že tako dolgo, globoko, vdano, čudovito krasna je njegova zvestoba — dobro se ti bo godilo — lahko mu boš prijazna žena. Spoznaš ga, da je plemenita duša in ga morda že kmalu resnično vzljubiš. Križ storiš preko preteklosti, ki ti zbuja bolest, a zaključiš tudi sedanji položaj, ki je nevzdržljiv. Glej, niti midva ne smeva več občevati ...«

Začel ji je pripovedovati, kako mu je govoril župnik o sumnijah, ki so dospele že do dekanovih ušes in kako je zavrnil klevete s poročilom, da jo snubi Novak.

»Prav to sta mi pripovedovali v šolski zbornici Magda in Manica!« se je čudila Olga. »Odkod sta zvedeli to? Ali sta v zvezi z župnikom? Morda sta pa ti dve raznašali klevete? Mar si ti že govoril o moji poroki?«

(se nadaljuje)</text>
      <sha1>k6l9mf9s458z0v5p6shp1xf7xw2ca7o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prevedeni zgodovinski romani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39499</id>
    <revision>
      <id>207009</id>
      <parentid>206986</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:19:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevedeni tuji zgodovinski romani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9092" xml:space="preserve">{{v delu}}

'''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.&lt;ref&gt;Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.&lt;/ref&gt; Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. 

==Prevedeni slovenski zgodovinski romani==

*Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) &gt; 18 objavljenih prevodov, 18 prevodov v rokopisu
*Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) &gt; ~ 20 prevodov
*Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) &gt; slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021),  ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021)
*Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) &gt; češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927)
*Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) &gt; češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) &gt; nemščina (prev. Janez Strutz, 2013)
*Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) &gt; nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019)
*Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) &gt; nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006)

==Prevedeni tuji zgodovinski romani==

*1864 Prokop Chocholoušek: Harač. Novice 1864 (izv. 1861)
*1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec)
*1865
*1866
*1867
*1868
*1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija. Koledar Matice slovenske (izv. 1846)
*1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj. SN 1869
*1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest. Narodni koledar 
*1870
*1871
*1872
*1873
*1874
*1875
*1876
*1877
*1878
*1879
*1880
*1881
*1882 Pod turškim jarmom: Povesti iz vojske Grkov proti Turkom, prev. Filip Haderlap, ponatis 1892
*1883 Joachim Heinrich Campe: Odkritje Amerike: Poučno zabavna knjiga v treh delih o: I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru, predelal Hrizogon Majar (izv. Die Entdeckung von Amerika) 
*1884
*1885
*1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar. SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1886 Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev 1809: Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine, Ljubljana: Anton Turk, ponatisi 1898, 1909, &lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt;1918
*1887 S prestola na morišče ali Nesrečna kraljeva rodbina, [prev. Fran Nedeljko]
*1888
*1889 Kara Petrovič, osvoboditelj Srbije, prev. Ivan Urbanec
*1890
*1891
*1892
*1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje  
*1894
*1895
*1896
*1897
*1898
*1899 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, Gorica (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908
*1900
*1901
*1902
*1903
*1904
*1905 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, Gorica, Svetovna knjižnica, prev. Josip Hacin (izv. xxx, )
*1906 Alois Jirásek: Pasjeglavci, »zgodovinska povest«, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 Alois Jirásek: Psoglavci »zgodovinska slika« (izv. Psohlavci, 1884)
*1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) 
*1908 Joseph S. J. Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema: (Lucij Flav), Domoljub in v knjigi
*1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 
*1910 Michel Zévaco: Otroci papeža, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910
*1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici
*1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček (izv. The Rise of Iskander, 1834) 
*1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, Trst (izv. Jih, prev. Vojteh Hybášek)
*1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, xxx)
*1912 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske«
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) 
*1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompejev, Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) 
*1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ  
*1913 Walter Scott: Kenilworth, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ 
*1913 Joseph S. J. Spillmann: Hrabro in zvesto oz. Junaštvo in zvestoba: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije: Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI, prev. Andrej Smrekar, Nova domovina, ZDA (izv. Tapfer und treu)
*1913 Moritz Hartmann: Zadnji dnevi nesrečnega kralja: Zgodovinska novela, prev. Silvester Košutnik, Ljubljana: Anton Turk, ponatis 1932 (izv. Die letzten Tage eines Königs, 1867)
*1914
*1915
*1916
*1917
*1918
*1919
*1920
*1921
*1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?)
*1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912 ) 
*2923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) 
*1924
*1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846)
*1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) 
*1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926)
*1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904)
*1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893)
*1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček  (izv. Cleopatra, 1889)
*1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914), 
*1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918)
*1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) 
*1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829)
*1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992
*1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920)
*1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) 
*1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880)
*1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818)
*1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba
*1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben
*1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) 
*1936 Wille Cather: Škof Nove Mehike, prev. Anton Anžič, Mohorjeva (izv. Death Comes for the Archbishop, 1927) 
*1937
*1938 Michael Jacoby in Rowland Leigh: Poročnik indijske brigade (izv. The Charge of the Light Brigade, 1936; tudi film in pesem)
*1938 Irving Stone: Sla po življenju: Roman o Vincentu van Goghu, prev. Peter Donat, Modra ptica, ponatis 1943 (izv. Lust for life)
*1938−1939 Joseph S. J. Spillmann: Na morišče!: Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije, prir. Rado Bednařik, Gorica: Sigma 
*1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica
*1939 Margaret Mitchell: V vrtincu, prev. Mirko Košir, Modra ptica (izv. Gone with the wind, 1936, film 1939) 
*1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936)
*1941
*1942
*1943 Norah Lofts: Divjina cvete: Roman iz življenja pionirjev, ki so doživeli silovite borbe z Indijanci, prev. Katja Špur, Ljubljana: Domovina
*1943 Irwing Stone: Mornar na konju: Življenje Jacka Londona, Ljubljana, Dobra knjiga
*1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844)
*1945

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija: Kazala]]
[[Kategorija: Romani]]
[[Kategorija: Prevodi]]</text>
      <sha1>by341xajz50tv8a3ydp4mu7j54ktco1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kruci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39503</id>
    <revision>
      <id>207010</id>
      <parentid>207003</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:24:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="98594" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}},
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|3}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.</text>
      <sha1>nef5fuf7xi9hodfx4lv9n1tgnma6dm7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207012</id>
      <parentid>207010</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:40:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="107328" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}}, {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|12}},
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|3}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.

V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube.

Prvo srečanje v boju s Kruci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci!

Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom.

»Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi!

Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovednost. Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševe Vide. Sivolasi lopov je izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega dosedanjega krvavega obračuna s Krajino.

Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico!

Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zatekla iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul je govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da
ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegove izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje.

V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanje, da še ne bo po njem pri skrbni negi.

Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri maščevalni pohod. Iztrebila je levi murski breg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.

Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srčno rano. Nikakor ni mogel dognati. Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom Tököly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precej utrjenih postojank in trdnjav.

Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan.

Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljubše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.

Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v pregnanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše opravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.

Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih telesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah.

Njena glavna skrb ter razvedrilo je bil sinko. Določeno je bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel večkrat čednega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasledstvo. Versko zagrizeni musliman je čisto pozabil, da je mati otroka kristjana, katere ni silil nikdo na odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic.

Na rešitev iz harema Dinoe-Dinoe ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja!

Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priljubljena kristjana, prosta in ji celo zasigurano manjše spremstvo cesarskih, če bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brez dolgega oklevanja ter kovanji načrtov je vzela otroka ter eno strežnico. Dali so ji konje in oddelek vojakov. Ti so prejeli nalog: spremiti plemenito vezirko do Mure in se vrniti z njenim potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na kako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt.</text>
      <sha1>3hqn64evn840f9fsx2dtub5gspja6tq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207014</id>
      <parentid>207012</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:53:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116018" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}}, {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|12}}, {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|14}},
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|4}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.

V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube.

Prvo srečanje v boju s Kruci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci!

Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom.

»Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi!

Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovednost. Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševe Vide. Sivolasi lopov je izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega dosedanjega krvavega obračuna s Krajino.

Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico!

Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zatekla iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul je govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da
ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegove izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje.

V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanje, da še ne bo po njem pri skrbni negi.

Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri maščevalni pohod. Iztrebila je levi murski breg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.

Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srčno rano. Nikakor ni mogel dognati. Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom Tököly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precej utrjenih postojank in trdnjav.

Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan.

Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljubše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.

Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v pregnanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše opravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.

Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih telesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah.

Njena glavna skrb ter razvedrilo je bil sinko. Določeno je bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel večkrat čednega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasledstvo. Versko zagrizeni musliman je čisto pozabil, da je mati otroka kristjana, katere ni silil nikdo na odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic.

Na rešitev iz harema Dinoe-Dinoe ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja!

Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priljubljena kristjana, prosta in ji celo zasigurano manjše spremstvo cesarskih, če bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brez dolgega oklevanja ter kovanji načrtov je vzela otroka ter eno strežnico. Dali so ji konje in oddelek vojakov. Ti so prejeli nalog: spremiti plemenito vezirko do Mure in se vrniti z njenim potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na kako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt.

Ko bi bila hotela migniti Turčija samo z mezincem podpore, bi ne bil Munkač nikoli padel. Vsled pomanjkanja prehrane je predala Helena trdnjavo cesarskim 9. januarja 1688. Zasiguran ji je bil prost izhod v spremstvu preostankov posadke. Oblegovalci so seve preiskali temeljito prtljago junakinje in odkrili med raznimi dragocenostmi tudi krono kralja Krucev. Takrat zaplenjena krona je še ohranjena. Podobna je dragonski čeladi. Spodnji del je vijolične barve in obrobljen štiri prste na široko s čistim zlatom; zgornji del je obokast ter bel, obšit s platnom in okinčan z velikim dragocenim kamnom.

Prvi kralj Krucev je bil sicer ob krono. V odškodnino za to ga je imenoval veliki vezir leta 1690. za velikega kneza erdeljskega. Emerik I. se je podal s svojimi tolpami v Erdelje, kjer je rogovilil do svoje smrti. Prebivalstvo slovenskega Štajerja je imelo precej časa mir pred Kruci.

Vsled sijajnih zmag slavnega avstrijskega vojskovodje Evgena je bila Ogrska kmalu rešena turškega jarma. Madžari so pokazali za osvoboditev malo ali nobene hvaležnosti. Radi malenkosti je došlo kmalu med avstrijskim dvorom in madžarskimi plemenitaši do sporov. Madžari so grozili s ponovnim uporom, opiraje se na ostanke Krucev.

Nezadovoljnost ogrskih domačinov so podžigali francoski najemniki, dokler ni prikipela do vrhunca. Tudi glavar in kralj zopet zbranih Krucev je bil kmalu pri roki v osebi Franca Rakoči, sina junaške Helene iz njenega prvega zakona, braniteljice trdnjave; Munkač in soproge Emerika, ne baš slavnega prvega kralja Krucev.


&lt;center&gt; '''Drugi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Kakor že omenjeno, se je udala l. 1688. glavna ter zadnja trdnjava prvega kralja Krucev — Munkač. Po predaji Munkača je prišla njegova braniteljica Helena Zrinjska s svojim sinom Francom na Dunaj. Njeno večletno krucevanje ji je odpustil cesar povsem radi zaslug prednikov. Prepustil ji je celo v uporabo vsa podedovana in z ropom prisvojena posestva na Ogrskem. Iz Dunaja je poslala Helena sina na Češko, kjer se je izobraževal pet let prav pridno. Po končanih naukih je prevzel oskrbovanje razsežnih materinih posestev na Madžarskem. Leta 1696. se je oženil s hčerko hessenskega kneza Karola. Kot bogatin ter mogočnjak je bival in se zabaval deloma na Dunaju, deloma na svojih ogrskih graščinah. Godilo se mu je vsestransko po knežje. Še razna dostojanstva je imel zanj pripravljena avstrijski cesar.

Rakočiju je že bilo prirojeno hrepenenje po čisto samostojnem ter neodvisnem kraljestvu. Za njegov pohlep po osamosvojitvi so zvedeli Francozi, ki so itak natezali Avstriji vajeti s pomočjo puntarskih madžarskih plemičev. Francoski poslanik Villarsa je prejel od svoje vlade naročilo, naj spelje Rakočija, da se bo uprl cesarju. Vstaja bo rodila siguren uspeh. Francoski kralj bo podpiral punt z denarjem ter vojaštvom. Francoski poslanik je prisegel Rakočiju, da bo postal po otresenju avstrijskega jarma veliki knez Erdelije. Lastna častilakomnost in obljube Francozov so bile tolikanj mikavne in zapeljive, da se jim je udal mladi mogočnjak in pričel pogajanja s Francozi. Nesreča je hotela, da se je našel iz njegove najožje družbe Judež v osebi nekega častnika, ki je ovadil vse spletkarije in pogajanja s Francijo na Dunaj. Meseca maja l. 1701. je poslal cesar na tihoma nad tedaj še prikritega puntarja vojaški oddelek. Ta je presenetil Rakočija na njegovi lastni graščini ter ga je ujel po kratki oblegi. V verigah so gnali cesarski upornika v Dunajsko Novo mesto. Pahnili so ga v isto ječo, v kateri je čakal radi vstaje pred 30 leti na smrtno obsodbo njegov stari oče, grof Zrinjski, ki je bil tudi obglavljen.

Rakoči ni romal sam v zatohle podzemeljske prostore. Z njim so odtirali na odgovor in zatožno klop vso njegovo ožjo okolico. Njegovemu svetovalcu Berčeniju, duši zarote, je uspel pobeg iz ječe na Poljsko.

Poljaki so bili poleg Francozov naklonjeni madžarskemu gibanju po osamosvojitvi. Berčeni je storil na svobodi vse, da otme smrti svojega gospoda. Avstrija je stražila tako pazno ujetega ptiča, da je presedel v ječi šest mesecev ter čakal v neprestanem strahu, da planejo zdaj in zdaj nanj rablji in ga odvedejo na morišče. Konečno je le uspelo Berčeniju, da je zasnoval s pomočjo Rakočijeve žene rešilni načrt.

Kakor že zaupano, se je trudila njegova žena pol leta, predno je podkupila straže, ki so pustile jetnika na prosto. V preobleki navadnega vojaškega prostaka se mu je posrečil v noči pobeg iz mesta. Za mestnim obzidjem je čakal nanj konj. V galopu je oddrvel do Donave in preko ga je odpeljal brodar. Izmuznil se je iz Ogrske na Poljsko, kjer mu je preskrbel francoski poslanik varno zavetje. Tudi po opaženem pobegu so ga obsodili v Dunajskem Novem mestu na smrt, njegova razsežna posestva in celo imetje pa zaplenili.

Pod zaščito Poljske Rakoči nikakor ni miroval. Njegovi podpihovalci so bili noč in dan na delu po domovini. Ko se je prikazal Rakoči l. 1703. z majhnim krdelom konjikov na ogrski meji, je švignil mahoma plamen silne vstaje po celi deželi. Cele trope nezadovoljnežev in bivših Krucev so vrele pod njegovo zastavo. Krucem so se pridružili še Turki. Rakočijeva krdela so se množila in narasla naglo v mogočno armado. S prostovoljci, ki so bili prežeti sovraštva do Habsburžanov, je udaril Rakoči na cesarjevo armado, jo potolkel, se polastil več trdnjav, katere je spremenil v svoje postojanke in je postal drugi kralj madžarskih Krucev.

Jedva je uspel upor napram Avstriji, je postala Krucem Madžarska pretesna. Rakočijeva roparska vojska se je razlila po doma opravljenem poslu liki narasla reka na vse strani. Kruci so zopet pridivjali na Štajersko. Tudi slovenski kraji med Muro in Dravo so morali vnovič čutiti besnost krščenih in nekrščenih Turčinov, podivjanih Krucev. Blizu 30.000 ogrskih puntarjev in plenaželjnih turških tolovajev je ropalo in požilago po Fürstenfeldu, Borovju, Friedbergu in po Dekanovcih. Ena truma teh divjakov je privihrala med klanjem in požiganjem celo do Dunaja.

Avstrijskemu maršalu Sigbertu grofu Heisterju se je posrečilo, da je naklestil dvakrat pošteno Forgacha, enega od voditeljev krucevskih čet. Grof zmag ni izrabil in tako so ostale brez strašilno učinkovitih posledic. Razkropljene trume so se kmalu ponovno zbrale in ropale še drzneje.

&lt;center&gt; – – –&lt;/center&gt;

Dne 12. januarja 1704 so prebrodili Kruci Muro pri Murskem Središču, odkoder so se razpasli po celem Medžimurju. Glavna četa je naperila svoj pohod na Čakovec ter ga zavzela v naskoku. V Čakovcu Kruci niso samo plenili, nameravali so zagospodovati stalno nad mestom. Lotili so se z vso vnemo utrjevalnih del. Kmalu se je prelevil Čakovec v krucevski tabor, odkoder bi jih bilo težko prepoditi. V Čakovcu je bil tudi glavni stan tolovajske vojske, ki ni držala rok križem po utaborenju. Iz Čakovca so hodili Kruci ropat na dve strani. Ena četa je plenila neusmiljeno ob Muri in se je upala nad Ljutomer; druga je prihrumela za Dravo nad Središče. Pohoda nad Ljutomer in Središče sta bila zgolj roparskega značaja. Vrnitev z obilnim plenom iz omenjenih krajev v Čakovec je bila za Kruce predaleč in preveč nevarna. Čakovski generalni štab je odredil oporišča na Murskem polju. Kruci so se usidrali na Moti, pri Braneku in v Razkrižju.

Krog pravkar omenjenih naselbin so izkopali zakope, jih utrdili, privlekli vanje topove in vsako od teh manjših taborišč je dobilo svojo lastno ter stalno posadko. Z utrdbami na Moti, pri Braneku in Razkrižju so postali Kruci gospodarji celega Murskega polja. Svoje tabore so dobro založili s plenom, da bi jih lahko branili ter vztrajali za slučaj nenadnih napadov in oblege.

V taboriščih je živela kmetska sodrga na račun Muropolja kakor bogovi. Kakor hitro so pojedli in popili naropano ter se narajali do dolgega časa, so se pozabavali s ponovnimi plenitvami in z uprizarjanjem nepopisnih grozovitosti po bližnji okolici.
Po utrditvi in takorekoč stalni naselitvi na Murskem polju so napadli prvič Ljutomer 8. februarja 1704. Tržani, ki se niso dosti zmenili za od Krucev do gole kože slečene ter nezavarovane kmete, so imeli od prvega vpada dovolj časa, da so se pripravili na poset. Z združeno močjo so kmalu tudi odpodili roparsko druhal. Drugi dan po prvem napadu je bila nedelja. Kruci so se vrnili pred Ljutomer že ob osmi uri zjutraj v znatno ojačenem številu.

Vsled prve zmage so se čutili Ljutomerčani čisto varne in se nikakor niso nadejali tako naglega ponovnega navala, Kruci so se polastili trga z groznim kričem.</text>
      <sha1>t4p7th16z82584nhozte56v0hhm3izh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207015</id>
      <parentid>207014</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:55:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115988" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}}, {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|12}}, 
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|4}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.

V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube.

Prvo srečanje v boju s Kruci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci!

Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom.

»Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi!

Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovednost. Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševe Vide. Sivolasi lopov je izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega dosedanjega krvavega obračuna s Krajino.

Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico!

Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zatekla iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul je govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da
ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegove izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje.

V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanje, da še ne bo po njem pri skrbni negi.

Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri maščevalni pohod. Iztrebila je levi murski breg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.

Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srčno rano. Nikakor ni mogel dognati. Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom Tököly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precej utrjenih postojank in trdnjav.

Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan.

Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljubše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.

Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v pregnanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše opravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.

Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih telesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah.

Njena glavna skrb ter razvedrilo je bil sinko. Določeno je bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel večkrat čednega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasledstvo. Versko zagrizeni musliman je čisto pozabil, da je mati otroka kristjana, katere ni silil nikdo na odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic.

Na rešitev iz harema Dinoe-Dinoe ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja!

Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priljubljena kristjana, prosta in ji celo zasigurano manjše spremstvo cesarskih, če bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brez dolgega oklevanja ter kovanji načrtov je vzela otroka ter eno strežnico. Dali so ji konje in oddelek vojakov. Ti so prejeli nalog: spremiti plemenito vezirko do Mure in se vrniti z njenim potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na kako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt.

Ko bi bila hotela migniti Turčija samo z mezincem podpore, bi ne bil Munkač nikoli padel. Vsled pomanjkanja prehrane je predala Helena trdnjavo cesarskim 9. januarja 1688. Zasiguran ji je bil prost izhod v spremstvu preostankov posadke. Oblegovalci so seve preiskali temeljito prtljago junakinje in odkrili med raznimi dragocenostmi tudi krono kralja Krucev. Takrat zaplenjena krona je še ohranjena. Podobna je dragonski čeladi. Spodnji del je vijolične barve in obrobljen štiri prste na široko s čistim zlatom; zgornji del je obokast ter bel, obšit s platnom in okinčan z velikim dragocenim kamnom.

Prvi kralj Krucev je bil sicer ob krono. V odškodnino za to ga je imenoval veliki vezir leta 1690. za velikega kneza erdeljskega. Emerik I. se je podal s svojimi tolpami v Erdelje, kjer je rogovilil do svoje smrti. Prebivalstvo slovenskega Štajerja je imelo precej časa mir pred Kruci.

Vsled sijajnih zmag slavnega avstrijskega vojskovodje Evgena je bila Ogrska kmalu rešena turškega jarma. Madžari so pokazali za osvoboditev malo ali nobene hvaležnosti. Radi malenkosti je došlo kmalu med avstrijskim dvorom in madžarskimi plemenitaši do sporov. Madžari so grozili s ponovnim uporom, opiraje se na ostanke Krucev.

Nezadovoljnost ogrskih domačinov so podžigali francoski najemniki, dokler ni prikipela do vrhunca. Tudi glavar in kralj zopet zbranih Krucev je bil kmalu pri roki v osebi Franca Rakoči, sina junaške Helene iz njenega prvega zakona, braniteljice trdnjave; Munkač in soproge Emerika, ne baš slavnega prvega kralja Krucev.


&lt;center&gt; '''Drugi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Kakor že omenjeno, se je udala l. 1688. glavna ter zadnja trdnjava prvega kralja Krucev — Munkač. Po predaji Munkača je prišla njegova braniteljica Helena Zrinjska s svojim sinom Francom na Dunaj. Njeno večletno krucevanje ji je odpustil cesar povsem radi zaslug prednikov. Prepustil ji je celo v uporabo vsa podedovana in z ropom prisvojena posestva na Ogrskem. Iz Dunaja je poslala Helena sina na Češko, kjer se je izobraževal pet let prav pridno. Po končanih naukih je prevzel oskrbovanje razsežnih materinih posestev na Madžarskem. Leta 1696. se je oženil s hčerko hessenskega kneza Karola. Kot bogatin ter mogočnjak je bival in se zabaval deloma na Dunaju, deloma na svojih ogrskih graščinah. Godilo se mu je vsestransko po knežje. Še razna dostojanstva je imel zanj pripravljena avstrijski cesar.

Rakočiju je že bilo prirojeno hrepenenje po čisto samostojnem ter neodvisnem kraljestvu. Za njegov pohlep po osamosvojitvi so zvedeli Francozi, ki so itak natezali Avstriji vajeti s pomočjo puntarskih madžarskih plemičev. Francoski poslanik Villarsa je prejel od svoje vlade naročilo, naj spelje Rakočija, da se bo uprl cesarju. Vstaja bo rodila siguren uspeh. Francoski kralj bo podpiral punt z denarjem ter vojaštvom. Francoski poslanik je prisegel Rakočiju, da bo postal po otresenju avstrijskega jarma veliki knez Erdelije. Lastna častilakomnost in obljube Francozov so bile tolikanj mikavne in zapeljive, da se jim je udal mladi mogočnjak in pričel pogajanja s Francozi. Nesreča je hotela, da se je našel iz njegove najožje družbe Judež v osebi nekega častnika, ki je ovadil vse spletkarije in pogajanja s Francijo na Dunaj. Meseca maja l. 1701. je poslal cesar na tihoma nad tedaj še prikritega puntarja vojaški oddelek. Ta je presenetil Rakočija na njegovi lastni graščini ter ga je ujel po kratki oblegi. V verigah so gnali cesarski upornika v Dunajsko Novo mesto. Pahnili so ga v isto ječo, v kateri je čakal radi vstaje pred 30 leti na smrtno obsodbo njegov stari oče, grof Zrinjski, ki je bil tudi obglavljen.

Rakoči ni romal sam v zatohle podzemeljske prostore. Z njim so odtirali na odgovor in zatožno klop vso njegovo ožjo okolico. Njegovemu svetovalcu Berčeniju, duši zarote, je uspel pobeg iz ječe na Poljsko.

Poljaki so bili poleg Francozov naklonjeni madžarskemu gibanju po osamosvojitvi. Berčeni je storil na svobodi vse, da otme smrti svojega gospoda. Avstrija je stražila tako pazno ujetega ptiča, da je presedel v ječi šest mesecev ter čakal v neprestanem strahu, da planejo zdaj in zdaj nanj rablji in ga odvedejo na morišče. Konečno je le uspelo Berčeniju, da je zasnoval s pomočjo Rakočijeve žene rešilni načrt.

Kakor že zaupano, se je trudila njegova žena pol leta, predno je podkupila straže, ki so pustile jetnika na prosto. V preobleki navadnega vojaškega prostaka se mu je posrečil v noči pobeg iz mesta. Za mestnim obzidjem je čakal nanj konj. V galopu je oddrvel do Donave in preko ga je odpeljal brodar. Izmuznil se je iz Ogrske na Poljsko, kjer mu je preskrbel francoski poslanik varno zavetje. Tudi po opaženem pobegu so ga obsodili v Dunajskem Novem mestu na smrt, njegova razsežna posestva in celo imetje pa zaplenili.

Pod zaščito Poljske Rakoči nikakor ni miroval. Njegovi podpihovalci so bili noč in dan na delu po domovini. Ko se je prikazal Rakoči l. 1703. z majhnim krdelom konjikov na ogrski meji, je švignil mahoma plamen silne vstaje po celi deželi. Cele trope nezadovoljnežev in bivših Krucev so vrele pod njegovo zastavo. Krucem so se pridružili še Turki. Rakočijeva krdela so se množila in narasla naglo v mogočno armado. S prostovoljci, ki so bili prežeti sovraštva do Habsburžanov, je udaril Rakoči na cesarjevo armado, jo potolkel, se polastil več trdnjav, katere je spremenil v svoje postojanke in je postal drugi kralj madžarskih Krucev.

Jedva je uspel upor napram Avstriji, je postala Krucem Madžarska pretesna. Rakočijeva roparska vojska se je razlila po doma opravljenem poslu liki narasla reka na vse strani. Kruci so zopet pridivjali na Štajersko. Tudi slovenski kraji med Muro in Dravo so morali vnovič čutiti besnost krščenih in nekrščenih Turčinov, podivjanih Krucev. Blizu 30.000 ogrskih puntarjev in plenaželjnih turških tolovajev je ropalo in požilago po Fürstenfeldu, Borovju, Friedbergu in po Dekanovcih. Ena truma teh divjakov je privihrala med klanjem in požiganjem celo do Dunaja.

Avstrijskemu maršalu Sigbertu grofu Heisterju se je posrečilo, da je naklestil dvakrat pošteno Forgacha, enega od voditeljev krucevskih čet. Grof zmag ni izrabil in tako so ostale brez strašilno učinkovitih posledic. Razkropljene trume so se kmalu ponovno zbrale in ropale še drzneje.

&lt;center&gt; – – –&lt;/center&gt;

Dne 12. januarja 1704 so prebrodili Kruci Muro pri Murskem Središču, odkoder so se razpasli po celem Medžimurju. Glavna četa je naperila svoj pohod na Čakovec ter ga zavzela v naskoku. V Čakovcu Kruci niso samo plenili, nameravali so zagospodovati stalno nad mestom. Lotili so se z vso vnemo utrjevalnih del. Kmalu se je prelevil Čakovec v krucevski tabor, odkoder bi jih bilo težko prepoditi. V Čakovcu je bil tudi glavni stan tolovajske vojske, ki ni držala rok križem po utaborenju. Iz Čakovca so hodili Kruci ropat na dve strani. Ena četa je plenila neusmiljeno ob Muri in se je upala nad Ljutomer; druga je prihrumela za Dravo nad Središče. Pohoda nad Ljutomer in Središče sta bila zgolj roparskega značaja. Vrnitev z obilnim plenom iz omenjenih krajev v Čakovec je bila za Kruce predaleč in preveč nevarna. Čakovski generalni štab je odredil oporišča na Murskem polju. Kruci so se usidrali na Moti, pri Braneku in v Razkrižju.

Krog pravkar omenjenih naselbin so izkopali zakope, jih utrdili, privlekli vanje topove in vsako od teh manjših taborišč je dobilo svojo lastno ter stalno posadko. Z utrdbami na Moti, pri Braneku in Razkrižju so postali Kruci gospodarji celega Murskega polja. Svoje tabore so dobro založili s plenom, da bi jih lahko branili ter vztrajali za slučaj nenadnih napadov in oblege.

V taboriščih je živela kmetska sodrga na račun Muropolja kakor bogovi. Kakor hitro so pojedli in popili naropano ter se narajali do dolgega časa, so se pozabavali s ponovnimi plenitvami in z uprizarjanjem nepopisnih grozovitosti po bližnji okolici.
Po utrditvi in takorekoč stalni naselitvi na Murskem polju so napadli prvič Ljutomer 8. februarja 1704. Tržani, ki se niso dosti zmenili za od Krucev do gole kože slečene ter nezavarovane kmete, so imeli od prvega vpada dovolj časa, da so se pripravili na poset. Z združeno močjo so kmalu tudi odpodili roparsko druhal. Drugi dan po prvem napadu je bila nedelja. Kruci so se vrnili pred Ljutomer že ob osmi uri zjutraj v znatno ojačenem številu.

Vsled prve zmage so se čutili Ljutomerčani čisto varne in se nikakor niso nadejali tako naglega ponovnega navala, Kruci so se polastili trga z groznim kričem.</text>
      <sha1>6r4860cw5zhbpcpwpa0h5gypfm6wcvv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207016</id>
      <parentid>207015</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:55:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <comment>Redakcija 207015 uporabnika [[Special:Contributions/Teastezinar|Teastezinar]] ([[User talk:Teastezinar|pogovor]]) razveljavljena</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116018" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}}, {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|12}}, {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|14}},
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|4}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.

V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube.

Prvo srečanje v boju s Kruci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci!

Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom.

»Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi!

Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovednost. Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševe Vide. Sivolasi lopov je izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega dosedanjega krvavega obračuna s Krajino.

Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico!

Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zatekla iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul je govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da
ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegove izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje.

V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanje, da še ne bo po njem pri skrbni negi.

Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri maščevalni pohod. Iztrebila je levi murski breg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.

Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srčno rano. Nikakor ni mogel dognati. Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom Tököly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precej utrjenih postojank in trdnjav.

Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan.

Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljubše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.

Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v pregnanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše opravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.

Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih telesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah.

Njena glavna skrb ter razvedrilo je bil sinko. Določeno je bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel večkrat čednega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasledstvo. Versko zagrizeni musliman je čisto pozabil, da je mati otroka kristjana, katere ni silil nikdo na odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic.

Na rešitev iz harema Dinoe-Dinoe ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja!

Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priljubljena kristjana, prosta in ji celo zasigurano manjše spremstvo cesarskih, če bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brez dolgega oklevanja ter kovanji načrtov je vzela otroka ter eno strežnico. Dali so ji konje in oddelek vojakov. Ti so prejeli nalog: spremiti plemenito vezirko do Mure in se vrniti z njenim potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na kako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt.

Ko bi bila hotela migniti Turčija samo z mezincem podpore, bi ne bil Munkač nikoli padel. Vsled pomanjkanja prehrane je predala Helena trdnjavo cesarskim 9. januarja 1688. Zasiguran ji je bil prost izhod v spremstvu preostankov posadke. Oblegovalci so seve preiskali temeljito prtljago junakinje in odkrili med raznimi dragocenostmi tudi krono kralja Krucev. Takrat zaplenjena krona je še ohranjena. Podobna je dragonski čeladi. Spodnji del je vijolične barve in obrobljen štiri prste na široko s čistim zlatom; zgornji del je obokast ter bel, obšit s platnom in okinčan z velikim dragocenim kamnom.

Prvi kralj Krucev je bil sicer ob krono. V odškodnino za to ga je imenoval veliki vezir leta 1690. za velikega kneza erdeljskega. Emerik I. se je podal s svojimi tolpami v Erdelje, kjer je rogovilil do svoje smrti. Prebivalstvo slovenskega Štajerja je imelo precej časa mir pred Kruci.

Vsled sijajnih zmag slavnega avstrijskega vojskovodje Evgena je bila Ogrska kmalu rešena turškega jarma. Madžari so pokazali za osvoboditev malo ali nobene hvaležnosti. Radi malenkosti je došlo kmalu med avstrijskim dvorom in madžarskimi plemenitaši do sporov. Madžari so grozili s ponovnim uporom, opiraje se na ostanke Krucev.

Nezadovoljnost ogrskih domačinov so podžigali francoski najemniki, dokler ni prikipela do vrhunca. Tudi glavar in kralj zopet zbranih Krucev je bil kmalu pri roki v osebi Franca Rakoči, sina junaške Helene iz njenega prvega zakona, braniteljice trdnjave; Munkač in soproge Emerika, ne baš slavnega prvega kralja Krucev.


&lt;center&gt; '''Drugi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Kakor že omenjeno, se je udala l. 1688. glavna ter zadnja trdnjava prvega kralja Krucev — Munkač. Po predaji Munkača je prišla njegova braniteljica Helena Zrinjska s svojim sinom Francom na Dunaj. Njeno večletno krucevanje ji je odpustil cesar povsem radi zaslug prednikov. Prepustil ji je celo v uporabo vsa podedovana in z ropom prisvojena posestva na Ogrskem. Iz Dunaja je poslala Helena sina na Češko, kjer se je izobraževal pet let prav pridno. Po končanih naukih je prevzel oskrbovanje razsežnih materinih posestev na Madžarskem. Leta 1696. se je oženil s hčerko hessenskega kneza Karola. Kot bogatin ter mogočnjak je bival in se zabaval deloma na Dunaju, deloma na svojih ogrskih graščinah. Godilo se mu je vsestransko po knežje. Še razna dostojanstva je imel zanj pripravljena avstrijski cesar.

Rakočiju je že bilo prirojeno hrepenenje po čisto samostojnem ter neodvisnem kraljestvu. Za njegov pohlep po osamosvojitvi so zvedeli Francozi, ki so itak natezali Avstriji vajeti s pomočjo puntarskih madžarskih plemičev. Francoski poslanik Villarsa je prejel od svoje vlade naročilo, naj spelje Rakočija, da se bo uprl cesarju. Vstaja bo rodila siguren uspeh. Francoski kralj bo podpiral punt z denarjem ter vojaštvom. Francoski poslanik je prisegel Rakočiju, da bo postal po otresenju avstrijskega jarma veliki knez Erdelije. Lastna častilakomnost in obljube Francozov so bile tolikanj mikavne in zapeljive, da se jim je udal mladi mogočnjak in pričel pogajanja s Francozi. Nesreča je hotela, da se je našel iz njegove najožje družbe Judež v osebi nekega častnika, ki je ovadil vse spletkarije in pogajanja s Francijo na Dunaj. Meseca maja l. 1701. je poslal cesar na tihoma nad tedaj še prikritega puntarja vojaški oddelek. Ta je presenetil Rakočija na njegovi lastni graščini ter ga je ujel po kratki oblegi. V verigah so gnali cesarski upornika v Dunajsko Novo mesto. Pahnili so ga v isto ječo, v kateri je čakal radi vstaje pred 30 leti na smrtno obsodbo njegov stari oče, grof Zrinjski, ki je bil tudi obglavljen.

Rakoči ni romal sam v zatohle podzemeljske prostore. Z njim so odtirali na odgovor in zatožno klop vso njegovo ožjo okolico. Njegovemu svetovalcu Berčeniju, duši zarote, je uspel pobeg iz ječe na Poljsko.

Poljaki so bili poleg Francozov naklonjeni madžarskemu gibanju po osamosvojitvi. Berčeni je storil na svobodi vse, da otme smrti svojega gospoda. Avstrija je stražila tako pazno ujetega ptiča, da je presedel v ječi šest mesecev ter čakal v neprestanem strahu, da planejo zdaj in zdaj nanj rablji in ga odvedejo na morišče. Konečno je le uspelo Berčeniju, da je zasnoval s pomočjo Rakočijeve žene rešilni načrt.

Kakor že zaupano, se je trudila njegova žena pol leta, predno je podkupila straže, ki so pustile jetnika na prosto. V preobleki navadnega vojaškega prostaka se mu je posrečil v noči pobeg iz mesta. Za mestnim obzidjem je čakal nanj konj. V galopu je oddrvel do Donave in preko ga je odpeljal brodar. Izmuznil se je iz Ogrske na Poljsko, kjer mu je preskrbel francoski poslanik varno zavetje. Tudi po opaženem pobegu so ga obsodili v Dunajskem Novem mestu na smrt, njegova razsežna posestva in celo imetje pa zaplenili.

Pod zaščito Poljske Rakoči nikakor ni miroval. Njegovi podpihovalci so bili noč in dan na delu po domovini. Ko se je prikazal Rakoči l. 1703. z majhnim krdelom konjikov na ogrski meji, je švignil mahoma plamen silne vstaje po celi deželi. Cele trope nezadovoljnežev in bivših Krucev so vrele pod njegovo zastavo. Krucem so se pridružili še Turki. Rakočijeva krdela so se množila in narasla naglo v mogočno armado. S prostovoljci, ki so bili prežeti sovraštva do Habsburžanov, je udaril Rakoči na cesarjevo armado, jo potolkel, se polastil več trdnjav, katere je spremenil v svoje postojanke in je postal drugi kralj madžarskih Krucev.

Jedva je uspel upor napram Avstriji, je postala Krucem Madžarska pretesna. Rakočijeva roparska vojska se je razlila po doma opravljenem poslu liki narasla reka na vse strani. Kruci so zopet pridivjali na Štajersko. Tudi slovenski kraji med Muro in Dravo so morali vnovič čutiti besnost krščenih in nekrščenih Turčinov, podivjanih Krucev. Blizu 30.000 ogrskih puntarjev in plenaželjnih turških tolovajev je ropalo in požilago po Fürstenfeldu, Borovju, Friedbergu in po Dekanovcih. Ena truma teh divjakov je privihrala med klanjem in požiganjem celo do Dunaja.

Avstrijskemu maršalu Sigbertu grofu Heisterju se je posrečilo, da je naklestil dvakrat pošteno Forgacha, enega od voditeljev krucevskih čet. Grof zmag ni izrabil in tako so ostale brez strašilno učinkovitih posledic. Razkropljene trume so se kmalu ponovno zbrale in ropale še drzneje.

&lt;center&gt; – – –&lt;/center&gt;

Dne 12. januarja 1704 so prebrodili Kruci Muro pri Murskem Središču, odkoder so se razpasli po celem Medžimurju. Glavna četa je naperila svoj pohod na Čakovec ter ga zavzela v naskoku. V Čakovcu Kruci niso samo plenili, nameravali so zagospodovati stalno nad mestom. Lotili so se z vso vnemo utrjevalnih del. Kmalu se je prelevil Čakovec v krucevski tabor, odkoder bi jih bilo težko prepoditi. V Čakovcu je bil tudi glavni stan tolovajske vojske, ki ni držala rok križem po utaborenju. Iz Čakovca so hodili Kruci ropat na dve strani. Ena četa je plenila neusmiljeno ob Muri in se je upala nad Ljutomer; druga je prihrumela za Dravo nad Središče. Pohoda nad Ljutomer in Središče sta bila zgolj roparskega značaja. Vrnitev z obilnim plenom iz omenjenih krajev v Čakovec je bila za Kruce predaleč in preveč nevarna. Čakovski generalni štab je odredil oporišča na Murskem polju. Kruci so se usidrali na Moti, pri Braneku in v Razkrižju.

Krog pravkar omenjenih naselbin so izkopali zakope, jih utrdili, privlekli vanje topove in vsako od teh manjših taborišč je dobilo svojo lastno ter stalno posadko. Z utrdbami na Moti, pri Braneku in Razkrižju so postali Kruci gospodarji celega Murskega polja. Svoje tabore so dobro založili s plenom, da bi jih lahko branili ter vztrajali za slučaj nenadnih napadov in oblege.

V taboriščih je živela kmetska sodrga na račun Muropolja kakor bogovi. Kakor hitro so pojedli in popili naropano ter se narajali do dolgega časa, so se pozabavali s ponovnimi plenitvami in z uprizarjanjem nepopisnih grozovitosti po bližnji okolici.
Po utrditvi in takorekoč stalni naselitvi na Murskem polju so napadli prvič Ljutomer 8. februarja 1704. Tržani, ki se niso dosti zmenili za od Krucev do gole kože slečene ter nezavarovane kmete, so imeli od prvega vpada dovolj časa, da so se pripravili na poset. Z združeno močjo so kmalu tudi odpodili roparsko druhal. Drugi dan po prvem napadu je bila nedelja. Kruci so se vrnili pred Ljutomer že ob osmi uri zjutraj v znatno ojačenem številu.

Vsled prve zmage so se čutili Ljutomerčani čisto varne in se nikakor niso nadejali tako naglega ponovnega navala, Kruci so se polastili trga z groznim kričem.</text>
      <sha1>t4p7th16z82584nhozte56v0hhm3izh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207018</id>
      <parentid>207016</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T11:04:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="166491" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}}, {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|12}}, {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|14}}, {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|15}},
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|4}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.

V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube.

Prvo srečanje v boju s Kruci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci!

Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom.

»Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi!

Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovednost. Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševe Vide. Sivolasi lopov je izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega dosedanjega krvavega obračuna s Krajino.

Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico!

Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zatekla iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul je govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da
ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegove izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje.

V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanje, da še ne bo po njem pri skrbni negi.

Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri maščevalni pohod. Iztrebila je levi murski breg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.

Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srčno rano. Nikakor ni mogel dognati. Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom Tököly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precej utrjenih postojank in trdnjav.

Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan.

Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljubše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.

Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v pregnanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše opravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.

Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih telesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah.

Njena glavna skrb ter razvedrilo je bil sinko. Določeno je bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel večkrat čednega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasledstvo. Versko zagrizeni musliman je čisto pozabil, da je mati otroka kristjana, katere ni silil nikdo na odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic.

Na rešitev iz harema Dinoe-Dinoe ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja!

Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priljubljena kristjana, prosta in ji celo zasigurano manjše spremstvo cesarskih, če bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brez dolgega oklevanja ter kovanji načrtov je vzela otroka ter eno strežnico. Dali so ji konje in oddelek vojakov. Ti so prejeli nalog: spremiti plemenito vezirko do Mure in se vrniti z njenim potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na kako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt.

Ko bi bila hotela migniti Turčija samo z mezincem podpore, bi ne bil Munkač nikoli padel. Vsled pomanjkanja prehrane je predala Helena trdnjavo cesarskim 9. januarja 1688. Zasiguran ji je bil prost izhod v spremstvu preostankov posadke. Oblegovalci so seve preiskali temeljito prtljago junakinje in odkrili med raznimi dragocenostmi tudi krono kralja Krucev. Takrat zaplenjena krona je še ohranjena. Podobna je dragonski čeladi. Spodnji del je vijolične barve in obrobljen štiri prste na široko s čistim zlatom; zgornji del je obokast ter bel, obšit s platnom in okinčan z velikim dragocenim kamnom.

Prvi kralj Krucev je bil sicer ob krono. V odškodnino za to ga je imenoval veliki vezir leta 1690. za velikega kneza erdeljskega. Emerik I. se je podal s svojimi tolpami v Erdelje, kjer je rogovilil do svoje smrti. Prebivalstvo slovenskega Štajerja je imelo precej časa mir pred Kruci.

Vsled sijajnih zmag slavnega avstrijskega vojskovodje Evgena je bila Ogrska kmalu rešena turškega jarma. Madžari so pokazali za osvoboditev malo ali nobene hvaležnosti. Radi malenkosti je došlo kmalu med avstrijskim dvorom in madžarskimi plemenitaši do sporov. Madžari so grozili s ponovnim uporom, opiraje se na ostanke Krucev.

Nezadovoljnost ogrskih domačinov so podžigali francoski najemniki, dokler ni prikipela do vrhunca. Tudi glavar in kralj zopet zbranih Krucev je bil kmalu pri roki v osebi Franca Rakoči, sina junaške Helene iz njenega prvega zakona, braniteljice trdnjave; Munkač in soproge Emerika, ne baš slavnega prvega kralja Krucev.


&lt;center&gt; '''Drugi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Kakor že omenjeno, se je udala l. 1688. glavna ter zadnja trdnjava prvega kralja Krucev — Munkač. Po predaji Munkača je prišla njegova braniteljica Helena Zrinjska s svojim sinom Francom na Dunaj. Njeno večletno krucevanje ji je odpustil cesar povsem radi zaslug prednikov. Prepustil ji je celo v uporabo vsa podedovana in z ropom prisvojena posestva na Ogrskem. Iz Dunaja je poslala Helena sina na Češko, kjer se je izobraževal pet let prav pridno. Po končanih naukih je prevzel oskrbovanje razsežnih materinih posestev na Madžarskem. Leta 1696. se je oženil s hčerko hessenskega kneza Karola. Kot bogatin ter mogočnjak je bival in se zabaval deloma na Dunaju, deloma na svojih ogrskih graščinah. Godilo se mu je vsestransko po knežje. Še razna dostojanstva je imel zanj pripravljena avstrijski cesar.

Rakočiju je že bilo prirojeno hrepenenje po čisto samostojnem ter neodvisnem kraljestvu. Za njegov pohlep po osamosvojitvi so zvedeli Francozi, ki so itak natezali Avstriji vajeti s pomočjo puntarskih madžarskih plemičev. Francoski poslanik Villarsa je prejel od svoje vlade naročilo, naj spelje Rakočija, da se bo uprl cesarju. Vstaja bo rodila siguren uspeh. Francoski kralj bo podpiral punt z denarjem ter vojaštvom. Francoski poslanik je prisegel Rakočiju, da bo postal po otresenju avstrijskega jarma veliki knez Erdelije. Lastna častilakomnost in obljube Francozov so bile tolikanj mikavne in zapeljive, da se jim je udal mladi mogočnjak in pričel pogajanja s Francozi. Nesreča je hotela, da se je našel iz njegove najožje družbe Judež v osebi nekega častnika, ki je ovadil vse spletkarije in pogajanja s Francijo na Dunaj. Meseca maja l. 1701. je poslal cesar na tihoma nad tedaj še prikritega puntarja vojaški oddelek. Ta je presenetil Rakočija na njegovi lastni graščini ter ga je ujel po kratki oblegi. V verigah so gnali cesarski upornika v Dunajsko Novo mesto. Pahnili so ga v isto ječo, v kateri je čakal radi vstaje pred 30 leti na smrtno obsodbo njegov stari oče, grof Zrinjski, ki je bil tudi obglavljen.

Rakoči ni romal sam v zatohle podzemeljske prostore. Z njim so odtirali na odgovor in zatožno klop vso njegovo ožjo okolico. Njegovemu svetovalcu Berčeniju, duši zarote, je uspel pobeg iz ječe na Poljsko.

Poljaki so bili poleg Francozov naklonjeni madžarskemu gibanju po osamosvojitvi. Berčeni je storil na svobodi vse, da otme smrti svojega gospoda. Avstrija je stražila tako pazno ujetega ptiča, da je presedel v ječi šest mesecev ter čakal v neprestanem strahu, da planejo zdaj in zdaj nanj rablji in ga odvedejo na morišče. Konečno je le uspelo Berčeniju, da je zasnoval s pomočjo Rakočijeve žene rešilni načrt.

Kakor že zaupano, se je trudila njegova žena pol leta, predno je podkupila straže, ki so pustile jetnika na prosto. V preobleki navadnega vojaškega prostaka se mu je posrečil v noči pobeg iz mesta. Za mestnim obzidjem je čakal nanj konj. V galopu je oddrvel do Donave in preko ga je odpeljal brodar. Izmuznil se je iz Ogrske na Poljsko, kjer mu je preskrbel francoski poslanik varno zavetje. Tudi po opaženem pobegu so ga obsodili v Dunajskem Novem mestu na smrt, njegova razsežna posestva in celo imetje pa zaplenili.

Pod zaščito Poljske Rakoči nikakor ni miroval. Njegovi podpihovalci so bili noč in dan na delu po domovini. Ko se je prikazal Rakoči l. 1703. z majhnim krdelom konjikov na ogrski meji, je švignil mahoma plamen silne vstaje po celi deželi. Cele trope nezadovoljnežev in bivših Krucev so vrele pod njegovo zastavo. Krucem so se pridružili še Turki. Rakočijeva krdela so se množila in narasla naglo v mogočno armado. S prostovoljci, ki so bili prežeti sovraštva do Habsburžanov, je udaril Rakoči na cesarjevo armado, jo potolkel, se polastil več trdnjav, katere je spremenil v svoje postojanke in je postal drugi kralj madžarskih Krucev.

Jedva je uspel upor napram Avstriji, je postala Krucem Madžarska pretesna. Rakočijeva roparska vojska se je razlila po doma opravljenem poslu liki narasla reka na vse strani. Kruci so zopet pridivjali na Štajersko. Tudi slovenski kraji med Muro in Dravo so morali vnovič čutiti besnost krščenih in nekrščenih Turčinov, podivjanih Krucev. Blizu 30.000 ogrskih puntarjev in plenaželjnih turških tolovajev je ropalo in požilago po Fürstenfeldu, Borovju, Friedbergu in po Dekanovcih. Ena truma teh divjakov je privihrala med klanjem in požiganjem celo do Dunaja.

Avstrijskemu maršalu Sigbertu grofu Heisterju se je posrečilo, da je naklestil dvakrat pošteno Forgacha, enega od voditeljev krucevskih čet. Grof zmag ni izrabil in tako so ostale brez strašilno učinkovitih posledic. Razkropljene trume so se kmalu ponovno zbrale in ropale še drzneje.

&lt;center&gt; – – –&lt;/center&gt;

Dne 12. januarja 1704 so prebrodili Kruci Muro pri Murskem Središču, odkoder so se razpasli po celem Medžimurju. Glavna četa je naperila svoj pohod na Čakovec ter ga zavzela v naskoku. V Čakovcu Kruci niso samo plenili, nameravali so zagospodovati stalno nad mestom. Lotili so se z vso vnemo utrjevalnih del. Kmalu se je prelevil Čakovec v krucevski tabor, odkoder bi jih bilo težko prepoditi. V Čakovcu je bil tudi glavni stan tolovajske vojske, ki ni držala rok križem po utaborenju. Iz Čakovca so hodili Kruci ropat na dve strani. Ena četa je plenila neusmiljeno ob Muri in se je upala nad Ljutomer; druga je prihrumela za Dravo nad Središče. Pohoda nad Ljutomer in Središče sta bila zgolj roparskega značaja. Vrnitev z obilnim plenom iz omenjenih krajev v Čakovec je bila za Kruce predaleč in preveč nevarna. Čakovski generalni štab je odredil oporišča na Murskem polju. Kruci so se usidrali na Moti, pri Braneku in v Razkrižju.

Krog pravkar omenjenih naselbin so izkopali zakope, jih utrdili, privlekli vanje topove in vsako od teh manjših taborišč je dobilo svojo lastno ter stalno posadko. Z utrdbami na Moti, pri Braneku in Razkrižju so postali Kruci gospodarji celega Murskega polja. Svoje tabore so dobro založili s plenom, da bi jih lahko branili ter vztrajali za slučaj nenadnih napadov in oblege.

V taboriščih je živela kmetska sodrga na račun Muropolja kakor bogovi. Kakor hitro so pojedli in popili naropano ter se narajali do dolgega časa, so se pozabavali s ponovnimi plenitvami in z uprizarjanjem nepopisnih grozovitosti po bližnji okolici.
Po utrditvi in takorekoč stalni naselitvi na Murskem polju so napadli prvič Ljutomer 8. februarja 1704. Tržani, ki se niso dosti zmenili za od Krucev do gole kože slečene ter nezavarovane kmete, so imeli od prvega vpada dovolj časa, da so se pripravili na poset. Z združeno močjo so kmalu tudi odpodili roparsko druhal. Drugi dan po prvem napadu je bila nedelja. Kruci so se vrnili pred Ljutomer že ob osmi uri zjutraj v znatno ojačenem številu.

Vsled prve zmage so se čutili Ljutomerčani čisto varne in se nikakor niso nadejali tako naglega ponovnega navala, Kruci so se polastili trga z groznim kričem.

Pri pogledu na pesjanski obisk so sicer prilezli tržani na odpor, a videč, da so sami mnogo preslabi, so zbežali na Kamenščak in na druge bližnje hribe ter se tamkaj poskrili.

Kruci so se najbrž sami čudili, kako da jim je padel Ljutomer brez boja kot zrelo jabolko v tolovajske roke. Koj po pobegu tržanov so se uživeli v položaj ter se lotili vajenega dela.

Če kedaj, je občutil Ljutomer ob priliki lega obiska, kaj je madžarsko gorje! Tolpa divjakov je uganjala po trgu nezaslišane zločine. Predvsem so udrli v vsako hišo. Ni jim zadostovalo, da so jo izropali, kar se je sploh dalo odnesti, ne, posadili so vsaki še rdečega petelina na streho. Pohlepa po opustošenju jim ni utešilo uničenje imetja zasebnikov, spravili so se tudi nad cerkev sv. Janeza Krstnika. Po vlomu v hram božji so pobrali predvsem vse, kar je posedalo količkaj premično vrednost. Po oropanih dragocenostih so planili kakor obsedenci nad oltarje in svete podobe. Eden se je izpozabil v neugnani posurovelosti tako daleč, da je odsekal Marijinemu kipu na stranskem oltarju glavo. Vdrli so tudi v tabernakelj, kjer jih je mikal svetli ciborij, iz katerega so izsuli posvečene hostije na oltar. Najsvetejšega se niso lotili s še večjo oskrumbo. Kar je bilo v svetišču za roparje brez vrednosti, so zdrobili na drobne kose, znosili na kupe in sežgali. V popolnoma izpraznjeno, in onečaščeno cerkev so postavili svoja kljuseta.

Videč po glavnem oltarju raztresene sv. hostije so začeli stikati za duhovniki. Našli so skritega kaplana Mateja Kosa in nekega ormoškega frančiškana, ki se je mudil slučajno v Ljutomeru na pomoči. Oba svečenika so prignali v Janezovo cerkev in jima zapovedali, da sta morala povžiti vse hostije, kar sta storila radevolje, da ni trpelo Rešnje Telo še gršega, onečaščenja.

Da niso prizanesli Kruci v Ljutomeru župniščU in imetju tamošnje duhovščine, je pač umevno samo po sebi. Takratni g. župnik Matija Wiser se je skril ob napadu v pivnico ali klet, kjer ga niso našli, dasi so pretaknili za njim vse kote. Ker si niso mogli
ohladiti jeze nad fajmoštrom, so si jo nad njegovim imetjem. Uničili ter ugrabili so mu vse, kar se je dalo odnesti in mu napravili z ropom in z opustošenjem škode za 4351 goldinarjev. Zadeli so pri brskanju na župnikove denarne prihranke in ukradli 300 gld. G. župnik je zvedel v pivnico, kako je ob vse. Iz te ječe je tudi pisal g. dekanu v Radgono, kako gospodarijo Kruci po njegovem stanu.

Ko je bila usiljena župniku v roke beraška palica, je prišel na vrsto kaplan. Matej Kos ni odbežal po končanem zavživanju sv. hostij ali se kam potuhnil. Postavil se je roparjem po robu, ko so stegnili prste po njegovem imetku. Ves njegov odpor je bil zaman. Podlegel je premoči. Še zvezali so ga in odtirali seboj. Pri Razkrižju so ga po prebatinanju napodili nazaj proti Ljutomeru. Ubogi Kos je bil ob vse na prihrankih ter opremi. Njemu povzročena škoda je bila precenjena na 455 gld.

Škoda, katero je trpel Ljutomer pri tem vpadu, je bila za tedanje čase ogromna. Pozneje so jo cenili na 40.234 gld.

Ko so slekli Kruci tržane do nagega, so zdivjali nad kmete. Vasem izven trga se ni godilo nič boljše nego samemu Ljutormeru. Madžarski plenilci so uganjali na kmetih, ki niti uteči niso utegnili, grozovitosti ter nasilja, ki se ne dajo niti popisati.

Da ni bil vpad Krucev na Mursko polje za smeh in kratek čas, nam potrjujejo razni zapisniki iz onih groznih dni. Iz teh od rajnega zgodovinarja ter župnika Sv. Marku niže Ptuja, g. Slekovca, zbranih seznamov navajamo tukaj le nekaj primerov:


Na Moti pri Ljutomeru je umrla Rajhova babica, kakor smo ji navadno pravili. Dočakala je visoko starost 87 let. Bila je skrbna mati, dobra do vseh, najbolj do svojih otrok, katero je skrbno vzgojila. Vsej številni rodbini, ki žaluje za svojo babico, naše soža-lje! Ohranimo jo v častnem spominu!
Studenice pri Poljčanah. Zapustil nas je za vedno naš dobri mladenič Tonček Potisk. Rad je hodil k službi božji in prejemal svete zakramente. Zato ga je ljubi Jezus večkrat obiskal v bolezni (jetiki), kateri je podlegel v starosti 31 let. Na vpliki petek je nehalo biti njegovo srce. Na velikonočno nedeljo je bil prinešen v farno cerkev in od tam v sprevodu
na pokopališče k Sv. Luciji ob jako veliki udeležbi župljanov. Studenički pevci so mu
zapeli žalostinko. Rajni naj počiva v miru — preostalim pa naše sožalje!
Sv. Jurij ob južni žeL Človek ne ve, kje ga
čaka smrt. Dne 4. t. m. je nesla Ana Žvegler, posestnica v Rifniku, malco v gozd drvarjem. Vsled neprevidnosti drvarjev je priletel v njo z brega hlod ter ji zlomil ključnico in 3 rebre. Bila je še isti dan sprevidena in je nato drugi dan umrla. Ponesrečnica je sestra g. Jožefa Žvegler, znanega vzornega sadjarja in živinorejca v Rifniku. Svetila ji večna luč, preostalim naše sožalje!
Braslovče. Po dvamesečnem popolnem odmoru se je začela zopet smrt bolj pogosto oglašati in je v zadnjih 14 dnevih umrlo kar devet žensk in eden moški in sicer:' Dobnik Marija in Novak Marija iz Letuša, Verdovac Pavla h. Gornjih Grč, Brložnik Marija iz Podvrha, Neža Kodre iz Rakovlja, Sevšek Frančiška iz trga, Škrubej Leopolda iz Verle vasi in občinska reva iz Malih Braslovč, vse so bile pridne gospodinje in skrbne matere. Na velikonočni torek pa je umrl Josip Bauer, veletrgovec, v starosti 71 let po daljšem bolehanju. Bil je znan po celi Savinjski dolini kot pošten in soliden trgovec in kupec za hmelj, katerega je tudi on prvega zasadil v Braslovčah. Pogreb je vodil g. župnik iz Sv. Marjete pri Ptuju ob asistenci štirih duhovnikov. Na grobu mu je govoril v slovo g. župnik Šketa in g. Lovšin. — Kakor po vsej Savinjski dolini, tako tudi tukaj vse sadi na novo hmelj, le vreme letos zelo nagaja, da se ne more delati, kot bi hmeljarji radi.
Prevorje. Malokdaj se oglasimo v »Slovenskem gospodarju«, a še takrat z žalostno novico. Na veliki četrtek je izdihnil svojo blago dušo MihaGril, posestnik v Žegru. Bil je dober krščanski mož, skrben oče svoje mnogoštevilne družine ter dolgo let naročnik »Slovenskega gospodarja«. Njegovo življenje ni bilo posuto s cvetjem, pa je le vztrajal do konca, ne da bi klonil pod težavami. Kako rad je pomagal revežem, zna mnogoteri izmed njih povedati. Bil je 14 let župan, več let občinski odbornik ter delal z vso vnemo in požrtvovalnostjo za blagor svojih občanov. Kruta smrt, ki ne izbira, ga je po trimesečni bolezni pobrala. Kako je bil priljubljen med sosedi in
župljani, je pokazal njegov pogreb. Domači g, župnik se je v kratkih in tolažilnih besedah* poslovil od pokojnega. Blagi pokojnik naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno so-; žalje!
Buče. Dne 26. marca je umrla Marija Pere, krščanska žena in dobra mati, spoštovana od vseh, ki so jo poznali. Ko je ležala na mrtvaškem odru, je dopolnila 60. leto svoje starosti. Zapušča moža in osem pridnih otroki Svetila ji večna luč!
Jurklošter. Segla je smrt v družino Korit ni-kovo na Gračnici in odpeljala seboj dobro Ko-ritnikovo gospodinjo Marjeto v 76. letu njene starosti. Imela je lep pogreb. Bila je znana daleč okoli kot dobra kuharica. Na mnogih gostijah, ob birmovanju in drugih slovesnih' prilikah je goste zadovoljila s prav izborno kuhanimi in pečenimi dobrotami. Bog ji daj v miru počivati! Žalostnemu možu pa izreka-* mo tem potom najše sožalje!
Dol pri Hrastniku. V petek dne 6. aprila smo spremljali k večnemu počitku vrlega moža stare korenine Jakoba Draksler, po domače: starega Tomca, ki je bil poznan in od vseh' spoštovan daleč naokrog, kot vzor poštenega slovenskega in krščanskega kmeta. Ni prostora, da bi tu naštevali njegova dela. Pokojni je bil celo življenje ponižen, skromen in delaven kmetic, ki se ni nikjer silil naprej, razen pri delu za čast božjo in pri izkazovanju del usmiljenja svojemu bližnjemu. Ob grobu smo se šele zavedli, koliko hvaležnosti mu dolgujemo. Pokojni je bil med najvnetejšimi nabiralci in desna roka takratnemu župniku č. g. Vetrniku, ko se je gradila naša župna cerkev; on je zbiral in organiziral vsa romanja, odkar pomnimo; on je spremil k večnemu pokoju tisoče faranov in znal z v srce segajočo besedo tolažiti preostale. Z njegovo smrtjo je vsa župnija prizadeta in vsi za njim žalujemo.
Pišece. Velikonočni prazniki so za nami. Lepi so bili, ker nam je Bog dal lepo vreme. Prinesli so nam pa za pisanko na šolo v Globokem novo učno moč v osebi učitelja g. Slabe Karola iz Dobove. Oh, ko bi še k nam v. Pišece prišla slična pisanka! Tudi dve bi sprejeli. Morda pa se nas kdo usmili! = Naš Fricl še vedno živi v Butalah.Piše, da se mu prav dobro godi, ..čeprav je zaposlen okrog stranišč. Tolaži ga pač misel, da tam okrog tudi milijo-
pozneje se je razvil iz pisarja in časnikarskega poročevalca v pisatelja povesti, po katerih je segel celi svet. Ko je umrl, je zapustil svojim otrokom precejšnje premoženje, ki je stalno raslo radi vedno novih izdaj njegovih književnih del. Še nekaj drugega je ostavil Charles Dickens svoji družini. Za svojo deco je z roko napisal »Življenje našega Gospoda«, katerega je končal leta 1849. Omenjeni rokopis je bil s posebno oporoko namenjen samo njegovim otrokom. Angležki založniki «o znali za to dragoceno delo. Takoj po Dicken-sovi smrti so plačevali nabiralci rokopisov za posamezne vrste r.aj-
Pristovčanom so pobrali enostavno vse. Vzeli so jim 24 konj, 53 goved, 115 svinj, 47 panjev, slanine, klobas in svinjskega mesa za 70 gld., 460 korcev zrnja, sočivja ter moke, 4 štrtinjake vina, obleke, obutvi, vdelanih kož, platna ter druge robe za 280 gld., vozne sprave za 480 gld., sena in otave s tem vred, kar je zgorelo, 125 voz.
Na Cvenu so odgnali gospodarjem 50 konj, 76 goved in 100 svinj. Vzeli so 40 rojev, svinjskega mesa, slanine in zabele za 170 gld., 142 korcev zrnja, 11 veder (vedro == 56 1) vina, obleke, platna, blazin in preje za 360 gld., vozov in vozne sprave, orodja in pohištva za 387 gld.
Tudi čedni Cvengradič so oropali do golega in povzročili škode za 11.500 gld. Po popolnem izropa-nju so zažgali grad ter ga spremenili v pogorišče in razvaline.
Kakor po baš kar naštetih naseljih, po katerih smo za primer izrazili škodo v številkah, so ropale ter uničevale krucevske trume tudi v: Križevcih, Kjuča-rovcih, na Grabah, v 3rar.;sJavciii, Gizanjevcih in po vseh drugih vaseh.
Naropanega plena ni mogla odnesti sama druhal. Prisilili so kmete, da so jim morali lastno imetje od« peljati v njihova taborišča.
Posamezni oddelki Krucev so se tudi spravili nad vinograde v hribih. Prihrumeli so celo v spodnje Slovenske gorice. Po gričih in dolinah je odmeval strahoten krik prebivalstva: »Bežite, bežite! Kruc pride, rebelija bo!«
Obupani ljudje so zakopali v vsej naglici, kar so posedali dragocenejšega in odbežali v smeri proti Mariboru, da si otmejo vsaj golo življenje.
Kruci niso samo ropali in požigali, temveč tudi ravnali grozovito z narodom. Nekatere so postrelili, druge so tepli do smrti, zopet drugim so odsekali roke ali nogo, rezali so ušesa in nosove. Ženskam so trgali s teles obleko, jih onečaščali, počenjali z njimi vse mogoče grdobije in hudobije.
Baš kar na kratko nanizano je le površna ter slabotna slika onega gorja, ki je poplavljalo Mursko polje v dobi krucevskih vpadov. 2c iz omenjenega je razvidno več nego dovolj, da so bili bolj nego divjo zveri podivjani Kruci dosti grozovitejši iti man? prizanesljivi nego Turki.
jii rastejo. Saj je neki Amerikanec povedal, da je zato prinesel preko velike luže toliko cekinov, ker je opravlja} dela, ki jih drugi niso hoteli. Toda Friclnova boljša polovica se boji za njega, ker se v »Slovencu« navdušuje baje zanj Kurenčkova Nežka. Sicer je res lepo, da se je naš Fricl tako hitro v Butalah vživel in prikupil, a hočemo ga tudi nazaj imeti. Kurenčkova Nežka si naj le Frtavčkovega Gu-stlna privošči, Friclna pa pri miru pusti. Slišali smo tudi, da so v Butalah samo rejene «uradne osebe«, ki jih niti redukcija ni dosegla, čeprav so bili v nekem podjetju reducirani vsi mojstri in pomočniki, in so ostali v službi le »direktorji«, »generalni direktorji«, vajenci in dve »uradni osebi«. Ena namreč ne bi zmogla dela, da bi vsem »višjim« prinašala pecivo, pijačo, časopise in cigarete. In ker se Friclnova boljša polovica boji, da ji Fricl postane v Butalah »uradna oseba« in ga več na-saj ne bo, da bi bil doma za palirja pri gradnji cest in stranišč, je brzojavila po njega. Radovedni smo le, če bo Fricl njen brzojav dobil, kajti v Butalah imajo le brezžični brzojavni urad, a mi le jezičnega. Upamo pa kljub temu, da pride Fricl kmalu domov poln učenosti in izkušenj. Kako se bo s tem vsem doma postavljal, bomo takoj poročali, g. urednik.
Iz zagrebške torbe. Naj se tokrat spomnim Ba naše slovenske zadeve. Misijon smo končali z zavestjo, da je lepo uspel. Nekateri so bili kar do joka žalostni, da ga več ni, tako lepo je bilo. Je jih precej, ki niso zamudili prav nobenega od 24 govorov, vsem se je vtisnil spomin na te dneve prav v dno duše. Dolgi so bili nekateri govori, a kar pozabili smo ob besedi misijonarja Šavlja, da čas teče na prej. Navdušenje ob zaključku je bilo nepopisno in se je nabrala tolika množica naroda, da je bilo stotine in stotine ljudi še zunaj pri cerkvi, tako da je bil trg pred cerkvijo poln Marijinih pesmi, ki so spremljale slovesne li-tanije. Za veliko noč smo imeli prvič tudi rano mašo v cerkvi sv. Marije.
Znižane cene malim oglasom
namesto po Din 1.50, računamo v bodoče le Din 1.— za besedo. Davek 1 Din za oglas posebej. Kdor hoče šifro (to se
pravi, da ne objavi svojega naslova, ampak hoče ponudbo na upravo lista), doplača še Din 5.0.
Gospodarske zanimivosti.
Kje je denar? Poročila gospodarskih listov iz Švice poročajo, da so gotovi bogataši iz raznih držav znosili denarja v švicarske banke toliko, da ga zdaj tam leži za okrog 900 milijard dinarjev v blagajnah. Od tega denarja banke nočejo plačati nobenih obresti, ampak še zahtevajo odškodnino, da imajo ta denar shranjen. Sedaj pa se je začel v Švici pokret, ki zahteva, da banke ta denar pošljejo v države, od koder je prišel ter da se vsaki državi sporoči imena onih »zvestih državljanov«, ki skrivajo denar v Švici. Ker pa banke tej zahtevi nočejo ustreči, zahtevajo borci zoper to svetovno skopuštvo, da zavarovalnice odpovedo zavarovanje blagajn, v katerih je denar skrit. Kako se bo ta stvar razvila, smo zelo radovedni, sumimo pa, da se bo zgodilo po narodnem izreku: Vrana vrani oči ne izkljuje.
Trgovska pogajanja z Nemčijo se vršijo v Beogradu. Nekateri si delajo velike nade, pa ne bo tako, ker je te dni izšel v Nemčiji predlog, da se nakup v inozemstvu kaznuje kot — zločin!
Čehoslovaška kupuje tobak v Grčiji. Čeho-slovaška, naša politična in slovanska zaveznica, je odločila, da kupi letos tobak v Grčiji in sicer namesto 530.000 kg kar 1,000.000 kg. Mi bomo pa svoj tobak kadili na zavezniško skupnost.
Novi hmeljski nasadi — prepovedani. Na
Češkem skušajo rešiti krizo v hmeljarstvu na ta način, da so —• prepovedali nove nasade hmelja.
Jugoslovanska trgovinska bilanca kaže tole sliko: Izvozili smo leta 1930 za 883 milijonov žive živine, leta 1933 le za 466 milijonov, siro-vine in polizdelki leta 1930 za 2900 milijonov, leta 1933 pa le za 1366 milijonov. Uvozili smo gotovega blaga leta 1930 za 5060 milijonov, leta 1933 pa za 1949 milijonov. Izvoz kaže, da izvažamo polovico manj po denarni vrednosti, sicer pa komaj tretjino prejšnjega, večinoma manj vredne predmete in sirovine. Uvažamo pa samo gotove izdelke. Izvoz se mora preurediti tako, da bomo doma izdelovali in izdelke pošiljali v tujino, uvoz pa tako, da bomo uva-
žali sirovine in jih v domačih tovarnah prede;-! lavali.
Razveljavljene ofečinshe volitve.
Hoče.
Upravno sodišče v Celju je izdalo pod šteV. A 511-88-16 tole odločbo:
Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Hoče, okraj Mari-j bor desni breg, se je v volilnem imeniku vpi« sani Franc Frangeš mlajši, posestnik v Sp. Hočah, dne 21. oktobra 1933, torej v odprtem roku osmih dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je po par. 50 zakona o ob&gt; činah v nejavni seji odločilo:
Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občin« ske volitve radi nepravilnega postopanja vo« livnega odbora s tem, da se morajo po par. 50, odstavek 5, zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi:
Na pritožbo imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občina ski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti:
Pritožitelj trdi med drugim tudi to, da je dal okrajni načelnik odstraniti iz volivnega lokala Novaka Antona, ki je bil predstavnik s.voje liste, in to na pritožbo predsednika volivnega odbora, da moti imenovani volitve s svojimi pripombami in zahtevami; da je krog 11.30 zasedla gruča 20 do 25 neznanih mlade-ničev pod vodstvom nekega Primca Filipa iz Orehove vasi dohode do volišča in izvajala nasilja nad volivci s tem, da je puščala na volišče samo volivce, ki so izjavili, da bodo glasovali za nasprotno Papeževo listo, in da so volivce, ki so kljub temu glasovali za Novakovo listo, pri odhodu z volišča napadali, In da je bilo radi tega postopanja 200 do 250 volivcem sploh onemogočeno, da bi volili, kar vse je odločilno vplivalo na izid volitev.
Po zgledu in receptu prve čete Kru^ev je besnela (udi druga, ki je pridrla 3. februarja 1704 v Središče. Presenečenih Središčanov se je lotila druhal z grožnjo. Zapretili so, da bodo do tal upepelili ves trg, prebivalce mučili in pomorili, ako ne bodo držali z njimi in jim ne bodo v pomoč pri ropanju. Hočeš — nočeš — moraš, Središčani so popustili ter so se udali ban-ditom in šli z njimi.
Kruci so si privoščili najprej župnišče. Župnik Jernej Wenger je bil primoran, da je izročil 300 mernikov zrnja in 14 polovnjakov vina. Plen so morali odpeljati Središčani v krucevski tabor. Komaj so bili tolovaji iz farovža, se je bal župnik ponovnega obiska. S pohištvom in preostalo malenkostjo živeža je nameraval pribežati v Ormož. Na cesti je hotela nesreča, da je srečal Kruce. Odvzeli so mu vse. Gnali so ga nazaj v Središče, vpričo njega so ogulili farovž do sten in še prazno zidovje so slednjič zažgali.
Ko so uničevali plameni župnišče, je planila dru-lial nad cerkev sv. Duha. Vse, kar je imelo v njej kako vrednost, kakor kelihe, ciborij, monštranco in druge dragocenosti, ker jih niso bili poskrili pravočasno, so Kruci pobrali, oltarje podrli in jih zažgali zunaj
cerkve. V čisto oropan hram božji so nagnali svoje konje in spremenili tako svetišče v navaden hlev.
Iz Središča je zadišal Krucem sosednji Ormož. Mesto je bilo precej utrjeno, a so se ga le polastili hitro. Bili so namreč izvežbani* v naskakovanju trdnjav. Ne samo, da so ropali, morili ter požigali po mestu, uspel jim je celo udar na grad. Graščaka Franca Petthe je presunil strah pred Kruci že pred njihovim prihodom tako, da se je ognil srečanju s pravočasnim begom v Ptuj. Plemeniti gospod je posedal precej gotovine ter drugih dragocenosti, česar ne bi bil rad kar meni in tebi nič zaupal pregledu tolovajev. Pred odhodom je zakopal svoj zaklad v-gradu v trdni veri, da ga ne bodo iztaknili pri še tako skrbnem brskanju.
Madžarski tolpi ni bilo za gole grajske stene. Tako dolgo so iskali ter razkopavali po kleti, da so naleteli na dragocenosti in jih dvignili. V zahvalo za najdbo zaklada so razbili in uničili vse po sobah. Ni ostala nepoškodovana niti najmanjša reč. Grajske hleve in pristavo so požgali, iz kleti so odpeljali 100 štrtinjakov vina^
(Dal;e sledi.)
bolj poljudnega povest-ničarja zelo visoke ce« ne. Te dni je umrl Dickensov zadnji sin' Henrik, ki je bil po poklicu slaven sodnik. Z njegovo smrtjo je prenehala testamentarična določba glede rokopisa »Življenje naše Gospo« da«. Henrikovim otro« kom so ponujali angle« ški časopisi pravljične denarne nagrade za prepustitev rokopisa rajnega starega očeta. Znani angleški časopis »Daliy Mail« je plačal za rokopis, ki obsega 14 tisoč besed, 12 milijonov Din. Vsaka beseda pride na 800 Din. To je pač najvišja na« grada, katero je kedaj izplačal kak časopis za ponatis rokopisa.
Proslavimo Don Boska — svetnika!
Poleg cerkvene proslave, ki je v mariborski stolnici v dneh 20., 21. in 22. aprila, se vrši tudi slavnostna proslava v nedeljo dne 22. aprila popoldne ob treh v dvorani Union v Mariboru.
SPORED: Uvod: Uvodna koračnica, orkester. Prolog. Slavnostni spev, mešani in moški zbor z orkestrom. — Prvi del: Slavnostni govor: Franjo Žebot. — Drugi del: Don Boskovo delo, melodramatičen prizor v treh slikah. — Za odmor: V, norišnico, vesela deklamacija. Čigav je Don Bosko, zborna deklamacija. Pustite male k meni, odlomek iz Evangelija. — Tretji del: Njegova pot, melodramatičen
prizor v treh slikah.
Sodelujejo: Salezijanski gojenci iz Rakovnika pri Ljubljani (120 po številu) in mariborska vojaška godba.
Vstopnina: Sedeži po 6 do 15 Din, stojišča 3 Din. dijaška 2 Din. Predprodaja vstopni: Cirilova knjigarna na Aleksandrovi cesti 6«
Glede odstranitve Novaka Antona iz voliv-nega lokala izvira že iz zapisnika o poslovanju volivnega odbora po končanem glasovanju, da j6 Imenovanemu ob 13.15 naročil okr. načelnik Makar Milan, da takoj zapusti volišče in to na pritožbo predsednika volivnega odbora Mušič Antona. Ta je pod prisego izpovedal, da je bil Novak Anton odstranjen iz volivnega lokala zato, ker se je vmešaval v poslovanje volivnega odbora s tem, da je vedno, čeprav v primernem tonu, zahteval, da se zabeležijo nekatera dejstva v voli vnem za-pisniku. Tako je Novak n. pr. zahteval, da se vpiše v volivni zapisnik, da je neki Kovač Jernej dal neki drugi osebi na stranišču piti žganje, in da se zabeleži, da zunaj pred vo-t livnim lokalom pretepajo volivce.
Te zahteve Novaka Antona pa niso bile ni-kak razlog za njegovo odstranitev. Po par. 34 zakona o občinah imajo predstavniki kandidatnih list pravico, da prisostvujejo poslovanju volivnega odbora in da podajajo pripombe, ki se vpišejo na zahtevo v zapisnik. Po par. 15 banovinske volivne uredbe je predsednik volivnega odbora odgovoren za to, da se pri glasovanju vzdržujeta red in zakonitost na volišču. K volišču pa ne spada samo vo-livna soba, nego vse poslopje z morebitnim dvoriščem in neposredna bližina volišča (par. 21 banovinske volivne uredbe). Nepravilnosti, katerih zabeležbo je zahteval Novak 'Anton, so se dogodile na stranišču volivnega poslopja in v neposredni bližini tega poslopja, torej na krajih, ki spadajo k volišču. Novak Anton se je potemtakem s tem, da je zahteval vpis zgoraj navedenih dogodkov na volišču v zapisnik, le poslužil svnjj v par. 34 zakona o občinah zajamčene pravice. Zato je bila njegova odstranitev iz volivnega lokale: nezakonita.
O postopanju gruče 20 do 25 mladeničev so bili pri okrajnem sodišču v Mariboru kot priče zaslišani naslednji volivni upravičenci: ,Vohl Janez, Ekart Karel, Pehant Jožef, Jura-novič Alojz, Vizar Rajmund, Vornik Ivan, Ču-rič Otmar, Vernik Franc, Krajtner Kari, Lor-ber Jožef, Rečnik Ludovik, Sernec Jožef, Tr-stenjak Franc čerič Franc, čerič Peter, Fric Hinko, Oblak Maks, Lorber Andrej iri Legat Franc. Ti so pod prisego izpovedali, da so šli popoldne na volišče, da bi volili; da so jih pred voliščem ustavili neznani mladi ljudje, ki so jih vprašali, koga mislijo voliti; da jih ti mladeniči na odgovor, da hočejo voliti Novaka, odnosno, če so odklonili odgovor, niso pustili na volišče; da so priče večinoma ostale več ur pred voliščem in videle, da so navedeni mladeniči vpraševali in na negativen odgovor zavračali tudi druge volivce; in da je bilo 100 do 250 volivnih upravičencev, ki radi postopanja teh mladeničev niso mogli voliti.
Iz teh izpovedb izvira, da je bilo radi dejanj, kaznivih po par. 72 zakona o volitvah narodnih poslancev v zvezi s par. 52 zakona o občinah, onemogočeno mnogim volivcem, da uporabijo svojo volivno pravico. Glede števila zavrnjenih volivcev pa navajajo priče, da ni glasovalo 100 do 250 volivnih upravičencev. To število smatra upravno sodišče povsem za verjetno, ker izvira iz volivnih spisov, da je od 1023 volivnih upravičencev glasovalo 511, torej samo 50%, dočim je bila povprečna udeležba pri občinskih volitvah v dravski banovini 70-80%.- Vsekakor pa smatra upravno sodišče na podstavi gornjih izpovedb za dokazano, da je bilo neupravičeno zavrnjenih najmanj toliko volivcem, kolikor znaša razlika med Novakovo in Papeževo kandidatno listo . (55 glasov).
Navedene nepravilnosti so torej imele od-1 ločilen vpliv na izid volitev. Zato je morale upravno sodišče pritožbi ugoditi in volitve razveljaviti, ne da bi se bavilo z drugimi pritožnimi točkami, ki so podrejenega pomena.
Celje, dne 8. februarja 1934.
Sfrali pred sinrosffo.
Na milijone je v teh tečkih časih na svetu ljudi, ki so zdravi, so v najlepših življenjskih letih, pa stradajo in odmirajo v brezposelnosti. A v mladem in zdravem človeku je veselje do življenja in mnogo podjetnosti. Na ta ali oni način se pretolče do skorje kruha. Strahotna pa je pomisel na stara leta. Če te starost dohiti v pomanjkanju, boš v napotje ljudem, ki bodo želeli le se te čimpreje znebiti.
Zato je tako zelo upravičen klic po obveznem starostnem zavarovanju. A ta klic je pri nas že mnogo mnogo let le pobožna želja dobrohotečih. Zato pa naša domača Vzajemna zavarovalnica že leta in leta v dejanju kaže svoje razumevanje za pravilno oskrbo v starosti in v trenotkih največjih potreb s tem, da ima zavarovano veliko število naših ljudi za življenje. 6brni se na njenega najbližjega zastopnika ali pa naravnost na centralo v Ljubljano, da se prepričaš o koristnosti in o pogojih takega zavarovanja.
Prideiuifiio hvalifebio sadje!
Kdaj škropimo, da bo uspeh zagotovljen?
Po lanski slabi letini se nam obeta letos izredno dobro sadno leto. Sadja pa ne bo dosti samo pri nas, tudi v inozemstvu kaže sadna letina dobro. Gledati moramo zato na to, da bomo pridelali tudi po kakovosti prvovrstno kadje. Le tako bomo mogli sadje sploh prodati, mogli bomo prodajati celo po ugodnih cenah; le prvovrstno sadje bo imelo vselej svojo veljavo.
Za dosego kakovosti pri sadju pa je neobhodno potrebno škropljenje.
Pravi sadjarji so škropili sadno drevje že pozimi ali v rani spomladi s 3odstotno raztopino solbara ali s karbolinejem.
Samo to škropljenje pa še ne zadostuje, da bi pridelali kvalitetno sadje, šele pomladansko in poletno škropljenje daie zdrav in čist pridelek, škropljenje pred cvetjem je namenjeno gosenicam malega zimskega pedica, raznim sukačem, ki objedajo brstje in lističe, ko se komaj razvijajo. To škropljenje je prav
| posebno važno še za to, ker zatira že v prvih začetkih glivico, ki povzroča škrlup. Ne zamudite zato prvega škropljenja s K—1% raztq-pino rtosprasena ali nosprasita!
Takoj, ko odpadejo cvetni lističi (cvetni venec) — do takrat je drevo obvarovano še od prvega škropljenja — je zarodek sadja V nevarnosti pred zavijačevo ličinko, ki se navad--no skozi muho zavrta v plod. Treba je torej; to mesto zavarovati z novim škropljenjem, ki naj bo opravljeno, preden se čašni lističi zq,-s pro, ker sicer uspeh ni popolen.
Škropljenje s %—1% raztopino nosprasena ali nosprasita obvaruje obenem mlade liste in mlade plodove pred škrlupom. To škropljenje po cvetju je glavno škropljenje in ne sme iz-. 6stati pod nobenim pogojem. Tudi, če bi pravi trenutek zamudili, je vendarle še vedno bo-! lje, da škropimo nekoliko prepozno, kakor pa; da bi škropljenje sploh opustili.
Proti plesni na jablanah, na breskvah itd; škropimo z 1% raztopino solbara, ki učinkuje tudi proti škrlupu in drugim glivičastim bo-i leznim. Razen tega zatiramo s solbarom ko^ zavost na hruškah in gosenice kosmuljine gri^ žlice, kakor tudi kodravost na vinski trti.
Pri škropljenju z nosprasenom ali nospra-sitom se priporoča nosprasit predvsem za male posestnike in za posestnike sadnih vrtov, ker je ta znatno dražji od nosprasena.
Sedaj je tudi najugodnejši čas za ovijanje lepljivih pasov, ki zahranijo mravljam — te prinašajo na drevje uši — in drugim žuželkam dostop na drevje. Pri nas so se posebno izkazali pasovi arbocol; tem je tudi cena v zadnjem času znatno padla, tako da je postala njih uporaba rentabilna, med tem ko so bili preje predragi.
(Opozarjamo na današnji inserat o nabavi nosprasena!)
Sredstva proti sadnim škodljivcem naročajte pri d. z o. a. »Agako« v Celju in pri pooblaščencih te dražbe.
Romarski odbor K. A.
priredi sledeči romanji:
1.	V Marijino Celje z avtobusom, 2 dni, dne 14. in dne 15. maja, vožnja, hrana,
in stanovanje za osebo 370 Din.
2.	E Gospej Sveti nad Celovcem, vožnja
s celotno hrano, en dan, 260 Din.
V teh cenah je zapopaden tudi skupni potni list in vizum.
Priglasiti se je treba najpozneje do dne 25. aprila t. 1. na: Romarski odbor K A, Maribor, Aleksandrova cesta 6 I, ali pa na; Tajništvo KA v Mariboru. Slomškov. trg.
PssEcdnic vesli.
Novice.
Obsodba komunistov. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je vršila od 3. do G. aprila t. 1. tajna razprava proti 22 osebam radi komunistične propagande, razširjanja komunističnih letakov in organiziranja komunističnih celic. Sodba je bila razglašena dne 9. aprila. Štiri obtoženci so bili oproščeni, 9 jih je obsojenih na strogi zapor, 9 pa na rodijo.
Smrt znanega davčnega upravitelja v poboju. V Ljubljani je umrl znani vpokojeni in dolgoletni davčni upravitelj v Celju in posestnik v Žalcu g. Franc Žuža. Rajni je bil blaga duša, zaveden Slovenec in pravi krščanski imož. Pokojnemu svetila večna luč, preostalim ¡naše sožalje!
Smrt po nesreči. V Bohovi pri Hočah se je ¿godila dne 9. aprila smrtna nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. 231etna Justina Koželj iz Bohove je prišla na obisk k družini pokojnega učitelja Tušaka. Na poslušanje ¡radija sta jo povabila 191etni Tušakov sin Du-Išan in njegov prijatelj. Med poslušanjem god-ibe je razkazoval Dušan prijatelju pištolo, ki Ije bila slučajno nabita, se je sprožila po ne-isreči in zadela smrtno Kozeljevo.
Posestnik pogorel. V Podložu pri Ptujski golti. je pogorel posestnik Martin Gojkovič. Zgorela sta s slamo krita hiša, gospodarsko poslo-jpje, hišna oprema, poljski pridelki in krma.
Prireditve in dopisi.
Podružnica Sv. Jurij ob južni žeL Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo dne 15. aprila t. 1., ob 8. uri zjutraj y osn. feoli predavanje o vrtnartsvu.
Prosvetno društvo v Makolah priredi v ne-jcleljo dne 15. t. m., ob 15. uri v posojilniški dvorani v Makolah igro »Koroški tihotapci« v 4 'dejanjih. Prijatelji poštene zabave vabljeni y ¿obilnem, številu!
Iz zagrebške torbe. To pot najdete v tej za-!grej&gt;ški torbi celo Glasbeno Matico iz Ljubljane. Ni to malenkost. Takole 200 pevcev, pra-Jvijo da najboljših. Pa smo rekli, zakaj ne bi ¡enkrat y Zagrebu malo zapeli, oni so si pa ¡.tudi tega zaželeli in res jih bomo čuli v nedeljo dne i5. aprila, oh šestih zvečer, ko bodo jpriredili y.zagrebški stolnici cerkven koncert. iNo, sicer bodo zapeli po latinsko, mi bi jih j|P_ač raje po slovensko slišali, pa če že ne bodo |po naše zapeli, pa nam bodo vsaj nekaj slovenskega ozračja in vonja prinesli s seboj, talko da bomo že malo posluhnili, kako znajo, an upamo, da bo prav lepo. Monsignor Janez jBarle ho imel ob tej priliki govor v stolnici. ¡V. soboto zvečer bodo pa isti pevci tudi po ¡slovensko zapeli v glasbenem zavodu, kjer bo-jdo priredili »Lajovčev koncert«. — Zagrebški Jvelesejem je pred vrati. Vrši se konec lega ¡meseca« Znižana železnica, znižan tramvaj, ¡teatrov: in cirkusov vsake sorte. Kar pečeno jpiško v torbo, kruh je v Zagrebu poceni, pa Se bomo videli. Zagrebški listi pišejo, da ne ¡bode nikomur žal, kdor bo prišel tedaj malo (pogledat'. Pa pravi še »Kranjec« iz zagrebške ¡torbe: če imaš kaj posla v Zagrebu, pa si ga |pridi ogledat! — Kaj pa drugače v Zagrebu? ¡Te dni nas je burja malo prevetrila, so videle jženske, da klobuk ni vedno za dobiček! Kar 8&gt;ograbila ga ji je burja, pa ni imela težkega Sdela, ker imajo sedaj klobučke ali kape kar sam® na uho prislonjeno. Je pa »gospodična« Smela zato večji opravek, da ga je zopet ujela, ik sreči so nekatere ;ako dobre tekačice, pose-fcno Seda/, ko. imajo Vsi in yse y mislili tekal-.
no tekmo, ki se vrši v Zagrebu, pa se bojijo Hrvatje, da bodo »Kranjci« odnesli odlike. Da, burjo smo imeli, pa solnca tudi, tako da je bilo-veselje in pomlad je že kar razpela zeleno streho vsepovsod. Vsakovrstnih solat in mo-tovilcev, kuharice in prirodoslovci se na vse to dobro razumejo, vse se dobi na trgu, jaz sem pa videl, da je jabolk začelo kar zmanjkovati, na žalost. Po 6 Din kilogram se že komaj dobe. So pomaranče ceneje. In jajca! Nič več ne veljajo za pirhe. Nič niso dražja kot čebula, ki je je za 3 dinarje hrvaški cent.
Razbor pri Slovenjgradcu. Spominjamo se nazaj na prejšnja leta, kako je bilo poprej tu veselo, kako smo veselo obhajali vsako leto alelujo. Pokanje topičev, kojih glas se je z naših hribov razlegal daleč v dolino, je oznanje-valo vstajenje Kristusovo. Sedaj pa je bilo tako, kakor da bi obhajali praznik smrti, pa ne vstajenja. Poslovil se je od nas dobri župnik g. Karol Lampert, ki je odšel k Sv. Lenartu nad Laškim.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din i.==i (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cms Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov 5z malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicej-. sef.ne gdgpvarja.
.....- - -inij)fii&quot;iri-»-«i-iii.'ihj-lmu&quot;!! inrij-i.i-ii.LH.inn_»_i
Kovaško orodje kompletho, je poceni na prodaj pri Francti' Mlakar y Lesični pri Pil-štanju.	384
Birmanci, botri! Klobuke kupite najboljše in najcenejše pri Antonu Filipančiču y Mariboru, Vetrinjska ulica 6.	377
Lepo posestvo blizu Maribora v ravnini z inventarjem,* vrednost 350.000 Din, se proda za 220.000 Din. ev. knjižice Spodnještajerske ali mestne hranilnice v Mariboru. Naslov: Jožefa Flakus, Pekre 43, p. Limbuš. 587
Singer šivalni stroj za šiviljo in za krojača proda poceni z garancijo mehanik Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11.	388
Priporočamo Vam, da kupujete blago za bir-mance, kakor tudi vse druge potrebščine pri tvrdki Franjo Klanjšek y. Mariboru, Glavni trg.	380
Posestvo se proda v Spodnjem Velovlaku pri Ptuju, obstoječe iz stanovanjske hiše z dvema stanovanjema, gospodarskega poslopja in 14 oralov posestva (eventualno se odda tudi manj oralov pri hiši). Razven tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor nji-rve, travniki in gozdovi. Pojasnila daje:. Al. Brenčič, posestnik in trgovec, Ptuj,
Zanesljivo kaljiva semena, garantirane kose, vsakovrstno špecerijsko blago, kuhinjsko posodo, kupite prav ugodno pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg 14 — Gubčeva ulica 2. Še vedno zamenjam za bučnice bučno olje.
Travnik 6 oralov se proda pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Naslov v upravi lista.	374
Dva krepka fanta 10 in 12 let se oddata za svoje ali za pastirje. Pojasnila daje občinskil urad Limbuš.	386
Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. Štefanu pri Šmarju, ki. se vrši dne C, majnika 1934, ob 15. uri pri_g. Ivanu Esih v Sv. Štefanu. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2, Delna volitev načelstva. 3. Računski zaključek za. leto 1933. 4. Slu« čajnosti.	388
Okrajna posojilnica v Ljutomeru, r. z. z n. z„
vabi svoje člane k 62. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo dne 22. aprila 1934, ob pol 9. uri v Okrajni posojilnici. ^ Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 3. Slučajnosti,	376
Letos bo sadno leto ugodno. Ako hočete lepo, zdravo sadje, škropite jablane pravočasno proti škrlupu in zavijaču s splošno znanim sredstvom	382.
Nosprasen
¡Zavarujte drevesa proti mravljam z lepljivimi pasovi od
Arboko!-a
Dobi se pri sledečih fvrdkali:
-i
»Agako«, d. z. o. z. v Celju, droge-irija Poberaj v Ptuju, Kemindu-strija v Mariboru in Kmetijska družba v Mariboru in v Celju,
Javna zahvala, »KARITAS«, Maribor, Orožnova ulica
št. 8, mi je točno izplačala celo zavarovano vsoto po rajni tašči, za kar se ji iz svoje volje javno zahvaljujem. Prepričal sem se, da je zavarovanje »Karitas« pošteno in popolnoma varno ter zato yredno&gt; priporočila.	381
Limbuš pri Mariboru, 7. aprila 1934, Kermat Ivan s. r.
Manulakturna trgovina
Mirko Feldin, Maribor
se je preselila na	379
Aleksandrovo cesto št. 13
Kdor primerja kvaliteto 14 solidno domače delo, TT' kupuje KARO čevlje 272 Maribor, Gosposka ulica 13,
Za hranilno knjigo posojilnice v Konjicah vzamem: vino, sadjevec, koruzo, plemensko krava, Poštno-ležeče Zreče. 100,	378
Direktno iz tvornice, odnosno tvor-niškega skladišča, dobite::
violine ocl Din 69.—, gitare od Din 138.—, mandoline od Din 95.—, tam-bure od Din 65.—, harmonike od Din 69.—, gramofone od Din 456.—. Zahtevajte brezplačen cenik. 375
Meinel &amp; Herold, Maribor,
štev. 106.
brezplačen pouk v igranju.
Hiša, dvojno stanovanje, gospodarsko poslopje, električna razsvetljava, vrt, studenec, pol ure od mesta, se proti gotovini takoj roda. Poizve se na Poibrežju pri Mariboru, Aleksandrova cesta 42, pri pokopališču. 373
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO m	KASKO
JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Pred nakupom
blaga ali izgotovljenih obleke in oblek', svilev nih robcev, klobukov, nogavic, čevljev in dru-1 gih potrebnih stvari za birmo, ne premišljuj-! te, kje si bodete vse to nabavili, temveč poj-^ dite ali pišite po .vzorce in cenik od 213
PEBILA-fft OBLEK.
kateri Vam nudi vse gornje predmete v velik, izbiri, po nizkih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelajo v lastni tovarni po meri v dveh do treh dneh.
Želite hal prodali?
Imamo tedensko gotovo 100.000 či-tateljev, med temi je Vaš kupec! Pošljite mali oglas, da ga najdete!
E«T Zopet volitve!
Kam gremo po spomladansko blago?
Odločitev je lahkal Vsi v veletrgovino z manufakturnim blagom
Franc Dobovicnik, Celfe,
Gosposka ulica 15.	157
tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah iabriško platno ena širina že od Din 4.— nap. fabriško platno dvoj. šir. že od Din 13.— nap. belo platno ena širina že od Din 6.— nap. oksford za delav. srajce že od Din 6.— nap. svileni robci	že od Din 20.— nap.
oksford srajce za delavce že od Din 20.— nap. bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. moške gate iz molinosa že od Din 12.— nap. sukno v raznih vzorcih 140 cm šir.
že od Din 28.— nap.
Posebno uEliha izbira blaga za hirmance!
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni?
Ker se zadovolji z najmanjšim iaslužkom.
Ker nima velikih režijsikh stroškov.
Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine.
Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«.
Ker ima lastna tovarno za izdelovanje perila.
Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalogi —
Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Frartc Dobovičnik, Celfe
Najstarejše Kronične rane
sigurno in hiiro zaceli
.FITONIN« zdravilo ža stare zapuščene rane
kar je dokazano po naših zdravnikih ter zdravstvenih institucijah.
Bili so slučaji, da so rane, že 20 let stare, z uporabo Fitonina zacelile prej kakor v
enem mesecu. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici
50 Din. f Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno Fi-tonin dr. z o. z, Zagreb 1-78,
323 Refi. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933.
Lepe obleke
lili!
za otroke: od Din 60&quot;— naprej
za moške: od Din 140'- do 790--
klobnkl
za moške Din 39*-, 48-- itd. 144 Velika izbira čevljev, perila itd. itd. pri
Jakob Lah
Maribor, Ol.lra 2
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Podružnico: Celje
Centrala: Maribor
v lastni novi palači na ogld	nasproti poŠte, prei Južnošta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	ees iersKa hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnice, izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ! i

Citateljem v pouk in
Največji tihotapec z opitem prifel.
Pred nekaj tedni so objavili francoski časopisi sledečo vest: »Marij AVan-ci, največji tihotapec z opojnimi strupi, je bil aretiran v mestu Marseillu. Zaplenili so 3 tone opija (3000 kg), kate-■rega je pripeljala ladja iz Carigrada. [Aranci je vse priznal, noče pa izdati &quot;svojih pomagačev.«
Policijski' predstojniki v Londonu, v Hamburgu ter v Njujorku so se gotovo od srca oddahnili, ¡ko so prejeli zgoraj navedeno brzojavko. Tihotapca Aranci-ja so zasledovali že dolgo in bi se ga bili skoraj polastili leta 1931. A mu je ¡uspelo, da se je odtegnil policiji. Cela izadeva ga je tedaj stala 1000 kg opija. Paroplovna družba, ki je naložila ne-ivede nevarni tovor, je plačala državni oblasti neverjetno visoko carino, vendar Aranci je bil rešen.
Od leta 1931 naprej se Aranci ni več skrival. Ravno nasprotno! V južno-francoskem obmorskem mestu Marseille je vršil povsem pošteno obrt. Bil je lastnik kavarne ter dober družinski oče. Svoji ženi je pomagal pri umivanju posode in le enkrat na teden sta obiskovala kino. Vsako leto se je pomnožilo njegovo premoženje v banki iza 1 milijon, katerega gotovo ni zaslužil s točenjem črne kave.
Njegov najbolj dobičkanosni poklic je bilo tihotapstvo z opijem. Kot mož praktičnega razuma je takoj pogrun-&lt;tal pravi način. Čisto sigurno pridejo policiji v roke majhni tihotapci opoj-inih strupov, ki prodajajo prepovedano ¡blago po kavarnah v nalivnih peresih.
Aranci se je vrgel na šverc v velikem. Po nekaterih neuspehih ter po večletnem zaporu se je izvežbal v tihotapskem poslu toliko, da ga slobodno imenujemo lahko kralja vseh švercar-jev na svetu.
Oktobra minulega leta je zvedel policijski predstojnik v Marseille, da je najel Aranci ob robu mesta vilo. To dejstvo je pomenilo nekaj izrednega in nadzorstvo nad njim so podvojili.
Lepega dne je prejela policija iz Sa-int Nazaire brzojavno ovadbo. V brzojavki je bilo navedeno, da ima pred nekaj dnevi v Marseille dospeli parnik »Alfred de Musset« za Arancija 3 tone opija.
Aranci niti slutil ni o kaki ovadbi. Krog polnoči je šel počasi proti luki mesta Marseille. Med potjo je srečal svojega tovariša Ruggerina, tretji Ca-lixti je pazil na izkrcani opij: 17 zabojev in 21 vreč. Cela zaloga je bila pokrita z mornarskim platnom. Avtomobil je že bil pripravljen. Pričeli so z nakladanjem zabojev. Naenkrat se je pojavila iz teme postava in kriknila: »Pozor!« Na drugem koncu pomola že stojijo policisti. Nekoga čakajo . . .
Aranci je dal znamenje za odhod. — Preostale zaboje in vreče so pokrili «skrbno s plahto. Neovirano je pripeljal z avtomobilom iz luke in se je bližal s tovorom svoji vili. Takoj so raztovorili zaboje in vreče v klet in odbrzeli nazaj
proti pristanišču po ostalo. Tihotapci so naložili zadnjih 17 zabojev in so jih hoteli odpeljati. Njihov izvidnik jim je javil: »Pozor, policija je zaprla Lijon-siko ulico!«
Aranci je razumel takoj Kratko obvestilo in »e je hitro odločil. Par korakov od tamkaj je bila prazna garaža, v kateri je bilo nekaj praznih vreč. Zatekel se je v garažo in zaspal v njej s tovariši in pomagači.
Med tem je pretaknila policija celo pristanišče. Kedo je speljal stražnike na napačno sled, je še danes nepojasnjeno. Drugo jutro je spravil Aranci preostanek dragocenega blaga v svojo vilo.
Drugi dan zatem je naenkrat obkolila oblast vilo. Policisti so bili našemljeni kot elektrotehnični delavci, ki so popravljali napeljavo ikrog vile. Ob 4. uri popoldne je že potrkal policijski nadzornik na vrata vile.
Aranci je dobro vedel, kaj da pomeni trkanje. Hušnil je iz kleti in se je pc.avil med veznimi vrati. Par trenutkov je mislil na odpor. Ko je že bil na cilju, bi se naj pustil prijeti? A vendar je odpahnil vrata.
»Dobro ste opravili«, je rekel nadzorniku. Mirno se je pustil vkleniti. Dve uri pozneje sta bila prijeta tudi njegova tihotapska tovariša Calexti in Rug-geri.
Odkar je izbruhnil boj proti trgovanju z opojnimi strupi, se ni posrečil do slučaja Aranci nobeden uspešnejši lov. V tem slučaju zaplenjena količina prepovedanega strupa je zadostna, da ¡krije enoletno zdravniško potrebo opija na celem svetu. Aranci je plačal za to prepovedano blago 800.000 frankov in v njujorški luki bi bilo vrgla 4kratni dobiček. Sedaj ima profit od zaplembe ■policija, ki bo prejela 40odstotno nagrado od tržne cene.
Aranci in njegova dva tovariša se
protivijo vsaki izpovedi.
*
Nehal o sfradanlD ziwaii.
Kolikokrat vidimo ter čitamo, da se ljudje ponašajo z umetnostjo stradanja, ki je seve nekaj prostovoljnega. V živalstvu tudi naletimo na stradalne umetnike, ki v tem oziru znatno prekašajo človeškega ¡konkurenta.
Zastavonoša v stradanju bi naj bila kobilica. Seveda ne moremo imenovati ¡kobilice stradalnega umetnika, kajti čas, v katerem je žival brez hrane, odpade pri tej žuželki na dobo razvoja, ki traja 7 let.
Znana je pa golazen, ki prenese neverjetno dolgo stradanje v dobi pomanj kanja prehrane. Kače pričnejo tolikokrat v ujetništvu z gladovno stavko. Znan je slučaj, ¡ko je boa-kača, ujeta v Parizu, odklanjala 4 leta vsako hrano in je tudi poginila vsled stradanja. — Drug enak slučaj se je zgodil v živalskem vrtu v Londonu. Tamkaj se je tudi oprijela orjaška kača gladovne stavke, v kateri je vztrajala 18 mesecev.
Naenkrat pa je prenehala s stavko in je pojedla toliko, da se je vse čudilo.
Afriški polž prebije dve leti in še več brez hrane. Zamorcem je stradal-na umetnost polža zelo dobrodošla. Če se odpravijo na daljše lovsike pohode, s ¡katerih se ne morejo kmalu vrniti v naselbine, vzamejo seboj cele zavoje polžev, ¡ki imajo to dobro lastnost, da tvorijo brez lastne hrane vedno svežo hrano za človeka.
Ribe po rekah Sibirije zmrznejo v ledu tako, da ne dajajo nobenega znaka kakega življenja. Kakor hitro pa nastane južno vreme, se led začne taliti od tal proti vrhu in tedaj zopet oživijo ribe.
Zamrznenje rib uporabljajo praktično. Žive ribe spustijo v vodo, ¡katero na umeten način ohlajajo stopinjo za stopinjo, dokler ne postane voda z ribami vred velik kos leda. Na ta način je omogočen prevoz rib v živem stanju. Ako na umeten način zamrzjene ribe odtalimo, oživijo. Zamrzjenost v ledu, ki traja večkrat cele mesece, ribam prav nič ne škoduje in ne ogroža njihovega življenja.
Največjo in najhitrejšo podmornico
»Surcouf« so spustili v morje Francozi. Podmornica bo nastopila čez dve meseca potovanje okoli sveta. Najnovejši podvodni orjak je dolg 110 m, širok 13 m in njegova prostornina znaša 3000 ton. Nad vodo bo vozil z brzino 20 vozlov, pod vodo 11 vozlov. Za pogon služijo podmornici Dieselovi motorji. Opremljena je s 14 cevmi za izstrelje-vanje torpedov in povrh še posipa 4 topove po 5.5 cm in ima svoje lastno letalo. Podmornica je zgrajena tako močno, da ji ne morejo škodovati ne letalske bombe in ne lažje topovske granate.
Izbruh ognjenika. Na severnem otoku Islandija je začel bruhati ognjenik Skeidar Jokel, ¡ki leži 250 km od glavnega mesta Rejkjavik in je popolnoma med ledeniki, ki so pokriti s 200 do 300 m debelim večnim ledom. Zadnji izbruh je bil leta 1922. Pri tokratnem bluvanju je dosegel steber dima, tki se dviga iz žrela, 16 km višine. Vročina izbljuvane pare znaša 1000 stopinj C in pepelnati dež je pokril več naselbin. Reka Skeidar je izstopila vsled vročih dotokov 10 ¡km čez strugo. Okolica ognjenika je redko obljudena. Ob bližajoče se nevarnosti prebivalstvo zapusti svoja bivališča in se izseli za čas nevarnosti.
Ali si le obnovil
naročnino?
„Slov. Gospodar&quot; stane:
celcletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9,—•
i ah umi aii Aimrximixii j.irxirzi rzirzi rxirxi

Organist se sprejme v službo v Zabukovju pri Sevnici.	372
Majer s tremi ljudmi se takoj sprejme. J&gt;Jaslov Košaki 39, pošta Maribor.	367
lffl!f!!!l!!illlll!l!!lllilUllllllll!llllim
Za birmo!
Vam priporočamo lepo svilo od Din 10*— e?o Din 100'— meter v najlepših barvah. Izdelujemo tudi najlepše obleke za maie in velike	373
Trgovski dom
Maribor, Aleksandrova c. 25
IIIIIIIIIIIIIIIIH
Zahvala.
Za hitro izplačilo cele posmrtnine, ki sem jo prejel od »KARlTAŠ«, Maribor, Orožnova ulica 8, po rajni materi, se iz-kreno zahvaljujem in zavarovalnico vsakomur zelo priporočam, ker sem se prepričal, da posluje nad vse vestno in pošteno.	371 Studenci pri Mariboru, 3. aprila 1934.
Šteiančič Franc s. r.
H «3
S o.
o
&lt;©t
S
3?
**
v

vseh kvalitet in fazon .Vam pocenii nudi TRGOVSKI • DOM
PEDll A • ttl • OBIEH Celje št. 24.
Din 240.— Obleke i t ševjota
Din 460.— obleke iz meltona
Din 620.— obleke iz kamgarna
Din 375.— športne obleke
Din 100.— športni jopiči
Din 170.— veterne jope
Din 80.—, 100.—, 120.— fantovske obleke.
Zahtevajte cenik in vzorce, kateri se Vam pošljejo brezplačno. Obleke po meri se izde-delajo v dveh dneh.	113
Staro železnino, litino, vsakovrstne kovine, rabljene stroje in cevi kupuje in prodaja: Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14, 281
Oglašujte v ,S1.gospodarju4!
s e e e e e e e e E E E E e e e E e e</text>
      <sha1>3d0gnty4qfptb4m8f2pwou9ag5cgsqy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207019</id>
      <parentid>207018</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T11:39:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Teastezinar</username>
        <id>8570</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="124793" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Kruci
| normaliziran naslov = 
| avtor = Januš Golec
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}}
| vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|11}}, {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|12}}, {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|14}}, {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|15}},
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

{{rimska poglavja s piko|4}}

&lt;center&gt; '''Uvod.''' &lt;/center&gt;

Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. 

Odkod torej ime »kruci«?

Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane.

Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije.

Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade.

Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce.

Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost.

Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka!

Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev.

Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov.

Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin.

Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom.

Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev.


&lt;center&gt; '''Prvi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev.

Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče.

Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih.

Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva!

Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem.

Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno!

Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom.

Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki.

Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo.

Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu.

Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami.

Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev.

Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu.

Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado!

Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali.

Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih.

Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli.

Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje.

Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste.

Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas!

Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi.

Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost.

Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje.

Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi.

Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah.

Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi.

L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg.

Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova.

Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi.

Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje.

Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi.

Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.

L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.

Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.

Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.

Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.

V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami.

Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.

Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.

Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt; Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; '''II''' &lt;/center&gt;

Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.

Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.

Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.

Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.

Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem.

Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.

Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.

Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja.

Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja.

Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju.

Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo.

Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji.

Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev.

Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra.

Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem!

Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika.

Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije.

Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena!

Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja.

Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti
omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko.

In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida.

Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju.

Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil.

Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure.

Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost!

Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja!

Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce!

Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne!

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca.

Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –.

Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …«

Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido.

Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške.

Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič.

Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu.

Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih.

Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig.

Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani?

Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!«

Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom!

Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce!

Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon.

Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami.

Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh.

Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami.

Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.

Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!«

Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!«

Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … 

Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja …

Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega.

Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!

Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline …

Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!

Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!«

Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem …
 
&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo …

Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.

Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.

Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo.

Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir.

Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje.

Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini.

Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz.

Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.«

Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu  –srčni ocvirk.

Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost!

Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!«

Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika.

V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi.

Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!«

Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo.

Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?«

Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!«

Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat.

Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov.

»Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke.

Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej.

&lt;center&gt; '''III''' &lt;/center&gt;

Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku.

Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih.

Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti?

Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico.

Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine.

Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime.

Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo.

Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja.

Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega.

Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos.

Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena.

Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica.

Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo.

Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo.

Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast.

Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada.

Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc.

Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal.

Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi.

Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev!

Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih.

V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju.

Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin.

Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat.

Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot.

Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke.

Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti.

Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu.

Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta.

Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša.

Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne!

Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje.

Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine!

Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando.

Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure!

Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje!

Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v
dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine.

V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo.

Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih.

Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču.

Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami.

Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami.

Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi.

Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko.

Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.

Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine!

Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.

Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev.

Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.

Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor.

Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu.

Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.

Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo.

Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost.

Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju!

Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine.

Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej.

Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja!

Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego.

Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne!

Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja.

Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi.

Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet!

Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho?

Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo
odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena.

Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom.

Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli.

Vidi je postalo jasno, da je sužnja, in sicer turška! Prodali so jo na milost in nemilost gospodarju, katerega so gotovo zasluženo krstili za »črnega satana«. Na drugi strani je bila Vida še premlada in veliko premalo izkušena, da bi bila uganila: Kaj je pašin harem in kako je to, biti ena od njegovih številnih žena? Zaupale so ji od srca vdane tovarišice, da je pobeg odtod izključen. Že vsak njegov poskus kaznujejo neprizanesljivo s smrtjo! Kakor ona so bile tudi vse ostale njene družice oropane ali kupljene kristjane iz vseh delov tedaj nekako vsemogočnega turškega sultanata.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Neizbežna in najbridkejša usoda je zagrabila mlado Muropoljko, ko je postala učenka haremske prednice. Slednja je bila odgovorna za Vidino izurjenost v lepotičenju, v sladki besedi in pasji pokorščini moškemu predstojniku Abduramanu. Ta je poročal stalno paši o napredku novink.

Kmečko zdravi pameti, res dekliški neizkušenosti in neomajenemu zaupanju v Boga in Marijo, ki bosta že prav uravnala njeno usodo, je šla zahvala, da Vida ni obupala in si pretrgala sama nit življenja, kakor toliko drugih mladih kristjank, ki so zašle v turško sužnost, bile prodane v hareme ter so se rešile iz obupa s samomorom oskrumbe.

Preganjale so ji brezup bodočnosti sotovarišice, trdeč iz lastne izkušnje, da je paša Ibrahim mogoče res »satan« kot vladar v svojem pašaluku, nikakor pa ne zasluži pridevka iz globin pekla kot gospodar harema.

Vida iz muropoljskega Veržeja je napredovala izredno naglo v učenju turščine, turških navad ter običajev ter se kretala med prijateljicami liki bajni sen zapadne krasote, ki je obetala v kreposti postave ter sočnati svežosti obraza — trajnost.

Po mesecih bivanja v haremu je prejela lepega dne od predstojnika Abduramana obvestilo o prekrstitvi iz Vide v Dinoe-Dinoe in je že najavljena paši. S spremembo imena je postala po zakonu priznana žena. Velemožni gospodar jo lahko pozove vsako noč k sebi, ali jo pa tudi obišče v njeni kamrici, da se prepriča: ali je vredna njegove ljubezni ali ne?

Zgodilo se je, da je našel paša Ibrahim, imenovan »satan«, na Dinoe-Dinoe popolno dopadenje. Postala mu je najljubša žena. Rodila mu je sina naslednika in ji je tudi sicer zaupal marsikaj iz vladarskih poslov, poslušal je njene nasvete in milostne prošnje. Dione-Dione si je znala pridobiti s srčno ter telesno lepoto pašo. S preudarnostjo si je osigurala vpliv na celem dvoru in s tovariškim obnašanjem udanost sožen.

Blagodejnost vpliva prve žene budimpeštanskega paše, strašnega »črnega satana« Ibrahima, je občutil in ji priznaval pohvalno celi polumescu podložni del Madžarske.


&lt;center&gt; '''IV''' &lt;/center&gt;

Leta 1683, se je hotel polastiti turški sultan za vsako ceno Dunaja, da bi pobasal z avstrijsko prestolico v žep ključ do ostale zapadne Evrope. Zbral je iz vseh delov Turčije ogromno, dobro oboroženo ter preskrbljeno armado. Pod vrhovnim poveljstvom velikega vezirja Kara Mustafa se je podala turška vojska na pot preko Madžaarske. Kralj Krucev, Emerik, je bil določen za kažipota turški armadi, da jo popelje po najkrajši poti pred Dunaj. Emerikove čete, dobrih 50.000 mož, je pustil veliki vezir na Madžarskem, da bi služile po zavzetju Dunaja zmagoviti sultanovi vojski kot rezerva.

Komaj je zavil Kara Mustafa proti Avstriji, je zasrbela Kruce dlan in so pozabili kar hitro, naj bi bili  v strogi rezervni pripravljenosti.

Izmed vseh krucevskih starešin in poveljnikov se je najbolj oddahnil naš dobri znanec Jurij Godrnja, ko je zvedel, da ne bo treba butati njemu ter njegovim ljudem s čelom ob trdo dunajsko obzidje, ne naskakovati mogočnih utrdb, kopati zakopov in podzemeljskih rovov kot krt. Vzplamtel je nadalje v njem pohlep po maščevanju nad Veržejci radi upepeljenja Bakovcev. Ob tej priliki bo gotovo padla v kremplje njemu, kragulju, potuhnjena golobica – Ropoševa Vida. Za roparski pohod na Muropolje so bili opremljeni Kruci s konji in res dobro oboroženi ter izvežbani v vseh tedanjih spretnostih in posebnostih napadanja.

Jurij je zbral krog sebe nad 7000 mož in jih razpotegnil ob Muri, ne da bi se bilo Muropoljcem le sanjalo, da so ostali Kruci kot turški zavezniki doma. Vse na štajerski strani Mure je prisegalo, da se podijo divji Kruci kje krog Dunaja, saj je odšlo tudi iz Veržeja, Ljutomera, Radgone in drugih muropoljskih naselbin boljše moštvo pod cesarske prapore, da rešijo Dunaj turške oblege. V Veržeju je sicer ostal stotnik Karol Ropoša, z njim je še bilo nekaj starcev in nedoraslih fantov, vsi drugi so odšli z zastavonošo Čoporo nad Turčina pred Dunaj.

Kljub dejstvu, da so znali Kruci, kam je zvala dolžnost prebivalstvo Murskega polja, so poslali pred vpadom v razcapane cigane preoblečene patrulerje, ki bi se naj prepričali na lastne oči, da se jim ni bati premoči, zasede ali celo maščevalnega protivpada.

In res — organizacija tolovajstva ob Muri jim je uspela. Prikrili so svoje peklenske nakane. Glavni stražarji Mure z Ropošem vred so bili pri delu na poljih ter travnikih, ko se je usula krucevska druhal ravno pri Veržeju preko Mure. Maščevanje nad Veržejci si je prihranil Godrnja za povratek. Zagnal se je s svojo četo kar po sredini Murskega polja in presenetil ljudi pri delu. Iznenada napadeni Muropoljci so mislili prvotno, da gre za vpad bosanskih poturčencev. Z vso naglico bodo poropali vse, kar jim bo pri rokah in nato bodo zginili na svojih lahnih konjičkih, kakor bi jih bila požrla zemlja po opravljenem — groznem poslu.

Pri vnebovpijočem kriku prvega napada so zbežali za vsako obrambo nepripravljeni ljudje z ravnine v hribe, v vinograde. Vsakdo se je skušal skriti, kamor je pač utegnil v naglici. Kruci so drli za begunci v vinske vrhe, pobijali staro in mlado, kar so dosegli s konj. Razbili so po hramih sode, da je izteklo vino po tleli, požigali poslopja, odtirali seboj živino, živež in sploh vse, kar se jim je zdelo vredno, saj se jim ni utegnil nikdo postaviti po robu.

To je bil prvi vpad krucevske roparske bande na Štajersko. Divjal je dober dan, a pustil je za seboj jok ter stok, kakor bi bilo teptalo po Murskem polju — hunsko kopito!

Kakor so prekoračili Kruci neovirano Muro, tako so se tudi vrnili z bogatim plenom po isti poti. Mimo Veržeja so brzeli v galopu. Godrnja se je bal zasede in niti rdečega petelina ni podtaknil Veržejcem. Kruci so jo kurili naglo s plenom proti severu v gozdna taborišča, kjer so slavili prvi posrečeni vpad z vso tolovajsko razuzdanostjo.

Je minilu nekaj dni ter noči, predno je popustil liki jata golobov razkropljenih Muropoljcih prvi strah in so se zavedli, da so prišli k njim v karvave roke pravzaprav podivjani sorojaki in ne Bosanci! Karol Ropoša se je podil okrog po napol požganih vaseh. Njegov bobnar je zval na pomoč preostale in kolčkaj za boj sposobne moške. Pri nabiranju zadnje bojne sile je prišel vsem dobro znani »hauptman« tudi k Mali Nedelji. Tamkaj je bil za vikarja Simon Pornat, ki je zagotovil takoj pripravljenost. Sam bo zbral domače farane in okoličane ter se bo pridružil veržejskim strelcem, kakor hitro bo prejel od Ropoša obvestilo na odhod.

Malonedeljski vikar je poznal dobro zalego Krucev. Služboval je tri leta med krivoverci na nižjem Ogrskem, od tam je šele prišel leta 1682. za vikarja k Mali Nedelji. Kruci so mu bili povzročili na Madžarskem toliko zla, da je bil z dušo in telesom za to, da je res treba udreti za roparji in jih užugati z orožjem, da se ne bodo upali tako kmalu prikazati na Murskem polju. Da bi bili muropoljski maščevalci bolj podkorajženi za napad, je ponudil Ropoša gospodu Pornatu službo vojaškega svečenika med štajerskimi udarniki, ki morajo prodreti do taborišč Krucev in jih tamkaj pobiti do zadnjega.

Prvo pustošenje Krucev po štajerski strani je bilo tako kruto, da je imel Ropoša pod zastavo poleg lastnih strelskih veterancev še precejšnje število prostovoljcev iz raznih vasi Murskega polja. Največ uporabnih bojevnikov je res pripeljal vikar Simon Pornat. Z navdušeno besedo jih je zbral od Male Nedelje, Sv. Tomaža in Polenšaka. Njegovo krdelo še sicer ni videlo Krucev, samo je čulo o teh vražjih sosedih in gledalo po Murskem polju, kaj se še bodo upali, ako jih ne uženejo z združenimi močmi.

Pod Ropoševim vodstvom so se upali veteranci prostovoljno preko Mure, odkoder so podili krucevske stražne oddelke v smeri proti Tišini in Murski Soboti.

V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube.

Prvo srečanje v boju s Kruci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci!

Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom.

»Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi!

Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovednost. Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševe Vide. Sivolasi lopov je izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega dosedanjega krvavega obračuna s Krajino.

Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico!

Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zatekla iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul je govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da
ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegove izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje.

V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanje, da še ne bo po njem pri skrbni negi.

Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri maščevalni pohod. Iztrebila je levi murski breg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.

Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srčno rano. Nikakor ni mogel dognati. Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom Tököly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precej utrjenih postojank in trdnjav.

Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan.

Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljubše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.

Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v pregnanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše opravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.

Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati.

&lt;center&gt; – – – &lt;/center&gt;

Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih telesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah.

Njena glavna skrb ter razvedrilo je bil sinko. Določeno je bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel večkrat čednega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasledstvo. Versko zagrizeni musliman je čisto pozabil, da je mati otroka kristjana, katere ni silil nikdo na odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic.

Na rešitev iz harema Dinoe-Dinoe ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja!

Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priljubljena kristjana, prosta in ji celo zasigurano manjše spremstvo cesarskih, če bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brez dolgega oklevanja ter kovanji načrtov je vzela otroka ter eno strežnico. Dali so ji konje in oddelek vojakov. Ti so prejeli nalog: spremiti plemenito vezirko do Mure in se vrniti z njenim potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na kako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt.

Ko bi bila hotela migniti Turčija samo z mezincem podpore, bi ne bil Munkač nikoli padel. Vsled pomanjkanja prehrane je predala Helena trdnjavo cesarskim 9. januarja 1688. Zasiguran ji je bil prost izhod v spremstvu preostankov posadke. Oblegovalci so seve preiskali temeljito prtljago junakinje in odkrili med raznimi dragocenostmi tudi krono kralja Krucev. Takrat zaplenjena krona je še ohranjena. Podobna je dragonski čeladi. Spodnji del je vijolične barve in obrobljen štiri prste na široko s čistim zlatom; zgornji del je obokast ter bel, obšit s platnom in okinčan z velikim dragocenim kamnom.

Prvi kralj Krucev je bil sicer ob krono. V odškodnino za to ga je imenoval veliki vezir leta 1690. za velikega kneza erdeljskega. Emerik I. se je podal s svojimi tolpami v Erdelje, kjer je rogovilil do svoje smrti. Prebivalstvo slovenskega Štajerja je imelo precej časa mir pred Kruci.

Vsled sijajnih zmag slavnega avstrijskega vojskovodje Evgena je bila Ogrska kmalu rešena turškega jarma. Madžari so pokazali za osvoboditev malo ali nobene hvaležnosti. Radi malenkosti je došlo kmalu med avstrijskim dvorom in madžarskimi plemenitaši do sporov. Madžari so grozili s ponovnim uporom, opiraje se na ostanke Krucev.

Nezadovoljnost ogrskih domačinov so podžigali francoski najemniki, dokler ni prikipela do vrhunca. Tudi glavar in kralj zopet zbranih Krucev je bil kmalu pri roki v osebi Franca Rakoči, sina junaške Helene iz njenega prvega zakona, braniteljice trdnjave; Munkač in soproge Emerika, ne baš slavnega prvega kralja Krucev.


&lt;center&gt; '''Drugi kralj Krucev.''' &lt;/center&gt;

&lt;center&gt; '''I''' &lt;/center&gt;

Kakor že omenjeno, se je udala l. 1688. glavna ter zadnja trdnjava prvega kralja Krucev — Munkač. Po predaji Munkača je prišla njegova braniteljica Helena Zrinjska s svojim sinom Francom na Dunaj. Njeno večletno krucevanje ji je odpustil cesar povsem radi zaslug prednikov. Prepustil ji je celo v uporabo vsa podedovana in z ropom prisvojena posestva na Ogrskem. Iz Dunaja je poslala Helena sina na Češko, kjer se je izobraževal pet let prav pridno. Po končanih naukih je prevzel oskrbovanje razsežnih materinih posestev na Madžarskem. Leta 1696. se je oženil s hčerko hessenskega kneza Karola. Kot bogatin ter mogočnjak je bival in se zabaval deloma na Dunaju, deloma na svojih ogrskih graščinah. Godilo se mu je vsestransko po knežje. Še razna dostojanstva je imel zanj pripravljena avstrijski cesar.

Rakočiju je že bilo prirojeno hrepenenje po čisto samostojnem ter neodvisnem kraljestvu. Za njegov pohlep po osamosvojitvi so zvedeli Francozi, ki so itak natezali Avstriji vajeti s pomočjo puntarskih madžarskih plemičev. Francoski poslanik Villarsa je prejel od svoje vlade naročilo, naj spelje Rakočija, da se bo uprl cesarju. Vstaja bo rodila siguren uspeh. Francoski kralj bo podpiral punt z denarjem ter vojaštvom. Francoski poslanik je prisegel Rakočiju, da bo postal po otresenju avstrijskega jarma veliki knez Erdelije. Lastna častilakomnost in obljube Francozov so bile tolikanj mikavne in zapeljive, da se jim je udal mladi mogočnjak in pričel pogajanja s Francozi. Nesreča je hotela, da se je našel iz njegove najožje družbe Judež v osebi nekega častnika, ki je ovadil vse spletkarije in pogajanja s Francijo na Dunaj. Meseca maja l. 1701. je poslal cesar na tihoma nad tedaj še prikritega puntarja vojaški oddelek. Ta je presenetil Rakočija na njegovi lastni graščini ter ga je ujel po kratki oblegi. V verigah so gnali cesarski upornika v Dunajsko Novo mesto. Pahnili so ga v isto ječo, v kateri je čakal radi vstaje pred 30 leti na smrtno obsodbo njegov stari oče, grof Zrinjski, ki je bil tudi obglavljen.

Rakoči ni romal sam v zatohle podzemeljske prostore. Z njim so odtirali na odgovor in zatožno klop vso njegovo ožjo okolico. Njegovemu svetovalcu Berčeniju, duši zarote, je uspel pobeg iz ječe na Poljsko.

Poljaki so bili poleg Francozov naklonjeni madžarskemu gibanju po osamosvojitvi. Berčeni je storil na svobodi vse, da otme smrti svojega gospoda. Avstrija je stražila tako pazno ujetega ptiča, da je presedel v ječi šest mesecev ter čakal v neprestanem strahu, da planejo zdaj in zdaj nanj rablji in ga odvedejo na morišče. Konečno je le uspelo Berčeniju, da je zasnoval s pomočjo Rakočijeve žene rešilni načrt.

Kakor že zaupano, se je trudila njegova žena pol leta, predno je podkupila straže, ki so pustile jetnika na prosto. V preobleki navadnega vojaškega prostaka se mu je posrečil v noči pobeg iz mesta. Za mestnim obzidjem je čakal nanj konj. V galopu je oddrvel do Donave in preko ga je odpeljal brodar. Izmuznil se je iz Ogrske na Poljsko, kjer mu je preskrbel francoski poslanik varno zavetje. Tudi po opaženem pobegu so ga obsodili v Dunajskem Novem mestu na smrt, njegova razsežna posestva in celo imetje pa zaplenili.

Pod zaščito Poljske Rakoči nikakor ni miroval. Njegovi podpihovalci so bili noč in dan na delu po domovini. Ko se je prikazal Rakoči l. 1703. z majhnim krdelom konjikov na ogrski meji, je švignil mahoma plamen silne vstaje po celi deželi. Cele trope nezadovoljnežev in bivših Krucev so vrele pod njegovo zastavo. Krucem so se pridružili še Turki. Rakočijeva krdela so se množila in narasla naglo v mogočno armado. S prostovoljci, ki so bili prežeti sovraštva do Habsburžanov, je udaril Rakoči na cesarjevo armado, jo potolkel, se polastil več trdnjav, katere je spremenil v svoje postojanke in je postal drugi kralj madžarskih Krucev.

Jedva je uspel upor napram Avstriji, je postala Krucem Madžarska pretesna. Rakočijeva roparska vojska se je razlila po doma opravljenem poslu liki narasla reka na vse strani. Kruci so zopet pridivjali na Štajersko. Tudi slovenski kraji med Muro in Dravo so morali vnovič čutiti besnost krščenih in nekrščenih Turčinov, podivjanih Krucev. Blizu 30.000 ogrskih puntarjev in plenaželjnih turških tolovajev je ropalo in požilago po Fürstenfeldu, Borovju, Friedbergu in po Dekanovcih. Ena truma teh divjakov je privihrala med klanjem in požiganjem celo do Dunaja.

Avstrijskemu maršalu Sigbertu grofu Heisterju se je posrečilo, da je naklestil dvakrat pošteno Forgacha, enega od voditeljev krucevskih čet. Grof zmag ni izrabil in tako so ostale brez strašilno učinkovitih posledic. Razkropljene trume so se kmalu ponovno zbrale in ropale še drzneje.

&lt;center&gt; – – –&lt;/center&gt;

Dne 12. januarja 1704 so prebrodili Kruci Muro pri Murskem Središču, odkoder so se razpasli po celem Medžimurju. Glavna četa je naperila svoj pohod na Čakovec ter ga zavzela v naskoku. V Čakovcu Kruci niso samo plenili, nameravali so zagospodovati stalno nad mestom. Lotili so se z vso vnemo utrjevalnih del. Kmalu se je prelevil Čakovec v krucevski tabor, odkoder bi jih bilo težko prepoditi. V Čakovcu je bil tudi glavni stan tolovajske vojske, ki ni držala rok križem po utaborenju. Iz Čakovca so hodili Kruci ropat na dve strani. Ena četa je plenila neusmiljeno ob Muri in se je upala nad Ljutomer; druga je prihrumela za Dravo nad Središče. Pohoda nad Ljutomer in Središče sta bila zgolj roparskega značaja. Vrnitev z obilnim plenom iz omenjenih krajev v Čakovec je bila za Kruce predaleč in preveč nevarna. Čakovski generalni štab je odredil oporišča na Murskem polju. Kruci so se usidrali na Moti, pri Braneku in v Razkrižju.

Krog pravkar omenjenih naselbin so izkopali zakope, jih utrdili, privlekli vanje topove in vsako od teh manjših taborišč je dobilo svojo lastno ter stalno posadko. Z utrdbami na Moti, pri Braneku in Razkrižju so postali Kruci gospodarji celega Murskega polja. Svoje tabore so dobro založili s plenom, da bi jih lahko branili ter vztrajali za slučaj nenadnih napadov in oblege.

V taboriščih je živela kmetska sodrga na račun Muropolja kakor bogovi. Kakor hitro so pojedli in popili naropano ter se narajali do dolgega časa, so se pozabavali s ponovnimi plenitvami in z uprizarjanjem nepopisnih grozovitosti po bližnji okolici.
Po utrditvi in takorekoč stalni naselitvi na Murskem polju so napadli prvič Ljutomer 8. februarja 1704. Tržani, ki se niso dosti zmenili za od Krucev do gole kože slečene ter nezavarovane kmete, so imeli od prvega vpada dovolj časa, da so se pripravili na poset. Z združeno močjo so kmalu tudi odpodili roparsko druhal. Drugi dan po prvem napadu je bila nedelja. Kruci so se vrnili pred Ljutomer že ob osmi uri zjutraj v znatno ojačenem številu.

Vsled prve zmage so se čutili Ljutomerčani čisto varne in se nikakor niso nadejali tako naglega ponovnega navala, Kruci so se polastili trga z groznim kričem.

Pri pogledu na pesjanski obisk so sicer prilezli tržani na odpor, a videč, da so sami mnogo preslabi, so zbežali na Kamenščak in na druge bližnje hribe ter se tamkaj poskrili.

Kruci so se najbrž sami čudili, kako da jim je padel Ljutomer brez boja kot zrelo jabolko v tolovajske roke. Koj po pobegu tržanov so se uživeli v položaj ter se lotili vajenega dela.

Če kedaj, je občutil Ljutomer ob priliki lega obiska, kaj je madžarsko gorje! Tolpa divjakov je uganjala po trgu nezaslišane zločine. Predvsem so udrli v vsako hišo. Ni jim zadostovalo, da so jo izropali, kar se je sploh dalo odnesti, ne, posadili so vsaki še rdečega petelina na streho. Pohlepa po opustošenju jim ni utešilo uničenje imetja zasebnikov, spravili so se tudi nad cerkev sv. Janeza Krstnika. Po vlomu v hram božji so pobrali predvsem vse, kar je posedalo količkaj premično vrednost. Po oropanih dragocenostih so planili kakor obsedenci nad oltarje in svete podobe. Eden se je izpozabil v neugnani posurovelosti tako daleč, da je odsekal Marijinemu kipu na stranskem oltarju glavo. Vdrli so tudi v tabernakelj, kjer jih je mikal svetli ciborij, iz katerega so izsuli posvečene hostije na oltar. Najsvetejšega se niso lotili s še večjo oskrumbo. Kar je bilo v svetišču za roparje brez vrednosti, so zdrobili na drobne kose, znosili na kupe in sežgali. V popolnoma izpraznjeno, in onečaščeno cerkev so postavili svoja kljuseta.

Videč po glavnem oltarju raztresene sv. hostije so začeli stikati za duhovniki. Našli so skritega kaplana Mateja Kosa in nekega ormoškega frančiškana, ki se je mudil slučajno v Ljutomeru na pomoči. Oba svečenika so prignali v Janezovo cerkev in jima zapovedali, da sta morala povžiti vse hostije, kar sta storila radevolje, da ni trpelo Rešnje Telo še gršega, onečaščenja.

Da niso prizanesli Kruci v Ljutomeru župniščU in imetju tamošnje duhovščine, je pač umevno samo po sebi. Takratni g. župnik Matija Wiser se je skril ob napadu v pivnico ali klet, kjer ga niso našli, dasi so pretaknili za njim vse kote. Ker si niso mogli
ohladiti jeze nad fajmoštrom, so si jo nad njegovim imetjem. Uničili ter ugrabili so mu vse, kar se je dalo odnesti in mu napravili z ropom in z opustošenjem škode za 4351 goldinarjev. Zadeli so pri brskanju na župnikove denarne prihranke in ukradli 300 gld. G. župnik je zvedel v pivnico, kako je ob vse. Iz te ječe je tudi pisal g. dekanu v Radgono, kako gospodarijo Kruci po njegovem stanu.

Ko je bila usiljena župniku v roke beraška palica, je prišel na vrsto kaplan. Matej Kos ni odbežal po končanem zavživanju sv. hostij ali se kam potuhnil. Postavil se je roparjem po robu, ko so stegnili prste po njegovem imetku. Ves njegov odpor je bil zaman. Podlegel je premoči. Še zvezali so ga in odtirali seboj. Pri Razkrižju so ga po prebatinanju napodili nazaj proti Ljutomeru. Ubogi Kos je bil ob vse na prihrankih ter opremi. Njemu povzročena škoda je bila precenjena na 455 gld.

Škoda, katero je trpel Ljutomer pri tem vpadu, je bila za tedanje čase ogromna. Pozneje so jo cenili na 40.234 gld.

Ko so slekli Kruci tržane do nagega, so zdivjali nad kmete. Vasem izven trga se ni godilo nič boljše nego samemu Ljutormeru. Madžarski plenilci so uganjali na kmetih, ki niti uteči niso utegnili, grozovitosti ter nasilja, ki se ne dajo niti popisati.

Da ni bil vpad Krucev na Mursko polje za smeh in kratek čas, nam potrjujejo razni zapisniki iz onih groznih dni. Iz teh od rajnega zgodovinarja ter župnika Sv. Marku niže Ptuja, g. Slekovca, zbranih seznamov navajamo tukaj le nekaj primerov:

Na Moti so vzeli Kruci 24 konj, več nego 130 goved in 60 svinj. Razen tega še 108 panjev, slanine ter svinjskega mesa za 140 gld., 72 korcev (mernikov ali vaganov) pšenice, moke ter sočivja, 18 štrtinjakov vina, platna, obleke, blazin in razne druge robe za 630 gld., pohištva in vozne opreme za 300 gld. in 141 vozov sena.

Iz Stročje vasi so odgnali 39 konj, 94 gover ter 154 svinj. Odnesli so 41 panjev, slanine, svinjskega mesa in začimbe za 360 gld., moke, sočivja in zrnja, 914 korcev, 13 štrtinjakov vina ter jesiha, obleke, platna, vdelanih kož, preje in prediva za 580 gld., vozne sprave, plugov, bran, orodja in pohištva za 630 gld., sena in otave 128 vozov in en kop škopa.

Pristovčanom so pobrali enostavno vse. Vzeli so jim 24 konj, 53 goved, 115 svinj, 47 panjev, slanine, klobas in svinjskega mesa za 70 gld., 460 korcev zrnja, sočivja ter moke, 4 štrtinjake vina, obleke, obutvi, vdelanih kož, platna ter druge robe za 280 gld., vozne sprave za 480 gld., sena in otave s tem vred, kar je zgorelo, 125 voz.

Na Cvenu so odgnali gospodarjem 50 konj, 76 goved in 100 svinj. Vzeli so 40 rojev, svinjskega mesa, slanine in zabele za 170 gld., 142 korcev zrnja, 11 veder (vedro = 56 l) vina, obleke, platna, blazin in preje za 360 gld., vozov in vozne sprave, orodja in pohištva za 387 gld.

Tudi čedni Cvengradič so oropali do golega in povzročili škode za 11.500 gld. Po popolnem izropanju so zažgali grad ter ga spremenili v pogorišče in razvaline.

Kakor po baš kar naštetih naseljih, po katerih smo za primer izrazili škodo v številkah, so ropale ter uničevale krucevske trume tudi v: Križevcih, Kjučarovcih, na Grabah, v Branislavcih, Cezanjevcih in po vseh drugih vaseh.

Naropanega plena ni mogla odnesti sama druhal. Prisilili so kmete, da so jim morali lastno imetje odpeljati v njihova taborišča.

Posamezni oddelki Krucev so se tudi spravili nad vinograde v hribih. Prihrumeli so celo v spodnje Slovenske gorice. Po gričih in dolinah je odmeval strahoten krik prebivalstva: »Bežite, bežite! Kruc pride, rebelija bo!«

Obupani ljudje so zakopali v vsej naglici, kar so posedali dragocenejšega in odbežali v smeri proti Mariboru, da si otmejo vsaj golo življenje.

Kruci niso samo ropali in požigali, temveč tudi ravnali grozovito z narodom. Nekatere so postrelili, druge so tepli do smrti, zopet drugim so odsekali roke ali nogo, rezali so ušesa in nosove. Ženskam so trgali s teles obleko, jih onečaščali, počenjali z njimi vse mogoče grdobije in hudobije.

Baš kar na kratko nanizano je le površna ter slabotna slika onega gorja, ki je poplavljalo Mursko polje v dobi krucevskih vpadov. Že iz omenjenega je razvidno več nego dovolj, da so bili bolj nego divjo zveri podivjani Kruci dosti grozovitejši in manj prizanesljivi nego Turki.

Po zgledu in receptu prve čete Krucev je besnela tudi druga, ki je pridrla 3. februarja 1704 v Središče. Presenečenih Središčanov se je lotila druhal z grožnjo. Zapretili so, da bodo do tal upepelili ves trg, prebivalce mučili in pomorili, ako ne bodo držali z njimi in jim ne bodo v pomoč pri ropanju. Hočeš — nočeš — moraš, Središčani so popustili ter so se udali banditom in šli z njimi.

Kruci so si privoščili najprej župnišče. Župnik Jernej Wenger je bil primoran, da je izročil 300 mernikov zrnja in 14 polovnjakov vina. Plen so morali odpeljati Središčani v krucevski tabor. Komaj so bili tolovaji iz farovža, se je bal župnik ponovnega obiska. S pohištvom in preostalo malenkostjo živeža je nameraval pribežati v Ormož. Na cesti je hotela nesreča, da je srečal Kruce. Odvzeli so mu vse. Gnali so ga nazaj v Središče, vpričo njega so ogulili farovž do sten in še prazno zidovje so slednjič zažgali.

Ko so uničevali plameni župnišče, je planila druhal nad cerkev sv. Duha. Vse, kar je imelo v njej kako vrednost, kakor kelihe, ciborij, monštranco in druge dragocenosti, ker jih niso bili poskrili pravočasno, so Kruci pobrali, oltarje podrli in jih zažgali zunaj cerkve. V čisto oropan hram božji so nagnali svoje konje in spremenili tako svetišče v navaden hlev.

Iz Središča je zadišal Krucem sosednji Ormož. Mesto je bilo precej utrjeno, a so se ga le polastili hitro. Bili so namreč izvežbani v naskakovanju trdnjav. Ne samo, da so ropali, morili ter požigali po mestu, uspel jim je celo udar na grad. Graščaka Franca Petthe je presunil strah pred Kruci že pred njihovim prihodom tako, da se je ognil srečanju s pravočasnim begom v Ptuj. Plemeniti gospod je posedal precej gotovine ter drugih dragocenosti, česar ne bi bil rad kar meni in tebi nič zaupal pregledu tolovajev. Pred odhodom je zakopal svoj zaklad v gradu v trdni veri, da ga ne bodo iztaknili pri še tako skrbnem brskanju.

Madžarski tolpi ni bilo za gole grajske stene. Tako dolgo so iskali ter razkopavali po kleti, da so naleteli na dragocenosti in jih dvignili. V zahvalo za najdbo zaklada so razbili in uničili vse po sobah. Ni ostala nepoškodovana niti najmanjša reč. Grajske hleve in pristavo so požgali, iz kleti so odpeljali 100 štrtinjakov vina.</text>
      <sha1>njz0wxrkyxblnydpn3e8nbkmpgxug75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Propast in dvig</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39504</id>
    <revision>
      <id>207008</id>
      <parentid>207004</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:17:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75501" xml:space="preserve">Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje.

Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo.

Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček.

Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj.

Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.«

Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo.

Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah.

Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev!

Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost.

Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ!

Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo.

Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam.

Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih.

Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda.

Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ!

Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje.

Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka!

Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina!

Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami.

Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh.

Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti.

Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake.

Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko.

Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica.

Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho.

Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske
brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami.

Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja.

Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri.

Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov.

Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah.

Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta!

Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico.

Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev.

Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? 

Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo.

Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake.

V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha.

Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu!

Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva.

Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen.

Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

V	mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje.

Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši.

V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina.

Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla.

Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji.

Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika.

Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen!

Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj.

Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani.

Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti.

Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca.

Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki.

Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen.

Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!«

Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti.

Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes.

Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma.

Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom.

Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času.

Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče.

V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«.

Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba.

Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti.

Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju.

Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega.
Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko.

Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani.

Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega.

Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora.

Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka?

Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja.

Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest.

Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko.

Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju.

Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj.

Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala!

Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo.

Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd.

Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi.

Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s
prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom.

S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti.

Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija.

Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!«

Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga.

Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo.

Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov.

Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni.

Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.«

Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena!

Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka.

Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz.

Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve.

Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo.

Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom.

Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom!

Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini.

Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer!

Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ...

Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega.

Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo.

Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar.

Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov.

Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih.

Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja.

Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati.

Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi.

Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah?

Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen.

Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru.

Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo.

Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi.

Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt.

Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo.

Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe.

Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov.

Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere.

Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar!

Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev.

Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh.

Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost.

Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo.

Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!«

Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca.

Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu.

Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti.

Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov.

Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice.

Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! 

Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!«

Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo.

Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju.

==II.==

Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic.

Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov.

Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri.

Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega.

Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje.

Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh.

Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran.

Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina.

Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko.

Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin.

Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost.

Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju.

Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju.

Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema.

Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal:

»Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.«

Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje.

Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami.

Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu.

Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino.

Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev.

Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice.

Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin.

Če je zaprti kriv in se uda v usodo zaslužene kazni, za ta slučaj je preiskava nekaj enostavnega. Ako pa privijajo nedolžnega, da bi ga ujeli na limanice krivde, je preiskovalno postopanje neznosna muka ter povzroča telesno še bolj pa duševno hiranje.

Vinko si je bil svest do dobra, da ga je oropala najhujša obdolžitev roparskega umora najdražjega — Veronike za celo življenje! Srce ga je tolažilo, da ga udana deklina ne obsoja, ga ne obmetava s krivdo; a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma!

Pregnanstvu iz vrta rajske ljubezni po nedolžnem bi še bil kos; vendar zavest: izvoljeno bitje je v prisiljenem objemu zakonske zveze z drugim, je bila tudi za potrpežljivega Lapuha preveč!

Kaj preiskovalni sodnik s svojimi navijanji in namigavanji na krivdo! Črv, ki je glodal ter vrtal tolikanj skeleče noč in dan po Vinkovem srcu, je bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter njegova; za zunanji svet ter telo pa žena prokletega mustačarja iz Stenjevca!

Ostal je v samotni celici brez vsakih sporočil od Veronike in tovarišev. Hujšal je telesno, staral se po srcu, iz katerega je ginevala prirojena mu dobrosrčnost ter prepuščala prostor jezi nad nezasluženo usodo in maščevalnosti nad zlobnimi jeziki, ki so mu nakopali čisto nezasluženo — neznosno gorje!

Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen. Izpustili so ga na spomlad radi pomanjkanja dokazov za krivdo, bolestno izmučenega ter postaranega. Niso rekli: Pojdi v svobodo, izkazala se je tvoja popolna nedolžnost! Ne! Hodi na prosto! V istini si pravi krivec, a kaj, ko očitanega zločina ne moremo podpreti z dokazi, ki bi držali za obsodbo.

Ostavil je Brežice brez najmanjšega veselja nad prostostjo. Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo nedolžnost, pa bo hudobni svet! Ljudje bodo kazali za teboj s prsti in šepetali eden drugemu: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora samo radi pomanjkanja dokazov se treba ogibati daleč naokrog. Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad prelito človeško krvjo, bo moril drugič iz jeze ter pohlepa po denarju še lažje!

Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti Bizeljskem kot na pol obsojen. K živi duši ni pohitel, da bi zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega ali slabega. Nikomur ni maral biti kamen spotike in radi tega je zaprosil pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega Lipšinetovega doma, kjer je hotel živeti zase, saj pravice do življenja mu še niso vzeli. Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je šinila liki blisk po obeh plateh Sotle.

Ob povratku se Vinku niti sanjalo ni, kako so mu povzročili meseci njegovega preiskovalnega zapora celoten prevrat za bodočnost. Ni se še prav ogledal po prostorih svojega bivališča, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski tovariši. Odkrito so mu čestitali k svobodi. Tudi oni so skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake je pričelo. Pojavila se je nenadoma pri rakih bolezen, kateri ne zna nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: Rakov se je lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili zastrupljeni in neizogiben pogin je posledica omenjenih pojavov.

Prezimljenje rakov ni odpodilo bolezni, naravnost natiralo je nad nje morilko kugo. Na spomlad so se še privlekli raki iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli posloviti od rakarjev poslednjič in najbrž za vselej.

Dan za dnevom izmetava Sotla in njeni pritoki iz svojih notranjosti na površje stotisoče poginulih rakov od mladega zaroda do najbolj odraslih.

Na jezo ob Sotli in pri večjih potokih je nanosila voda čez noč take množine mrtvih rakov, da so jih metali mlinarji s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih glavne zapornice, da je odnesla voda sama naprej naplavljeno mrhovino. Ob vodah hodijo žandarji, ki silijo ljudi, da zbirajo vedno znova se pojavljajočo mrhovino in jo zakopavajo, sicer bi okužil smrad še ljudi in živali.

Kuga na rake je prinesla kar preko noči rakarjem nepregledno zlo ter jim potisnila v roke beraško palico; na drugi strani jo pozdravljajo kot dobrodošlo in že dolgo zaželjeno poslanko božjo vsi, katerim so bili rakarji ter rakarstvo skozi deset- in desetletja najglobokejši trn v peti. Rakarji hodijo potrti ter žalostni; gospodarji ukajo od veselja v zavesti, da bodo rezali odslej oni obvodnim potepuhom ter postopačem kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenih delavskih moči za polje, travnik in vinograd. Mesto pintoy najboljšega vina ter mastne pečenke, bosta odslej morala tekniti rakarjem jabolčnik ter hruškovec ob otepanju črnega kruha.

Po rakih je udarila morilka kuga in je razkropila ter uničila tudi rakarsko organizacijo, ki je bila kot zavest skupnosti nekaj let dobro ter zlo za obsotelske kraje.

Rakarji so se po kugi morali raziti, si poiskati težjega zaslužka ter grenkejšega kruha radi zbadanj na nekdanjo lahko, postopaško ter potratno življenje.

V očigled najhujšemu udarcu rakarstvu je bil tudi poglavar Vinko brez vsake moči ter nasveta za bodočnost.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko nego za lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel nego jadikujoči rakarji, mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče še le niso razdrti vsi mostovi do Veronike. Majdak je znal povedati, kako sta hodili po njegovi aretaciji solznih oči ter prepadeni Katičeva mati in hčerka. Obe sta se zavzemali ter branili na glas Vinkovo nedolžnost. Stari gazda je bil ter bo za krivdo in Bog varuj, če bi se prikazal Vinko na njegovem dvorišču, ko bi bil doma gospodar, Katiča podpihuje Stenjevčan. Pogostokrat je v Kraljevcu in vse govori, da bo pri Katičevih skoraj gostija, kakoršne še ni videlo hrvaško Zagorje, Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, sicer bi jo stari spodil od hiše!

Vinko in Majdak sta kramljala dolgo, zaupno in sta pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral Johan obljubiti, da bo vprašal Veroniko v njegovem imenu: kje in kedaj bi se sestal z njo Vinko?

Čez par dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu s pisanim odgovorom na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je zvedel Vinko, kar mu je že zatrjeval Johan, Veronika je in ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti čuti Vinkovega imena in to radi Pasariča ne, kateremu je obljubil Veronikino roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo samo prst božji, za kojega namig prosita noč in dan z dobro majko Boga in svetogorsko Mater božjo. Na kak osebni sestanek zaenkrat ni misliti. Oče zna, da je Vinko prost ter na Lipšinetovem, se ne gane z doma in pazi na njo s kraguljim očesom. Obiska pri Katičevih naj nikar ne tvega! Lahko bi došlo ob tej priliki do najhujšega in Veronikina usoda bi bila zapečatena za zmiraj. Vse je v božjih rokah. Majdak naj bo za bodoče posrednik med obema, a seve previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestop Katičevega praga.

Pismu, iz katerega je prekipevala prava kmečka ljubezen in skrb za bodočnost obeh udanih src, je bil priložen vršič rožmarina.

Vinko je znal, pri čem da je. Veronika je in bo njegova, ako bo na kak način nadvladala liki jeklo trmasto voljo očeta, kateremu je srčna udanost tujka ter mu je vse bogastvo ter splošni ugled bodočega zeta.

Potrti in veseli Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do Veronike in je prejemal redno odgovor. Dobro je bil podučen o položaju na Katičevem domu. Že sta razpihavala oba z Veroniko iskro upanja, ker se je umaknila snubaška zadeva s Pasaričem v ozadje in je obetala zaton v tiho pozabljenje.

Pregosto in neovirano izmenjavanje pisem je rodilo na Vinkovi in Veronikini strani preveč nepazljivosti.

Majdakovo voglarenje ter postopanje po Katičevini je vzbudilo pozornost gazde.

Lepega dne je videl na lastne oči, kako mu je stisnila Veronika nekaj belega v roko in Johan je hotel kar preko dvorca najurnejših korakov proti Sotli. Stari je stopil za brzečim, mu zažvižgal in ga prosil, naj se vrne, ker bo opravil zanj neko pot na Štajerskem.

Majdak niti slutil ni, da bi se znal ukvarjati stari s kakimi zahrbtnimi ukanami. Prav vesel je sledil gazdi v hlev, kjer je polagal hlapec živini. Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz hlapčeve kamre kos konjske opreme, da ga odnese v popravilo. Komaj je bil neprevidni Johan z obema nogama v pregraji, ga je zagrabil gazda kakor maček miško in poklical hlapca.

Vsa moč ter surovost se tokrat Majdaku nista obnesli v boju ter ruvanju z dvema. Pri temeljiti telesni preiskavi je priromalo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. V ravsanju od Majdaka nehote osuvani hlapec si je ohladil jezo nad prihajačem s tem, da ga je vrgel z vso silo preko praga hleva in mu grozil z železnim teležnikom.

Majdak se je pobral, zagrozil obema in kričal iz polnega grla: »Pravične in nedolžne zapirajo; morilci in tolovajski glavarji pa se vozijo okrog nemoteno v kočijah!«

Po tem dogodku je bilo jasno kakor beli dan dvoje: Majdak se ne bo smel prikazati nikoli več na Katičevem imanju; Veroniko bo ponesel v svoje vražje gnezdo Grga Pasarič iz Stenjevca!

Odslej je bila prekinjena vsaka vez med Vinkom ter Veroniko. Da bo sledilo ugrabljenju pisma najhujše, je znal le Majdakov Johan. On je poznal Katičevo razborito trmo in Pasaričev pohlep po še večjem premoženju, katerega mu bo podaril gazda v suhem denarju z Veroniko vred!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Staremu Katiču je prečital hčerkino pisanje občinski tajnik ali biležnik, ker, grča trmasta, je bil nepismen. Po razodetju vsebine pisma ni doma robantil ter razsajal nad Veroniko ter materjo. Drugo jutro za tem se je odpeljal v smeri proti Zagrebu, ne da bi bil doma razodel, kam se je namenil in kedaj se bo vrnil.

Pripeljal se je še istega večera najboljše volje in v družbi bodočega zeta Pasariča. Na njegovo povelje so ženske klale perjad ter pekle, da je dišalo po celem Kraljevcu. Šele po bogati večerji ter obilnem vinu je gazda sporočil gospodinji, da se odpeljeta jutri oba z Veroniko na Pasaričev dom. Hčerka si naj ogleda bodoči dom in naj presodita z materjo, če ne bo Veronika zagorska graščakinja in ne štajerska kmetica!

Očetovo naznanilo ogledov je bil izrek smrtne obsodbe za edinko Veroniko. Mati je tudi znala, da bo oče to obsodbo koj po ogledih podkrižal in bodo slavili gostijo.

Tast in zet sta pila in se objemala na bodočo rajsko srečo v zakonu z najboljšo devojko; mati in hči sta prejokali ono noč v zavesti, da je očetov sklep nepreklicen ter neizpodbiten.

Drugi dan je bil ogled Pasaričevega doma. Stenjevčani so pozdravili ter sprejeli navdušeno bodočo gazdarico, Grga je bil vsem v Stenjevcu kum, dražestna Veronika jim bo kumica. Pohod v oglede je bila predgostija, iz katere se je dalo sklepati, da bo Veronika na novem domu nekaj več, nego je bila v Kraljevcu.

Nevesta je imela edino mater, katera je razumela ter čutila otrokovo bol pri razgledovanju imetja Pasaričev, o katerih je vrela samo hvala in vse najboljše iz ust sorojakov. Celo mati Katička je pozabila pri toliki slavi ter premoženju na glavni steber zakonske sreče — ljubezen. Klicala je hčerki v spomin svojo lastno življenjsko usodo. Tudi nje in njenega srca ni nikdo vprašal, če je volilo Hrvata Katiča. Vzela ga je, ker so tako odločili njeni starši. Ljubezen ter medsebojna naklonjenost, kolikor sta potrebni za zakonsko životarenje, sta se pridružili sami od sebe in s časom. Danes niti sama ne more reči drugače, kakor da je bila za njo izpolnitev volje staršev — sreča!

Po taki tolažbi iz ust matere, ki bi naj otroka najbolj umela, je bilo Veroniki jasno, da bode tudi ona deležna usode, kakor pretežna večina podeželskih nevest in posebno še pa po Zagorju.

Kaj bi ji koristil odpor in kaj solze? Nič! Ljudje bi jo smatrali za ob pamet, če bi se protivila na dlani vabečemu bogastvu in silila na štajersko kočarijo!

Udala se je v narekovano ji usodo, prikinila možitvi z neljubljenim možem proti svoji volji. Računala je na poznejšo tolažbo ter srečo za brezpogojno pokorščino napram staršem.

Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovem domu s pripravami za gostijo, kakor je ni bilo v hrvaškem Zagorju desetletja. Ohcet dveh bogatašev bi naj bila pravo ljudsko slavje, katerega bi naj ljudje pomnili ter sporočali potomcem, kaj so jedli, pili in kako so se veselili na Katič-Pasaričevem venčanju.

Dober teden pred poroko je bilo ženskega sveta na Katičevem dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter kinčale. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter prašiče, da si bo omastil ob dnevih gostovanja pošteno mustače vsak kumek, katerega bo zaneslo mimo hiše presrečne neveste. Gazda je prosil vozove za prepeljavo bale in gostov. Najel je dve bandi muzikašev, nakupil smodnika za 12 možnarjev ter je vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev.

Začeli so z gostijo v pondeljek pri Katičevih. Bilo je povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veseljačenje pri jedi, pijači in muziki in bobnenju topičev je trajalo na nevestinem domu tri dni. Iz Kraljevca se je premaknil na kolesljih in dolgih lojtrskih vozih sprevod gostov četrto jutro proti Stenjevcu, kjer so končali nezabno ohcet v soboto zvečer.

Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasaričevo imanje novo –mlado gazdarico, ki bo kumovala vsem po njenem prihodu rojenim Stenjevčanom.

Celi teden trajajočo gostijo so zaključili ter se razšli, saj niso mogli več. Tudi veselje pri najbogatejše obloženi mizi, godbi, plesu ter petju se priskuti, če traja predolgo in začne človek omagovati pod preobilnimi dobrotami.

Gostje so se razgubili ter razpeljali z glasno pohvalo, da Katiča in Pasariča ne bo prekosil nikdo, kar se tiče pogostitve odličnjakov in preprostega naroda!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Glas o preimenitni poroki v Kraljevcu ter o gostijah na dveh mestih se je širil z bliskavico ter segel daleč. Kak utis je napravila več nego potratna proslava ohceti na Vinka, si lahko predstavljamo. Veronika mu je bila vse na svetu in z njo je bil ob vse. Ni se hudoval nad izvoljenko radi nezvestobe, ne, nad nezasluženimi udarci, ki so padali z vso neusmiljenostjo po njem eden za drugim. Pri toliki krutosti, katero mu je namenilo življenje, tudi on ni ostal miren ter ravnodušen.

Mar je li hotel postati kmet, kateri utaplja nad nanj razlito gorje v potu svojega obraza pri težkem delu? Ne in zopet ne!

Za koga bi naj bil lepšal, širil ter utrjeval komaj kupljeni — novi dom? Za se? Toliko pohlapneža po imetju ni bilo v njem, da bi garal ter se mučil z zemljo za svojo lastno osebo.

Z neugnano silo ga je gnalo proč z doma, proč od mirno delavnih ljudi, zopet nazaj med one, ki so mu obetali uteho v lahkomiselnosti — med nekdanje rakarske tovariše.

Prepustil je obdelavo in pridelek s posesti sosedu ter je ostavil komaj okušeno mirno življenje za zmiraj.

Lahkomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsakega še tako zamotanega položaja in sicer naglo. Tako je bilo tudi z obsotelskimi rakarji.

Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim izmaknila izpred ust polno skledo vsakdanjega kruha. Vsakdo bi pričakoval, da bo prisilila smrt rakov obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj še!

Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter kruhom; drugi so pa samo pogledali preko Sotle in že jih je zvabil na postopaška pota nov poklic — tobakarjev.

Že prej smo beležili, da bratje Hrvati niso bili rakarji niti tedaj ne, ko je bil ta posel najbolj dobičkanosen. Za lov in prodajo rakov jim ni bilo, pač pa je cvetelo med njimi od bogznaj kedaj tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na Madžarsko in celo v Bosno. Razpečavali so prepovedano robo na drobno doma po Zagorju in seveda tudi po štajerski strani.

Šverc tobaka je bil nevaren poklic in ne tako nedolžno ter mirno postopanje kakor rakarstvo. Tobakar je moral računati vsak trenutek z nevarnim dejstvom srečanja hrvaškega ali štajerskega financarja.

Pri takihle neprostovoljnih sestankih z nadzorno oblastjo je bil tobakar ob tobačni tovor, je moral v luknjo, ali ga je doletela celo smrt iz graničarjeve puške. Radi neprestano prežeče smrtne nevarnosti se niso podajali tobakarji posamič na šverc, ampak v večjih gručah, ki so bile dovolj močne za obrambo napram oboroženi sili.

Življenje tobakarja je bilo prepleteno z vsemi mogočimi smešnimi in tudi najbolj resnimi doživljaji. Pri vseh nevarnostih, katere so bile tobakarjem za petami, je bil zaslužek iz tega poklica pičel ter v tolikih slučajih povsem tvegan. Tobakar je zaslužil, bil zopet ob vse in navezan na prenašanje tobačnih tovorov za tovariše, dokler si ni prislužil toliko, da si je kupil lahko svoj lastni punkelj.

Miru pred tobakarji ter financarji, grencarji ali iblajtarji ni bilo, dokler se je klatil še kak tihotapec tobaka ob Sotli. Kačje sovraštvo med obema skupinama je rodilo poboje ter približno enake zgube
na obeh straneh. Oba poklica sta bila težavna ter presneto opasna.

To še treba omeniti, da so bili tobakarji pri narodu priljubljeni; financar ali iblajtar že od nekdaj proklet na dno pekla od tobakarja in preprostega človeka. Ljudstvo ni in ne bo razumelo, zakaj je pokrajinam in državam v korist, da zapirajo meje in puste streljati na ljudi radi tolikokrat malenkostnih obmejnih prestopkov.

Si ne smemo misliti, da so se hrvaški tobakarji zagnali v štajerske, ko so pričeli tudi ti švercati duhan in kratili Zagorcem dobiček. Nikakor ne! Na polju šverca je bila takoj sklenjena pobratimija. Razlika med štajerskim in hrvaškim tihotapcem je bila naglo zbrisana in so imeli graničarji kar preko noči opravka s podvojeno švercarsko bando.

Štajerci so zanesli med Hrvate več smisla za moč skupne organizacije. Nemogoče je dognati, kedaj ravno so prešle rakarske organizatorične dobrine na tobakarje. Istina je, da je občutila kmalu po smrti rakov obmejna straža, da je poživila ter naenkrat ojačila tobačne švercarje neka nova sila. Tobakarji so začeli nastopati po tajnih načrtih in ti so se obnesli. Posamezne skupine švercarjev so se premišljeno ter preračunano ogibale pastem, nevarnostim in skušale prekaniti stražo. Naenkrat ni bilo toliko streljanja na meji, ne tako gostih pobojev; pač pa mnogo več srečno pretihotapljenega tobaka v prometu. Vse je pušilo ceni švercani tobak, kar je nepopisno jezilo finančno oblast.

Duša popolne preosnove že itak od nekdaj obstoječe organizacije tobakarjev je bil Lapuhov Vinko. Kar mu je uspelo ter rodilo sadove pri rakarjih, je šlo tudi v klasje pri tobakarjih.

Nikdo ni pravzaprav izvolil Vinka za glavarja obširne družbe tobakarjev. Razmere in smotreni skupni nastopi so nanesli, da je znal kmalu vsak tobakar ob obeh straneh Sotle, kdo je njegov zapovednik, zaščitnik ter strahovalec, če bi se pregrešil zoper koristi skupnosti.

Moč in oblast poglavarja tobakarjev je bil za Vinka edini lek, da ni obupal v popolni srčni osamelosti. Poštena družba se mu je pristudila. Če je hotel živeti ter pozabiti, je moral v boj z dnevnimi smrtnimi nevarnostmi.

Kakor že omenjeno, je združena organizacija tobakarjev po Vinkovem nastopu znatno zrasla na moči ter po preudarnem ter strogo začrtanem boju z nadzorno oblastjo.

Financarji so se dobro zavedali, da nekdo načeljuje tobakarjem, jih vodi ter kaže pot, po kateri je najlažje prekaniti graničarje. Pojava vodilne sile med tobakarji se je zavedala oblast. Zvedela pa ni, kdo je taisti, ki kuje vedno nove načrte za uspešne nastope tobakarjev zdaj tu in zdaj tam.

Pred Vinkom je razpečaval tobakar v družbi prišvercano blago na skrivnem po hišah. Krošnjarski posel s švercom je bil zamuden in je bil lahko razpečevalcu vsak čas financar za petami. In največkrat se je zgodilo, da sta bila zalotena tihotapec ter kupec. Prvi je romal v zapor, drugi je plačal globo!

Po ustvaritvi združene organizacije tobakarjev pod skupnim vodstvom je postalo povsem drugače.

Kronika župnije Sv. Petra pod Sv. gorami beleži, kako je izsilila pri belem dnevu cela četa s težkimi punklji obloženih tobakarjev prehod preko Sotle na štajersko stran po jezu v Zelenjakih. Lepo v vrsti so korakali pod Št. Petrom in zginili nekam proti Križanjemu vrhu.

Presenečeni graničarji so zvedeli, kam so se obrnili tobakarji, so jim sledili v šume za Križanjim vrhom, kjer je zmanjkala vsaka sled. Bilo je, kakor bi jih bila pogoltnila zemlja in jih skrila pred zasledovalci. Tako se je tudi zgodilo v istini.

Tobakarje je sprejela že opisana podzemeljska jama, katero so pretvorili v nikoli odkrito veliko skladišče. Tamkaj gori na vrhu in ne predaleč od Sotle je skrivala skrivnostna kapniška jama na desetine najtežjih punkljev vsake vrste duhana. Iz tega skladišča je bil namenjen po dobro premišljenem potu za priproste ter boljše pušače od Brežic do Celja. Iz te jame so bila izdana navodila ter povelja za štajerske in hrvaške tobakarje.

Kedo je odkril podzemeljsko zavetišče ter ga izbral za osrednje skladišče tobakarske organizacije, o tem molčijo zgodovinsko zanesljivi zapiski. Ustno ter ljudsko izročilo trdi z vso sigurnostjo, da je bil Vinko Lapuh iz Sromelj odkritelj ter tobakarski glavar kapniške jame, ki se skriva tako na samotnem in bi še nudila danes pred zasledovalci varno skrivališče.

Prepovedane tobačne zaloge je bilo treba razpečati previdno od pušača do pušača. Prodaja na drobno je bila tolikokrat združena s še večjimi opasnostmi nego tihotapstvo na debelo. Financarji so stikali za prepovedanim duhanom po hišah in pušač se je moral izkazati, če je kupil to žlahtno zel na dovoljen način. Pušenje, žvečenje ter njuhanje prišvercane robe se je vršilo potihoma in ravno stroga prepoved je imela nekako posebno privlačnost ter tajno moč, ki je ustvarjala iz tobakarjev in pušačev eno družino. Krog kadilcev se je širil radi prepovedi.

Privada žvečenja ali čikanja je gotovo mučna. Traja precej dolgo, predno je kmečki fantin toliko prepojen z nikotinom in utrjen napram temu strupu, da ga lahko štejemo med čikarje. V taistih starih cajtih se je vadila podeželska mladina žvečenja ob prostem času na bolj skritih krajih v celih večjih skupinah. Fant, kateri ni bil izvežban čikar, ni spadal v fantovsko družbo in tudi ni smel na voglarenje ter nočn kresenje.

Tedaj se je požvečilo dobro tri četrtine tobaka več nego popušilo.

Ko je začela grmeti proti čikanju s prižnic celo duhovščina, so bili tobakarji še na boljšem.

Baš na čikanju je podan vzgled, kako se ne da s silo in z javnim besednim bičanjem zatreti ter iztrebiti nobena nečedna ter zdravju škodljiva razvada.

Slednjič in primeroma v kratkem času je prišlo tako daleč, da so tudi duhovniki začeli pušiti in predvsem pa njuhati. Njuhanje je bila v dobi procvita tobakarjev najbolj imenitna izmed treh tobačnih razvad. Minula so desetletja, predno je potolklo pušenje njuhanje in si priborilo v taboru tobaku udanih prvo mesto.

Iz ravnokar v spomin poklicanega lahko uvidi vsakdo, da je tobakar svojo robo lahko prodal. Odjemalcev je bilo dovolj in so bili opredeljeni v tri vrste.

Brihtni Vinko Lapuh je pokazal tobakarjem nova pota razprodaje tobaka. Krošnjarjenje s prepovedano tobačno robo je bilo prepočasno in preveč tvegano. Lotiti se je bilo treba trgovanja s tobakom ob takih prilikah, ko so bili ljudje zbrani v množicah in je tedaj tudi oko postave manj bedeče.

Najugodnejše prilike za preslepitev financarjev so bili sejmi in božja pota. Iz tobakarjev so se ustvarile skupine mešetarjev, ki so mahnile zdaj na ta pa zopet na drugi večji sejm. Za glasne živinske barantače se ni zmenil nikdo in najmanj finančna oblast. Na sejmih so se zalagali kmetje na prav nedolžen način s vsakojakim duhanom.

Ko se je enkrat obneslo razpečavanje švercanega tobaka iz zalog na posameznike na živinskih sejmih, je bil za tobakarje samo še en korak do romarskih shodov po naših slovitih božjih potih.

Tobakarji so si nabavili nekaj molitvenikov, podobic, rožnih vencev, svetinjic in razne druge poceni drobnarije. Kramarsko blago je bilo postranskega in občinstvo vabečega pomena, glavno je bil tobak. Tobakarski kramar je kšeftaril na dvojen način. Ljudje so koj znali, kateri kramarji so tobakarji in kedaj mu bo vrinil poleg božjepotnega spominka še pakelc tobaka.

Na velikih božjih potih kakor so Sv. gore pri Št. Petru, Marija Bistrica itd., romarji obojega spola tudi prenočijo v cerkvi ali izven nje. Ženske prebijejo, premolijo, prepojejo ter predremljejo noč v svetišču; možje in fantje gredo tudi okrog in si predvsem oglejujejo en kramarski štant za drugim. Takile nočni ogledi stojnic so bili kakor nalašč za tobakarske kramarje.

Švercarji so bili tudi presneto zgovorni in nekateri celo pravi ljudski govorniki. S šaljivimi ogovori, da — z dolgimi resnimi pridigami so vabili k sebi ljudi. Z besedami so znali tolikanj omehčati romarje, da je bila prodaja duhana po končani šaljivki ali resni propovedi nekaj lahkega in samoobsebi umljivega.

Po božjih potih niso kupovali samo moški tobak, celo žene za svoje može, sestre za brate ter dekleta za fante.

Že dolgo — dolgo po celi Sloveniji ter Hrvaški znamenita ter priljubljena Marijina romarska cerkev na Sv. gorah pri Št. Petru ima kroniko. In v tej kroniki je zabeležena pridiga, katero je govoril tobakarski kramar kmečki deklini, ki je kupovala molitvenik in je kupila ob koncu nagovora še tobaka za očeta in strica.

Na Svetih gorah je pod cerkvijo velika hiša, v kateri prenočujejo številni pridigarji ter spovedniki. Ti imajo posebno mnogo dela ob ogromnem romanju za Malo Gospojnico. Gospodje so od rane zore do pozno na večer v spovednici. V noči tudi ni pravega počitka radi prihajanja romarjev, petja ter kričanja kramarjev in beračev, katerih je največ v bližini duhovniške hiše.

Spovednik ter pridigar iz Maribora ni mogel, dasi utrujen radi neprestanega dirindaja zatisniti očesa. Nekaj časa se je hudoval radi nemira, kmalu je vzbudila njegovo pozornost pridiga tobakarskega kramarja. Nočni nagovor švercarja si je gospod utisnil spominu in ga je zabeležil drugi dan v poduk ter zabavo dobesedno v kroniko.

Pustimo mariborskega gospoda, naj nam on opiše, saj je bil priča, kaj in kako je govoril tihotapec in vabil k sebi kupce.

V kroniki se glasi dobesedno takole:

Celi dragi dan je bilo izredno veliko opravka z romarji. Do onemoglosti utrujen, sem se šele proti deseti uri zvečer nekoliko pokrepčal ter se potem podal k počitku. Nekaj časa se silim in res sladko zadremljem. Pa le za trenutke. Ravno izpod mojega okna mi udarja na ušesa lep in silno zgovorni moški glas ter vmesno odobravanje: Živijo in bravo klici! Ker konca ni in ni, vstanem, da ugotovim, kaj je. Vidim navaden kramarski štant. Na deski več molitvenikov in veliko podobic, na žnorci pa razobešene različne rožne vence. Okoli štanta je veliko moških, večinoma s cekri na palicah preko ram in s pipami med zobmi. Oči vseh so obrnjene v zgovornega kramarja, moža srednjih let, lepe rasti in govorice, kakor jo slišiš ob Sotli. Vse mogoče reči jim razlaga. Pripoveduje jim novice resnične ter namišljene. Hvali in priporoča vsem svoje blago in tobak, pa še katero za smeh pove.

Med to množico in čisto tje k prodajalni deski se je prerila zalo oblečena deklina najlepših let. Jo je li gnala radovednost ali želja, da kaj kupi, ne vem. Le to sem spoznal, da preglejuje zdaj to zdaj drugo knjižico in se nazadnje prav posebno zagleda v res lep molitvenik z belokostenimi platnicami. Obrača ga sem ter tje in odpre zdaj to zdaj drugo stran. Kramar govori in govori, zraven pa opazuje občudovalko lepe knjižice. Pri primernem sklepu svojih razgovorov z možmi in končanem razpečanju tobaka, pa deklino prav prijazno nagovori in odobrava ter hvali z laskavimi besedami njen fini okus, ker si je zbrala zares najlepši molitvenik in ga kar več iz rok ne izpusti.

»Težko mi bo,« pravi, »ko se bom moral ločiti od njega in ga prepustiti tebi. Pa vseeno ga rad prodam, ker ravno v tvoje roke najbolj sodi.«

Deklina odgovori: »Pa ...?«

Iz zadrege ji hoče pomagati švercar in pravi:

»No, kaj — pa? Denarja ti gotovo ne manjka, ko si tako lepo oblečena, pridna in pobožna si gotovo tudi, ker si se tako zamislila v ravno ta molitvenik. Kaj še sedaj pomišljaš? Zakaj se koj hitro zanj ne odločiš?«

»Križev pot mi je predolg,« mu kratko in nekoliko v zadregi odvrne.

Ravno ta odgovor je bil za kramarja kakor za mlinska kolesa voda.

Moški stopijo še bliže, ker menda slutijo, da pride nekaj posebnega in se deklina niti več izmuzniti ne more.

Švercar začne govoriti. Skraja govori bolj tiho ter svečano, pa nadaljuje vedno krepkejše in odločnejše. Razlaga pravi križev pot, kakor ga gledamo in opravljamo v cerkvi. Razlaga je lepa in nazorna, da še zakašljati nihče ne upa. Potem pa pravi s povzdignjenim glasom, da so še tudi drugi križevi poti na svetu, da celo med nami in tudi na teh se lahko prikupimo Bogu in nasledimo križ nosečega Jezusa.

»Če imata vzgledna krščanska zakonca kopico otrok, skrbita in pridno delata od ranega jutra do pozne noči. Naenkrat se jima naseli v hišo nesreča: polje slabo obrodi, vinograd opeša, živina slabo stori in še bolezen zagospodari. Otroci vpijejo venomer: ,Ata, kruha, mama, tako sem lačen', pa pomagati ne moreta. Deklina moja, ali ni to križev pot, da se Bogu usmili?«

Moškimj;e kar sapa zastajala pri takih besedah in se jim nehote vsiljuje vzdihljaj: »Res je, prav imaš.«

»Pa pomisli, deklina, ta križev pot v knjigi ti je predolg! Kaj pa naj reče žena, ki je bila čudno lepo vzgojena in je vseskozi vzor poštenega slovenskega dekleta, pa je dobila moža, kateremu ni za delo, ga ne veseli dom, po oštarijah poseda in zapravlja, doma pa razsaja, ženo in otroke preklinja ter od hiše naganja. Je pač to strašen križev pot, po katerem naj hodi, zdihuje in joče, dokler je ne reši bleda smrt. Bog te obvaruj kaj takega, deklina, in zato le rada za Jezusom križev pot obiskuj, ogleduj, premišljuj in moli pobožno, če bi še bil tako dolg!«

Moški so še bolj utihnili, počasneje kadili in se delali, kakor bi hoteli oditi.

Kramar jih je ponovno priklenil k svoji stojnici, ko jim je začel razlagati nov križev pot, in sicer o poštenem mladeniču, na katerega je bila ponosna očetova hiša, cela vas in so po župniji vedeli o njem le dobre reči govoriti. Moral je prevzeti dobro urejeno posestvo in si izbrati življensko družico, da mu pomaga gospodariti ter prenašati težave, skrbi in dela. Po veseli gostiji je spoznal, da si ni zbral prave, da se le lepo oblači, kakor ti, deklina. Se ne briga veliko za gospodinjstvo, nima snage ne v hiši in ne v kuhinji. Otroke zanemarja in še kaj poštenega na mizo postaviti ne zna. Posnema samo ono žensko, o kateri pojemo tolikokrat: »Rada čičkala, rada papkala, rada v senci ajčkala!«

»Kaj pa rečeš k temu, deklina? Ni li to pravi križev pot, ki ga naj nosi nesrečni mož s tako družico do hladnega groba?«

Moške to razvname tako, da si popravijo cekre na palicah, srpo gledajo na deklino ter pritrjujejo govorniku: »Res je tako! Prav imaš!«

Deklina gleda v najhujši zadregi v tla in se skuša odstraniti, pa se ne more preriti iz preveč strnjenega oklepa moških. Švercar jo miri in tolaži, rekoč:

»Jaz te poznam in vem, da imaš dobro srce. Prave resnobe se še nisi naučila in ti še manjka marsikaj, da boš postala dobra žena. Najboljši pripomoček za to ti bo križev pot, na katerem spoznavaš dolgo in strašno trpljenje Kristusovo in se naučiš potrpljenja, prenašanja, ljube ponižnosti in vztrajnega dela, kar je neobhodno potrebno za zakonsko življenje. In glej, ravno v tej knjigi se nahaja tak križev pot, o katerem si rekla v naglici ter nepremišljeno, da ti je predolg. Zdaj, ko si slišala, kako dolg je križev pot različnih ljudi, pa ti menda ta križev pot že ne bo več predolg. Ker ti želim srečo, sem nalašč za te to knjižico tako lepo kosteno povezal, da bi jo človek le gledal, z veseljem kupil in nesel s ponosom domov ter z njo v roki opravil premnogokrat pravi križev pot. Težko se ločim od nje, pa tebi jo le prodam za malenkosten denar, ker ljubim tvojo dušo in jo osrečiti želim.«

Kaj je storila deklina po tolikih vzgledih o križevem potu v življenju, si lahko mislite. Kupila je molitvenik, šnofanca ter čikanca, možje so jo pustili od stojnice, posedli v bližini zgovornega tobakarskega kramarja in večerjali, kar je pač kateri prinesel seboj v cekru.

Tako svetogorska kronika. Sličnih švercarskih pridigarjev je bilo mnogo po obeh straneh Sotle. Nastopali so ter dobro zaslužili po vseh količkaj znanih božjih potih. Romarji so jim bili naklonjeni, so se čudili ljudski zgovornosti ter pretkanosti in so prav radi kupovali od njih spominke in tobak.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;</text>
      <sha1>5w2ahzd1wvpk6lpg8zvunsegdet6nye</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207011</id>
      <parentid>207008</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:37:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84497" xml:space="preserve">Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje.

Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo.

Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček.

Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj.

Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.«

Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo.

Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah.

Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev!

Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost.

Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ!

Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo.

Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam.

Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih.

Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda.

Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ!

Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje.

Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka!

Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina!

Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami.

Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh.

Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti.

Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake.

Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko.

Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica.

Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho.

Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske
brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami.

Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja.

Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri.

Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov.

Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah.

Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta!

Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico.

Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev.

Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? 

Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo.

Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake.

V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha.

Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu!

Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva.

Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen.

Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

V	mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje.

Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši.

V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina.

Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla.

Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji.

Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika.

Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen!

Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj.

Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani.

Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti.

Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca.

Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki.

Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen.

Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!«

Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti.

Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes.

Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma.

Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom.

Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času.

Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče.

V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«.

Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba.

Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti.

Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju.

Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega.
Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko.

Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani.

Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega.

Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora.

Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka?

Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja.

Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest.

Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko.

Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju.

Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj.

Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala!

Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo.

Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd.

Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi.

Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s
prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom.

S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti.

Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija.

Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!«

Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga.

Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo.

Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov.

Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni.

Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.«

Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena!

Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka.

Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz.

Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve.

Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo.

Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom.

Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom!

Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini.

Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer!

Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ...

Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega.

Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo.

Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar.

Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov.

Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih.

Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja.

Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati.

Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi.

Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah?

Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen.

Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru.

Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo.

Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi.

Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt.

Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo.

Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe.

Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov.

Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere.

Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar!

Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev.

Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh.

Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost.

Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo.

Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!«

Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca.

Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu.

Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti.

Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov.

Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice.

Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! 

Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!«

Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo.

Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju.

==II.==

Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic.

Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov.

Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri.

Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega.

Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje.

Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh.

Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran.

Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina.

Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko.

Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin.

Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost.

Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju.

Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju.

Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema.

Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal:

»Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.«

Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje.

Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami.

Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu.

Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino.

Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev.

Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice.

Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin.

Če je zaprti kriv in se uda v usodo zaslužene kazni, za ta slučaj je preiskava nekaj enostavnega. Ako pa privijajo nedolžnega, da bi ga ujeli na limanice krivde, je preiskovalno postopanje neznosna muka ter povzroča telesno še bolj pa duševno hiranje.

Vinko si je bil svest do dobra, da ga je oropala najhujša obdolžitev roparskega umora najdražjega — Veronike za celo življenje! Srce ga je tolažilo, da ga udana deklina ne obsoja, ga ne obmetava s krivdo; a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma!

Pregnanstvu iz vrta rajske ljubezni po nedolžnem bi še bil kos; vendar zavest: izvoljeno bitje je v prisiljenem objemu zakonske zveze z drugim, je bila tudi za potrpežljivega Lapuha preveč!

Kaj preiskovalni sodnik s svojimi navijanji in namigavanji na krivdo! Črv, ki je glodal ter vrtal tolikanj skeleče noč in dan po Vinkovem srcu, je bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter njegova; za zunanji svet ter telo pa žena prokletega mustačarja iz Stenjevca!

Ostal je v samotni celici brez vsakih sporočil od Veronike in tovarišev. Hujšal je telesno, staral se po srcu, iz katerega je ginevala prirojena mu dobrosrčnost ter prepuščala prostor jezi nad nezasluženo usodo in maščevalnosti nad zlobnimi jeziki, ki so mu nakopali čisto nezasluženo — neznosno gorje!

Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen. Izpustili so ga na spomlad radi pomanjkanja dokazov za krivdo, bolestno izmučenega ter postaranega. Niso rekli: Pojdi v svobodo, izkazala se je tvoja popolna nedolžnost! Ne! Hodi na prosto! V istini si pravi krivec, a kaj, ko očitanega zločina ne moremo podpreti z dokazi, ki bi držali za obsodbo.

Ostavil je Brežice brez najmanjšega veselja nad prostostjo. Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo nedolžnost, pa bo hudobni svet! Ljudje bodo kazali za teboj s prsti in šepetali eden drugemu: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora samo radi pomanjkanja dokazov se treba ogibati daleč naokrog. Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad prelito človeško krvjo, bo moril drugič iz jeze ter pohlepa po denarju še lažje!

Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti Bizeljskem kot na pol obsojen. K živi duši ni pohitel, da bi zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega ali slabega. Nikomur ni maral biti kamen spotike in radi tega je zaprosil pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega Lipšinetovega doma, kjer je hotel živeti zase, saj pravice do življenja mu še niso vzeli. Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je šinila liki blisk po obeh plateh Sotle.

Ob povratku se Vinku niti sanjalo ni, kako so mu povzročili meseci njegovega preiskovalnega zapora celoten prevrat za bodočnost. Ni se še prav ogledal po prostorih svojega bivališča, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski tovariši. Odkrito so mu čestitali k svobodi. Tudi oni so skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake je pričelo. Pojavila se je nenadoma pri rakih bolezen, kateri ne zna nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: Rakov se je lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili zastrupljeni in neizogiben pogin je posledica omenjenih pojavov.

Prezimljenje rakov ni odpodilo bolezni, naravnost natiralo je nad nje morilko kugo. Na spomlad so se še privlekli raki iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli posloviti od rakarjev poslednjič in najbrž za vselej.

Dan za dnevom izmetava Sotla in njeni pritoki iz svojih notranjosti na površje stotisoče poginulih rakov od mladega zaroda do najbolj odraslih.

Na jezo ob Sotli in pri večjih potokih je nanosila voda čez noč take množine mrtvih rakov, da so jih metali mlinarji s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih glavne zapornice, da je odnesla voda sama naprej naplavljeno mrhovino. Ob vodah hodijo žandarji, ki silijo ljudi, da zbirajo vedno znova se pojavljajočo mrhovino in jo zakopavajo, sicer bi okužil smrad še ljudi in živali.

Kuga na rake je prinesla kar preko noči rakarjem nepregledno zlo ter jim potisnila v roke beraško palico; na drugi strani jo pozdravljajo kot dobrodošlo in že dolgo zaželjeno poslanko božjo vsi, katerim so bili rakarji ter rakarstvo skozi deset- in desetletja najglobokejši trn v peti. Rakarji hodijo potrti ter žalostni; gospodarji ukajo od veselja v zavesti, da bodo rezali odslej oni obvodnim potepuhom ter postopačem kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenih delavskih moči za polje, travnik in vinograd. Mesto pintoy najboljšega vina ter mastne pečenke, bosta odslej morala tekniti rakarjem jabolčnik ter hruškovec ob otepanju črnega kruha.

Po rakih je udarila morilka kuga in je razkropila ter uničila tudi rakarsko organizacijo, ki je bila kot zavest skupnosti nekaj let dobro ter zlo za obsotelske kraje.

Rakarji so se po kugi morali raziti, si poiskati težjega zaslužka ter grenkejšega kruha radi zbadanj na nekdanjo lahko, postopaško ter potratno življenje.

V očigled najhujšemu udarcu rakarstvu je bil tudi poglavar Vinko brez vsake moči ter nasveta za bodočnost.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko nego za lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel nego jadikujoči rakarji, mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče še le niso razdrti vsi mostovi do Veronike. Majdak je znal povedati, kako sta hodili po njegovi aretaciji solznih oči ter prepadeni Katičeva mati in hčerka. Obe sta se zavzemali ter branili na glas Vinkovo nedolžnost. Stari gazda je bil ter bo za krivdo in Bog varuj, če bi se prikazal Vinko na njegovem dvorišču, ko bi bil doma gospodar, Katiča podpihuje Stenjevčan. Pogostokrat je v Kraljevcu in vse govori, da bo pri Katičevih skoraj gostija, kakoršne še ni videlo hrvaško Zagorje, Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, sicer bi jo stari spodil od hiše!

Vinko in Majdak sta kramljala dolgo, zaupno in sta pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral Johan obljubiti, da bo vprašal Veroniko v njegovem imenu: kje in kedaj bi se sestal z njo Vinko?

Čez par dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu s pisanim odgovorom na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je zvedel Vinko, kar mu je že zatrjeval Johan, Veronika je in ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti čuti Vinkovega imena in to radi Pasariča ne, kateremu je obljubil Veronikino roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo samo prst božji, za kojega namig prosita noč in dan z dobro majko Boga in svetogorsko Mater božjo. Na kak osebni sestanek zaenkrat ni misliti. Oče zna, da je Vinko prost ter na Lipšinetovem, se ne gane z doma in pazi na njo s kraguljim očesom. Obiska pri Katičevih naj nikar ne tvega! Lahko bi došlo ob tej priliki do najhujšega in Veronikina usoda bi bila zapečatena za zmiraj. Vse je v božjih rokah. Majdak naj bo za bodoče posrednik med obema, a seve previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestop Katičevega praga.

Pismu, iz katerega je prekipevala prava kmečka ljubezen in skrb za bodočnost obeh udanih src, je bil priložen vršič rožmarina.

Vinko je znal, pri čem da je. Veronika je in bo njegova, ako bo na kak način nadvladala liki jeklo trmasto voljo očeta, kateremu je srčna udanost tujka ter mu je vse bogastvo ter splošni ugled bodočega zeta.

Potrti in veseli Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do Veronike in je prejemal redno odgovor. Dobro je bil podučen o položaju na Katičevem domu. Že sta razpihavala oba z Veroniko iskro upanja, ker se je umaknila snubaška zadeva s Pasaričem v ozadje in je obetala zaton v tiho pozabljenje.

Pregosto in neovirano izmenjavanje pisem je rodilo na Vinkovi in Veronikini strani preveč nepazljivosti.

Majdakovo voglarenje ter postopanje po Katičevini je vzbudilo pozornost gazde.

Lepega dne je videl na lastne oči, kako mu je stisnila Veronika nekaj belega v roko in Johan je hotel kar preko dvorca najurnejših korakov proti Sotli. Stari je stopil za brzečim, mu zažvižgal in ga prosil, naj se vrne, ker bo opravil zanj neko pot na Štajerskem.

Majdak niti slutil ni, da bi se znal ukvarjati stari s kakimi zahrbtnimi ukanami. Prav vesel je sledil gazdi v hlev, kjer je polagal hlapec živini. Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz hlapčeve kamre kos konjske opreme, da ga odnese v popravilo. Komaj je bil neprevidni Johan z obema nogama v pregraji, ga je zagrabil gazda kakor maček miško in poklical hlapca.

Vsa moč ter surovost se tokrat Majdaku nista obnesli v boju ter ruvanju z dvema. Pri temeljiti telesni preiskavi je priromalo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. V ravsanju od Majdaka nehote osuvani hlapec si je ohladil jezo nad prihajačem s tem, da ga je vrgel z vso silo preko praga hleva in mu grozil z železnim teležnikom.

Majdak se je pobral, zagrozil obema in kričal iz polnega grla: »Pravične in nedolžne zapirajo; morilci in tolovajski glavarji pa se vozijo okrog nemoteno v kočijah!«

Po tem dogodku je bilo jasno kakor beli dan dvoje: Majdak se ne bo smel prikazati nikoli več na Katičevem imanju; Veroniko bo ponesel v svoje vražje gnezdo Grga Pasarič iz Stenjevca!

Odslej je bila prekinjena vsaka vez med Vinkom ter Veroniko. Da bo sledilo ugrabljenju pisma najhujše, je znal le Majdakov Johan. On je poznal Katičevo razborito trmo in Pasaričev pohlep po še večjem premoženju, katerega mu bo podaril gazda v suhem denarju z Veroniko vred!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Staremu Katiču je prečital hčerkino pisanje občinski tajnik ali biležnik, ker, grča trmasta, je bil nepismen. Po razodetju vsebine pisma ni doma robantil ter razsajal nad Veroniko ter materjo. Drugo jutro za tem se je odpeljal v smeri proti Zagrebu, ne da bi bil doma razodel, kam se je namenil in kedaj se bo vrnil.

Pripeljal se je še istega večera najboljše volje in v družbi bodočega zeta Pasariča. Na njegovo povelje so ženske klale perjad ter pekle, da je dišalo po celem Kraljevcu. Šele po bogati večerji ter obilnem vinu je gazda sporočil gospodinji, da se odpeljeta jutri oba z Veroniko na Pasaričev dom. Hčerka si naj ogleda bodoči dom in naj presodita z materjo, če ne bo Veronika zagorska graščakinja in ne štajerska kmetica!

Očetovo naznanilo ogledov je bil izrek smrtne obsodbe za edinko Veroniko. Mati je tudi znala, da bo oče to obsodbo koj po ogledih podkrižal in bodo slavili gostijo.

Tast in zet sta pila in se objemala na bodočo rajsko srečo v zakonu z najboljšo devojko; mati in hči sta prejokali ono noč v zavesti, da je očetov sklep nepreklicen ter neizpodbiten.

Drugi dan je bil ogled Pasaričevega doma. Stenjevčani so pozdravili ter sprejeli navdušeno bodočo gazdarico, Grga je bil vsem v Stenjevcu kum, dražestna Veronika jim bo kumica. Pohod v oglede je bila predgostija, iz katere se je dalo sklepati, da bo Veronika na novem domu nekaj več, nego je bila v Kraljevcu.

Nevesta je imela edino mater, katera je razumela ter čutila otrokovo bol pri razgledovanju imetja Pasaričev, o katerih je vrela samo hvala in vse najboljše iz ust sorojakov. Celo mati Katička je pozabila pri toliki slavi ter premoženju na glavni steber zakonske sreče — ljubezen. Klicala je hčerki v spomin svojo lastno življenjsko usodo. Tudi nje in njenega srca ni nikdo vprašal, če je volilo Hrvata Katiča. Vzela ga je, ker so tako odločili njeni starši. Ljubezen ter medsebojna naklonjenost, kolikor sta potrebni za zakonsko životarenje, sta se pridružili sami od sebe in s časom. Danes niti sama ne more reči drugače, kakor da je bila za njo izpolnitev volje staršev — sreča!

Po taki tolažbi iz ust matere, ki bi naj otroka najbolj umela, je bilo Veroniki jasno, da bode tudi ona deležna usode, kakor pretežna večina podeželskih nevest in posebno še pa po Zagorju.

Kaj bi ji koristil odpor in kaj solze? Nič! Ljudje bi jo smatrali za ob pamet, če bi se protivila na dlani vabečemu bogastvu in silila na štajersko kočarijo!

Udala se je v narekovano ji usodo, prikinila možitvi z neljubljenim možem proti svoji volji. Računala je na poznejšo tolažbo ter srečo za brezpogojno pokorščino napram staršem.

Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovem domu s pripravami za gostijo, kakor je ni bilo v hrvaškem Zagorju desetletja. Ohcet dveh bogatašev bi naj bila pravo ljudsko slavje, katerega bi naj ljudje pomnili ter sporočali potomcem, kaj so jedli, pili in kako so se veselili na Katič-Pasaričevem venčanju.

Dober teden pred poroko je bilo ženskega sveta na Katičevem dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter kinčale. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter prašiče, da si bo omastil ob dnevih gostovanja pošteno mustače vsak kumek, katerega bo zaneslo mimo hiše presrečne neveste. Gazda je prosil vozove za prepeljavo bale in gostov. Najel je dve bandi muzikašev, nakupil smodnika za 12 možnarjev ter je vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev.

Začeli so z gostijo v pondeljek pri Katičevih. Bilo je povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veseljačenje pri jedi, pijači in muziki in bobnenju topičev je trajalo na nevestinem domu tri dni. Iz Kraljevca se je premaknil na kolesljih in dolgih lojtrskih vozih sprevod gostov četrto jutro proti Stenjevcu, kjer so končali nezabno ohcet v soboto zvečer.

Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasaričevo imanje novo –mlado gazdarico, ki bo kumovala vsem po njenem prihodu rojenim Stenjevčanom.

Celi teden trajajočo gostijo so zaključili ter se razšli, saj niso mogli več. Tudi veselje pri najbogatejše obloženi mizi, godbi, plesu ter petju se priskuti, če traja predolgo in začne človek omagovati pod preobilnimi dobrotami.

Gostje so se razgubili ter razpeljali z glasno pohvalo, da Katiča in Pasariča ne bo prekosil nikdo, kar se tiče pogostitve odličnjakov in preprostega naroda!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Glas o preimenitni poroki v Kraljevcu ter o gostijah na dveh mestih se je širil z bliskavico ter segel daleč. Kak utis je napravila več nego potratna proslava ohceti na Vinka, si lahko predstavljamo. Veronika mu je bila vse na svetu in z njo je bil ob vse. Ni se hudoval nad izvoljenko radi nezvestobe, ne, nad nezasluženimi udarci, ki so padali z vso neusmiljenostjo po njem eden za drugim. Pri toliki krutosti, katero mu je namenilo življenje, tudi on ni ostal miren ter ravnodušen.

Mar je li hotel postati kmet, kateri utaplja nad nanj razlito gorje v potu svojega obraza pri težkem delu? Ne in zopet ne!

Za koga bi naj bil lepšal, širil ter utrjeval komaj kupljeni — novi dom? Za se? Toliko pohlapneža po imetju ni bilo v njem, da bi garal ter se mučil z zemljo za svojo lastno osebo.

Z neugnano silo ga je gnalo proč z doma, proč od mirno delavnih ljudi, zopet nazaj med one, ki so mu obetali uteho v lahkomiselnosti — med nekdanje rakarske tovariše.

Prepustil je obdelavo in pridelek s posesti sosedu ter je ostavil komaj okušeno mirno življenje za zmiraj.

Lahkomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsakega še tako zamotanega položaja in sicer naglo. Tako je bilo tudi z obsotelskimi rakarji.

Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim izmaknila izpred ust polno skledo vsakdanjega kruha. Vsakdo bi pričakoval, da bo prisilila smrt rakov obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj še!

Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter kruhom; drugi so pa samo pogledali preko Sotle in že jih je zvabil na postopaška pota nov poklic — tobakarjev.

Že prej smo beležili, da bratje Hrvati niso bili rakarji niti tedaj ne, ko je bil ta posel najbolj dobičkanosen. Za lov in prodajo rakov jim ni bilo, pač pa je cvetelo med njimi od bogznaj kedaj tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na Madžarsko in celo v Bosno. Razpečavali so prepovedano robo na drobno doma po Zagorju in seveda tudi po štajerski strani.

Šverc tobaka je bil nevaren poklic in ne tako nedolžno ter mirno postopanje kakor rakarstvo. Tobakar je moral računati vsak trenutek z nevarnim dejstvom srečanja hrvaškega ali štajerskega financarja.

Pri takihle neprostovoljnih sestankih z nadzorno oblastjo je bil tobakar ob tobačni tovor, je moral v luknjo, ali ga je doletela celo smrt iz graničarjeve puške. Radi neprestano prežeče smrtne nevarnosti se niso podajali tobakarji posamič na šverc, ampak v večjih gručah, ki so bile dovolj močne za obrambo napram oboroženi sili.

Življenje tobakarja je bilo prepleteno z vsemi mogočimi smešnimi in tudi najbolj resnimi doživljaji. Pri vseh nevarnostih, katere so bile tobakarjem za petami, je bil zaslužek iz tega poklica pičel ter v tolikih slučajih povsem tvegan. Tobakar je zaslužil, bil zopet ob vse in navezan na prenašanje tobačnih tovorov za tovariše, dokler si ni prislužil toliko, da si je kupil lahko svoj lastni punkelj.

Miru pred tobakarji ter financarji, grencarji ali iblajtarji ni bilo, dokler se je klatil še kak tihotapec tobaka ob Sotli. Kačje sovraštvo med obema skupinama je rodilo poboje ter približno enake zgube
na obeh straneh. Oba poklica sta bila težavna ter presneto opasna.

To še treba omeniti, da so bili tobakarji pri narodu priljubljeni; financar ali iblajtar že od nekdaj proklet na dno pekla od tobakarja in preprostega človeka. Ljudstvo ni in ne bo razumelo, zakaj je pokrajinam in državam v korist, da zapirajo meje in puste streljati na ljudi radi tolikokrat malenkostnih obmejnih prestopkov.

Si ne smemo misliti, da so se hrvaški tobakarji zagnali v štajerske, ko so pričeli tudi ti švercati duhan in kratili Zagorcem dobiček. Nikakor ne! Na polju šverca je bila takoj sklenjena pobratimija. Razlika med štajerskim in hrvaškim tihotapcem je bila naglo zbrisana in so imeli graničarji kar preko noči opravka s podvojeno švercarsko bando.

Štajerci so zanesli med Hrvate več smisla za moč skupne organizacije. Nemogoče je dognati, kedaj ravno so prešle rakarske organizatorične dobrine na tobakarje. Istina je, da je občutila kmalu po smrti rakov obmejna straža, da je poživila ter naenkrat ojačila tobačne švercarje neka nova sila. Tobakarji so začeli nastopati po tajnih načrtih in ti so se obnesli. Posamezne skupine švercarjev so se premišljeno ter preračunano ogibale pastem, nevarnostim in skušale prekaniti stražo. Naenkrat ni bilo toliko streljanja na meji, ne tako gostih pobojev; pač pa mnogo več srečno pretihotapljenega tobaka v prometu. Vse je pušilo ceni švercani tobak, kar je nepopisno jezilo finančno oblast.

Duša popolne preosnove že itak od nekdaj obstoječe organizacije tobakarjev je bil Lapuhov Vinko. Kar mu je uspelo ter rodilo sadove pri rakarjih, je šlo tudi v klasje pri tobakarjih.

Nikdo ni pravzaprav izvolil Vinka za glavarja obširne družbe tobakarjev. Razmere in smotreni skupni nastopi so nanesli, da je znal kmalu vsak tobakar ob obeh straneh Sotle, kdo je njegov zapovednik, zaščitnik ter strahovalec, če bi se pregrešil zoper koristi skupnosti.

Moč in oblast poglavarja tobakarjev je bil za Vinka edini lek, da ni obupal v popolni srčni osamelosti. Poštena družba se mu je pristudila. Če je hotel živeti ter pozabiti, je moral v boj z dnevnimi smrtnimi nevarnostmi.

Kakor že omenjeno, je združena organizacija tobakarjev po Vinkovem nastopu znatno zrasla na moči ter po preudarnem ter strogo začrtanem boju z nadzorno oblastjo.

Financarji so se dobro zavedali, da nekdo načeljuje tobakarjem, jih vodi ter kaže pot, po kateri je najlažje prekaniti graničarje. Pojava vodilne sile med tobakarji se je zavedala oblast. Zvedela pa ni, kdo je taisti, ki kuje vedno nove načrte za uspešne nastope tobakarjev zdaj tu in zdaj tam.

Pred Vinkom je razpečaval tobakar v družbi prišvercano blago na skrivnem po hišah. Krošnjarski posel s švercom je bil zamuden in je bil lahko razpečevalcu vsak čas financar za petami. In največkrat se je zgodilo, da sta bila zalotena tihotapec ter kupec. Prvi je romal v zapor, drugi je plačal globo!

Po ustvaritvi združene organizacije tobakarjev pod skupnim vodstvom je postalo povsem drugače.

Kronika župnije Sv. Petra pod Sv. gorami beleži, kako je izsilila pri belem dnevu cela četa s težkimi punklji obloženih tobakarjev prehod preko Sotle na štajersko stran po jezu v Zelenjakih. Lepo v vrsti so korakali pod Št. Petrom in zginili nekam proti Križanjemu vrhu.

Presenečeni graničarji so zvedeli, kam so se obrnili tobakarji, so jim sledili v šume za Križanjim vrhom, kjer je zmanjkala vsaka sled. Bilo je, kakor bi jih bila pogoltnila zemlja in jih skrila pred zasledovalci. Tako se je tudi zgodilo v istini.

Tobakarje je sprejela že opisana podzemeljska jama, katero so pretvorili v nikoli odkrito veliko skladišče. Tamkaj gori na vrhu in ne predaleč od Sotle je skrivala skrivnostna kapniška jama na desetine najtežjih punkljev vsake vrste duhana. Iz tega skladišča je bil namenjen po dobro premišljenem potu za priproste ter boljše pušače od Brežic do Celja. Iz te jame so bila izdana navodila ter povelja za štajerske in hrvaške tobakarje.

Kedo je odkril podzemeljsko zavetišče ter ga izbral za osrednje skladišče tobakarske organizacije, o tem molčijo zgodovinsko zanesljivi zapiski. Ustno ter ljudsko izročilo trdi z vso sigurnostjo, da je bil Vinko Lapuh iz Sromelj odkritelj ter tobakarski glavar kapniške jame, ki se skriva tako na samotnem in bi še nudila danes pred zasledovalci varno skrivališče.

Prepovedane tobačne zaloge je bilo treba razpečati previdno od pušača do pušača. Prodaja na drobno je bila tolikokrat združena s še večjimi opasnostmi nego tihotapstvo na debelo. Financarji so stikali za prepovedanim duhanom po hišah in pušač se je moral izkazati, če je kupil to žlahtno zel na dovoljen način. Pušenje, žvečenje ter njuhanje prišvercane robe se je vršilo potihoma in ravno stroga prepoved je imela nekako posebno privlačnost ter tajno moč, ki je ustvarjala iz tobakarjev in pušačev eno družino. Krog kadilcev se je širil radi prepovedi.

Privada žvečenja ali čikanja je gotovo mučna. Traja precej dolgo, predno je kmečki fantin toliko prepojen z nikotinom in utrjen napram temu strupu, da ga lahko štejemo med čikarje. V taistih starih cajtih se je vadila podeželska mladina žvečenja ob prostem času na bolj skritih krajih v celih večjih skupinah. Fant, kateri ni bil izvežban čikar, ni spadal v fantovsko družbo in tudi ni smel na voglarenje ter nočn kresenje.

Tedaj se je požvečilo dobro tri četrtine tobaka več nego popušilo.

Ko je začela grmeti proti čikanju s prižnic celo duhovščina, so bili tobakarji še na boljšem.

Baš na čikanju je podan vzgled, kako se ne da s silo in z javnim besednim bičanjem zatreti ter iztrebiti nobena nečedna ter zdravju škodljiva razvada.

Slednjič in primeroma v kratkem času je prišlo tako daleč, da so tudi duhovniki začeli pušiti in predvsem pa njuhati. Njuhanje je bila v dobi procvita tobakarjev najbolj imenitna izmed treh tobačnih razvad. Minula so desetletja, predno je potolklo pušenje njuhanje in si priborilo v taboru tobaku udanih prvo mesto.

Iz ravnokar v spomin poklicanega lahko uvidi vsakdo, da je tobakar svojo robo lahko prodal. Odjemalcev je bilo dovolj in so bili opredeljeni v tri vrste.

Brihtni Vinko Lapuh je pokazal tobakarjem nova pota razprodaje tobaka. Krošnjarjenje s prepovedano tobačno robo je bilo prepočasno in preveč tvegano. Lotiti se je bilo treba trgovanja s tobakom ob takih prilikah, ko so bili ljudje zbrani v množicah in je tedaj tudi oko postave manj bedeče.

Najugodnejše prilike za preslepitev financarjev so bili sejmi in božja pota. Iz tobakarjev so se ustvarile skupine mešetarjev, ki so mahnile zdaj na ta pa zopet na drugi večji sejm. Za glasne živinske barantače se ni zmenil nikdo in najmanj finančna oblast. Na sejmih so se zalagali kmetje na prav nedolžen način s vsakojakim duhanom.

Ko se je enkrat obneslo razpečavanje švercanega tobaka iz zalog na posameznike na živinskih sejmih, je bil za tobakarje samo še en korak do romarskih shodov po naših slovitih božjih potih.

Tobakarji so si nabavili nekaj molitvenikov, podobic, rožnih vencev, svetinjic in razne druge poceni drobnarije. Kramarsko blago je bilo postranskega in občinstvo vabečega pomena, glavno je bil tobak. Tobakarski kramar je kšeftaril na dvojen način. Ljudje so koj znali, kateri kramarji so tobakarji in kedaj mu bo vrinil poleg božjepotnega spominka še pakelc tobaka.

Na velikih božjih potih kakor so Sv. gore pri Št. Petru, Marija Bistrica itd., romarji obojega spola tudi prenočijo v cerkvi ali izven nje. Ženske prebijejo, premolijo, prepojejo ter predremljejo noč v svetišču; možje in fantje gredo tudi okrog in si predvsem oglejujejo en kramarski štant za drugim. Takile nočni ogledi stojnic so bili kakor nalašč za tobakarske kramarje.

Švercarji so bili tudi presneto zgovorni in nekateri celo pravi ljudski govorniki. S šaljivimi ogovori, da — z dolgimi resnimi pridigami so vabili k sebi ljudi. Z besedami so znali tolikanj omehčati romarje, da je bila prodaja duhana po končani šaljivki ali resni propovedi nekaj lahkega in samoobsebi umljivega.

Po božjih potih niso kupovali samo moški tobak, celo žene za svoje može, sestre za brate ter dekleta za fante.

Že dolgo — dolgo po celi Sloveniji ter Hrvaški znamenita ter priljubljena Marijina romarska cerkev na Sv. gorah pri Št. Petru ima kroniko. In v tej kroniki je zabeležena pridiga, katero je govoril tobakarski kramar kmečki deklini, ki je kupovala molitvenik in je kupila ob koncu nagovora še tobaka za očeta in strica.

Na Svetih gorah je pod cerkvijo velika hiša, v kateri prenočujejo številni pridigarji ter spovedniki. Ti imajo posebno mnogo dela ob ogromnem romanju za Malo Gospojnico. Gospodje so od rane zore do pozno na večer v spovednici. V noči tudi ni pravega počitka radi prihajanja romarjev, petja ter kričanja kramarjev in beračev, katerih je največ v bližini duhovniške hiše.

Spovednik ter pridigar iz Maribora ni mogel, dasi utrujen radi neprestanega dirindaja zatisniti očesa. Nekaj časa se je hudoval radi nemira, kmalu je vzbudila njegovo pozornost pridiga tobakarskega kramarja. Nočni nagovor švercarja si je gospod utisnil spominu in ga je zabeležil drugi dan v poduk ter zabavo dobesedno v kroniko.

Pustimo mariborskega gospoda, naj nam on opiše, saj je bil priča, kaj in kako je govoril tihotapec in vabil k sebi kupce.

V kroniki se glasi dobesedno takole:

Celi dragi dan je bilo izredno veliko opravka z romarji. Do onemoglosti utrujen, sem se šele proti deseti uri zvečer nekoliko pokrepčal ter se potem podal k počitku. Nekaj časa se silim in res sladko zadremljem. Pa le za trenutke. Ravno izpod mojega okna mi udarja na ušesa lep in silno zgovorni moški glas ter vmesno odobravanje: Živijo in bravo klici! Ker konca ni in ni, vstanem, da ugotovim, kaj je. Vidim navaden kramarski štant. Na deski več molitvenikov in veliko podobic, na žnorci pa razobešene različne rožne vence. Okoli štanta je veliko moških, večinoma s cekri na palicah preko ram in s pipami med zobmi. Oči vseh so obrnjene v zgovornega kramarja, moža srednjih let, lepe rasti in govorice, kakor jo slišiš ob Sotli. Vse mogoče reči jim razlaga. Pripoveduje jim novice resnične ter namišljene. Hvali in priporoča vsem svoje blago in tobak, pa še katero za smeh pove.

Med to množico in čisto tje k prodajalni deski se je prerila zalo oblečena deklina najlepših let. Jo je li gnala radovednost ali želja, da kaj kupi, ne vem. Le to sem spoznal, da preglejuje zdaj to zdaj drugo knjižico in se nazadnje prav posebno zagleda v res lep molitvenik z belokostenimi platnicami. Obrača ga sem ter tje in odpre zdaj to zdaj drugo stran. Kramar govori in govori, zraven pa opazuje občudovalko lepe knjižice. Pri primernem sklepu svojih razgovorov z možmi in končanem razpečanju tobaka, pa deklino prav prijazno nagovori in odobrava ter hvali z laskavimi besedami njen fini okus, ker si je zbrala zares najlepši molitvenik in ga kar več iz rok ne izpusti.

»Težko mi bo,« pravi, »ko se bom moral ločiti od njega in ga prepustiti tebi. Pa vseeno ga rad prodam, ker ravno v tvoje roke najbolj sodi.«

Deklina odgovori: »Pa ...?«

Iz zadrege ji hoče pomagati švercar in pravi:

»No, kaj — pa? Denarja ti gotovo ne manjka, ko si tako lepo oblečena, pridna in pobožna si gotovo tudi, ker si se tako zamislila v ravno ta molitvenik. Kaj še sedaj pomišljaš? Zakaj se koj hitro zanj ne odločiš?«

»Križev pot mi je predolg,« mu kratko in nekoliko v zadregi odvrne.

Ravno ta odgovor je bil za kramarja kakor za mlinska kolesa voda.

Moški stopijo še bliže, ker menda slutijo, da pride nekaj posebnega in se deklina niti več izmuzniti ne more.

Švercar začne govoriti. Skraja govori bolj tiho ter svečano, pa nadaljuje vedno krepkejše in odločnejše. Razlaga pravi križev pot, kakor ga gledamo in opravljamo v cerkvi. Razlaga je lepa in nazorna, da še zakašljati nihče ne upa. Potem pa pravi s povzdignjenim glasom, da so še tudi drugi križevi poti na svetu, da celo med nami in tudi na teh se lahko prikupimo Bogu in nasledimo križ nosečega Jezusa.

»Če imata vzgledna krščanska zakonca kopico otrok, skrbita in pridno delata od ranega jutra do pozne noči. Naenkrat se jima naseli v hišo nesreča: polje slabo obrodi, vinograd opeša, živina slabo stori in še bolezen zagospodari. Otroci vpijejo venomer: ,Ata, kruha, mama, tako sem lačen', pa pomagati ne moreta. Deklina moja, ali ni to križev pot, da se Bogu usmili?«

Moškimj;e kar sapa zastajala pri takih besedah in se jim nehote vsiljuje vzdihljaj: »Res je, prav imaš.«

»Pa pomisli, deklina, ta križev pot v knjigi ti je predolg! Kaj pa naj reče žena, ki je bila čudno lepo vzgojena in je vseskozi vzor poštenega slovenskega dekleta, pa je dobila moža, kateremu ni za delo, ga ne veseli dom, po oštarijah poseda in zapravlja, doma pa razsaja, ženo in otroke preklinja ter od hiše naganja. Je pač to strašen križev pot, po katerem naj hodi, zdihuje in joče, dokler je ne reši bleda smrt. Bog te obvaruj kaj takega, deklina, in zato le rada za Jezusom križev pot obiskuj, ogleduj, premišljuj in moli pobožno, če bi še bil tako dolg!«

Moški so še bolj utihnili, počasneje kadili in se delali, kakor bi hoteli oditi.

Kramar jih je ponovno priklenil k svoji stojnici, ko jim je začel razlagati nov križev pot, in sicer o poštenem mladeniču, na katerega je bila ponosna očetova hiša, cela vas in so po župniji vedeli o njem le dobre reči govoriti. Moral je prevzeti dobro urejeno posestvo in si izbrati življensko družico, da mu pomaga gospodariti ter prenašati težave, skrbi in dela. Po veseli gostiji je spoznal, da si ni zbral prave, da se le lepo oblači, kakor ti, deklina. Se ne briga veliko za gospodinjstvo, nima snage ne v hiši in ne v kuhinji. Otroke zanemarja in še kaj poštenega na mizo postaviti ne zna. Posnema samo ono žensko, o kateri pojemo tolikokrat: »Rada čičkala, rada papkala, rada v senci ajčkala!«

»Kaj pa rečeš k temu, deklina? Ni li to pravi križev pot, ki ga naj nosi nesrečni mož s tako družico do hladnega groba?«

Moške to razvname tako, da si popravijo cekre na palicah, srpo gledajo na deklino ter pritrjujejo govorniku: »Res je tako! Prav imaš!«

Deklina gleda v najhujši zadregi v tla in se skuša odstraniti, pa se ne more preriti iz preveč strnjenega oklepa moških. Švercar jo miri in tolaži, rekoč:

»Jaz te poznam in vem, da imaš dobro srce. Prave resnobe se še nisi naučila in ti še manjka marsikaj, da boš postala dobra žena. Najboljši pripomoček za to ti bo križev pot, na katerem spoznavaš dolgo in strašno trpljenje Kristusovo in se naučiš potrpljenja, prenašanja, ljube ponižnosti in vztrajnega dela, kar je neobhodno potrebno za zakonsko življenje. In glej, ravno v tej knjigi se nahaja tak križev pot, o katerem si rekla v naglici ter nepremišljeno, da ti je predolg. Zdaj, ko si slišala, kako dolg je križev pot različnih ljudi, pa ti menda ta križev pot že ne bo več predolg. Ker ti želim srečo, sem nalašč za te to knjižico tako lepo kosteno povezal, da bi jo človek le gledal, z veseljem kupil in nesel s ponosom domov ter z njo v roki opravil premnogokrat pravi križev pot. Težko se ločim od nje, pa tebi jo le prodam za malenkosten denar, ker ljubim tvojo dušo in jo osrečiti želim.«

Kaj je storila deklina po tolikih vzgledih o križevem potu v življenju, si lahko mislite. Kupila je molitvenik, šnofanca ter čikanca, možje so jo pustili od stojnice, posedli v bližini zgovornega tobakarskega kramarja in večerjali, kar je pač kateri prinesel seboj v cekru.

Tako svetogorska kronika. Sličnih švercarskih pridigarjev je bilo mnogo po obeh straneh Sotle. Nastopali so ter dobro zaslužili po vseh količkaj znanih božjih potih. Romarji so jim bili naklonjeni, so se čudili ljudski zgovornosti ter pretkanosti in so prav radi kupovali od njih spominke in tobak.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Med pivce, pevce ter veseljake po vinskih hramih je udarila strašna vest: Povsem nova bolezen se je pojavila po vinogradih in grozi s popolnim uničenjem trte!

V Mislavčevem vinogradu v Kapelah so se prikazale med zdravimi trtami rjave lise in te so se širile z neugnano silo po celem vinogradu do usahnenja.

Možakarji, ki so umeli trtorejo, so trdili, da bi naj bil prinesel novo bolezen v Kapele vojak, kateri je služil pri brzojavnem bataljonu nekje blizu Dunaja.

Zopet drugi so znali povedati, da se je pojavila nova bolezen v vinogradih v Mariji Gorici pri Sv. Ani, srez Klanjec na Hrvaškem. Graščina je dobila trte iz Francije, ta iz Amerike. Pospešuje pa novo bolezen »strupena rosa« in ta rosa je prenesla trtno kugo preko Sotle na Štajersko.

Vinarski strokovnjaki so skušali tarnajočim in neukim ljudem dopovedati, da gre pri pojavu nove trtne bolezni za drobne žuželke, katerim je pravo ime »trtne uši«.

Naj je šlo za uš ali strupeno roso, ljudje so videli na lastne oči, kako se prikazujejo po doslej najlepših vinogradih rjave lise, katerih ni mogoče zaustaviti. Vinograd z žigom rjavih lis je zapisan poginu! To je že vsak priprosti človek sam opazoval, kako se novi smrtni sovražnik trte z vso neugnano naglico razširja od vinograda do vinograda, od enega vinskega griča do drugega in brzi celo iz kraja v kraj.

Kaj je bila vest o kužnem poginu rakov v primeri z neizprosno morilko trte! Vse po spodnjih krajih je govorilo o groznem udaru na vinograde, ki bo streznil v par letih vse pijance in jih prisilil k vodi.

Trezni, verni ter resni ljudje so bili prepričanja, da je propad vinogradov očitna kazen božja za grehe pijancev, kar so tudi trdili duhovniki v svojih pridigah. Utrjevala se je tudi vera, če gre za božjo kazen, je tudi obnova izključena!

Zgodovina nam bogznaj kolikokrat beleži, kako pojavi kužnih bolezni niso vrnili vseh ljudi na pravo ter resno pot. Nikakor ne! Lahkomiselnost in lahkoživost sta se v slučajih kuge potrojili. Toliko in toliko ljudi je ob takih groznih prilikah zgubilo pamet in so se povsem udali pijančevanju, nečistovanju in tolovajstvu.

Isti žalostni pojav je buknil na dan, ko se je vsakdo uveril, da vinograde nekaj izpodjeda, suši in bo tolikanj priljubljena ter opevana vinska kaplja usahnila. In baš zavest o uničenju vinogradništva je tirala bolj lahkomiselne v nekak obup. Edina tolažba v takem obupnem položaju je bila: Pijmo, zopet pijmo, dokler je še kaj, saj ga ne bomo kmalu nikdar več!

Pričelo je popivanje ter veseljačenje, kakor bi se morala posušiti ter zginiti po grlih zadnja kaplja rujnega vinca, na katerega bodo ostali samo še spomini!

Nad vse potratno lahkomiselnost med priprostim narodom je nekoliko zajezilo poročilo, da se je začela brigati ter zanimati za od kužne bolezni napadene vinograde oblast. Pojavili so se po posameznih vinorodnih župnijah ob nedeljah po službi božji vinarski strokovnjaki. S predavanji so skušali vinogradnikom dopovedati in dokazati, da gre pri novi bolezni za trtno uš, katero so zanesli iz Amerike na Francosko in od tam je priromala k nam. Proti temu neizprosnemu škodljivcu bo treba začeti borbo po francoskem načinu. Francozi so iztrebili škodljivko z ogljikovim žveplecem. To je smrdljiva strupena tekočina, ki naglo izhlapeva in je za vse žuželke smrtonosna v tekočem in v plinastem stanju kot vdihalni strup.

Poslušalci takihle predavanj si prvič niso mogli misliti, da bi drobna in malodane nevidna živalca bila v stanu resno ogrožati njihove vinograde, in drugič niso verovali v uspeh uporabe ogljikovega žvepleca. Pretežna večina je bila za ljudsko razlago nove bolezni in po tej jo širi ter raznaša »strupena rosa«. Kar pa pade na vinograd kar iz neba, napram taki kugi je vsako protisredstvo zaman!

Pri tolikanj razdvojenem razpoloženju med navadnimi vinogradniki ni bilo niti misliti, da se bo sploh kateri lotil sam ter prostovoljno pokončevanja novega škodljivca. Predavatelji so poročali na merodajna mesta, da bo morala oblast vinogradnikom vsiliti obrambna sredstva, sicer se bo uš tako razpasla, da ji ne bo nikdo več kos.

Strokovnjaki so nasvetovali graški deželni vladi, naj da na mestih, kjer se pojavi mrčes, vbrizgavati strupen ogljikov žveplec, s katerim so si priborili v Franciji popolne uspehe.

Deželna vlada v Gradcu je posluhnila nasvet strokovnjakov in je organizirala posebne razkuževalne komisije. Vodstvo teh komisij je bilo poverjeno strokovnemu učitelju na mariborski vinarski in sadjarski šoli Juliju Hanselu, ki je bil pozneje ravnatelj kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradcu.&lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;

Hansel je dajal navodila komisiji in je prišel sam od časa do časa nadzorovat razkuževalna dela na lice mesta.

Okrajno glavarstvo v Brežicah je dalo potom občin pri cerkvi razglasiti, kako se bodo vršila razkuževalna dela. Po teh razglasih sta prišla od mariborske vinarske in sadjarske šole neki Gradišnik in Rot v spodnje kraje. Bivala sta tamkaj stalno tako dolgo, dokler nista uvedla domačinov v poslovanje. Nato sta prevzela vodstvo dela: Jurij Veršec, posestnik v Pišecah, in Ivan Verstovšek, bratranec rajnega profesorja in poslanca dr. Karla Verstovšek, takrat visokošolec, ki je umrl pred leti v Ljubljani kot vpokojeni postajenačelnik.

Dela za zatiranje trtne uši so se vršila štiri leta, dokler niso vinogradi zavsem propadli. Ker se je spoznal napad na trsu po uši na koreninah po porumenelem listju šele od junija naprej, zato so pričeli z razkuževalnim delom vsako leto junija in so ga nadaljevali tako dolgo, dokler je listje zeleno, torej tudi v trgatvi. Izsekavali so napadene trte z grozdjem vred in jih sežigali, da se je mošt kar razlival po tleh. Tako so postopali po naročilu oblasti proti volji vinogradnikov in posebno še v začetku v prvi gorečnosti.

Pozneje šele so poprej sporočili posestniku vinograda, kdaj mislijo priti, da si je grozdje lahko poprej obral, če je bilo ob trgatvi.

Vodje posameznih razkuževalnih oddelkov so služili na dan po 5 gld, težaki pa 80—100 krajcarjev.

Delo so vršili v treh skupinah in v vsaki je bilo 5—7 mož. Prva skupina je ugotavljala od vinograda do vinograda, kateri trsi so napadeni. Napadeni prostor je zaznamovala s koli po 10 m² naokoli, kjer se ima izsekati trta. Druga skupina je izsekala trsje in ga sežgala. Tretja skupina je nabrizgala s posebnimi škropilnicami h koreninam preostalega trsja in prostor, na katerem so sežigali okužene trte, z ogljikovim žveplecem, ki bi naj uničil uš, da se ne bi širila dalje.

Škropivo (ogljikov žveplec) so imenovali navadni ljudje hudičevo ali vražje olje. Pošiljala ga je oblast v železnih sodih. Shranjevali so ga v Vršečevih cigoncah v Pišecah, 10 minut od cerkve ob cesti proti Brežicam. Skopali so prostorno klet kar v hrib, kjer ni bilo blizu hiše, da se ne bi zgodila kaka nesreča.

Težaki razkuževalne komisije so smeli imeti seboj tobak, nikakor pa ne vžigalic in to radi nevarnosti eksplozije škropiva.

V župniji Pišece so pripeljali škropivo za vinograd proti Sv. goram v klet hiše štev, 74 v Podgorju. Ker so pa sodček nastavili prenizko, da niso mogli podstaviti posode, s katero so vlivali škropivo v škropilnico, so hoteli izpodkopati pod pipo tla s krampico. Orodje je zadelo ob trdi kamen. Iskra je šinila pod pipo in vražje olje se je vnelo.

Da ni udušil vnetja Franc Ogorevc s klobukom, bi bilo nesrečnih sedem mož in najbrž tudi hiša porušena.

Vinograd g. Jožefa Polanca, ki meji v Pišecah na cerkvenega, je bil ravno okopan, ko so ga prišli nabrizgat. Po nabrizganju je dal skopati lastnik vinograda neko grabo. Ker so tamkaj tla precej kamenita,
se je vnelo od isker škropivo v Polančevem vinogradu in je gorelo po podzemeljskih rovih. Ponoči so začuli bobnenje, kakor da je potres in kamenje se je prožilo navzdol po vinogradu. Šele drugi dan je bila skrivnost pojasnjena in strah pregnan.

Škropilnica, s katero so nabrizgavali vinograde, je bila na pogon z nogo. Člani komisije so imeli seboj še tudi močna povečalna stekla, da so lažje ugotavljali s povečanjem, na katerem trsu je uš.

Treba še omeniti, da se je trta kljub omenjenemu nasilnemu početju oblasti sušila naprej. Ljudje so trdili, da raznašajo člani komisije uši in so jih imenovali splošno »ušivce«.

Da niso pozdravljali vinogradniki razkuževalnih komisij kot nekaj dobrodelnega, je samo ob sebi umevno. Na glas ter pritajeno so zmerjali vodje ter težake. Če so zvedeli člani ušive komisije, kdo in kako jih je psoval, so ga koj ovadili sodišču. Sodnije so imele nalog, da morajo pri teh ovadbah postopati strogo, kar so tudi storile. Mnogo moških in žensk je presedelo v štiriletni dobi uničevanja trtne uši po spodnjih krajih radi preglasnega duška upravičeni jezi po 3—6 mesecev v zaporu.	

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;*&lt;/sub&gt; Julij Hansel je bil strokovni učitelj na mariborskem zavodu od 1876. do 1881. leta.&lt;/small&gt;</text>
      <sha1>b1hpszlt6xah42540gwqvpbhu05m9lc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207013</id>
      <parentid>207011</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:49:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="93290" xml:space="preserve">Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje.

Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo.

Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček.

Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj.

Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.«

Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo.

Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah.

Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev!

Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost.

Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ!

Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo.

Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam.

Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih.

Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda.

Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ!

Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje.

Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka!

Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina!

Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami.

Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh.

Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti.

Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake.

Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko.

Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica.

Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho.

Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske
brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami.

Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja.

Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri.

Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov.

Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah.

Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta!

Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico.

Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev.

Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? 

Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo.

Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake.

V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha.

Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu!

Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva.

Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen.

Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

V	mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje.

Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši.

V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina.

Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla.

Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji.

Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika.

Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen!

Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj.

Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani.

Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti.

Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca.

Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki.

Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen.

Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!«

Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti.

Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes.

Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma.

Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom.

Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času.

Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče.

V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«.

Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba.

Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti.

Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju.

Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega.
Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko.

Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani.

Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega.

Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora.

Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka?

Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja.

Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest.

Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko.

Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju.

Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj.

Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala!

Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo.

Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd.

Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi.

Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s
prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom.

S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti.

Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija.

Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!«

Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga.

Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo.

Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov.

Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni.

Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.«

Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena!

Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka.

Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz.

Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve.

Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo.

Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom.

Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom!

Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini.

Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer!

Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ...

Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega.

Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo.

Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar.

Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov.

Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih.

Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja.

Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati.

Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi.

Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah?

Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen.

Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru.

Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo.

Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi.

Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt.

Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo.

Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe.

Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov.

Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere.

Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar!

Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev.

Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh.

Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost.

Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo.

Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!«

Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca.

Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu.

Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti.

Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov.

Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice.

Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! 

Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!«

Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo.

Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju.

==II.==

Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic.

Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov.

Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri.

Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega.

Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje.

Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh.

Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran.

Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina.

Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko.

Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin.

Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost.

Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju.

Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju.

Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema.

Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal:

»Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.«

Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje.

Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami.

Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu.

Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino.

Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev.

Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice.

Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin.

Če je zaprti kriv in se uda v usodo zaslužene kazni, za ta slučaj je preiskava nekaj enostavnega. Ako pa privijajo nedolžnega, da bi ga ujeli na limanice krivde, je preiskovalno postopanje neznosna muka ter povzroča telesno še bolj pa duševno hiranje.

Vinko si je bil svest do dobra, da ga je oropala najhujša obdolžitev roparskega umora najdražjega — Veronike za celo življenje! Srce ga je tolažilo, da ga udana deklina ne obsoja, ga ne obmetava s krivdo; a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma!

Pregnanstvu iz vrta rajske ljubezni po nedolžnem bi še bil kos; vendar zavest: izvoljeno bitje je v prisiljenem objemu zakonske zveze z drugim, je bila tudi za potrpežljivega Lapuha preveč!

Kaj preiskovalni sodnik s svojimi navijanji in namigavanji na krivdo! Črv, ki je glodal ter vrtal tolikanj skeleče noč in dan po Vinkovem srcu, je bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter njegova; za zunanji svet ter telo pa žena prokletega mustačarja iz Stenjevca!

Ostal je v samotni celici brez vsakih sporočil od Veronike in tovarišev. Hujšal je telesno, staral se po srcu, iz katerega je ginevala prirojena mu dobrosrčnost ter prepuščala prostor jezi nad nezasluženo usodo in maščevalnosti nad zlobnimi jeziki, ki so mu nakopali čisto nezasluženo — neznosno gorje!

Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen. Izpustili so ga na spomlad radi pomanjkanja dokazov za krivdo, bolestno izmučenega ter postaranega. Niso rekli: Pojdi v svobodo, izkazala se je tvoja popolna nedolžnost! Ne! Hodi na prosto! V istini si pravi krivec, a kaj, ko očitanega zločina ne moremo podpreti z dokazi, ki bi držali za obsodbo.

Ostavil je Brežice brez najmanjšega veselja nad prostostjo. Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo nedolžnost, pa bo hudobni svet! Ljudje bodo kazali za teboj s prsti in šepetali eden drugemu: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora samo radi pomanjkanja dokazov se treba ogibati daleč naokrog. Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad prelito človeško krvjo, bo moril drugič iz jeze ter pohlepa po denarju še lažje!

Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti Bizeljskem kot na pol obsojen. K živi duši ni pohitel, da bi zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega ali slabega. Nikomur ni maral biti kamen spotike in radi tega je zaprosil pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega Lipšinetovega doma, kjer je hotel živeti zase, saj pravice do življenja mu še niso vzeli. Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je šinila liki blisk po obeh plateh Sotle.

Ob povratku se Vinku niti sanjalo ni, kako so mu povzročili meseci njegovega preiskovalnega zapora celoten prevrat za bodočnost. Ni se še prav ogledal po prostorih svojega bivališča, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski tovariši. Odkrito so mu čestitali k svobodi. Tudi oni so skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake je pričelo. Pojavila se je nenadoma pri rakih bolezen, kateri ne zna nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: Rakov se je lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili zastrupljeni in neizogiben pogin je posledica omenjenih pojavov.

Prezimljenje rakov ni odpodilo bolezni, naravnost natiralo je nad nje morilko kugo. Na spomlad so se še privlekli raki iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli posloviti od rakarjev poslednjič in najbrž za vselej.

Dan za dnevom izmetava Sotla in njeni pritoki iz svojih notranjosti na površje stotisoče poginulih rakov od mladega zaroda do najbolj odraslih.

Na jezo ob Sotli in pri večjih potokih je nanosila voda čez noč take množine mrtvih rakov, da so jih metali mlinarji s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih glavne zapornice, da je odnesla voda sama naprej naplavljeno mrhovino. Ob vodah hodijo žandarji, ki silijo ljudi, da zbirajo vedno znova se pojavljajočo mrhovino in jo zakopavajo, sicer bi okužil smrad še ljudi in živali.

Kuga na rake je prinesla kar preko noči rakarjem nepregledno zlo ter jim potisnila v roke beraško palico; na drugi strani jo pozdravljajo kot dobrodošlo in že dolgo zaželjeno poslanko božjo vsi, katerim so bili rakarji ter rakarstvo skozi deset- in desetletja najglobokejši trn v peti. Rakarji hodijo potrti ter žalostni; gospodarji ukajo od veselja v zavesti, da bodo rezali odslej oni obvodnim potepuhom ter postopačem kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenih delavskih moči za polje, travnik in vinograd. Mesto pintoy najboljšega vina ter mastne pečenke, bosta odslej morala tekniti rakarjem jabolčnik ter hruškovec ob otepanju črnega kruha.

Po rakih je udarila morilka kuga in je razkropila ter uničila tudi rakarsko organizacijo, ki je bila kot zavest skupnosti nekaj let dobro ter zlo za obsotelske kraje.

Rakarji so se po kugi morali raziti, si poiskati težjega zaslužka ter grenkejšega kruha radi zbadanj na nekdanjo lahko, postopaško ter potratno življenje.

V očigled najhujšemu udarcu rakarstvu je bil tudi poglavar Vinko brez vsake moči ter nasveta za bodočnost.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko nego za lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel nego jadikujoči rakarji, mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče še le niso razdrti vsi mostovi do Veronike. Majdak je znal povedati, kako sta hodili po njegovi aretaciji solznih oči ter prepadeni Katičeva mati in hčerka. Obe sta se zavzemali ter branili na glas Vinkovo nedolžnost. Stari gazda je bil ter bo za krivdo in Bog varuj, če bi se prikazal Vinko na njegovem dvorišču, ko bi bil doma gospodar, Katiča podpihuje Stenjevčan. Pogostokrat je v Kraljevcu in vse govori, da bo pri Katičevih skoraj gostija, kakoršne še ni videlo hrvaško Zagorje, Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, sicer bi jo stari spodil od hiše!

Vinko in Majdak sta kramljala dolgo, zaupno in sta pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral Johan obljubiti, da bo vprašal Veroniko v njegovem imenu: kje in kedaj bi se sestal z njo Vinko?

Čez par dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu s pisanim odgovorom na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je zvedel Vinko, kar mu je že zatrjeval Johan, Veronika je in ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti čuti Vinkovega imena in to radi Pasariča ne, kateremu je obljubil Veronikino roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo samo prst božji, za kojega namig prosita noč in dan z dobro majko Boga in svetogorsko Mater božjo. Na kak osebni sestanek zaenkrat ni misliti. Oče zna, da je Vinko prost ter na Lipšinetovem, se ne gane z doma in pazi na njo s kraguljim očesom. Obiska pri Katičevih naj nikar ne tvega! Lahko bi došlo ob tej priliki do najhujšega in Veronikina usoda bi bila zapečatena za zmiraj. Vse je v božjih rokah. Majdak naj bo za bodoče posrednik med obema, a seve previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestop Katičevega praga.

Pismu, iz katerega je prekipevala prava kmečka ljubezen in skrb za bodočnost obeh udanih src, je bil priložen vršič rožmarina.

Vinko je znal, pri čem da je. Veronika je in bo njegova, ako bo na kak način nadvladala liki jeklo trmasto voljo očeta, kateremu je srčna udanost tujka ter mu je vse bogastvo ter splošni ugled bodočega zeta.

Potrti in veseli Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do Veronike in je prejemal redno odgovor. Dobro je bil podučen o položaju na Katičevem domu. Že sta razpihavala oba z Veroniko iskro upanja, ker se je umaknila snubaška zadeva s Pasaričem v ozadje in je obetala zaton v tiho pozabljenje.

Pregosto in neovirano izmenjavanje pisem je rodilo na Vinkovi in Veronikini strani preveč nepazljivosti.

Majdakovo voglarenje ter postopanje po Katičevini je vzbudilo pozornost gazde.

Lepega dne je videl na lastne oči, kako mu je stisnila Veronika nekaj belega v roko in Johan je hotel kar preko dvorca najurnejših korakov proti Sotli. Stari je stopil za brzečim, mu zažvižgal in ga prosil, naj se vrne, ker bo opravil zanj neko pot na Štajerskem.

Majdak niti slutil ni, da bi se znal ukvarjati stari s kakimi zahrbtnimi ukanami. Prav vesel je sledil gazdi v hlev, kjer je polagal hlapec živini. Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz hlapčeve kamre kos konjske opreme, da ga odnese v popravilo. Komaj je bil neprevidni Johan z obema nogama v pregraji, ga je zagrabil gazda kakor maček miško in poklical hlapca.

Vsa moč ter surovost se tokrat Majdaku nista obnesli v boju ter ruvanju z dvema. Pri temeljiti telesni preiskavi je priromalo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. V ravsanju od Majdaka nehote osuvani hlapec si je ohladil jezo nad prihajačem s tem, da ga je vrgel z vso silo preko praga hleva in mu grozil z železnim teležnikom.

Majdak se je pobral, zagrozil obema in kričal iz polnega grla: »Pravične in nedolžne zapirajo; morilci in tolovajski glavarji pa se vozijo okrog nemoteno v kočijah!«

Po tem dogodku je bilo jasno kakor beli dan dvoje: Majdak se ne bo smel prikazati nikoli več na Katičevem imanju; Veroniko bo ponesel v svoje vražje gnezdo Grga Pasarič iz Stenjevca!

Odslej je bila prekinjena vsaka vez med Vinkom ter Veroniko. Da bo sledilo ugrabljenju pisma najhujše, je znal le Majdakov Johan. On je poznal Katičevo razborito trmo in Pasaričev pohlep po še večjem premoženju, katerega mu bo podaril gazda v suhem denarju z Veroniko vred!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Staremu Katiču je prečital hčerkino pisanje občinski tajnik ali biležnik, ker, grča trmasta, je bil nepismen. Po razodetju vsebine pisma ni doma robantil ter razsajal nad Veroniko ter materjo. Drugo jutro za tem se je odpeljal v smeri proti Zagrebu, ne da bi bil doma razodel, kam se je namenil in kedaj se bo vrnil.

Pripeljal se je še istega večera najboljše volje in v družbi bodočega zeta Pasariča. Na njegovo povelje so ženske klale perjad ter pekle, da je dišalo po celem Kraljevcu. Šele po bogati večerji ter obilnem vinu je gazda sporočil gospodinji, da se odpeljeta jutri oba z Veroniko na Pasaričev dom. Hčerka si naj ogleda bodoči dom in naj presodita z materjo, če ne bo Veronika zagorska graščakinja in ne štajerska kmetica!

Očetovo naznanilo ogledov je bil izrek smrtne obsodbe za edinko Veroniko. Mati je tudi znala, da bo oče to obsodbo koj po ogledih podkrižal in bodo slavili gostijo.

Tast in zet sta pila in se objemala na bodočo rajsko srečo v zakonu z najboljšo devojko; mati in hči sta prejokali ono noč v zavesti, da je očetov sklep nepreklicen ter neizpodbiten.

Drugi dan je bil ogled Pasaričevega doma. Stenjevčani so pozdravili ter sprejeli navdušeno bodočo gazdarico, Grga je bil vsem v Stenjevcu kum, dražestna Veronika jim bo kumica. Pohod v oglede je bila predgostija, iz katere se je dalo sklepati, da bo Veronika na novem domu nekaj več, nego je bila v Kraljevcu.

Nevesta je imela edino mater, katera je razumela ter čutila otrokovo bol pri razgledovanju imetja Pasaričev, o katerih je vrela samo hvala in vse najboljše iz ust sorojakov. Celo mati Katička je pozabila pri toliki slavi ter premoženju na glavni steber zakonske sreče — ljubezen. Klicala je hčerki v spomin svojo lastno življenjsko usodo. Tudi nje in njenega srca ni nikdo vprašal, če je volilo Hrvata Katiča. Vzela ga je, ker so tako odločili njeni starši. Ljubezen ter medsebojna naklonjenost, kolikor sta potrebni za zakonsko životarenje, sta se pridružili sami od sebe in s časom. Danes niti sama ne more reči drugače, kakor da je bila za njo izpolnitev volje staršev — sreča!

Po taki tolažbi iz ust matere, ki bi naj otroka najbolj umela, je bilo Veroniki jasno, da bode tudi ona deležna usode, kakor pretežna večina podeželskih nevest in posebno še pa po Zagorju.

Kaj bi ji koristil odpor in kaj solze? Nič! Ljudje bi jo smatrali za ob pamet, če bi se protivila na dlani vabečemu bogastvu in silila na štajersko kočarijo!

Udala se je v narekovano ji usodo, prikinila možitvi z neljubljenim možem proti svoji volji. Računala je na poznejšo tolažbo ter srečo za brezpogojno pokorščino napram staršem.

Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovem domu s pripravami za gostijo, kakor je ni bilo v hrvaškem Zagorju desetletja. Ohcet dveh bogatašev bi naj bila pravo ljudsko slavje, katerega bi naj ljudje pomnili ter sporočali potomcem, kaj so jedli, pili in kako so se veselili na Katič-Pasaričevem venčanju.

Dober teden pred poroko je bilo ženskega sveta na Katičevem dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter kinčale. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter prašiče, da si bo omastil ob dnevih gostovanja pošteno mustače vsak kumek, katerega bo zaneslo mimo hiše presrečne neveste. Gazda je prosil vozove za prepeljavo bale in gostov. Najel je dve bandi muzikašev, nakupil smodnika za 12 možnarjev ter je vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev.

Začeli so z gostijo v pondeljek pri Katičevih. Bilo je povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veseljačenje pri jedi, pijači in muziki in bobnenju topičev je trajalo na nevestinem domu tri dni. Iz Kraljevca se je premaknil na kolesljih in dolgih lojtrskih vozih sprevod gostov četrto jutro proti Stenjevcu, kjer so končali nezabno ohcet v soboto zvečer.

Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasaričevo imanje novo –mlado gazdarico, ki bo kumovala vsem po njenem prihodu rojenim Stenjevčanom.

Celi teden trajajočo gostijo so zaključili ter se razšli, saj niso mogli več. Tudi veselje pri najbogatejše obloženi mizi, godbi, plesu ter petju se priskuti, če traja predolgo in začne človek omagovati pod preobilnimi dobrotami.

Gostje so se razgubili ter razpeljali z glasno pohvalo, da Katiča in Pasariča ne bo prekosil nikdo, kar se tiče pogostitve odličnjakov in preprostega naroda!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Glas o preimenitni poroki v Kraljevcu ter o gostijah na dveh mestih se je širil z bliskavico ter segel daleč. Kak utis je napravila več nego potratna proslava ohceti na Vinka, si lahko predstavljamo. Veronika mu je bila vse na svetu in z njo je bil ob vse. Ni se hudoval nad izvoljenko radi nezvestobe, ne, nad nezasluženimi udarci, ki so padali z vso neusmiljenostjo po njem eden za drugim. Pri toliki krutosti, katero mu je namenilo življenje, tudi on ni ostal miren ter ravnodušen.

Mar je li hotel postati kmet, kateri utaplja nad nanj razlito gorje v potu svojega obraza pri težkem delu? Ne in zopet ne!

Za koga bi naj bil lepšal, širil ter utrjeval komaj kupljeni — novi dom? Za se? Toliko pohlapneža po imetju ni bilo v njem, da bi garal ter se mučil z zemljo za svojo lastno osebo.

Z neugnano silo ga je gnalo proč z doma, proč od mirno delavnih ljudi, zopet nazaj med one, ki so mu obetali uteho v lahkomiselnosti — med nekdanje rakarske tovariše.

Prepustil je obdelavo in pridelek s posesti sosedu ter je ostavil komaj okušeno mirno življenje za zmiraj.

Lahkomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsakega še tako zamotanega položaja in sicer naglo. Tako je bilo tudi z obsotelskimi rakarji.

Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim izmaknila izpred ust polno skledo vsakdanjega kruha. Vsakdo bi pričakoval, da bo prisilila smrt rakov obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj še!

Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter kruhom; drugi so pa samo pogledali preko Sotle in že jih je zvabil na postopaška pota nov poklic — tobakarjev.

Že prej smo beležili, da bratje Hrvati niso bili rakarji niti tedaj ne, ko je bil ta posel najbolj dobičkanosen. Za lov in prodajo rakov jim ni bilo, pač pa je cvetelo med njimi od bogznaj kedaj tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na Madžarsko in celo v Bosno. Razpečavali so prepovedano robo na drobno doma po Zagorju in seveda tudi po štajerski strani.

Šverc tobaka je bil nevaren poklic in ne tako nedolžno ter mirno postopanje kakor rakarstvo. Tobakar je moral računati vsak trenutek z nevarnim dejstvom srečanja hrvaškega ali štajerskega financarja.

Pri takihle neprostovoljnih sestankih z nadzorno oblastjo je bil tobakar ob tobačni tovor, je moral v luknjo, ali ga je doletela celo smrt iz graničarjeve puške. Radi neprestano prežeče smrtne nevarnosti se niso podajali tobakarji posamič na šverc, ampak v večjih gručah, ki so bile dovolj močne za obrambo napram oboroženi sili.

Življenje tobakarja je bilo prepleteno z vsemi mogočimi smešnimi in tudi najbolj resnimi doživljaji. Pri vseh nevarnostih, katere so bile tobakarjem za petami, je bil zaslužek iz tega poklica pičel ter v tolikih slučajih povsem tvegan. Tobakar je zaslužil, bil zopet ob vse in navezan na prenašanje tobačnih tovorov za tovariše, dokler si ni prislužil toliko, da si je kupil lahko svoj lastni punkelj.

Miru pred tobakarji ter financarji, grencarji ali iblajtarji ni bilo, dokler se je klatil še kak tihotapec tobaka ob Sotli. Kačje sovraštvo med obema skupinama je rodilo poboje ter približno enake zgube
na obeh straneh. Oba poklica sta bila težavna ter presneto opasna.

To še treba omeniti, da so bili tobakarji pri narodu priljubljeni; financar ali iblajtar že od nekdaj proklet na dno pekla od tobakarja in preprostega človeka. Ljudstvo ni in ne bo razumelo, zakaj je pokrajinam in državam v korist, da zapirajo meje in puste streljati na ljudi radi tolikokrat malenkostnih obmejnih prestopkov.

Si ne smemo misliti, da so se hrvaški tobakarji zagnali v štajerske, ko so pričeli tudi ti švercati duhan in kratili Zagorcem dobiček. Nikakor ne! Na polju šverca je bila takoj sklenjena pobratimija. Razlika med štajerskim in hrvaškim tihotapcem je bila naglo zbrisana in so imeli graničarji kar preko noči opravka s podvojeno švercarsko bando.

Štajerci so zanesli med Hrvate več smisla za moč skupne organizacije. Nemogoče je dognati, kedaj ravno so prešle rakarske organizatorične dobrine na tobakarje. Istina je, da je občutila kmalu po smrti rakov obmejna straža, da je poživila ter naenkrat ojačila tobačne švercarje neka nova sila. Tobakarji so začeli nastopati po tajnih načrtih in ti so se obnesli. Posamezne skupine švercarjev so se premišljeno ter preračunano ogibale pastem, nevarnostim in skušale prekaniti stražo. Naenkrat ni bilo toliko streljanja na meji, ne tako gostih pobojev; pač pa mnogo več srečno pretihotapljenega tobaka v prometu. Vse je pušilo ceni švercani tobak, kar je nepopisno jezilo finančno oblast.

Duša popolne preosnove že itak od nekdaj obstoječe organizacije tobakarjev je bil Lapuhov Vinko. Kar mu je uspelo ter rodilo sadove pri rakarjih, je šlo tudi v klasje pri tobakarjih.

Nikdo ni pravzaprav izvolil Vinka za glavarja obširne družbe tobakarjev. Razmere in smotreni skupni nastopi so nanesli, da je znal kmalu vsak tobakar ob obeh straneh Sotle, kdo je njegov zapovednik, zaščitnik ter strahovalec, če bi se pregrešil zoper koristi skupnosti.

Moč in oblast poglavarja tobakarjev je bil za Vinka edini lek, da ni obupal v popolni srčni osamelosti. Poštena družba se mu je pristudila. Če je hotel živeti ter pozabiti, je moral v boj z dnevnimi smrtnimi nevarnostmi.

Kakor že omenjeno, je združena organizacija tobakarjev po Vinkovem nastopu znatno zrasla na moči ter po preudarnem ter strogo začrtanem boju z nadzorno oblastjo.

Financarji so se dobro zavedali, da nekdo načeljuje tobakarjem, jih vodi ter kaže pot, po kateri je najlažje prekaniti graničarje. Pojava vodilne sile med tobakarji se je zavedala oblast. Zvedela pa ni, kdo je taisti, ki kuje vedno nove načrte za uspešne nastope tobakarjev zdaj tu in zdaj tam.

Pred Vinkom je razpečaval tobakar v družbi prišvercano blago na skrivnem po hišah. Krošnjarski posel s švercom je bil zamuden in je bil lahko razpečevalcu vsak čas financar za petami. In največkrat se je zgodilo, da sta bila zalotena tihotapec ter kupec. Prvi je romal v zapor, drugi je plačal globo!

Po ustvaritvi združene organizacije tobakarjev pod skupnim vodstvom je postalo povsem drugače.

Kronika župnije Sv. Petra pod Sv. gorami beleži, kako je izsilila pri belem dnevu cela četa s težkimi punklji obloženih tobakarjev prehod preko Sotle na štajersko stran po jezu v Zelenjakih. Lepo v vrsti so korakali pod Št. Petrom in zginili nekam proti Križanjemu vrhu.

Presenečeni graničarji so zvedeli, kam so se obrnili tobakarji, so jim sledili v šume za Križanjim vrhom, kjer je zmanjkala vsaka sled. Bilo je, kakor bi jih bila pogoltnila zemlja in jih skrila pred zasledovalci. Tako se je tudi zgodilo v istini.

Tobakarje je sprejela že opisana podzemeljska jama, katero so pretvorili v nikoli odkrito veliko skladišče. Tamkaj gori na vrhu in ne predaleč od Sotle je skrivala skrivnostna kapniška jama na desetine najtežjih punkljev vsake vrste duhana. Iz tega skladišča je bil namenjen po dobro premišljenem potu za priproste ter boljše pušače od Brežic do Celja. Iz te jame so bila izdana navodila ter povelja za štajerske in hrvaške tobakarje.

Kedo je odkril podzemeljsko zavetišče ter ga izbral za osrednje skladišče tobakarske organizacije, o tem molčijo zgodovinsko zanesljivi zapiski. Ustno ter ljudsko izročilo trdi z vso sigurnostjo, da je bil Vinko Lapuh iz Sromelj odkritelj ter tobakarski glavar kapniške jame, ki se skriva tako na samotnem in bi še nudila danes pred zasledovalci varno skrivališče.

Prepovedane tobačne zaloge je bilo treba razpečati previdno od pušača do pušača. Prodaja na drobno je bila tolikokrat združena s še večjimi opasnostmi nego tihotapstvo na debelo. Financarji so stikali za prepovedanim duhanom po hišah in pušač se je moral izkazati, če je kupil to žlahtno zel na dovoljen način. Pušenje, žvečenje ter njuhanje prišvercane robe se je vršilo potihoma in ravno stroga prepoved je imela nekako posebno privlačnost ter tajno moč, ki je ustvarjala iz tobakarjev in pušačev eno družino. Krog kadilcev se je širil radi prepovedi.

Privada žvečenja ali čikanja je gotovo mučna. Traja precej dolgo, predno je kmečki fantin toliko prepojen z nikotinom in utrjen napram temu strupu, da ga lahko štejemo med čikarje. V taistih starih cajtih se je vadila podeželska mladina žvečenja ob prostem času na bolj skritih krajih v celih večjih skupinah. Fant, kateri ni bil izvežban čikar, ni spadal v fantovsko družbo in tudi ni smel na voglarenje ter nočn kresenje.

Tedaj se je požvečilo dobro tri četrtine tobaka več nego popušilo.

Ko je začela grmeti proti čikanju s prižnic celo duhovščina, so bili tobakarji še na boljšem.

Baš na čikanju je podan vzgled, kako se ne da s silo in z javnim besednim bičanjem zatreti ter iztrebiti nobena nečedna ter zdravju škodljiva razvada.

Slednjič in primeroma v kratkem času je prišlo tako daleč, da so tudi duhovniki začeli pušiti in predvsem pa njuhati. Njuhanje je bila v dobi procvita tobakarjev najbolj imenitna izmed treh tobačnih razvad. Minula so desetletja, predno je potolklo pušenje njuhanje in si priborilo v taboru tobaku udanih prvo mesto.

Iz ravnokar v spomin poklicanega lahko uvidi vsakdo, da je tobakar svojo robo lahko prodal. Odjemalcev je bilo dovolj in so bili opredeljeni v tri vrste.

Brihtni Vinko Lapuh je pokazal tobakarjem nova pota razprodaje tobaka. Krošnjarjenje s prepovedano tobačno robo je bilo prepočasno in preveč tvegano. Lotiti se je bilo treba trgovanja s tobakom ob takih prilikah, ko so bili ljudje zbrani v množicah in je tedaj tudi oko postave manj bedeče.

Najugodnejše prilike za preslepitev financarjev so bili sejmi in božja pota. Iz tobakarjev so se ustvarile skupine mešetarjev, ki so mahnile zdaj na ta pa zopet na drugi večji sejm. Za glasne živinske barantače se ni zmenil nikdo in najmanj finančna oblast. Na sejmih so se zalagali kmetje na prav nedolžen način s vsakojakim duhanom.

Ko se je enkrat obneslo razpečavanje švercanega tobaka iz zalog na posameznike na živinskih sejmih, je bil za tobakarje samo še en korak do romarskih shodov po naših slovitih božjih potih.

Tobakarji so si nabavili nekaj molitvenikov, podobic, rožnih vencev, svetinjic in razne druge poceni drobnarije. Kramarsko blago je bilo postranskega in občinstvo vabečega pomena, glavno je bil tobak. Tobakarski kramar je kšeftaril na dvojen način. Ljudje so koj znali, kateri kramarji so tobakarji in kedaj mu bo vrinil poleg božjepotnega spominka še pakelc tobaka.

Na velikih božjih potih kakor so Sv. gore pri Št. Petru, Marija Bistrica itd., romarji obojega spola tudi prenočijo v cerkvi ali izven nje. Ženske prebijejo, premolijo, prepojejo ter predremljejo noč v svetišču; možje in fantje gredo tudi okrog in si predvsem oglejujejo en kramarski štant za drugim. Takile nočni ogledi stojnic so bili kakor nalašč za tobakarske kramarje.

Švercarji so bili tudi presneto zgovorni in nekateri celo pravi ljudski govorniki. S šaljivimi ogovori, da — z dolgimi resnimi pridigami so vabili k sebi ljudi. Z besedami so znali tolikanj omehčati romarje, da je bila prodaja duhana po končani šaljivki ali resni propovedi nekaj lahkega in samoobsebi umljivega.

Po božjih potih niso kupovali samo moški tobak, celo žene za svoje može, sestre za brate ter dekleta za fante.

Že dolgo — dolgo po celi Sloveniji ter Hrvaški znamenita ter priljubljena Marijina romarska cerkev na Sv. gorah pri Št. Petru ima kroniko. In v tej kroniki je zabeležena pridiga, katero je govoril tobakarski kramar kmečki deklini, ki je kupovala molitvenik in je kupila ob koncu nagovora še tobaka za očeta in strica.

Na Svetih gorah je pod cerkvijo velika hiša, v kateri prenočujejo številni pridigarji ter spovedniki. Ti imajo posebno mnogo dela ob ogromnem romanju za Malo Gospojnico. Gospodje so od rane zore do pozno na večer v spovednici. V noči tudi ni pravega počitka radi prihajanja romarjev, petja ter kričanja kramarjev in beračev, katerih je največ v bližini duhovniške hiše.

Spovednik ter pridigar iz Maribora ni mogel, dasi utrujen radi neprestanega dirindaja zatisniti očesa. Nekaj časa se je hudoval radi nemira, kmalu je vzbudila njegovo pozornost pridiga tobakarskega kramarja. Nočni nagovor švercarja si je gospod utisnil spominu in ga je zabeležil drugi dan v poduk ter zabavo dobesedno v kroniko.

Pustimo mariborskega gospoda, naj nam on opiše, saj je bil priča, kaj in kako je govoril tihotapec in vabil k sebi kupce.

V kroniki se glasi dobesedno takole:

Celi dragi dan je bilo izredno veliko opravka z romarji. Do onemoglosti utrujen, sem se šele proti deseti uri zvečer nekoliko pokrepčal ter se potem podal k počitku. Nekaj časa se silim in res sladko zadremljem. Pa le za trenutke. Ravno izpod mojega okna mi udarja na ušesa lep in silno zgovorni moški glas ter vmesno odobravanje: Živijo in bravo klici! Ker konca ni in ni, vstanem, da ugotovim, kaj je. Vidim navaden kramarski štant. Na deski več molitvenikov in veliko podobic, na žnorci pa razobešene različne rožne vence. Okoli štanta je veliko moških, večinoma s cekri na palicah preko ram in s pipami med zobmi. Oči vseh so obrnjene v zgovornega kramarja, moža srednjih let, lepe rasti in govorice, kakor jo slišiš ob Sotli. Vse mogoče reči jim razlaga. Pripoveduje jim novice resnične ter namišljene. Hvali in priporoča vsem svoje blago in tobak, pa še katero za smeh pove.

Med to množico in čisto tje k prodajalni deski se je prerila zalo oblečena deklina najlepših let. Jo je li gnala radovednost ali želja, da kaj kupi, ne vem. Le to sem spoznal, da preglejuje zdaj to zdaj drugo knjižico in se nazadnje prav posebno zagleda v res lep molitvenik z belokostenimi platnicami. Obrača ga sem ter tje in odpre zdaj to zdaj drugo stran. Kramar govori in govori, zraven pa opazuje občudovalko lepe knjižice. Pri primernem sklepu svojih razgovorov z možmi in končanem razpečanju tobaka, pa deklino prav prijazno nagovori in odobrava ter hvali z laskavimi besedami njen fini okus, ker si je zbrala zares najlepši molitvenik in ga kar več iz rok ne izpusti.

»Težko mi bo,« pravi, »ko se bom moral ločiti od njega in ga prepustiti tebi. Pa vseeno ga rad prodam, ker ravno v tvoje roke najbolj sodi.«

Deklina odgovori: »Pa ...?«

Iz zadrege ji hoče pomagati švercar in pravi:

»No, kaj — pa? Denarja ti gotovo ne manjka, ko si tako lepo oblečena, pridna in pobožna si gotovo tudi, ker si se tako zamislila v ravno ta molitvenik. Kaj še sedaj pomišljaš? Zakaj se koj hitro zanj ne odločiš?«

»Križev pot mi je predolg,« mu kratko in nekoliko v zadregi odvrne.

Ravno ta odgovor je bil za kramarja kakor za mlinska kolesa voda.

Moški stopijo še bliže, ker menda slutijo, da pride nekaj posebnega in se deklina niti več izmuzniti ne more.

Švercar začne govoriti. Skraja govori bolj tiho ter svečano, pa nadaljuje vedno krepkejše in odločnejše. Razlaga pravi križev pot, kakor ga gledamo in opravljamo v cerkvi. Razlaga je lepa in nazorna, da še zakašljati nihče ne upa. Potem pa pravi s povzdignjenim glasom, da so še tudi drugi križevi poti na svetu, da celo med nami in tudi na teh se lahko prikupimo Bogu in nasledimo križ nosečega Jezusa.

»Če imata vzgledna krščanska zakonca kopico otrok, skrbita in pridno delata od ranega jutra do pozne noči. Naenkrat se jima naseli v hišo nesreča: polje slabo obrodi, vinograd opeša, živina slabo stori in še bolezen zagospodari. Otroci vpijejo venomer: ,Ata, kruha, mama, tako sem lačen', pa pomagati ne moreta. Deklina moja, ali ni to križev pot, da se Bogu usmili?«

Moškimj;e kar sapa zastajala pri takih besedah in se jim nehote vsiljuje vzdihljaj: »Res je, prav imaš.«

»Pa pomisli, deklina, ta križev pot v knjigi ti je predolg! Kaj pa naj reče žena, ki je bila čudno lepo vzgojena in je vseskozi vzor poštenega slovenskega dekleta, pa je dobila moža, kateremu ni za delo, ga ne veseli dom, po oštarijah poseda in zapravlja, doma pa razsaja, ženo in otroke preklinja ter od hiše naganja. Je pač to strašen križev pot, po katerem naj hodi, zdihuje in joče, dokler je ne reši bleda smrt. Bog te obvaruj kaj takega, deklina, in zato le rada za Jezusom križev pot obiskuj, ogleduj, premišljuj in moli pobožno, če bi še bil tako dolg!«

Moški so še bolj utihnili, počasneje kadili in se delali, kakor bi hoteli oditi.

Kramar jih je ponovno priklenil k svoji stojnici, ko jim je začel razlagati nov križev pot, in sicer o poštenem mladeniču, na katerega je bila ponosna očetova hiša, cela vas in so po župniji vedeli o njem le dobre reči govoriti. Moral je prevzeti dobro urejeno posestvo in si izbrati življensko družico, da mu pomaga gospodariti ter prenašati težave, skrbi in dela. Po veseli gostiji je spoznal, da si ni zbral prave, da se le lepo oblači, kakor ti, deklina. Se ne briga veliko za gospodinjstvo, nima snage ne v hiši in ne v kuhinji. Otroke zanemarja in še kaj poštenega na mizo postaviti ne zna. Posnema samo ono žensko, o kateri pojemo tolikokrat: »Rada čičkala, rada papkala, rada v senci ajčkala!«

»Kaj pa rečeš k temu, deklina? Ni li to pravi križev pot, ki ga naj nosi nesrečni mož s tako družico do hladnega groba?«

Moške to razvname tako, da si popravijo cekre na palicah, srpo gledajo na deklino ter pritrjujejo govorniku: »Res je tako! Prav imaš!«

Deklina gleda v najhujši zadregi v tla in se skuša odstraniti, pa se ne more preriti iz preveč strnjenega oklepa moških. Švercar jo miri in tolaži, rekoč:

»Jaz te poznam in vem, da imaš dobro srce. Prave resnobe se še nisi naučila in ti še manjka marsikaj, da boš postala dobra žena. Najboljši pripomoček za to ti bo križev pot, na katerem spoznavaš dolgo in strašno trpljenje Kristusovo in se naučiš potrpljenja, prenašanja, ljube ponižnosti in vztrajnega dela, kar je neobhodno potrebno za zakonsko življenje. In glej, ravno v tej knjigi se nahaja tak križev pot, o katerem si rekla v naglici ter nepremišljeno, da ti je predolg. Zdaj, ko si slišala, kako dolg je križev pot različnih ljudi, pa ti menda ta križev pot že ne bo več predolg. Ker ti želim srečo, sem nalašč za te to knjižico tako lepo kosteno povezal, da bi jo človek le gledal, z veseljem kupil in nesel s ponosom domov ter z njo v roki opravil premnogokrat pravi križev pot. Težko se ločim od nje, pa tebi jo le prodam za malenkosten denar, ker ljubim tvojo dušo in jo osrečiti želim.«

Kaj je storila deklina po tolikih vzgledih o križevem potu v življenju, si lahko mislite. Kupila je molitvenik, šnofanca ter čikanca, možje so jo pustili od stojnice, posedli v bližini zgovornega tobakarskega kramarja in večerjali, kar je pač kateri prinesel seboj v cekru.

Tako svetogorska kronika. Sličnih švercarskih pridigarjev je bilo mnogo po obeh straneh Sotle. Nastopali so ter dobro zaslužili po vseh količkaj znanih božjih potih. Romarji so jim bili naklonjeni, so se čudili ljudski zgovornosti ter pretkanosti in so prav radi kupovali od njih spominke in tobak.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Med pivce, pevce ter veseljake po vinskih hramih je udarila strašna vest: Povsem nova bolezen se je pojavila po vinogradih in grozi s popolnim uničenjem trte!

V Mislavčevem vinogradu v Kapelah so se prikazale med zdravimi trtami rjave lise in te so se širile z neugnano silo po celem vinogradu do usahnenja.

Možakarji, ki so umeli trtorejo, so trdili, da bi naj bil prinesel novo bolezen v Kapele vojak, kateri je služil pri brzojavnem bataljonu nekje blizu Dunaja.

Zopet drugi so znali povedati, da se je pojavila nova bolezen v vinogradih v Mariji Gorici pri Sv. Ani, srez Klanjec na Hrvaškem. Graščina je dobila trte iz Francije, ta iz Amerike. Pospešuje pa novo bolezen »strupena rosa« in ta rosa je prenesla trtno kugo preko Sotle na Štajersko.

Vinarski strokovnjaki so skušali tarnajočim in neukim ljudem dopovedati, da gre pri pojavu nove trtne bolezni za drobne žuželke, katerim je pravo ime »trtne uši«.

Naj je šlo za uš ali strupeno roso, ljudje so videli na lastne oči, kako se prikazujejo po doslej najlepših vinogradih rjave lise, katerih ni mogoče zaustaviti. Vinograd z žigom rjavih lis je zapisan poginu! To je že vsak priprosti človek sam opazoval, kako se novi smrtni sovražnik trte z vso neugnano naglico razširja od vinograda do vinograda, od enega vinskega griča do drugega in brzi celo iz kraja v kraj.

Kaj je bila vest o kužnem poginu rakov v primeri z neizprosno morilko trte! Vse po spodnjih krajih je govorilo o groznem udaru na vinograde, ki bo streznil v par letih vse pijance in jih prisilil k vodi.

Trezni, verni ter resni ljudje so bili prepričanja, da je propad vinogradov očitna kazen božja za grehe pijancev, kar so tudi trdili duhovniki v svojih pridigah. Utrjevala se je tudi vera, če gre za božjo kazen, je tudi obnova izključena!

Zgodovina nam bogznaj kolikokrat beleži, kako pojavi kužnih bolezni niso vrnili vseh ljudi na pravo ter resno pot. Nikakor ne! Lahkomiselnost in lahkoživost sta se v slučajih kuge potrojili. Toliko in toliko ljudi je ob takih groznih prilikah zgubilo pamet in so se povsem udali pijančevanju, nečistovanju in tolovajstvu.

Isti žalostni pojav je buknil na dan, ko se je vsakdo uveril, da vinograde nekaj izpodjeda, suši in bo tolikanj priljubljena ter opevana vinska kaplja usahnila. In baš zavest o uničenju vinogradništva je tirala bolj lahkomiselne v nekak obup. Edina tolažba v takem obupnem položaju je bila: Pijmo, zopet pijmo, dokler je še kaj, saj ga ne bomo kmalu nikdar več!

Pričelo je popivanje ter veseljačenje, kakor bi se morala posušiti ter zginiti po grlih zadnja kaplja rujnega vinca, na katerega bodo ostali samo še spomini!

Nad vse potratno lahkomiselnost med priprostim narodom je nekoliko zajezilo poročilo, da se je začela brigati ter zanimati za od kužne bolezni napadene vinograde oblast. Pojavili so se po posameznih vinorodnih župnijah ob nedeljah po službi božji vinarski strokovnjaki. S predavanji so skušali vinogradnikom dopovedati in dokazati, da gre pri novi bolezni za trtno uš, katero so zanesli iz Amerike na Francosko in od tam je priromala k nam. Proti temu neizprosnemu škodljivcu bo treba začeti borbo po francoskem načinu. Francozi so iztrebili škodljivko z ogljikovim žveplecem. To je smrdljiva strupena tekočina, ki naglo izhlapeva in je za vse žuželke smrtonosna v tekočem in v plinastem stanju kot vdihalni strup.

Poslušalci takihle predavanj si prvič niso mogli misliti, da bi drobna in malodane nevidna živalca bila v stanu resno ogrožati njihove vinograde, in drugič niso verovali v uspeh uporabe ogljikovega žvepleca. Pretežna večina je bila za ljudsko razlago nove bolezni in po tej jo širi ter raznaša »strupena rosa«. Kar pa pade na vinograd kar iz neba, napram taki kugi je vsako protisredstvo zaman!

Pri tolikanj razdvojenem razpoloženju med navadnimi vinogradniki ni bilo niti misliti, da se bo sploh kateri lotil sam ter prostovoljno pokončevanja novega škodljivca. Predavatelji so poročali na merodajna mesta, da bo morala oblast vinogradnikom vsiliti obrambna sredstva, sicer se bo uš tako razpasla, da ji ne bo nikdo več kos.

Strokovnjaki so nasvetovali graški deželni vladi, naj da na mestih, kjer se pojavi mrčes, vbrizgavati strupen ogljikov žveplec, s katerim so si priborili v Franciji popolne uspehe.

Deželna vlada v Gradcu je posluhnila nasvet strokovnjakov in je organizirala posebne razkuževalne komisije. Vodstvo teh komisij je bilo poverjeno strokovnemu učitelju na mariborski vinarski in sadjarski šoli Juliju Hanselu, ki je bil pozneje ravnatelj kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradcu.&lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;

Hansel je dajal navodila komisiji in je prišel sam od časa do časa nadzorovat razkuževalna dela na lice mesta.

Okrajno glavarstvo v Brežicah je dalo potom občin pri cerkvi razglasiti, kako se bodo vršila razkuževalna dela. Po teh razglasih sta prišla od mariborske vinarske in sadjarske šole neki Gradišnik in Rot v spodnje kraje. Bivala sta tamkaj stalno tako dolgo, dokler nista uvedla domačinov v poslovanje. Nato sta prevzela vodstvo dela: Jurij Veršec, posestnik v Pišecah, in Ivan Verstovšek, bratranec rajnega profesorja in poslanca dr. Karla Verstovšek, takrat visokošolec, ki je umrl pred leti v Ljubljani kot vpokojeni postajenačelnik.

Dela za zatiranje trtne uši so se vršila štiri leta, dokler niso vinogradi zavsem propadli. Ker se je spoznal napad na trsu po uši na koreninah po porumenelem listju šele od junija naprej, zato so pričeli z razkuževalnim delom vsako leto junija in so ga nadaljevali tako dolgo, dokler je listje zeleno, torej tudi v trgatvi. Izsekavali so napadene trte z grozdjem vred in jih sežigali, da se je mošt kar razlival po tleh. Tako so postopali po naročilu oblasti proti volji vinogradnikov in posebno še v začetku v prvi gorečnosti.

Pozneje šele so poprej sporočili posestniku vinograda, kdaj mislijo priti, da si je grozdje lahko poprej obral, če je bilo ob trgatvi.

Vodje posameznih razkuževalnih oddelkov so služili na dan po 5 gld, težaki pa 80—100 krajcarjev.

Delo so vršili v treh skupinah in v vsaki je bilo 5—7 mož. Prva skupina je ugotavljala od vinograda do vinograda, kateri trsi so napadeni. Napadeni prostor je zaznamovala s koli po 10 m² naokoli, kjer se ima izsekati trta. Druga skupina je izsekala trsje in ga sežgala. Tretja skupina je nabrizgala s posebnimi škropilnicami h koreninam preostalega trsja in prostor, na katerem so sežigali okužene trte, z ogljikovim žveplecem, ki bi naj uničil uš, da se ne bi širila dalje.

Škropivo (ogljikov žveplec) so imenovali navadni ljudje hudičevo ali vražje olje. Pošiljala ga je oblast v železnih sodih. Shranjevali so ga v Vršečevih cigoncah v Pišecah, 10 minut od cerkve ob cesti proti Brežicam. Skopali so prostorno klet kar v hrib, kjer ni bilo blizu hiše, da se ne bi zgodila kaka nesreča.

Težaki razkuževalne komisije so smeli imeti seboj tobak, nikakor pa ne vžigalic in to radi nevarnosti eksplozije škropiva.

V župniji Pišece so pripeljali škropivo za vinograd proti Sv. goram v klet hiše štev, 74 v Podgorju. Ker so pa sodček nastavili prenizko, da niso mogli podstaviti posode, s katero so vlivali škropivo v škropilnico, so hoteli izpodkopati pod pipo tla s krampico. Orodje je zadelo ob trdi kamen. Iskra je šinila pod pipo in vražje olje se je vnelo.

Da ni udušil vnetja Franc Ogorevc s klobukom, bi bilo nesrečnih sedem mož in najbrž tudi hiša porušena.

Vinograd g. Jožefa Polanca, ki meji v Pišecah na cerkvenega, je bil ravno okopan, ko so ga prišli nabrizgat. Po nabrizganju je dal skopati lastnik vinograda neko grabo. Ker so tamkaj tla precej kamenita,
se je vnelo od isker škropivo v Polančevem vinogradu in je gorelo po podzemeljskih rovih. Ponoči so začuli bobnenje, kakor da je potres in kamenje se je prožilo navzdol po vinogradu. Šele drugi dan je bila skrivnost pojasnjena in strah pregnan.

Škropilnica, s katero so nabrizgavali vinograde, je bila na pogon z nogo. Člani komisije so imeli seboj še tudi močna povečalna stekla, da so lažje ugotavljali s povečanjem, na katerem trsu je uš.

Treba še omeniti, da se je trta kljub omenjenemu nasilnemu početju oblasti sušila naprej. Ljudje so trdili, da raznašajo člani komisije uši in so jih imenovali splošno »ušivce«.

Da niso pozdravljali vinogradniki razkuževalnih komisij kot nekaj dobrodelnega, je samo ob sebi umevno. Na glas ter pritajeno so zmerjali vodje ter težake. Če so zvedeli člani ušive komisije, kdo in kako jih je psoval, so ga koj ovadili sodišču. Sodnije so imele nalog, da morajo pri teh ovadbah postopati strogo, kar so tudi storile. Mnogo moških in žensk je presedelo v štiriletni dobi uničevanja trtne uši po spodnjih krajih radi preglasnega duška upravičeni jezi po 3—6 mesecev v zaporu.	

Oblast je očividno dražila kmečko potrpežljivost do skrajne meje in radi tega je došlo do uporov, kakor bomo čuli v naslednjem.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;*&lt;/sub&gt; Julij Hansel je bil strokovni učitelj na mariborskem zavodu od 1876. do 1881. leta.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Na župana v Sromljah ter v Artičah se je obrnila razkuževalna komisija parkrat, naj razglasita pri cerkvi, da bo ta in ta dan poduk o trtni uši in nato pregled od škodljivca napadenih vinogradov. Župana se nista zmenila za naznanila komisije, ki se je obrnila na glavarstvo v Brežice, naj ono pritisne na oba občinska predstojnika, da se ukloneta pozivu. Tudi dopis in grožnjo glavarstva sta zavrgla oba možakarja, nakar sta bila enostavno odstavljena.

Vrhovni vodja komisije Hansel je zopet nekega dne pregledoval, koliko in kje so opravili podrejeni mu oddelki zatiranje uši. Ob tej priliki se je mudil tudi v Pišecah. Ljudje so že očito godrnjali zoper postopanje razkuževalcev in so letele pikre opazke in grožnje iz raznih ust tudi na račun glavnega komisarja Hansla.

Neža Šumak, soseda Jurja Veršeca, je bila pri pogledu na Hansla tolikanj razljutena, da mu je očitala vpričo zbrane razkuževalne komisije, da potepuhi pri komisiji sami raznašajo ušivi mrčes in da je on Hansel ušivec vseh ušivcev! Bable je tako razsajalo z vsemi mogočimi psovkami nad gospodo in težaki, da se nobeden ni upal lotiti ženščeta dejansko. Pozneje jo je ovadil Hansel oblasti. Sodišče ji je prisodilo šest mesecev zapora. Po posredovanju pišečkega barona Moscona ji je bila kazen znižana na tri mesece.

Iz Sromelj so bili trije zmerjači obsojeni na osem mesecev, a tudi te je pozneje pomilostil cesar na dva meseca.

Staremu Lapuhu na Sromljah, Vinkovemu očetu, so posekali razkuževalci celi vinograd, katerega je posedal pri Sv. Jakobu v pišečki župniji. Nasilno in brezobzirno postopanje ušivcev je starega tako silovito razburilo, da ga je oplazila smrtna kap pri pogledu na opustošenje.

Na pogreb prve smrtne žrtve zatiralcev trtne uši je prišel tudi Lapuhov edinec Vinko. Po dolgem času zopet pod domačo streho je zvedel, da mu je tudi mačeha pod grudo in da je on kot edini sin rajnega dedič Lapuhovine.

Pogreb starega Lapuha se je vršil pod očitimi znaki, da že vre v priprostem narodu in je treba pognati v smodnišnico ljudske nevolje iskro, pa bodo zleteli vsi oblastni predpisi v zrak in narod bo segel po samopomoči.

Ko je zagledal od glavarstva radi neposlušnosti odstavljeni sromeljski župan Vinka, od katerega se je že toliko govorilo po fari na dobro in slabo plat, mu je nekaj v notranjosti pošepnilo: Ta bo stri ušivi oblastni kači glavo. Za njim bodo drli kmetje in napodili s silo razkuževalno svojat!

Župnik je sklenil ob odprtem grobu starega Lapuha pogrebne molitve in menil mirno ter dobrohotno ob koncu, naj se lepo razidejo, ker napram oblastni sili je kmet brez pravega odpora ter moči. Duhovnikov opomin k pameti ter miru je dosegel ravno nasprotno! Številni pogrebci niso krenili vsak na svoj dom. Brez posebnega poziva so zavili v krčmo,
kjer jim je tolmačil župan, da je prekoračilo nasilje gosposke že vse meje kmečke potrpežljivosti. Vse dosedanje mile prošnje vinogradnikov, naj nehajo z izsekavanjem trte, so bile bob ob steno. Lopovski ušivci so pri mastnih plačah tako drzni, da uničujejo vinograde tik pred trgatvijo in je steklo na stotine veder vinskega mošta z goric v grabe! Če bo gledal kmet mirno prekrižanih rok, kako mu uničuje gospod slednji vir dohodka, ga bodo slekli do golega in zahtevali od njega, da mora živ v grob! Njega so odstavili kot župana, ker drži s sorojaki. Lapuha so že nagnali v smrt, drugi so po zaporih in ušivci ne bodo nehali s hudičevim oljem, dokler bo še lukal kak trs iznad zemlje! Boste videli, kaka bo pobrala cela komisija s svojimi skupinami ter oddelki šila ter kopita, če bo zadela enkrat na neustrašeno kmečko pest. Na Sromlje se še Hansel ni upal z vražjim oljem, v Artiče tudi ne, ko ve, da smo mi gorjanci bolj trd oreh nego so dolanci! Treba našuntati v skupnost še Pišečane, Brežičane ter Bizeljčane in oteti bodo pred iztrebljenjem vinogradi, kolikor jih še niso uničile ušive komisije. Glas o skupnem nastopu gorenjcev in dolancev bo ponesel med ljudi Lapuhov Vinko, katerega itak poznajo po spodnjih krajih. Mladi Lapuh naprej in mi drugi za njim! Zmaga bo naša, gosposka bo morala odnehati in mi bomo zopet gospodarji na svoji zemlji!

Odstavljeni sromeljski župan je oklical Vinka za organizatorja upornega kmečkega gibanja, ki je bilo čisto upravičeno in usmerjeno proti brezglavi brezsrčnosti gosposke.

Vinko je postal že tretjič v svojem življenju vodja ljudskih puntarjev, ne da bi se bil potegoval za to moč. Priprosti ljudje so nekako sami občutili in nek notranji glas jim je govoril, kdo izmed njih je najsposobnejši ter najpogumnejši, da jim pomaga do pravic na lastni grudi.

Lapuhov Vinko se ni otresal obče priljubljenosti kot vodja rakarjev, ni se strašil graničarjev v tajnem dostojanstvu glavarja tobakarjev, nikakor ni mogel prezreti glasne ljudske volje, ko ga je zahtevala za prvobojevnika proti teptačem ljudske lastnine.

Ni nikoli občutil v svojem srcu ljubezni do očeta! A očitni uboj roditelja s strani oblasti je silil tudi njega na maščevanje zoper nečuveno nasilje, katero grozi s prerano smrtjo še bogznaj kolikerim drugim kmečkim očetom!

Rojstna župnija Sromlje je postavila Vinka Lapuha na čelo upora. Pobuna je usmerila oblastno postopanje v povsem drugo smer!

Vinogradniški puntarji so prisilili merodajna mesta, da treba kmetu pomagati in ne ga samo tlačiti, dražiti in mu uničevati s sekiro in strupenimi plini njegov zadnji up.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Nikdo se ni prav zavedal, kdaj in kako je imel Lapuhov Vinko celotne spodnje kraje za seboj. Ni bilo treba mnogo prigovarjati ali dražiti ljudsko nevoljo, zato so skrbele v obilni meri razkuževalne komisije. Kmetom je bilo treba samo dopovedati, da en sam ali dva ne moreta nič opraviti, pač pa se bodo vsi skupaj zopet dokopali do pravic, da bo odločeval kmet sam, kaj se naj godi v njegovem vinogradu. In ravno zavesti do moči v skupnosti ni znal nikdo tako vzbujati, kakor Lapuhov Vinko. Kmalu so se pokazali sadovi njegove organizacije na raznih koncih in krajih.

Ni preteklo niti 14 dni po smrti njegovega očeta, že je morala pobegniti razkuževalna komisija pred razljutenimi kmeti iz Orešja v župniji Bizeljsko. Puntarji so se postavili ušivcem po robu s koli ter trebežnicami. Razkuževalci so morali vzeti pot pod noge in so bežali na vso sapo iz Orešja na Bizeljsko. Vladni komisar, ki je vodil oreško komisijo, je zgubil na begu pečenega piščanca, katerega mu je bila dala na pot krčmarica, pri kateri je bil na hrani.

Josip Mešiček, nadučitelj v pokoju in posestnik v Krčevini pri Mariboru, je bil očividec majhnega nastopa tedanjega puntarskega gibanja. V »Naših goricah« iz leta 1928 piše omenjeni sledeče: »Bilo je meseca septembra, v času veselih šolskih počitnic, ko pride k meni na poset moj dragi, sedaj že pokojni tovariš Jože Cizel, poznejši profesor na ženskem učiteljišču v Gorici. Bival sem takrat v Pišecah, dasi sem bil že imenovan za Brežice. Ostal je pri meni en dan in dogovorila sva se, da ga drugi dan spremim na njegov rojstni dom v vasi Zlogonsko, sedaj Vrhje ob Sotli, v občini Kapele pri Brežicah. Ko sva naslednjega dne korakala preko pišečkih gričev in prišla iz vinskih goric v majhen gozdič, sva zagledala na potu pred seboj moža, ki je brskal z motiko po tleh. Nisva še bila pri njem, ko stopi iz goščave drug mož s krampežnico na rami in hkrati z druge strani še tretji z gorjačo v roki. Zdelo se je nama takoj, da ti možje nič
dobrega ne nameravajo. Eden izmed njih pa je mene brž spoznal in je drugima dvema zašepetal: »Ta dva nista prava.« Drugi dan smo zvedeli, da so v taistem kraju prepodili komisijo, ki je hotela razkuževati vinograde. In taki izgredi proti vladnim organom so se potem še ponavljali.«

Večkrat se je zbralo na mestu, kamor so bili namenjeni razkuževalci, po par sto kmetov. Vsak je imel nekaj trdega v rokah. V takih slučajih jo je komisija popihala med posmehom in krhkimi psovkami.

Vrhovnim komisarjem je postalo jasno pri tolikanj pogostih pojavih nasilnega odpora, da puntarje nekdo organizira, jim daje smernice in jih razpošilja v močnih skupinah, ki preprečujejo razkuževalne posle.
Kakor že omenjeno, so člani ušivih komisij za taiste čase zaslužili sijajno. Ravno radi mastnega zaslužka se skraja niso toliko zmenili za punt v bojazni, da bi jih ne zamenjali ali sploh ukinili. Šele tedaj, ko je bilo onemogočeno vsako nadaljevanje razkuževanja, je razposlalo glavarstvo orožniške patrulje, da doženejo, kdo hujska na odpor in kdo je kolovodja očitne vstaje.</text>
      <sha1>8ej7yngd5q4issacux20ha572avp66e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207017</id>
      <parentid>207013</parentid>
      <timestamp>2022-07-28T10:58:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Leastezinar</username>
        <id>8591</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97401" xml:space="preserve">Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje.

Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo.

Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček.

Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj.

Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.«

Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo.

Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah.

Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev!

Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost.

Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ!

Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo.

Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam.

Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih.

Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda.

Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ!

Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje.

Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka!

Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina!

Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami.

Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh.

Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti.

Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake.

Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko.

Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica.

Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho.

Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske
brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami.

Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja.

Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri.

Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov.

Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah.

Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta!

Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico.

Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev.

Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? 

Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo.

Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake.

V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha.

Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu!

Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva.

Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen.

Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

V	mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje.

Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši.

V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina.

Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla.

Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji.

Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika.

Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen!

Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj.

Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani.

Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti.

Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca.

Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki.

Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen.

Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!«

Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti.

Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes.

Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma.

Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom.

Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času.

Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče.

V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«.

Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba.

Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti.

Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju.

Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega.
Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko.

Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani.

Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega.

Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora.

Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka?

Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja.

Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest.

Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko.

Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju.

Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj.

Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala!

Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo.

Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd.

Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi.

Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s
prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom.

S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti.

Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija.

Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!«

Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga.

Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo.

Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov.

Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni.

Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.«

Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena!

Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka.

Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz.

Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve.

Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo.

Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom.

Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom!

Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini.

Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer!

Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ...

Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega.

Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo.

Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar.

Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov.

Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih.

Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja.

Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati.

Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi.

Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah?

Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen.

Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru.

Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo.

Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi.

Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt.

Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo.

Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe.

Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov.

Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere.

Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar!

Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev.

Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh.

Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost.

Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo.

Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!«

Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca.

Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu.

Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti.

Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov.

Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice.

Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! 

Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!«

Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo.

Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju.

==II.==

Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic.

Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov.

Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri.

Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega.

Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje.

Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh.

Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran.

Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina.

Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko.

Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin.

Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost.

Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju.

Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju.

Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema.

Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal:

»Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.«

Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje.

Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami.

Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu.

Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino.

Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev.

Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice.

Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin.

Če je zaprti kriv in se uda v usodo zaslužene kazni, za ta slučaj je preiskava nekaj enostavnega. Ako pa privijajo nedolžnega, da bi ga ujeli na limanice krivde, je preiskovalno postopanje neznosna muka ter povzroča telesno še bolj pa duševno hiranje.

Vinko si je bil svest do dobra, da ga je oropala najhujša obdolžitev roparskega umora najdražjega — Veronike za celo življenje! Srce ga je tolažilo, da ga udana deklina ne obsoja, ga ne obmetava s krivdo; a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma!

Pregnanstvu iz vrta rajske ljubezni po nedolžnem bi še bil kos; vendar zavest: izvoljeno bitje je v prisiljenem objemu zakonske zveze z drugim, je bila tudi za potrpežljivega Lapuha preveč!

Kaj preiskovalni sodnik s svojimi navijanji in namigavanji na krivdo! Črv, ki je glodal ter vrtal tolikanj skeleče noč in dan po Vinkovem srcu, je bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter njegova; za zunanji svet ter telo pa žena prokletega mustačarja iz Stenjevca!

Ostal je v samotni celici brez vsakih sporočil od Veronike in tovarišev. Hujšal je telesno, staral se po srcu, iz katerega je ginevala prirojena mu dobrosrčnost ter prepuščala prostor jezi nad nezasluženo usodo in maščevalnosti nad zlobnimi jeziki, ki so mu nakopali čisto nezasluženo — neznosno gorje!

Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen. Izpustili so ga na spomlad radi pomanjkanja dokazov za krivdo, bolestno izmučenega ter postaranega. Niso rekli: Pojdi v svobodo, izkazala se je tvoja popolna nedolžnost! Ne! Hodi na prosto! V istini si pravi krivec, a kaj, ko očitanega zločina ne moremo podpreti z dokazi, ki bi držali za obsodbo.

Ostavil je Brežice brez najmanjšega veselja nad prostostjo. Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo nedolžnost, pa bo hudobni svet! Ljudje bodo kazali za teboj s prsti in šepetali eden drugemu: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora samo radi pomanjkanja dokazov se treba ogibati daleč naokrog. Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad prelito človeško krvjo, bo moril drugič iz jeze ter pohlepa po denarju še lažje!

Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti Bizeljskem kot na pol obsojen. K živi duši ni pohitel, da bi zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega ali slabega. Nikomur ni maral biti kamen spotike in radi tega je zaprosil pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega Lipšinetovega doma, kjer je hotel živeti zase, saj pravice do življenja mu še niso vzeli. Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je šinila liki blisk po obeh plateh Sotle.

Ob povratku se Vinku niti sanjalo ni, kako so mu povzročili meseci njegovega preiskovalnega zapora celoten prevrat za bodočnost. Ni se še prav ogledal po prostorih svojega bivališča, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski tovariši. Odkrito so mu čestitali k svobodi. Tudi oni so skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake je pričelo. Pojavila se je nenadoma pri rakih bolezen, kateri ne zna nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: Rakov se je lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili zastrupljeni in neizogiben pogin je posledica omenjenih pojavov.

Prezimljenje rakov ni odpodilo bolezni, naravnost natiralo je nad nje morilko kugo. Na spomlad so se še privlekli raki iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli posloviti od rakarjev poslednjič in najbrž za vselej.

Dan za dnevom izmetava Sotla in njeni pritoki iz svojih notranjosti na površje stotisoče poginulih rakov od mladega zaroda do najbolj odraslih.

Na jezo ob Sotli in pri večjih potokih je nanosila voda čez noč take množine mrtvih rakov, da so jih metali mlinarji s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih glavne zapornice, da je odnesla voda sama naprej naplavljeno mrhovino. Ob vodah hodijo žandarji, ki silijo ljudi, da zbirajo vedno znova se pojavljajočo mrhovino in jo zakopavajo, sicer bi okužil smrad še ljudi in živali.

Kuga na rake je prinesla kar preko noči rakarjem nepregledno zlo ter jim potisnila v roke beraško palico; na drugi strani jo pozdravljajo kot dobrodošlo in že dolgo zaželjeno poslanko božjo vsi, katerim so bili rakarji ter rakarstvo skozi deset- in desetletja najglobokejši trn v peti. Rakarji hodijo potrti ter žalostni; gospodarji ukajo od veselja v zavesti, da bodo rezali odslej oni obvodnim potepuhom ter postopačem kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenih delavskih moči za polje, travnik in vinograd. Mesto pintoy najboljšega vina ter mastne pečenke, bosta odslej morala tekniti rakarjem jabolčnik ter hruškovec ob otepanju črnega kruha.

Po rakih je udarila morilka kuga in je razkropila ter uničila tudi rakarsko organizacijo, ki je bila kot zavest skupnosti nekaj let dobro ter zlo za obsotelske kraje.

Rakarji so se po kugi morali raziti, si poiskati težjega zaslužka ter grenkejšega kruha radi zbadanj na nekdanjo lahko, postopaško ter potratno življenje.

V očigled najhujšemu udarcu rakarstvu je bil tudi poglavar Vinko brez vsake moči ter nasveta za bodočnost.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko nego za lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel nego jadikujoči rakarji, mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče še le niso razdrti vsi mostovi do Veronike. Majdak je znal povedati, kako sta hodili po njegovi aretaciji solznih oči ter prepadeni Katičeva mati in hčerka. Obe sta se zavzemali ter branili na glas Vinkovo nedolžnost. Stari gazda je bil ter bo za krivdo in Bog varuj, če bi se prikazal Vinko na njegovem dvorišču, ko bi bil doma gospodar, Katiča podpihuje Stenjevčan. Pogostokrat je v Kraljevcu in vse govori, da bo pri Katičevih skoraj gostija, kakoršne še ni videlo hrvaško Zagorje, Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, sicer bi jo stari spodil od hiše!

Vinko in Majdak sta kramljala dolgo, zaupno in sta pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral Johan obljubiti, da bo vprašal Veroniko v njegovem imenu: kje in kedaj bi se sestal z njo Vinko?

Čez par dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu s pisanim odgovorom na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je zvedel Vinko, kar mu je že zatrjeval Johan, Veronika je in ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti čuti Vinkovega imena in to radi Pasariča ne, kateremu je obljubil Veronikino roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo samo prst božji, za kojega namig prosita noč in dan z dobro majko Boga in svetogorsko Mater božjo. Na kak osebni sestanek zaenkrat ni misliti. Oče zna, da je Vinko prost ter na Lipšinetovem, se ne gane z doma in pazi na njo s kraguljim očesom. Obiska pri Katičevih naj nikar ne tvega! Lahko bi došlo ob tej priliki do najhujšega in Veronikina usoda bi bila zapečatena za zmiraj. Vse je v božjih rokah. Majdak naj bo za bodoče posrednik med obema, a seve previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestop Katičevega praga.

Pismu, iz katerega je prekipevala prava kmečka ljubezen in skrb za bodočnost obeh udanih src, je bil priložen vršič rožmarina.

Vinko je znal, pri čem da je. Veronika je in bo njegova, ako bo na kak način nadvladala liki jeklo trmasto voljo očeta, kateremu je srčna udanost tujka ter mu je vse bogastvo ter splošni ugled bodočega zeta.

Potrti in veseli Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do Veronike in je prejemal redno odgovor. Dobro je bil podučen o položaju na Katičevem domu. Že sta razpihavala oba z Veroniko iskro upanja, ker se je umaknila snubaška zadeva s Pasaričem v ozadje in je obetala zaton v tiho pozabljenje.

Pregosto in neovirano izmenjavanje pisem je rodilo na Vinkovi in Veronikini strani preveč nepazljivosti.

Majdakovo voglarenje ter postopanje po Katičevini je vzbudilo pozornost gazde.

Lepega dne je videl na lastne oči, kako mu je stisnila Veronika nekaj belega v roko in Johan je hotel kar preko dvorca najurnejših korakov proti Sotli. Stari je stopil za brzečim, mu zažvižgal in ga prosil, naj se vrne, ker bo opravil zanj neko pot na Štajerskem.

Majdak niti slutil ni, da bi se znal ukvarjati stari s kakimi zahrbtnimi ukanami. Prav vesel je sledil gazdi v hlev, kjer je polagal hlapec živini. Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz hlapčeve kamre kos konjske opreme, da ga odnese v popravilo. Komaj je bil neprevidni Johan z obema nogama v pregraji, ga je zagrabil gazda kakor maček miško in poklical hlapca.

Vsa moč ter surovost se tokrat Majdaku nista obnesli v boju ter ruvanju z dvema. Pri temeljiti telesni preiskavi je priromalo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. V ravsanju od Majdaka nehote osuvani hlapec si je ohladil jezo nad prihajačem s tem, da ga je vrgel z vso silo preko praga hleva in mu grozil z železnim teležnikom.

Majdak se je pobral, zagrozil obema in kričal iz polnega grla: »Pravične in nedolžne zapirajo; morilci in tolovajski glavarji pa se vozijo okrog nemoteno v kočijah!«

Po tem dogodku je bilo jasno kakor beli dan dvoje: Majdak se ne bo smel prikazati nikoli več na Katičevem imanju; Veroniko bo ponesel v svoje vražje gnezdo Grga Pasarič iz Stenjevca!

Odslej je bila prekinjena vsaka vez med Vinkom ter Veroniko. Da bo sledilo ugrabljenju pisma najhujše, je znal le Majdakov Johan. On je poznal Katičevo razborito trmo in Pasaričev pohlep po še večjem premoženju, katerega mu bo podaril gazda v suhem denarju z Veroniko vred!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Staremu Katiču je prečital hčerkino pisanje občinski tajnik ali biležnik, ker, grča trmasta, je bil nepismen. Po razodetju vsebine pisma ni doma robantil ter razsajal nad Veroniko ter materjo. Drugo jutro za tem se je odpeljal v smeri proti Zagrebu, ne da bi bil doma razodel, kam se je namenil in kedaj se bo vrnil.

Pripeljal se je še istega večera najboljše volje in v družbi bodočega zeta Pasariča. Na njegovo povelje so ženske klale perjad ter pekle, da je dišalo po celem Kraljevcu. Šele po bogati večerji ter obilnem vinu je gazda sporočil gospodinji, da se odpeljeta jutri oba z Veroniko na Pasaričev dom. Hčerka si naj ogleda bodoči dom in naj presodita z materjo, če ne bo Veronika zagorska graščakinja in ne štajerska kmetica!

Očetovo naznanilo ogledov je bil izrek smrtne obsodbe za edinko Veroniko. Mati je tudi znala, da bo oče to obsodbo koj po ogledih podkrižal in bodo slavili gostijo.

Tast in zet sta pila in se objemala na bodočo rajsko srečo v zakonu z najboljšo devojko; mati in hči sta prejokali ono noč v zavesti, da je očetov sklep nepreklicen ter neizpodbiten.

Drugi dan je bil ogled Pasaričevega doma. Stenjevčani so pozdravili ter sprejeli navdušeno bodočo gazdarico, Grga je bil vsem v Stenjevcu kum, dražestna Veronika jim bo kumica. Pohod v oglede je bila predgostija, iz katere se je dalo sklepati, da bo Veronika na novem domu nekaj več, nego je bila v Kraljevcu.

Nevesta je imela edino mater, katera je razumela ter čutila otrokovo bol pri razgledovanju imetja Pasaričev, o katerih je vrela samo hvala in vse najboljše iz ust sorojakov. Celo mati Katička je pozabila pri toliki slavi ter premoženju na glavni steber zakonske sreče — ljubezen. Klicala je hčerki v spomin svojo lastno življenjsko usodo. Tudi nje in njenega srca ni nikdo vprašal, če je volilo Hrvata Katiča. Vzela ga je, ker so tako odločili njeni starši. Ljubezen ter medsebojna naklonjenost, kolikor sta potrebni za zakonsko životarenje, sta se pridružili sami od sebe in s časom. Danes niti sama ne more reči drugače, kakor da je bila za njo izpolnitev volje staršev — sreča!

Po taki tolažbi iz ust matere, ki bi naj otroka najbolj umela, je bilo Veroniki jasno, da bode tudi ona deležna usode, kakor pretežna večina podeželskih nevest in posebno še pa po Zagorju.

Kaj bi ji koristil odpor in kaj solze? Nič! Ljudje bi jo smatrali za ob pamet, če bi se protivila na dlani vabečemu bogastvu in silila na štajersko kočarijo!

Udala se je v narekovano ji usodo, prikinila možitvi z neljubljenim možem proti svoji volji. Računala je na poznejšo tolažbo ter srečo za brezpogojno pokorščino napram staršem.

Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovem domu s pripravami za gostijo, kakor je ni bilo v hrvaškem Zagorju desetletja. Ohcet dveh bogatašev bi naj bila pravo ljudsko slavje, katerega bi naj ljudje pomnili ter sporočali potomcem, kaj so jedli, pili in kako so se veselili na Katič-Pasaričevem venčanju.

Dober teden pred poroko je bilo ženskega sveta na Katičevem dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter kinčale. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter prašiče, da si bo omastil ob dnevih gostovanja pošteno mustače vsak kumek, katerega bo zaneslo mimo hiše presrečne neveste. Gazda je prosil vozove za prepeljavo bale in gostov. Najel je dve bandi muzikašev, nakupil smodnika za 12 možnarjev ter je vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev.

Začeli so z gostijo v pondeljek pri Katičevih. Bilo je povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veseljačenje pri jedi, pijači in muziki in bobnenju topičev je trajalo na nevestinem domu tri dni. Iz Kraljevca se je premaknil na kolesljih in dolgih lojtrskih vozih sprevod gostov četrto jutro proti Stenjevcu, kjer so končali nezabno ohcet v soboto zvečer.

Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasaričevo imanje novo –mlado gazdarico, ki bo kumovala vsem po njenem prihodu rojenim Stenjevčanom.

Celi teden trajajočo gostijo so zaključili ter se razšli, saj niso mogli več. Tudi veselje pri najbogatejše obloženi mizi, godbi, plesu ter petju se priskuti, če traja predolgo in začne človek omagovati pod preobilnimi dobrotami.

Gostje so se razgubili ter razpeljali z glasno pohvalo, da Katiča in Pasariča ne bo prekosil nikdo, kar se tiče pogostitve odličnjakov in preprostega naroda!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Glas o preimenitni poroki v Kraljevcu ter o gostijah na dveh mestih se je širil z bliskavico ter segel daleč. Kak utis je napravila več nego potratna proslava ohceti na Vinka, si lahko predstavljamo. Veronika mu je bila vse na svetu in z njo je bil ob vse. Ni se hudoval nad izvoljenko radi nezvestobe, ne, nad nezasluženimi udarci, ki so padali z vso neusmiljenostjo po njem eden za drugim. Pri toliki krutosti, katero mu je namenilo življenje, tudi on ni ostal miren ter ravnodušen.

Mar je li hotel postati kmet, kateri utaplja nad nanj razlito gorje v potu svojega obraza pri težkem delu? Ne in zopet ne!

Za koga bi naj bil lepšal, širil ter utrjeval komaj kupljeni — novi dom? Za se? Toliko pohlapneža po imetju ni bilo v njem, da bi garal ter se mučil z zemljo za svojo lastno osebo.

Z neugnano silo ga je gnalo proč z doma, proč od mirno delavnih ljudi, zopet nazaj med one, ki so mu obetali uteho v lahkomiselnosti — med nekdanje rakarske tovariše.

Prepustil je obdelavo in pridelek s posesti sosedu ter je ostavil komaj okušeno mirno življenje za zmiraj.

Lahkomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsakega še tako zamotanega položaja in sicer naglo. Tako je bilo tudi z obsotelskimi rakarji.

Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim izmaknila izpred ust polno skledo vsakdanjega kruha. Vsakdo bi pričakoval, da bo prisilila smrt rakov obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj še!

Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter kruhom; drugi so pa samo pogledali preko Sotle in že jih je zvabil na postopaška pota nov poklic — tobakarjev.

Že prej smo beležili, da bratje Hrvati niso bili rakarji niti tedaj ne, ko je bil ta posel najbolj dobičkanosen. Za lov in prodajo rakov jim ni bilo, pač pa je cvetelo med njimi od bogznaj kedaj tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na Madžarsko in celo v Bosno. Razpečavali so prepovedano robo na drobno doma po Zagorju in seveda tudi po štajerski strani.

Šverc tobaka je bil nevaren poklic in ne tako nedolžno ter mirno postopanje kakor rakarstvo. Tobakar je moral računati vsak trenutek z nevarnim dejstvom srečanja hrvaškega ali štajerskega financarja.

Pri takihle neprostovoljnih sestankih z nadzorno oblastjo je bil tobakar ob tobačni tovor, je moral v luknjo, ali ga je doletela celo smrt iz graničarjeve puške. Radi neprestano prežeče smrtne nevarnosti se niso podajali tobakarji posamič na šverc, ampak v večjih gručah, ki so bile dovolj močne za obrambo napram oboroženi sili.

Življenje tobakarja je bilo prepleteno z vsemi mogočimi smešnimi in tudi najbolj resnimi doživljaji. Pri vseh nevarnostih, katere so bile tobakarjem za petami, je bil zaslužek iz tega poklica pičel ter v tolikih slučajih povsem tvegan. Tobakar je zaslužil, bil zopet ob vse in navezan na prenašanje tobačnih tovorov za tovariše, dokler si ni prislužil toliko, da si je kupil lahko svoj lastni punkelj.

Miru pred tobakarji ter financarji, grencarji ali iblajtarji ni bilo, dokler se je klatil še kak tihotapec tobaka ob Sotli. Kačje sovraštvo med obema skupinama je rodilo poboje ter približno enake zgube
na obeh straneh. Oba poklica sta bila težavna ter presneto opasna.

To še treba omeniti, da so bili tobakarji pri narodu priljubljeni; financar ali iblajtar že od nekdaj proklet na dno pekla od tobakarja in preprostega človeka. Ljudstvo ni in ne bo razumelo, zakaj je pokrajinam in državam v korist, da zapirajo meje in puste streljati na ljudi radi tolikokrat malenkostnih obmejnih prestopkov.

Si ne smemo misliti, da so se hrvaški tobakarji zagnali v štajerske, ko so pričeli tudi ti švercati duhan in kratili Zagorcem dobiček. Nikakor ne! Na polju šverca je bila takoj sklenjena pobratimija. Razlika med štajerskim in hrvaškim tihotapcem je bila naglo zbrisana in so imeli graničarji kar preko noči opravka s podvojeno švercarsko bando.

Štajerci so zanesli med Hrvate več smisla za moč skupne organizacije. Nemogoče je dognati, kedaj ravno so prešle rakarske organizatorične dobrine na tobakarje. Istina je, da je občutila kmalu po smrti rakov obmejna straža, da je poživila ter naenkrat ojačila tobačne švercarje neka nova sila. Tobakarji so začeli nastopati po tajnih načrtih in ti so se obnesli. Posamezne skupine švercarjev so se premišljeno ter preračunano ogibale pastem, nevarnostim in skušale prekaniti stražo. Naenkrat ni bilo toliko streljanja na meji, ne tako gostih pobojev; pač pa mnogo več srečno pretihotapljenega tobaka v prometu. Vse je pušilo ceni švercani tobak, kar je nepopisno jezilo finančno oblast.

Duša popolne preosnove že itak od nekdaj obstoječe organizacije tobakarjev je bil Lapuhov Vinko. Kar mu je uspelo ter rodilo sadove pri rakarjih, je šlo tudi v klasje pri tobakarjih.

Nikdo ni pravzaprav izvolil Vinka za glavarja obširne družbe tobakarjev. Razmere in smotreni skupni nastopi so nanesli, da je znal kmalu vsak tobakar ob obeh straneh Sotle, kdo je njegov zapovednik, zaščitnik ter strahovalec, če bi se pregrešil zoper koristi skupnosti.

Moč in oblast poglavarja tobakarjev je bil za Vinka edini lek, da ni obupal v popolni srčni osamelosti. Poštena družba se mu je pristudila. Če je hotel živeti ter pozabiti, je moral v boj z dnevnimi smrtnimi nevarnostmi.

Kakor že omenjeno, je združena organizacija tobakarjev po Vinkovem nastopu znatno zrasla na moči ter po preudarnem ter strogo začrtanem boju z nadzorno oblastjo.

Financarji so se dobro zavedali, da nekdo načeljuje tobakarjem, jih vodi ter kaže pot, po kateri je najlažje prekaniti graničarje. Pojava vodilne sile med tobakarji se je zavedala oblast. Zvedela pa ni, kdo je taisti, ki kuje vedno nove načrte za uspešne nastope tobakarjev zdaj tu in zdaj tam.

Pred Vinkom je razpečaval tobakar v družbi prišvercano blago na skrivnem po hišah. Krošnjarski posel s švercom je bil zamuden in je bil lahko razpečevalcu vsak čas financar za petami. In največkrat se je zgodilo, da sta bila zalotena tihotapec ter kupec. Prvi je romal v zapor, drugi je plačal globo!

Po ustvaritvi združene organizacije tobakarjev pod skupnim vodstvom je postalo povsem drugače.

Kronika župnije Sv. Petra pod Sv. gorami beleži, kako je izsilila pri belem dnevu cela četa s težkimi punklji obloženih tobakarjev prehod preko Sotle na štajersko stran po jezu v Zelenjakih. Lepo v vrsti so korakali pod Št. Petrom in zginili nekam proti Križanjemu vrhu.

Presenečeni graničarji so zvedeli, kam so se obrnili tobakarji, so jim sledili v šume za Križanjim vrhom, kjer je zmanjkala vsaka sled. Bilo je, kakor bi jih bila pogoltnila zemlja in jih skrila pred zasledovalci. Tako se je tudi zgodilo v istini.

Tobakarje je sprejela že opisana podzemeljska jama, katero so pretvorili v nikoli odkrito veliko skladišče. Tamkaj gori na vrhu in ne predaleč od Sotle je skrivala skrivnostna kapniška jama na desetine najtežjih punkljev vsake vrste duhana. Iz tega skladišča je bil namenjen po dobro premišljenem potu za priproste ter boljše pušače od Brežic do Celja. Iz te jame so bila izdana navodila ter povelja za štajerske in hrvaške tobakarje.

Kedo je odkril podzemeljsko zavetišče ter ga izbral za osrednje skladišče tobakarske organizacije, o tem molčijo zgodovinsko zanesljivi zapiski. Ustno ter ljudsko izročilo trdi z vso sigurnostjo, da je bil Vinko Lapuh iz Sromelj odkritelj ter tobakarski glavar kapniške jame, ki se skriva tako na samotnem in bi še nudila danes pred zasledovalci varno skrivališče.

Prepovedane tobačne zaloge je bilo treba razpečati previdno od pušača do pušača. Prodaja na drobno je bila tolikokrat združena s še večjimi opasnostmi nego tihotapstvo na debelo. Financarji so stikali za prepovedanim duhanom po hišah in pušač se je moral izkazati, če je kupil to žlahtno zel na dovoljen način. Pušenje, žvečenje ter njuhanje prišvercane robe se je vršilo potihoma in ravno stroga prepoved je imela nekako posebno privlačnost ter tajno moč, ki je ustvarjala iz tobakarjev in pušačev eno družino. Krog kadilcev se je širil radi prepovedi.

Privada žvečenja ali čikanja je gotovo mučna. Traja precej dolgo, predno je kmečki fantin toliko prepojen z nikotinom in utrjen napram temu strupu, da ga lahko štejemo med čikarje. V taistih starih cajtih se je vadila podeželska mladina žvečenja ob prostem času na bolj skritih krajih v celih večjih skupinah. Fant, kateri ni bil izvežban čikar, ni spadal v fantovsko družbo in tudi ni smel na voglarenje ter nočn kresenje.

Tedaj se je požvečilo dobro tri četrtine tobaka več nego popušilo.

Ko je začela grmeti proti čikanju s prižnic celo duhovščina, so bili tobakarji še na boljšem.

Baš na čikanju je podan vzgled, kako se ne da s silo in z javnim besednim bičanjem zatreti ter iztrebiti nobena nečedna ter zdravju škodljiva razvada.

Slednjič in primeroma v kratkem času je prišlo tako daleč, da so tudi duhovniki začeli pušiti in predvsem pa njuhati. Njuhanje je bila v dobi procvita tobakarjev najbolj imenitna izmed treh tobačnih razvad. Minula so desetletja, predno je potolklo pušenje njuhanje in si priborilo v taboru tobaku udanih prvo mesto.

Iz ravnokar v spomin poklicanega lahko uvidi vsakdo, da je tobakar svojo robo lahko prodal. Odjemalcev je bilo dovolj in so bili opredeljeni v tri vrste.

Brihtni Vinko Lapuh je pokazal tobakarjem nova pota razprodaje tobaka. Krošnjarjenje s prepovedano tobačno robo je bilo prepočasno in preveč tvegano. Lotiti se je bilo treba trgovanja s tobakom ob takih prilikah, ko so bili ljudje zbrani v množicah in je tedaj tudi oko postave manj bedeče.

Najugodnejše prilike za preslepitev financarjev so bili sejmi in božja pota. Iz tobakarjev so se ustvarile skupine mešetarjev, ki so mahnile zdaj na ta pa zopet na drugi večji sejm. Za glasne živinske barantače se ni zmenil nikdo in najmanj finančna oblast. Na sejmih so se zalagali kmetje na prav nedolžen način s vsakojakim duhanom.

Ko se je enkrat obneslo razpečavanje švercanega tobaka iz zalog na posameznike na živinskih sejmih, je bil za tobakarje samo še en korak do romarskih shodov po naših slovitih božjih potih.

Tobakarji so si nabavili nekaj molitvenikov, podobic, rožnih vencev, svetinjic in razne druge poceni drobnarije. Kramarsko blago je bilo postranskega in občinstvo vabečega pomena, glavno je bil tobak. Tobakarski kramar je kšeftaril na dvojen način. Ljudje so koj znali, kateri kramarji so tobakarji in kedaj mu bo vrinil poleg božjepotnega spominka še pakelc tobaka.

Na velikih božjih potih kakor so Sv. gore pri Št. Petru, Marija Bistrica itd., romarji obojega spola tudi prenočijo v cerkvi ali izven nje. Ženske prebijejo, premolijo, prepojejo ter predremljejo noč v svetišču; možje in fantje gredo tudi okrog in si predvsem oglejujejo en kramarski štant za drugim. Takile nočni ogledi stojnic so bili kakor nalašč za tobakarske kramarje.

Švercarji so bili tudi presneto zgovorni in nekateri celo pravi ljudski govorniki. S šaljivimi ogovori, da — z dolgimi resnimi pridigami so vabili k sebi ljudi. Z besedami so znali tolikanj omehčati romarje, da je bila prodaja duhana po končani šaljivki ali resni propovedi nekaj lahkega in samoobsebi umljivega.

Po božjih potih niso kupovali samo moški tobak, celo žene za svoje može, sestre za brate ter dekleta za fante.

Že dolgo — dolgo po celi Sloveniji ter Hrvaški znamenita ter priljubljena Marijina romarska cerkev na Sv. gorah pri Št. Petru ima kroniko. In v tej kroniki je zabeležena pridiga, katero je govoril tobakarski kramar kmečki deklini, ki je kupovala molitvenik in je kupila ob koncu nagovora še tobaka za očeta in strica.

Na Svetih gorah je pod cerkvijo velika hiša, v kateri prenočujejo številni pridigarji ter spovedniki. Ti imajo posebno mnogo dela ob ogromnem romanju za Malo Gospojnico. Gospodje so od rane zore do pozno na večer v spovednici. V noči tudi ni pravega počitka radi prihajanja romarjev, petja ter kričanja kramarjev in beračev, katerih je največ v bližini duhovniške hiše.

Spovednik ter pridigar iz Maribora ni mogel, dasi utrujen radi neprestanega dirindaja zatisniti očesa. Nekaj časa se je hudoval radi nemira, kmalu je vzbudila njegovo pozornost pridiga tobakarskega kramarja. Nočni nagovor švercarja si je gospod utisnil spominu in ga je zabeležil drugi dan v poduk ter zabavo dobesedno v kroniko.

Pustimo mariborskega gospoda, naj nam on opiše, saj je bil priča, kaj in kako je govoril tihotapec in vabil k sebi kupce.

V kroniki se glasi dobesedno takole:

Celi dragi dan je bilo izredno veliko opravka z romarji. Do onemoglosti utrujen, sem se šele proti deseti uri zvečer nekoliko pokrepčal ter se potem podal k počitku. Nekaj časa se silim in res sladko zadremljem. Pa le za trenutke. Ravno izpod mojega okna mi udarja na ušesa lep in silno zgovorni moški glas ter vmesno odobravanje: Živijo in bravo klici! Ker konca ni in ni, vstanem, da ugotovim, kaj je. Vidim navaden kramarski štant. Na deski več molitvenikov in veliko podobic, na žnorci pa razobešene različne rožne vence. Okoli štanta je veliko moških, večinoma s cekri na palicah preko ram in s pipami med zobmi. Oči vseh so obrnjene v zgovornega kramarja, moža srednjih let, lepe rasti in govorice, kakor jo slišiš ob Sotli. Vse mogoče reči jim razlaga. Pripoveduje jim novice resnične ter namišljene. Hvali in priporoča vsem svoje blago in tobak, pa še katero za smeh pove.

Med to množico in čisto tje k prodajalni deski se je prerila zalo oblečena deklina najlepših let. Jo je li gnala radovednost ali želja, da kaj kupi, ne vem. Le to sem spoznal, da preglejuje zdaj to zdaj drugo knjižico in se nazadnje prav posebno zagleda v res lep molitvenik z belokostenimi platnicami. Obrača ga sem ter tje in odpre zdaj to zdaj drugo stran. Kramar govori in govori, zraven pa opazuje občudovalko lepe knjižice. Pri primernem sklepu svojih razgovorov z možmi in končanem razpečanju tobaka, pa deklino prav prijazno nagovori in odobrava ter hvali z laskavimi besedami njen fini okus, ker si je zbrala zares najlepši molitvenik in ga kar več iz rok ne izpusti.

»Težko mi bo,« pravi, »ko se bom moral ločiti od njega in ga prepustiti tebi. Pa vseeno ga rad prodam, ker ravno v tvoje roke najbolj sodi.«

Deklina odgovori: »Pa ...?«

Iz zadrege ji hoče pomagati švercar in pravi:

»No, kaj — pa? Denarja ti gotovo ne manjka, ko si tako lepo oblečena, pridna in pobožna si gotovo tudi, ker si se tako zamislila v ravno ta molitvenik. Kaj še sedaj pomišljaš? Zakaj se koj hitro zanj ne odločiš?«

»Križev pot mi je predolg,« mu kratko in nekoliko v zadregi odvrne.

Ravno ta odgovor je bil za kramarja kakor za mlinska kolesa voda.

Moški stopijo še bliže, ker menda slutijo, da pride nekaj posebnega in se deklina niti več izmuzniti ne more.

Švercar začne govoriti. Skraja govori bolj tiho ter svečano, pa nadaljuje vedno krepkejše in odločnejše. Razlaga pravi križev pot, kakor ga gledamo in opravljamo v cerkvi. Razlaga je lepa in nazorna, da še zakašljati nihče ne upa. Potem pa pravi s povzdignjenim glasom, da so še tudi drugi križevi poti na svetu, da celo med nami in tudi na teh se lahko prikupimo Bogu in nasledimo križ nosečega Jezusa.

»Če imata vzgledna krščanska zakonca kopico otrok, skrbita in pridno delata od ranega jutra do pozne noči. Naenkrat se jima naseli v hišo nesreča: polje slabo obrodi, vinograd opeša, živina slabo stori in še bolezen zagospodari. Otroci vpijejo venomer: ,Ata, kruha, mama, tako sem lačen', pa pomagati ne moreta. Deklina moja, ali ni to križev pot, da se Bogu usmili?«

Moškimj;e kar sapa zastajala pri takih besedah in se jim nehote vsiljuje vzdihljaj: »Res je, prav imaš.«

»Pa pomisli, deklina, ta križev pot v knjigi ti je predolg! Kaj pa naj reče žena, ki je bila čudno lepo vzgojena in je vseskozi vzor poštenega slovenskega dekleta, pa je dobila moža, kateremu ni za delo, ga ne veseli dom, po oštarijah poseda in zapravlja, doma pa razsaja, ženo in otroke preklinja ter od hiše naganja. Je pač to strašen križev pot, po katerem naj hodi, zdihuje in joče, dokler je ne reši bleda smrt. Bog te obvaruj kaj takega, deklina, in zato le rada za Jezusom križev pot obiskuj, ogleduj, premišljuj in moli pobožno, če bi še bil tako dolg!«

Moški so še bolj utihnili, počasneje kadili in se delali, kakor bi hoteli oditi.

Kramar jih je ponovno priklenil k svoji stojnici, ko jim je začel razlagati nov križev pot, in sicer o poštenem mladeniču, na katerega je bila ponosna očetova hiša, cela vas in so po župniji vedeli o njem le dobre reči govoriti. Moral je prevzeti dobro urejeno posestvo in si izbrati življensko družico, da mu pomaga gospodariti ter prenašati težave, skrbi in dela. Po veseli gostiji je spoznal, da si ni zbral prave, da se le lepo oblači, kakor ti, deklina. Se ne briga veliko za gospodinjstvo, nima snage ne v hiši in ne v kuhinji. Otroke zanemarja in še kaj poštenega na mizo postaviti ne zna. Posnema samo ono žensko, o kateri pojemo tolikokrat: »Rada čičkala, rada papkala, rada v senci ajčkala!«

»Kaj pa rečeš k temu, deklina? Ni li to pravi križev pot, ki ga naj nosi nesrečni mož s tako družico do hladnega groba?«

Moške to razvname tako, da si popravijo cekre na palicah, srpo gledajo na deklino ter pritrjujejo govorniku: »Res je tako! Prav imaš!«

Deklina gleda v najhujši zadregi v tla in se skuša odstraniti, pa se ne more preriti iz preveč strnjenega oklepa moških. Švercar jo miri in tolaži, rekoč:

»Jaz te poznam in vem, da imaš dobro srce. Prave resnobe se še nisi naučila in ti še manjka marsikaj, da boš postala dobra žena. Najboljši pripomoček za to ti bo križev pot, na katerem spoznavaš dolgo in strašno trpljenje Kristusovo in se naučiš potrpljenja, prenašanja, ljube ponižnosti in vztrajnega dela, kar je neobhodno potrebno za zakonsko življenje. In glej, ravno v tej knjigi se nahaja tak križev pot, o katerem si rekla v naglici ter nepremišljeno, da ti je predolg. Zdaj, ko si slišala, kako dolg je križev pot različnih ljudi, pa ti menda ta križev pot že ne bo več predolg. Ker ti želim srečo, sem nalašč za te to knjižico tako lepo kosteno povezal, da bi jo človek le gledal, z veseljem kupil in nesel s ponosom domov ter z njo v roki opravil premnogokrat pravi križev pot. Težko se ločim od nje, pa tebi jo le prodam za malenkosten denar, ker ljubim tvojo dušo in jo osrečiti želim.«

Kaj je storila deklina po tolikih vzgledih o križevem potu v življenju, si lahko mislite. Kupila je molitvenik, šnofanca ter čikanca, možje so jo pustili od stojnice, posedli v bližini zgovornega tobakarskega kramarja in večerjali, kar je pač kateri prinesel seboj v cekru.

Tako svetogorska kronika. Sličnih švercarskih pridigarjev je bilo mnogo po obeh straneh Sotle. Nastopali so ter dobro zaslužili po vseh količkaj znanih božjih potih. Romarji so jim bili naklonjeni, so se čudili ljudski zgovornosti ter pretkanosti in so prav radi kupovali od njih spominke in tobak.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Med pivce, pevce ter veseljake po vinskih hramih je udarila strašna vest: Povsem nova bolezen se je pojavila po vinogradih in grozi s popolnim uničenjem trte!

V Mislavčevem vinogradu v Kapelah so se prikazale med zdravimi trtami rjave lise in te so se širile z neugnano silo po celem vinogradu do usahnenja.

Možakarji, ki so umeli trtorejo, so trdili, da bi naj bil prinesel novo bolezen v Kapele vojak, kateri je služil pri brzojavnem bataljonu nekje blizu Dunaja.

Zopet drugi so znali povedati, da se je pojavila nova bolezen v vinogradih v Mariji Gorici pri Sv. Ani, srez Klanjec na Hrvaškem. Graščina je dobila trte iz Francije, ta iz Amerike. Pospešuje pa novo bolezen »strupena rosa« in ta rosa je prenesla trtno kugo preko Sotle na Štajersko.

Vinarski strokovnjaki so skušali tarnajočim in neukim ljudem dopovedati, da gre pri pojavu nove trtne bolezni za drobne žuželke, katerim je pravo ime »trtne uši«.

Naj je šlo za uš ali strupeno roso, ljudje so videli na lastne oči, kako se prikazujejo po doslej najlepših vinogradih rjave lise, katerih ni mogoče zaustaviti. Vinograd z žigom rjavih lis je zapisan poginu! To je že vsak priprosti človek sam opazoval, kako se novi smrtni sovražnik trte z vso neugnano naglico razširja od vinograda do vinograda, od enega vinskega griča do drugega in brzi celo iz kraja v kraj.

Kaj je bila vest o kužnem poginu rakov v primeri z neizprosno morilko trte! Vse po spodnjih krajih je govorilo o groznem udaru na vinograde, ki bo streznil v par letih vse pijance in jih prisilil k vodi.

Trezni, verni ter resni ljudje so bili prepričanja, da je propad vinogradov očitna kazen božja za grehe pijancev, kar so tudi trdili duhovniki v svojih pridigah. Utrjevala se je tudi vera, če gre za božjo kazen, je tudi obnova izključena!

Zgodovina nam bogznaj kolikokrat beleži, kako pojavi kužnih bolezni niso vrnili vseh ljudi na pravo ter resno pot. Nikakor ne! Lahkomiselnost in lahkoživost sta se v slučajih kuge potrojili. Toliko in toliko ljudi je ob takih groznih prilikah zgubilo pamet in so se povsem udali pijančevanju, nečistovanju in tolovajstvu.

Isti žalostni pojav je buknil na dan, ko se je vsakdo uveril, da vinograde nekaj izpodjeda, suši in bo tolikanj priljubljena ter opevana vinska kaplja usahnila. In baš zavest o uničenju vinogradništva je tirala bolj lahkomiselne v nekak obup. Edina tolažba v takem obupnem položaju je bila: Pijmo, zopet pijmo, dokler je še kaj, saj ga ne bomo kmalu nikdar več!

Pričelo je popivanje ter veseljačenje, kakor bi se morala posušiti ter zginiti po grlih zadnja kaplja rujnega vinca, na katerega bodo ostali samo še spomini!

Nad vse potratno lahkomiselnost med priprostim narodom je nekoliko zajezilo poročilo, da se je začela brigati ter zanimati za od kužne bolezni napadene vinograde oblast. Pojavili so se po posameznih vinorodnih župnijah ob nedeljah po službi božji vinarski strokovnjaki. S predavanji so skušali vinogradnikom dopovedati in dokazati, da gre pri novi bolezni za trtno uš, katero so zanesli iz Amerike na Francosko in od tam je priromala k nam. Proti temu neizprosnemu škodljivcu bo treba začeti borbo po francoskem načinu. Francozi so iztrebili škodljivko z ogljikovim žveplecem. To je smrdljiva strupena tekočina, ki naglo izhlapeva in je za vse žuželke smrtonosna v tekočem in v plinastem stanju kot vdihalni strup.

Poslušalci takihle predavanj si prvič niso mogli misliti, da bi drobna in malodane nevidna živalca bila v stanu resno ogrožati njihove vinograde, in drugič niso verovali v uspeh uporabe ogljikovega žvepleca. Pretežna večina je bila za ljudsko razlago nove bolezni in po tej jo širi ter raznaša »strupena rosa«. Kar pa pade na vinograd kar iz neba, napram taki kugi je vsako protisredstvo zaman!

Pri tolikanj razdvojenem razpoloženju med navadnimi vinogradniki ni bilo niti misliti, da se bo sploh kateri lotil sam ter prostovoljno pokončevanja novega škodljivca. Predavatelji so poročali na merodajna mesta, da bo morala oblast vinogradnikom vsiliti obrambna sredstva, sicer se bo uš tako razpasla, da ji ne bo nikdo več kos.

Strokovnjaki so nasvetovali graški deželni vladi, naj da na mestih, kjer se pojavi mrčes, vbrizgavati strupen ogljikov žveplec, s katerim so si priborili v Franciji popolne uspehe.

Deželna vlada v Gradcu je posluhnila nasvet strokovnjakov in je organizirala posebne razkuževalne komisije. Vodstvo teh komisij je bilo poverjeno strokovnemu učitelju na mariborski vinarski in sadjarski šoli Juliju Hanselu, ki je bil pozneje ravnatelj kmetijske šole v Grottenhofu pri Gradcu.&lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;

Hansel je dajal navodila komisiji in je prišel sam od časa do časa nadzorovat razkuževalna dela na lice mesta.

Okrajno glavarstvo v Brežicah je dalo potom občin pri cerkvi razglasiti, kako se bodo vršila razkuževalna dela. Po teh razglasih sta prišla od mariborske vinarske in sadjarske šole neki Gradišnik in Rot v spodnje kraje. Bivala sta tamkaj stalno tako dolgo, dokler nista uvedla domačinov v poslovanje. Nato sta prevzela vodstvo dela: Jurij Veršec, posestnik v Pišecah, in Ivan Verstovšek, bratranec rajnega profesorja in poslanca dr. Karla Verstovšek, takrat visokošolec, ki je umrl pred leti v Ljubljani kot vpokojeni postajenačelnik.

Dela za zatiranje trtne uši so se vršila štiri leta, dokler niso vinogradi zavsem propadli. Ker se je spoznal napad na trsu po uši na koreninah po porumenelem listju šele od junija naprej, zato so pričeli z razkuževalnim delom vsako leto junija in so ga nadaljevali tako dolgo, dokler je listje zeleno, torej tudi v trgatvi. Izsekavali so napadene trte z grozdjem vred in jih sežigali, da se je mošt kar razlival po tleh. Tako so postopali po naročilu oblasti proti volji vinogradnikov in posebno še v začetku v prvi gorečnosti.

Pozneje šele so poprej sporočili posestniku vinograda, kdaj mislijo priti, da si je grozdje lahko poprej obral, če je bilo ob trgatvi.

Vodje posameznih razkuževalnih oddelkov so služili na dan po 5 gld, težaki pa 80—100 krajcarjev.

Delo so vršili v treh skupinah in v vsaki je bilo 5—7 mož. Prva skupina je ugotavljala od vinograda do vinograda, kateri trsi so napadeni. Napadeni prostor je zaznamovala s koli po 10 m² naokoli, kjer se ima izsekati trta. Druga skupina je izsekala trsje in ga sežgala. Tretja skupina je nabrizgala s posebnimi škropilnicami h koreninam preostalega trsja in prostor, na katerem so sežigali okužene trte, z ogljikovim žveplecem, ki bi naj uničil uš, da se ne bi širila dalje.

Škropivo (ogljikov žveplec) so imenovali navadni ljudje hudičevo ali vražje olje. Pošiljala ga je oblast v železnih sodih. Shranjevali so ga v Vršečevih cigoncah v Pišecah, 10 minut od cerkve ob cesti proti Brežicam. Skopali so prostorno klet kar v hrib, kjer ni bilo blizu hiše, da se ne bi zgodila kaka nesreča.

Težaki razkuževalne komisije so smeli imeti seboj tobak, nikakor pa ne vžigalic in to radi nevarnosti eksplozije škropiva.

V župniji Pišece so pripeljali škropivo za vinograd proti Sv. goram v klet hiše štev, 74 v Podgorju. Ker so pa sodček nastavili prenizko, da niso mogli podstaviti posode, s katero so vlivali škropivo v škropilnico, so hoteli izpodkopati pod pipo tla s krampico. Orodje je zadelo ob trdi kamen. Iskra je šinila pod pipo in vražje olje se je vnelo.

Da ni udušil vnetja Franc Ogorevc s klobukom, bi bilo nesrečnih sedem mož in najbrž tudi hiša porušena.

Vinograd g. Jožefa Polanca, ki meji v Pišecah na cerkvenega, je bil ravno okopan, ko so ga prišli nabrizgat. Po nabrizganju je dal skopati lastnik vinograda neko grabo. Ker so tamkaj tla precej kamenita,
se je vnelo od isker škropivo v Polančevem vinogradu in je gorelo po podzemeljskih rovih. Ponoči so začuli bobnenje, kakor da je potres in kamenje se je prožilo navzdol po vinogradu. Šele drugi dan je bila skrivnost pojasnjena in strah pregnan.

Škropilnica, s katero so nabrizgavali vinograde, je bila na pogon z nogo. Člani komisije so imeli seboj še tudi močna povečalna stekla, da so lažje ugotavljali s povečanjem, na katerem trsu je uš.

Treba še omeniti, da se je trta kljub omenjenemu nasilnemu početju oblasti sušila naprej. Ljudje so trdili, da raznašajo člani komisije uši in so jih imenovali splošno »ušivce«.

Da niso pozdravljali vinogradniki razkuževalnih komisij kot nekaj dobrodelnega, je samo ob sebi umevno. Na glas ter pritajeno so zmerjali vodje ter težake. Če so zvedeli člani ušive komisije, kdo in kako jih je psoval, so ga koj ovadili sodišču. Sodnije so imele nalog, da morajo pri teh ovadbah postopati strogo, kar so tudi storile. Mnogo moških in žensk je presedelo v štiriletni dobi uničevanja trtne uši po spodnjih krajih radi preglasnega duška upravičeni jezi po 3—6 mesecev v zaporu.	

Oblast je očividno dražila kmečko potrpežljivost do skrajne meje in radi tega je došlo do uporov, kakor bomo čuli v naslednjem.

&lt;small&gt;&lt;sub&gt;*&lt;/sub&gt; Julij Hansel je bil strokovni učitelj na mariborskem zavodu od 1876. do 1881. leta.&lt;/small&gt;

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Na župana v Sromljah ter v Artičah se je obrnila razkuževalna komisija parkrat, naj razglasita pri cerkvi, da bo ta in ta dan poduk o trtni uši in nato pregled od škodljivca napadenih vinogradov. Župana se nista zmenila za naznanila komisije, ki se je obrnila na glavarstvo v Brežice, naj ono pritisne na oba občinska predstojnika, da se ukloneta pozivu. Tudi dopis in grožnjo glavarstva sta zavrgla oba možakarja, nakar sta bila enostavno odstavljena.

Vrhovni vodja komisije Hansel je zopet nekega dne pregledoval, koliko in kje so opravili podrejeni mu oddelki zatiranje uši. Ob tej priliki se je mudil tudi v Pišecah. Ljudje so že očito godrnjali zoper postopanje razkuževalcev in so letele pikre opazke in grožnje iz raznih ust tudi na račun glavnega komisarja Hansla.

Neža Šumak, soseda Jurja Veršeca, je bila pri pogledu na Hansla tolikanj razljutena, da mu je očitala vpričo zbrane razkuževalne komisije, da potepuhi pri komisiji sami raznašajo ušivi mrčes in da je on Hansel ušivec vseh ušivcev! Bable je tako razsajalo z vsemi mogočimi psovkami nad gospodo in težaki, da se nobeden ni upal lotiti ženščeta dejansko. Pozneje jo je ovadil Hansel oblasti. Sodišče ji je prisodilo šest mesecev zapora. Po posredovanju pišečkega barona Moscona ji je bila kazen znižana na tri mesece.

Iz Sromelj so bili trije zmerjači obsojeni na osem mesecev, a tudi te je pozneje pomilostil cesar na dva meseca.

Staremu Lapuhu na Sromljah, Vinkovemu očetu, so posekali razkuževalci celi vinograd, katerega je posedal pri Sv. Jakobu v pišečki župniji. Nasilno in brezobzirno postopanje ušivcev je starega tako silovito razburilo, da ga je oplazila smrtna kap pri pogledu na opustošenje.

Na pogreb prve smrtne žrtve zatiralcev trtne uši je prišel tudi Lapuhov edinec Vinko. Po dolgem času zopet pod domačo streho je zvedel, da mu je tudi mačeha pod grudo in da je on kot edini sin rajnega dedič Lapuhovine.

Pogreb starega Lapuha se je vršil pod očitimi znaki, da že vre v priprostem narodu in je treba pognati v smodnišnico ljudske nevolje iskro, pa bodo zleteli vsi oblastni predpisi v zrak in narod bo segel po samopomoči.

Ko je zagledal od glavarstva radi neposlušnosti odstavljeni sromeljski župan Vinka, od katerega se je že toliko govorilo po fari na dobro in slabo plat, mu je nekaj v notranjosti pošepnilo: Ta bo stri ušivi oblastni kači glavo. Za njim bodo drli kmetje in napodili s silo razkuževalno svojat!

Župnik je sklenil ob odprtem grobu starega Lapuha pogrebne molitve in menil mirno ter dobrohotno ob koncu, naj se lepo razidejo, ker napram oblastni sili je kmet brez pravega odpora ter moči. Duhovnikov opomin k pameti ter miru je dosegel ravno nasprotno! Številni pogrebci niso krenili vsak na svoj dom. Brez posebnega poziva so zavili v krčmo,
kjer jim je tolmačil župan, da je prekoračilo nasilje gosposke že vse meje kmečke potrpežljivosti. Vse dosedanje mile prošnje vinogradnikov, naj nehajo z izsekavanjem trte, so bile bob ob steno. Lopovski ušivci so pri mastnih plačah tako drzni, da uničujejo vinograde tik pred trgatvijo in je steklo na stotine veder vinskega mošta z goric v grabe! Če bo gledal kmet mirno prekrižanih rok, kako mu uničuje gospod slednji vir dohodka, ga bodo slekli do golega in zahtevali od njega, da mora živ v grob! Njega so odstavili kot župana, ker drži s sorojaki. Lapuha so že nagnali v smrt, drugi so po zaporih in ušivci ne bodo nehali s hudičevim oljem, dokler bo še lukal kak trs iznad zemlje! Boste videli, kaka bo pobrala cela komisija s svojimi skupinami ter oddelki šila ter kopita, če bo zadela enkrat na neustrašeno kmečko pest. Na Sromlje se še Hansel ni upal z vražjim oljem, v Artiče tudi ne, ko ve, da smo mi gorjanci bolj trd oreh nego so dolanci! Treba našuntati v skupnost še Pišečane, Brežičane ter Bizeljčane in oteti bodo pred iztrebljenjem vinogradi, kolikor jih še niso uničile ušive komisije. Glas o skupnem nastopu gorenjcev in dolancev bo ponesel med ljudi Lapuhov Vinko, katerega itak poznajo po spodnjih krajih. Mladi Lapuh naprej in mi drugi za njim! Zmaga bo naša, gosposka bo morala odnehati in mi bomo zopet gospodarji na svoji zemlji!

Odstavljeni sromeljski župan je oklical Vinka za organizatorja upornega kmečkega gibanja, ki je bilo čisto upravičeno in usmerjeno proti brezglavi brezsrčnosti gosposke.

Vinko je postal že tretjič v svojem življenju vodja ljudskih puntarjev, ne da bi se bil potegoval za to moč. Priprosti ljudje so nekako sami občutili in nek notranji glas jim je govoril, kdo izmed njih je najsposobnejši ter najpogumnejši, da jim pomaga do pravic na lastni grudi.

Lapuhov Vinko se ni otresal obče priljubljenosti kot vodja rakarjev, ni se strašil graničarjev v tajnem dostojanstvu glavarja tobakarjev, nikakor ni mogel prezreti glasne ljudske volje, ko ga je zahtevala za prvobojevnika proti teptačem ljudske lastnine.

Ni nikoli občutil v svojem srcu ljubezni do očeta! A očitni uboj roditelja s strani oblasti je silil tudi njega na maščevanje zoper nečuveno nasilje, katero grozi s prerano smrtjo še bogznaj kolikerim drugim kmečkim očetom!

Rojstna župnija Sromlje je postavila Vinka Lapuha na čelo upora. Pobuna je usmerila oblastno postopanje v povsem drugo smer!

Vinogradniški puntarji so prisilili merodajna mesta, da treba kmetu pomagati in ne ga samo tlačiti, dražiti in mu uničevati s sekiro in strupenimi plini njegov zadnji up.

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

Nikdo se ni prav zavedal, kdaj in kako je imel Lapuhov Vinko celotne spodnje kraje za seboj. Ni bilo treba mnogo prigovarjati ali dražiti ljudsko nevoljo, zato so skrbele v obilni meri razkuževalne komisije. Kmetom je bilo treba samo dopovedati, da en sam ali dva ne moreta nič opraviti, pač pa se bodo vsi skupaj zopet dokopali do pravic, da bo odločeval kmet sam, kaj se naj godi v njegovem vinogradu. In ravno zavesti do moči v skupnosti ni znal nikdo tako vzbujati, kakor Lapuhov Vinko. Kmalu so se pokazali sadovi njegove organizacije na raznih koncih in krajih.

Ni preteklo niti 14 dni po smrti njegovega očeta, že je morala pobegniti razkuževalna komisija pred razljutenimi kmeti iz Orešja v župniji Bizeljsko. Puntarji so se postavili ušivcem po robu s koli ter trebežnicami. Razkuževalci so morali vzeti pot pod noge in so bežali na vso sapo iz Orešja na Bizeljsko. Vladni komisar, ki je vodil oreško komisijo, je zgubil na begu pečenega piščanca, katerega mu je bila dala na pot krčmarica, pri kateri je bil na hrani.

Josip Mešiček, nadučitelj v pokoju in posestnik v Krčevini pri Mariboru, je bil očividec majhnega nastopa tedanjega puntarskega gibanja. V »Naših goricah« iz leta 1928 piše omenjeni sledeče: »Bilo je meseca septembra, v času veselih šolskih počitnic, ko pride k meni na poset moj dragi, sedaj že pokojni tovariš Jože Cizel, poznejši profesor na ženskem učiteljišču v Gorici. Bival sem takrat v Pišecah, dasi sem bil že imenovan za Brežice. Ostal je pri meni en dan in dogovorila sva se, da ga drugi dan spremim na njegov rojstni dom v vasi Zlogonsko, sedaj Vrhje ob Sotli, v občini Kapele pri Brežicah. Ko sva naslednjega dne korakala preko pišečkih gričev in prišla iz vinskih goric v majhen gozdič, sva zagledala na potu pred seboj moža, ki je brskal z motiko po tleh. Nisva še bila pri njem, ko stopi iz goščave drug mož s krampežnico na rami in hkrati z druge strani še tretji z gorjačo v roki. Zdelo se je nama takoj, da ti možje nič
dobrega ne nameravajo. Eden izmed njih pa je mene brž spoznal in je drugima dvema zašepetal: »Ta dva nista prava.« Drugi dan smo zvedeli, da so v taistem kraju prepodili komisijo, ki je hotela razkuževati vinograde. In taki izgredi proti vladnim organom so se potem še ponavljali.«

Večkrat se je zbralo na mestu, kamor so bili namenjeni razkuževalci, po par sto kmetov. Vsak je imel nekaj trdega v rokah. V takih slučajih jo je komisija popihala med posmehom in krhkimi psovkami.

Vrhovnim komisarjem je postalo jasno pri tolikanj pogostih pojavih nasilnega odpora, da puntarje nekdo organizira, jim daje smernice in jih razpošilja v močnih skupinah, ki preprečujejo razkuževalne posle.
Kakor že omenjeno, so člani ušivih komisij za taiste čase zaslužili sijajno. Ravno radi mastnega zaslužka se skraja niso toliko zmenili za punt v bojazni, da bi jih ne zamenjali ali sploh ukinili. Šele tedaj, ko je bilo onemogočeno vsako nadaljevanje razkuževanja, je razposlalo glavarstvo orožniške patrulje, da doženejo, kdo hujska na odpor in kdo je kolovodja očitne vstaje.

Žandarji so se trudili dokaj časa, predno so dognali, kdo načeljuje vstašem. Poročali so tudi na višja mesta, da gre pri tem uporu za izvežbanega ljudskega voditelja, s katerim ne bodo mogli opraviti kar na brzo roko. Prosili so natančnejša navodila in za ojačenje. Lapuh se je otepal srečno graničarjev skozi leta in bo znal tudi kljubovati orožnikom. Povrh ga še ščiti narod. Priprosto ljudstvo ne bo gledalo od daleč ter mirno, kako ženejo orožniki v verigah glavarja razljutenih ljudskih množic.

Žandarska poizvedovanja so bila točna. V Gradcu so jih čitali, jim niso prav verjeli, saj so bili prepričani, da ni tako hudo. Kratko in malo: Orožniških postojank niso ojačili in povelje za pogon Lapuha je bilo odloženo v nadi, da se bodo puntarji že sami umirili.

Po prvih nastopih Vinkovega organiziranega nastopa so dobile razkuževalne komisije navodila za poučno ter pomirjevalno nadaljevanje razkuževanja. — Za nekaj časa je vsem odleglo: puntarjem, komisiji in žandarjem.

Uporniki so se prepričali, kako jim je že pomagalo, da so pomoleli pest pod nos oblastnim nasilnikom. Do tedaj ni bil skrivljen niti enemu ušivcu las. Kmetje so bili prepričani v očigled prvemu uspehu skupnega postopanja, da bodo komisije bežale, kakor hitro jih bo par ušivcev pošteno izkupilo. Kljub temu prepričanju puntarji niso hoteli kot prvi izzivati, pač pa so sklenili, da bodo vsako brezobzirnost oblasti poravnali kar sami s krampi, koli ter gorjačami!

Vinko Lapuh je imel puntarsko organizacijo čista v oblasti. Postal je v kratkem ljudski bog, katerega bi bil branil v spodnjih krajih vsak kmet, če bi bila segla po njem žandarska roka!

&lt;center&gt; * &lt;/center&gt;

V Župelevcu pod križiščem cest na Kapele-Dobova in skozi Dobravo-Brežice je še gotovo danes imenitna in prostorno kmečka krčma pri Janežiču. Tjekaj so se natepli lepega dne trije potepuhi ali prihajači: Majdakov Johan, naš dobri znanec, ter Dobovčana Najncig in Bindek. Bili so tedaj v najboljših letih. Najncig je bil tako na dolgo potegnjen, da so ga dolžili, da izmika suhe orehe iz škrinj na svislah kar od tal. Najncig so mu pravili, ker je znal njegov oče eno nemško in to je bila številka najncig = 90 in radi prepogostega ponavljanja besede »najncig« se je oprijelo to ime očeta in je tudi prešlo na postopaškega sina.

Bindek je bil tudi iz Dobove in se je pisal Martin Cizel.

Omenjena trojica je bila pri tako polnih telesnih močeh, da bi bili zmogli mlatev ali košnjo po več dni brez posebne utrujenosti.

Ljudje so jim natvezali, da so včasih preveč pametni, v drugo pa zopet premalo in zaradi tega nedostatka v prestolici človeka v — glavi so imeli pravico do prihajaštva.

Smo že beležili, da so svoječasni prihajači po spodnjih krajih delali in še celo z vso vnemo ter pridnostjo nekaj časa pri kakem dobrem gruntarju za golo prehrano. Pa je takega prihajača nekaj ugriznilo po cigansko, zapustil je hišo brez slovesa, se je klatil okrog in zopet ostal kje pri kakem posestniku dalje časa. Kadar bi bil kateri orjaško močnega potepuha najbolj rabil za kako nujno poljsko delo, ga ni bilo, ali pa je kje lenuharil v senci; zopet drugič ga je zaneslo k hiši, ko je bilo najslabše vreme in je delal samo iz polne sklede.

Ljudje so bili vajeni prihajačev, jim niso zamerili potepuštva, češ, da jih pač nekaj nevidnega ter posebnega žene ter tira okrog kakor cigane. Premnogokrat je bil prihajač dobrodošel, nikoli ga niso odganjali od mize ali izpred strehe na noč.

Trije prihajači so žulili polič vina v Janežičevi krčmi v Župelevcu. Ceho je plačeval zase in tovariša Majdak, ki je bil na povratku iz Zagreba, kamor je tovoril na svojih ramah nabrane kosti.

Majdak je kramal z zagrebškimi novicami ter zanimivostmi, prijatelja sta tožila in jadikovala, da bo čez par let tudi za brezskrbne prihajače salamenski joj! Kmetje so že sedaj skoro ob vinograde in ob edini vir dohodkov. Še eno leto, po vinogradih bode rasla mesto trte praprot in iz te ne bosta iztisnila niti kaplje vinskega okusa ne Bindek in ne Najncig!</text>
      <sha1>9s1gtczmr5ctk93h4ii3a2pt0mi735o</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>